(M.Pak) DRUGO SREČANJE SODELAVCEV PZE za geografijo FF v Ljub ljani in Geografskega zavoda PMF v Zagrebu Tri predavanja sodelavcev PZE za geografijo filozofske faku l t~te v Ljubljani študentom geog~afije PMF v Zagrebu in" Geografskem društvu Hrvatske t e r prav toliko predavanj kolegov iz Zagr?ba študentorr geografije filozofske fakul - tete v Ljubljani in v Geografskew društvu Slovenije je plod enoletnega tesnej - šega sod'elovanja m0 d obema katedrama. Od p rvega rr.edkatedrskega sestanka novem- bra 1976. leta , o katererr sr-c naročali v Geografskem obzorniku 1979 , štev . 1-2 , se je rredrepuhliško sodelovanj~ n~ področju geografije razvilo pravzaprav v pričakovanih in zažele:1ira· okvirih. Predvsem pa se je ookazala nujnost tesnejše povezave obeh sosednjih katede r ~rav v vseh pogledih, od tesnej še~a sodelova- nja strokovnjc>kov s posameznih rodročij geografije, p? do konkretnih akcij, ki odražajo potrebo po ši r šerr pristopu k rešFva..~ju posameznih protlemov, medrepub- liškemu in mednarodnemu !)Ovezcvanju . V ta okvir sodi vsekakor tudi povečano zanimanje za izmenjavo strckcv~e literature v najširšem pomenu Lesede ter spo- znavanje g$Ografskih protle mcv Ene in d ruge republike, njihovih posameznih de- lov in Še posebej mejnih, najvEČkrat rranj razvitih obrročij. v takšnem. duhu sro se S::!stal:. sode.lave::. oheh kateder oktobra 1979 v Zagrebu z · namenom, da bi nadaljevali pr;:,d letorr začeto diskusij o o rroblemih pedagoškega procesa na obeh ustanovah in c gecgrafs~ew izobraževanju nasploh ter o proble- mih znanstveno-raziskovalmen?. de la ne področju geografije . Iz izčrpne oboje- stranske inform~cije in diskusij~ sme lahko zaključili , da so izhodišča študija geografije in vsi s t err poveza:1i problemi njegove realizacije na obeh ustanovah podobni . Nekatere razlike sic~r oLstojajr. v dvostcpenjskem študiju , v dvopredmet- nosti , v usn:eritvah in v posruneznih, predvsem usme r itve:1ih predmetih . Podol:,ni so tudi pereči problerri glec? ohsega in vsebine p~uka geogr afije v usmerjenem izobraževanju. Osnova poglobljenPrru sodelovanju je bila postavljena v preteklerr letu . Potreb- ne so nove d€lovne cblikE s0delcvanjc> , Jr.ar smo nčl sestanku o predelili z iztre- njavo mnenj prerlavat?ljev, strckovnirr vodstvom š tudentskih eJr.skurzij , organiza- cijo eventualnih skupnih ter0 n skih vaj ozirorra t~rens~ega dela š tudentov , skupne ekskurzije Geo~rafskega druf tva 11rvatske in Geografske~a društva Slovenije v mejno območja, skupne srdelova~ je na medinštitutskih sirrpozijih ter tesnejše so- delovanje pri razvijanju ~eografske stroke, njenih posarreznih področij in kre- pitvi jugosl ovanske geografs~e organizacij~ ter njenih rosameznih organov naše dobe. številen in zelo aktivFn nastop hrva~kih geografov na simpoziju o urbani in industrijski geografiji novFrr.b ra 1979 v Ljubljani je bil nedvomno precejšen korak v tej streri . želeti j= l e , da bi bili ob l:tu s sodelovanjetr obeh kate- der take zadovoljni , kot srro sedaj . (B .Ančik) GEOGRAFSKO-PLANINSKI KROŽEK V ŠOISKEM CENTRU V RADOV - LJICI šolski center v Radovljici sestavljajo ekonorrska srednja šola, poklicna kovi- narska šola in dva letnika pedagoške gimnazije, obiskuje pc ga približno 230 dijakov. Na mojo pobude sme v centru usta,cvili geografsko - planinski krožek , ki je priče l z delom v začetku drugega polletja šcls~ega leta 1978/79. Krofek smo imeli e nkrat na t eden pred pričetkom pcuka in kljub zqodnji uri in oko- liščini, da se večina dijakov v šolo vozi iz več ali manj oddaljenih krajev, jF bilo zanirr.anje za krožek precejšnjF - vFndar je ro začetnetr n~valu š tevilc članov krožka počasi uoadlo i n se končne ustalilo pri š tevilu 25 - 30. 43