Političen list za slovenski narod.
P« poŠt! prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 214.
V Ljubljani, v torek 18. septembra 1888.
Letnili XVI.
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja, dne 18. septembra 1888.)
Deželni glavar dr. Poklukar v navzočnosti deželnega predsednika barona "VVinklerja ob V. 11. uri dopoludne otvori sejo, v kateri se najprej prečita in potrdi zapisnik zadnje seje, potem se razdeli cela vrsta došlih vlog in peticij. Deželni predsednik baron Winkler v imenu vlade zatem zboru izroči vladno predlogo glede plače katehetov na večrazrednih ljudskih šolah.
Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani in poročilo deželnega odbora, zadevajoče povračilo za režijo in hrano v deželnih dobrodelnih zavodih, se izročita finančnemu odseku.
Potem utemeljuje poslanec P fe i fer svoj samo-stalni predlog, ki smo ga v .Slovenci" ponatisnili že v poročilu o drugi deželno-zborovi seji tako-le:
Slavni zbor!
V prvi in drugi seji izročil sem slavni zbornici več prošenj dolenjskih občin, da se po podobnosti državnega zakona z dne 20. junija t. 1. domače žgane pijače (tropinovec, drožno žganje, sli-vovka itd. ;z domačih pridelkov) za domačo porabo oproste deželne naklade.
Danes mi je čast, podpirati te prošnje in ob enem predlog, kateri je sestavil častiti moj tovariš, poslanec dolenjskih mest, raztegnivši ga tudi na olajšave § 6. omenjene državne postave.
Ko smo pred par leti sklenili deželno naklado na žganje, vodila nas je misel za pokritje vedno rastočih deželnih potrebščin pritegniti nove dohodke z obdačenjem zdravju škodljivega tovarnega žganja, s tem omejiti žganjepitje ter zopet priboriti žlahtni vinski kapljici nokdanje častno mesto, iz katerega jo je izpodrinil na veliko našo žalost strupeni špirit.
Ta deželna naklada pobirala se je 1. 1886. in 1887. brez ugovora; nobene pritožbe ni bilo čuti; nobenemu ui prišlo ua misel, segati tudi na domačo slivovko, tropinovec, ali drugo domače žganje.
Letos vprvič zadela je deželna naklada vsak liter domačega žganja, če tudi se d o m a
popije, med tem ko državna postava ne o b-dači do 56 litrov domačega žganja za domačo porabo.
Temu krivo je — po mojem mnenju — napačno tolmačenje deželne žganjarske postave, ki jo jaz tako-le tolmačim:
Vžitniuski davek od mesa, vina itd. plača obrtnik, oziroma tisti, ki take stvari na drobno prodaja, postavim če mesar zakolje teleta, mora plačati dac, če pa na primer jaz kot posestnik zakoljem teleta ter ga domi povžijem, sem daca prost; ako bi pa prodajal telečje meso, moram odrajtati dac; enako je pri domači slivovki ali drugem domačem žganji; če ga doma popijem, sem naklade prost, če ga pa prodajam, moram plačati naklado, ki jo ima potem povrniti kupec. Meni je pa tudi pred očmi stara in nova državna žganjarska postava, ki brez davka pušča do 56 litrov domačega žganja za domačo porabo, tako da pohlevna naša dežela vendar ne bi smela biti bolj fiskalna, kakor „fiscus", katerega so stari Rimljani zvali „s e m p e r r a p a x". (Veselost. Dobro! Tako je!)
Ne bodem tukaj našteval dacarskih sitnosti in drugih nadležnosti, celo kazni, ki so jih pretrpeli letos nekateri posestniki in zasebniki zavoljo pobiranja deželne naklade od domii porabljenega domačega žganja, te neopravičene nepriličnosti bodo kmalu odpravljene, ker gotovo vsi poslanci naše zbornice z menoj vred žele v deželno postavo sprejeti tako določbo, ki deželnih naklad izrečno opro-stuje domače žganje za domačo porabo.
Taka določba bo deželi le malo dohodkov odvzela, ker žganja iz tropin, drož itd. se le neznatno skuha v enem letu, slive ali drugo sadje pa ne obrode vsako leto; taka določba bo na korist sadjerejcem, ki svojega sadja večkrat ne morejo spečati na trgu, pa tudi ne drugače porabiti, da bi kaj zaleglo, razun če iz njega kuhajo žganje; taka določba bo torej v prospeh prevažnemu sadjarstvu, ki bo po nekaterih krajih nekoliko nadomestilo vinski pridelek, kateri z grozno hitrostjo uničuje trtna uš. (Žalostno!)
Strah in groza me je, ko vidim po trtni uši uničene vinograde, ko čutim, da v par letih pre-
mnogim viuarskim rodbinam ne bode ostalo druzega — kakor beraška palica in izseljevanje iz drage domovine.
Sveta naša dolžnost je, varovati z vso odločnostjo koristi gospodarske produkcije (Dobro, dobro !), med katero spada tudi kuhanje žganja iz domačih pridelkov, tem bolj varovati, ker bode v vinorodnih krajih prekmalo usahnil edini vir pridobivanja dohodkov. (Tako je!)
Treba torej, gospoda moja, sprejeti vsako olajšavo, ki podpira obstanek kmetijstva; med take olajšave spada tudi, da se deželnih naklad sploh oprostuje domače žganje, ter da se ravna, pri ob-dačenji in oproščenji žganja ne po semtertje pretesni ministerski naredbi z dne 12. avgusta t. 1., ampak v duhu zakona, ki ima pred očmi absolutni alkohol, torej lOOstopni alkolometer, tako, da na primer 100% žganja plača večji davek, kakor 50%, in da pri davka prosti množini tudi odločuje moč, jakost in stopinja domačega žganja, kar ministerska odredba drugače zavijati skuša; odpasti mora kolikor mogoče vsaka pretesna ovira, vsaka ozkosrčna sebičnost onih nemnogih, ki sede okoli mesnih loncev, med tem ko ogromna večina morda kmalu — še leče ne bo imela.
Davkoplačevalci težko zdihujoči pod neznosnim dvojnim žganjarskim davkom — deželnim in državnim — željno hrepene po olajšavah v smislu današnjih mojih opazk, ki bi vsaj omogočile, da posestniki utrujeni po mučnem delu privoščijo si včasih par požirkov neobdačene oživljajoče zdrave domače 6livovke ali druzega domačega žganja.
Ce torej pri domačem žganji odpade deželna naklada, bode davkoplačevalce še dovolj težko tlačil državni žganjarski davek, kateri v visoki meri 35 kr. od litra žganja po 100 stopni aikolometrični škali so nam navalili Madjari s svojim obupnim državnim gospodarstvom; njih, žalibog, premogočni vpliv meril je celo na to, obdačiti tudi doma izdelano in doma povžito žganje —, kar se jim pa vendar ni posrečilo.
Taka določba bi bila le mogoča v zbornici, v kateri vlada židovski denar (Res je!) in drugi brezobzirni pritisi; v naši zbornici, hvala Bogu, še ui
LISTEK.
Ivan Josip Herberstein, karlovški general. (1669-1689.)
(Spisal Ivan S t e k 1 a s a.)
(Konec.)
Proslavil se je Herberstein, ki je od 1. 1682 imel čast in poklic velikega priora maltežkega reda na Ogerskem, v vojski na Turke v službi vitezov maltežkih, katero je prevzel 1. 1686 na prošnjo velikega mojstra z dozvolo kralja Leopolda, kot zapovednik celemu brodovju in vojski maltežki ter njihovih zaveznikov Benečanov. Predavši zapovedništvo hrvatske krajine velikemu stotniku grofu Matiji Strassoldu, odpotoval jo 1. jan. 1. 1686 iz Karlovca, spremljan s četo izbranih hrvatskih in avstrijskih plemičev in vitezov, katere je vzel s seboj na Malto. V štirih dneh je prispel v Senj, obiskal s spremstvom 7. jan. Mater Božjo na Trsatu ter odplul na malem brigantinu, ker ni mogel pričakati večjega že naročenega broda, iz Senja na otok Košljun, kjer je
še vzadnjič obiskal tamošnjo frančiškansko cerkev. Prestopivši kasneje na benečansko ladijo doplovi s svojim spremstvom, v katerem je bil tudi njegov bratranec Ferdinand Herberstein, srečno na Malto, kjer so ga sprejeli z velikim odlikovanjem i vitezi i narod. 4. aprila je prevzel Herberstein zapovedništvo uad vojsko in brodovjem maltežkim, s katerim se je zedinilo pomočno brodovje papeževo, benečansko in toskansko. Prva bitka pri Navarinu na Moreji (Poloponez) je srečno izpala za kristijane, a glavna trdnjava Modone seje predala 7. julija 1686. Odtukaj je popeljal Herberstein z benečanskim za-povednikom Franjo Morosinijem brodovje v Napoli, ki so ga osvojili kristijani posle dolgega obsedanja 29. avgusta 1686. Dokončavši vojsko na tej strani, obrne se Herberstein po nagovoru rimskega papeža iz Brindiza v južno Dalmacijo, in dojadri v Boko kotorsko s sedmero papeževih in osmero maltežkih galij (ladij) ter s 1500 mornarji, med katerimi je bilo 100 vitezov maltežkih. Herberstein je javil iz Korčule benečauskemu providuru Oornaru v Spljet svoj prihod ter ga prosil pomoči. Radostno so pričakali Ilerbersteiuovo vojsko dalmatinski Hrvati, po-
sebno Dubrovčani, ki so Herbersteina pozdravili po dveh zastopnikih, ko je brodovje plulo mimo njihovega mesta. Herbersteiu se je izkrcal pri Novem gradu (Oastelnuovo) ter obsedel s pomočjo bližnjih kristijanov mesto, v katerem je bila posadka 1000 Turkov in Arbanasov. V pomoč so prihiteli tudi kršni Črnogorci, ter je bila tukaj popolnoma potol-čena turška vojska pod zapovedništvom Husaina paše od Bosne in Solimana paše od Hercegovine. Neki Slovenec je vjel v bitki brata paše skaderskega, a pal je tukaj tudi Zajm beg, eden od najboljših turških vojvod; paša bosenski je pobegnil ranjen. Posle trimesečne obsade ter gostega streljanja in čestih napadov predado Turki Novigrad, ki so ga imeli v svojej oblasti 149 let. Poročevalci o tej vojui hvalijo posebno spretnost Herbersteinovo pri obsedanju in osvojanju tega mesta. Na poziv kralja Leopolda od 18. jun. 1687 se je povrnil Herberstein ua svoje mesto v Karlovec, kamor je kmalu prispel.
L. 1688 je vojeval Herberstein s hrvatsko kra-jiško vojsko v Slavoniji, a sledečega leta dokonča vspešno vojsko 1. 1685 započeto v Liki in Krbavi, osvojivši za krščanstvo te starinske hrvatske župa-

židovskega vladarja pa tudi ne premogočnega pripisa" (Hvala Bogu!), tako, da lahko deželnega davka oprostimo domače žganje, židovski špirit pa
obdaeirao. (Dobro!)
To zahteva tudi pravica, ker špiritne tovarne (fabrike) z jako pripravnimi stroji, preračunane na veliko porabo ceneje izdelujejo žganje, kakor naši priprosti domači kotli.
V tem smislu priporočam visoki zbornici znane predloge z nasvetom, da se izroče finančnemu odseku, ki naj jih pretresuje tako, da glede prvega odstavka § 2. domače žganje sploh kakor hitro mogoče reši dacarske mure, če mogoče brez pridržka, brez omejitve. (Dobro! dobro!) (Konec prih.)
<«bis preko Sotle.
A Že pokojni Šenoa rekel je pri neki priliki, da Slovencev in Hrvatov ne loči Sotle lena voda, ker kri ni voda. Akoravno pa nas loči Litava, vendar so vedno pogostejši glasovi in pojavi vzajemnosti najbližjih si slovanskih rodov, ki sta že v davnih stoletjih skupno branila dom in državo proti sovražniku krščanstva. Se vedno živi mej narodom spomin na one žalostne, a tudi slavne čase, ko so naši in hrvatski pradedje stali vedno na stražah, v levi držeč oralo, v desni oster meč. Tem večje je biio in je v minolih letih tekmovanje in vzajemno delovanje na slovstvenem polji. Spoznali so se možje, katerim bije gorko srce za domovino. Vsak korak napredka, ki ga store Slovenci, veseli rodoljube onkraj Sotle, in obratno.
Tako so nedavno hrvatski listi z veseljem pozdravili vest, da je deželnim glavarjem kranjskim imenovan domačin, ki je kot zvest sin narodov vedno stal na braniku za njegove pravice. Nedavno smo objavili članek, ki ga je tem povodom priobčil „Obzor", danes podamo čitateljem članek, ki ga je dne 13. t. m. prinesel „Agr. Tagblatt" pod naslovom: „Glas preko Sotle."
Kranjski Slovenci veselili so se te dni velevažne pridobitve: V političnem boji za narod dobro znani rodoljub dr. Poklukar imenovan je deželnim glavarjem, kar toliko pomeni, da si je ideja, za katero se bojujejo njegovi rojaki, priborila veljavo na najvišjem mestu, katero ustava določuje deželi. V resnici lepa pridobitev!
Ali ta pridobitev ne sme omamiti naših sosedov. Nasprotnik, ki so ga premagali, ni še uničen. Stoji na straži in preži na napake zmagovalčeve, da v ugodnem trenotku zopet zasede izgubljeno ozemlje.
V tem oziru mogli bi se naši bratje mnogo, prav mnogo učiti od nas Hrvatov; pogled v našo najnovejšo preteklost jim pokaže, kako — ne smejo ravnati.
Pred 16 leti slavili smo pri nas enako zmago. Po krutem boji je prišla narodna stranka kot zmagovalka v zagrebško bansko palačo. Ban Mažuranie pričel je svojo vlado z odprtjem vseučilišča. Hitro se je vredilo ljudsko šolstvo in preosnovala politična uprava. Za politične prestopke vpeljale so se porotne obravnave in sodniški stan varovala je postava. Trikrat bil je narod pozvan na volišče za deželni sabor in vselej je brez nasilja, korupcije in pritiska oddal glas za svojega bana.
nije s pomočjo narodnih ustašev iz hrvatskega Pri-morja in iz Dalmacije.
Vsled teh silnih naporov je Herberstein obolel ter umrl 30. nov. 1. 1669 v Gradcu. Herbersteinu je bilo še-le 56 let, ko ga je smrt zadela. V vsem je služil Herberstein na Hrvatskem 34 let, in sicer 14 let v varaždinskej, a 20 v karlovškej krajini. Po oporoki pisanej 27. sept. 1. 1669 je bil general odredil, da se njegovo truplo shrani v rakvi cerkve sv. Jožefa v Ivarlovcu, poleg katere je bil osnoval komturo maltežkega reda z dohodki iz Novega grada na Dobri in Lemberga na Koroškem. Bratranec Herbersteinov, tudi član maltežkega reda, grof Ferdinand Herberstein, mu je postavil na grob lep ka-menit spomenik, ki je bil prenešen 1. 1833 v frančiškanski samostan, ko so cerkev sv. Jožefa podrli. Sedaj je kamen vzidan v cerkvi sv. Trojice na desnej strani v zidu. Napis na plošči se glasi: Joanncs Josephus S. R. J. Comes Ab Herberstein — Melitac Jam Saccr Gcrmaniac Redditus — In Varasdincnsivm Confinis Carolstadiensc Greatum Mervit, — Ibi XIV: Hic XX: Annis Emensis. — Rcligioni Ilvngariac Prioratv Magnvs — Leopolda Primo S. A. a Consilio Arcanvs Evasit, — Svorvm
Kako pa je prišlo, da je moral pasti ta mož in da za njim narod ni mogel dobiti naslednika njegovega duha?
Premagana stara unijska stranka ni mirovala. Po deželi je razširjala pritožbe, da se premalo denarja porabi za domače potrebe. Na zgoraj pa je tožila, da se preveč letnih dohodkov porabi za domače naprave iu da za skupne potrebe premalo preostaje. V deželi je hujskala Srbe proti Hrvatom „iu vice versa", na zgoraj pa je opisavala nevarnost teh nemirov. Po deželi je podpirala radikalno stranko, na zgoraj pa je črnila bana, da se pod njegovo vlado prekucijska stranka množi kakor gobe.
Konečno se ji je posrečilo stališče banovo tako omajati, da ni mogel zvršiti svoje najljubše ideje, zedinjeuje vojaške gmnice z materjo zemljo.
Na drugi strani pa se je pokazalo, da narodna stranka ni več jedina. Nekateri voditelji so se ue-voljni kujali, drugi so naravnost nasprotovali Ma-žuraniču in iskali pomoči proti njemu pri — Tiszi.
Morda so mislili, da bodo tako dobili boljšega in rodoljubnejšega bana. Sedaj vedo, pri čem so. Od onega časa imeli smo jednega komisarja in dva bana, ki so več ali manj skrbeli za to, da kaj druzega postavijo na mesto Mažuraničevega poslopja. Koliko to koristi deželi, je obče znano, in tudi Slovenci to vedo. Naj se uče iz tega, da ne ostane brez slabih nasledkov, ako se ruši jedinost narodova. Naše izkušnje naj jih uče, da je nejedinost vsak čas bila najhujša sovražnica narodom. Zato naj si kličejo v spomin: Bodimo složni!
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra. .M©$;s*an|e dežele.
O pomenu Kdlnokg jevega sestanka z Bis-marekom piše „Fremdenblatt": „Ta sestanek je dokaz, da je zveza z Nemčijo na trdni podlagi, zveza, o koje pomenu in vrednosti nikdo več ne dvoji. Potovanje Kdlnokyjevo v Friedrichsruhe ni sredstvo k sporazumljenju, marveč le znak dejanjskega spora-zumljenja, koje bo pridobilo s ponavljajočo se osebno dotiko le še novo prisrčnost. Z živim menjavanjem misli se bo doseglo, da se bodo bolje spoznali vzajemni nazori."
Minister Prazak je na svojem nadzorovalnem potovanji došel dne 15. t. m. v Crnovice, od koder se je povrnil naravnost na Dunaj.
Siaroceškega shoda v Pragi vdeležilo se je toliko oseb, da nad 200 došlih ni našlo prostora v dvorani meščanske besede. Navzoči so bili vsi deželni in državni poslanci, mej temi knez Karol Schvvarzenberg, princ Ferdinand Lobkovic, grof R. Clam-Martinic, grofa Adalbert in Karol Schonborn, grof Nostitz, grof Rud. Chotek, grof Kinsky in dr. Dr. Trojan je pismeno opravičil svojo odsotnost z boleznijo. Zborovanje je trajalo od 9. ure zjutraj do 1. ure opoludne in od 2. do 5. popoludne. Rieger je izzval s svojem otvornim in sklepčnim govorom veliko navdušenje. Profesor Kvičala je razpravljal narodno šolstvo, prof. Braf narodno gospodarski napredek češkega naroda. Popoludne je govoril prof. Tonner o previsoki cenitvi lastnih moči ter zgodovinski dokazoval, da je praška binkoštna vstaja leta 1848 preprečila sestanek postavnega deželnega zbora. Konečno se je z živahnimi slava-klici Riegru enoglasno sprejela resolucija, s kojo se izreka zahvala in popolno zaupanje narodnim poslancem.
Prihodnje dni pričelo se bo ogersko ministerstvo posvetovati o proračunu, koji bo vlada
Maritimae Classis Archithalassvs — Dvm Ponti-ficiis Etiam, Et Etruscis Triremibvs Imperaret — Vcnetae Vidoriis Ejvs Ope In Peloponcso Ditati.
—	In Eqvite Religionem In Consiliario Prvden-tiam: — In Strenvo Generali Magnanimitatem, — Qvia Capere Nequibant Admirari Debverant — D. Marcum Debitorem Naet'. Vt Et Tven' Gloriae Svae Deberetvr — Neocastrvm Pgratarvm Bimestris Obsidione Crventa Cristianis: — Adriatieo Sinvi vero Div Svspiratam Secvritatem Reddidit. — Post Bienivm Caesari Restitvtvs. — Svis Carolostadi-ensiV, Likam Et Corbaviam Ferro Igneq. Primvm Tervit — Dein Leopoldo Invietissimo Vietam Sv-didit. — Qvaeri Nesciens, Divinorvm Amans, Deo Charvs, Caesari Acccptvs — Confiniis Vtilis, Ini-mico Semper Svspeetvs, — Sic OmniV Dvm Prae-fvit, Tvtvs Profvit. — Viator, Vt Speetes, Qvod Expectas, — Famam Consvle, Terra Mariq. Ve-stigia Repete — Qvi LVI Annis Vivit Gratvs, Hic Qviescit Desideratvs — Tv Nc Abcas Ingratus
—	Dic Cvm Joannc Ferd.do Ejvs Ex Fratre Ne-pote, Rclig. vero Confrat. — Vt Hic RcLJgJosVs
FVDator VJVat AEternvm Beatvs. — C. P.
predložila takoj po otvorjenju državnega zbora. Glavni predmeti prihodnjega zasedanja bodo proračun, postava o odkupu regalij in slučajno tudi revizija orožnega zakona.
Tnanje države.
Več belgijskih listov trdi, da je imelo potovanje kardinala Schiaflina v Belgijo edino le namen preskrbeti za papeža stanovanje, ako bi bil pri-moran zapustiti Rim. Več odličnih belgijskih plem-skih rodbin, kot Arenberg Merode, Ligue i. dr. so ponudili sv. Očetu svoje gradove. Kardinal Schiaffino se je izjavil, da bo zapustil papež Rim, ako bo Crispijevo ministerstvo prestrogo izvrševalo novi kazenski zakonik. — Dokazali smo že večkrat, da so take vesti brez vsake dejanjske podlage; Leon XIII. je vreden naslednik svojih prednikov, kojih mnogi so vstrajali v večnem mestu, akoravno jim je bilo znano, da jih čaka celo mučeniška smrt.
Na članek „Nordd. Allg. Ztg." zoper srbsko kraljico Natalijo pripravlja odgovor neki odličen srbski diplomat. Dokazal bo, da kraljica ni bila sovražna Nemčiji, pri tem pa bo razkril jako zanimive dogodke iz diplomatskih krogov. — Vodje radikalcev odločno oporekajo vesti, da so se ponudili vladi proglasiti v skupščini ločitev zakona državnim činom.
Povodom Strossmayerjeve zadeve pišejo ruski listi, da so začeli že skoraj dvojiti o prijateljskih odnošajih mej Rusijo iu Avstrijo. Pisava avstrijskih listov je tako sovražna, da je na ruski strani vedno težavniše ostati pri dosedanji zmernosti. „Novoje Vremnja" svari pred slabim izidom avstrijske politike. „Novosti" menijo, da se dunajski listi radujejo nad cesarsko grajo brez vsega vzroka. Nedvojno bodo cesarjeve besede vplivale na razmerje mej avstrijskimi Slovani in Nemci ter le še bolj ojačile slovansko gibanje.
Nemškega cesarja bo spremljal na potovanji v Italijo uraden stenograf državnega zbora, ki bo avtentično zapisoval cesarjeve govore. Jako pametna naredba! Škoda, da tudi našega cesarja ni spremljal tak stenograf — v Belovar.
Francoski predsednik Carnot se je povrnil v Fontainebleau. Po poročilih poluuradnikov je bil „toplo" sprejet celo v boulangistiškem centrumu, Oandebec-les-Flboeufu. Toda tudi Boulanger prizadeva svojim prijateljem s potovanjem mnogo ne-prilik. Cassagnac priporoča generalu, naj ostane vsaj nekoliko časa miren, ter piše: „General je, kar priznavam, v kočljivem položaji. Leto dni ga loči od splošnjih volitev, in general bi imel rad, da bi ga do tedaj ne pozabil narod. Težavni njegov nalog je ta, da se neprestano ohrani v spominu javnega mnenja do splošnjih volitev, in to ni lahko. V Franciji je bolje za javnega moža, da napravlja bedarije, kakor da ne stori ničesa. To je žalostno, a resnično. Ako bo pa general le preveč kolovratil, preti mu nevarnost, da si osmodi peroti. Po našem mnenji bi bila zanj sedaj na mestu le ena kandidatura, to je v Parizu. V departementih so volilne zmage sicer koristne, a nevarne. Zmaga v Parizu pa bi bila odločilna. Pariz je glava, in to je treba zadeti. Prosimo pa generala, naj miruje eden mesec, to bo njemu in nam dobro delo."
Italijanski kralj Humbert je rekel pri sprejemu princa Napoleona in ostalih svatov v Turinu mej drugim: „Na obeh straneh so pomote, ki morajo izginiti, in k temu morajo pripomoči listi. Pijemout posebno ne more živeti s Francijo v sovraštvu ali pozabiti 1. 1856. Italija hoče imeti mir, ker ga potrebuje k obrtnemu in trgovinskemu razvoju. Mi nočemo vojske, in jaz kakor moja vlada bodeva storila vse, da se kolikor mogoče dolgo časa ohrani Evropi mir." Ta izjava je v prvi vrsti naperjena zoper pisavo francoskih glasil, ki obdolžu-jejo Italijo, da hoče na vsak način izzvati vojsko s Francijo.
Turški sultan je izdal irade, ki sklicuje rezervnike prvega letnika k orožju. Število teh vojakov iznaša okroglih 30.000 mož. Ta napoved je vspeh dosedanjega delovanja v preosnovo turške armade, ter je poglavituo zasluga Goltza paše, vendar pa nima nobenega politiškega pomena. Ob enem je odredil sultan vsakoletno potovanje generalnega štaba po izgledu Prusije.
Izvirni dopisi.
S Pivke, 13. sept. (Trnska jama.) Prostrano rodovitno pivško dolino robi ob vzhodni strani ja-vorniško gorovje proti Snežiku do Koritnice; ondi se zapira dolina, in na zahodni strani jo potem loči nižje hribovje od trnovske in košanske doline. Po tem hribovji so med kraškim apnenikom tii in tam precčj prostorni vsadi brdnega sveta, soldana in ilovce, iz katerega izvira mnogo dobrih studencev, ki preskrbe o suhotnem času Pivčane s pitno vodo. A na vzhodnem gorovji, na desnem bregu Pivke boš zastonj iskal izvirne vode; svet je tu povsod šupljast in votel, in vse križem so brezna, globine, kotli, podmoli in jame do svetoznane slovite posto-jinske jame na severovzhodu pivškega svetft,
Od vrha Kožljeka v Javorniku se pro9tira na zapadno stran strma gora nad Vlačnim do sv. Trojice
in se dalje znižuje v dolino proti petelinskemu jezeru. Tu je na trnski gmajni podmol, v kateri stopajo pastirji in drugi ljudje pod streho, kedar jih dež vjame. Podmol je ločen v rogovilo na desno in levo, in šlo se je navzdol kakih 40 metrov do konca votline. Med ljudmi je dosti govorice o tej in oni jami, kam da bi utegnila peljati itd. Vsled tega se je za časa šolskih počitnic postavil trnski učitelj g. St. Jelenec kolikor mogoče preiskati podmol na trnski gmajni, in zasledil je v dnu na desno ozko špranjo, v katero se je izcejala voda kapljajoča od stropa. Zvečer dne 3. t. m. vzame saboj nekoliko ljudi z orodjem, po težavnem delu prebijejo špranjo toliko, da se splazi mlad fant skozi njo; in ko si posveti in se vse bliska okoli njega po stenah, po stropu in po tleh v prostorni votlini, veselja za-vriska in zavpije: le hitro za mano. A dolgo so morali še delati iu razbijati tesno luknjo, predno so mogli še vsi drugi za njim. Dosti prostorov so našli in prehodili Že tisto noč. Pridružila sta se gosp. učitelju Jelencu še rlva trnska gospodarja, Lovro Abram iz 24. in Janez Smerdel iz 25. h. štev. in so vhod toliko razširili, da zdaj človek vsaj po vseh štirih more v-jamo. Napravili so železna vrata in pazijo, da nespametni ljudje ne poškodujejo kapnikov, ter skušajo najti še dalje druzih prostorov in votlin.
Dne 11. t. m. se nas je zbrala mala družba, da pogledamo v najdeno jamo. Preskrbeli smo se s svečavo, iti spremljani od imenovanih dveh mož gremo iz Trnja po prijetni dolinici memo Stržena, vira trnske Pivke, katera precej pri izviru pilo goni proti Vlačnemu, krenemo s ceste na levo, in v pol ure smo bili v gmajni pred podmolom. Ko si oddahnemo in se nekoliko ohladimo, hajd' v podmol. Obrnemo se na desno, pri vratih si užgemo sveče, in plazimo se po kolenih skozi vhod. Sklonemo se zopet kvišku, in potem stopamo vedno navzdol tu in tam dosti strmo memo kapnikov, stolpičev, slapov, stebrov in stebričev, pod pregrinjali, memo blestečih srebrnih in zlatih biserov in preprog po tleh, dokler pridemo do razpotja med dvema jamama. Obrnili smo se zopet na desno proti jugovzhodu in prišli vedno niže do poslednjega do zdaj najdenega prostora, katerega stena loči v dva hrama. V ta prostora ob deževji voda nastopa, in po tleh je za črevelj na globoko mokrega blata. Ob eni strani se vidi v črni prsti jarček, po katerem voda pridere, nemara da iz pouikev na cesarski vla,čenski senožeti. Proge in črte po steni kažejo, da najviši nastop od tal sega do poldrugi meter. Znamenit je ta prostor zaradi pasa po stenah, ki ga voda doseže, Napravljen je in vzlasti ob dnu obrobljen s samimi manjšimi ali večjimi grozdiči črne barve, ki postanejo na dnevni svetlobi bolj rujavi. Visijo ob steni pri dnu kot borovi ali turščini storži, kakor mali grozdiči, sirkove metlice; nekateri imajo daljše ročuike, in so podobni vojnim batom-buzdovanom, ki so na debelejšem konci razcveteni kot podolgast grozd. Takih kapnin v drugih jamah nismo še videli. Vrnili smo se ter plezali zopet kvišku po spolzlem kamenji memo stare ženice, ki čepi na nekem ovinku in z roki podpira pobešeno zavito glavo, obrnili se zopet v drugo jamo, katera se odpira na levo roko bolj proti severu, a se potem zavije vštric prve proti jutru. Tudi tukaj smo občudovali lepe reči, posebno kupček krompirja in velik koren poleg njega, konja, ki znak leži, noge in rep pa kvišku moli itd. V konci se pri tleh lahko splazi skozi majhno luknjo v dimnik, iz katerega se prikaže visoko pod stropom z lučjo skozi majhno lino.
Obrnili smo se ter se popenjali nazaj proti vhodu. Razun lepega kaneliranega in bogato okrašenega stebra, stare ženice, konja, nakopičenih pisanih jabelk in hrušk, mnogoterih pregrinjal in preprog smo se posebno radovali prekrasnih šopkov, cvetlic ali kako bi rekel, blestečim se bisernim krasotinam, ki so kakor pritlično mahovje ali gobe-lisičice se lesketali po mnogih prostorih v jami. Najlože bi jih primerjal zimskemu ivju ali srežu, ki se iz zemlje vzdiguje, ali jesenski slani po travnatih gredicah; so pa tudi toliko nežne, da se je ne sme z roko dotakniti, kakor slane in ivja ne, precej je ob blesk in lepoto. V podmol nazaj pridši smo še na levo severno stran njegovo stopili nekoliko v globino in tam videli lep hlevček betlehemski, ki je pripraven kakor nalašč za male jaslice, in bi bil vreden kdo vč koliko, ako bi se dal prenesti v' cerkev ali bogato pobožno hišo. Veseli smo stopili .potem zopet na ljubo toplo solnce jako zadovoljni s tem, kar smo gledali pod zemljo, dasiravno smo
večkrat težavno plezali in si obleko dobro povaljali, kajti pota še niso vravnana, in kdor ni gibčnih, skočnih kosti, mora se tii in tam oprijemati in opirati.
Koliko velika je jama? Meriti je nismo mogli, ker je dosti ovinkov in pota še niso pripravna. Pravijo, da se ljudje pomud^ navadno eno uro, predno pridejo nazaj iz nje; a mi smo se zamudili dobre dve uri, predno smo vse počasi ogledali in zopet prišli na svetlo. Iz tega smo sklepali, da so prostori veliki, ki so se našli, rekel bi, v eni noči. Bog ve, kam se utegne še podzemeljski svet odpreti, in koliko lepih, zanimivih reči še najti dalje proti votlemu Javorniku. Čestitamo g. Jelencu in njegovima drugovoma na dozdanjem vspehu in želimo, naj bi našli prijateljev in podpornikov, da bi mogli pričeto delo srečno nadaljevati. Želimo tudi, da bi se našel strokovnjak, kateri bi preiskal najdene prostore in popisal jih veščim peresom.
Od Mokronoga, 15. septembra. Mokronog leži v pravi kotlini, tako da moraš od vseh strani razun od severa prav navzdol voziti. Pred več leti je peljala eesta tudi od severa čez hude klanjce v trg, zdaj pa se vozimo po ravni cesti čez mokronoško polje; tudi cesto v Laknice so v novejšem časi popravili ter se more po njej prav zložno voziti. Le cesta proti sv. Florijanu čaka še popravila, vendar pa je že skrajni čas, da se tudi tukaj mokronoški cestni odbor dela loti. Klanjec pri sv. Florijanu bi se moral odstraniti, kar bi se dalo prav lahko storiti, ko bi se speljala cesta pod hribom, mesto sedanje čez hrib. Po tej cesti se mnogo vozi — tako pošta vsak dan dvakrat — ker je ta cesta zveza s Sevnico; pa se zaradi tega nadjamo, da se bode mokronoški cestni odbor, ki je za dobra občila v mokronoški okolici že mnogo žrtvoval, tudi tega dela lotil ter zadnji klanjec v neposredni bližini Mokronoga odstranil.
Trident, 13. septembra. Vsled obilega dežja imamo tukaj strašno povodenj. Predmestji sv. Martina in Pie di Castello sta popolnoma z vodo obdani, ravno tako Dolge ulice od semeniške cerkve do cerkve Maria maggiore (tako zvane cerkvenozborske cerkve). Kleti in prodajalnice po omenjenih krajih so z vodo napolnjene. Ljudje, ki imajo svoja stanovanja ob zemlji (v parterji) morali so se umakniti; oni, ki bivajo v nadstropjih, spuščajo se po vrvnih lestvah na ulice, kjer jih sprejemajo čolni in odvažajo po opravkih ter dovažajo zopet nazaj. Kolodvor, hotel »Trento" in hotel „Isola nuova" so tudi obdani z vodo. Železnična proga, kakor tudi brzojavna žica ste pretrgani pri Tržiči (Neumarkt). Promet ustavljen. Vsa dolina ob Adiži (Eč) pa je podobna dolgemu jezeru. Vino in drugi poljski pridelki bodo večinoma uničeni. Ubogi ljudje! Škoda se zdaj še ne more ceniti. Včeraj, 12. t. m., ob 9. uri zjutraj bila je voda najviša, sinoči upala je kakih 40 cm. Malo!
Tukaj v mestu znano je samo, da se je ponesrečil neki mladenič pri 22. letih. Vsled povodnji donaša deroča Adiža mnogo drv, katere je naropaia na svojem teku. Ker so tu drva draga, ljudje pa revni, love torej revniši ljudje z nalašč za to pripravljenimi harpunami. Prinesla je voda tudi velik hlod, omenjeni mladenič zagnal je svojo harpuno, harpuna se je zasadila globoko v hlod, in ker je voda zelo, zelo deroča iu hlod je bil velik, potegnil je mladeniča v vodo in valovi so ga odnesli. Do sedaj ga še niso dobili. Da ga je hlod potegnil za sabo, vzrok bilo je tudi to, da si je privezal za roko harpuno z vrvjo, in v trenotku, ko je spoznal, da hlodu ni kos, ni mogel spustiti harpune. Dal je življenje za malo drv.
Tukaj v Tridentu se včeraj in danes mudi eminencija kardinal Placid Schiaffino, ki vsled povodnji ne more dalje. V sredo, to je 12. t. m., maševal je ob polu devetih v zakristiji škofijske cerkve.
Dnevne novice.
(Deželni zbor štajerski) imel je v soboto trinajsto sejo. Poslanec g. M. Vošnjak nasvetuje, naj bi se zopet vpeljalo politično dovoljenje za že-nitve, ker to želi prebivalstvo, da bi se omejile neomejene ženitve. Govornik prosi deželni odbor, naj bi se obrnil do vlade, kaj ona misli o tem. Omejitev ženitov&nj je za občine največje važnosti, zato naj bi deželni odbor predložil v prihodnjem zasedanji določene nasvete. Deželni odbornik Berg je nato naznanil odlok notranjega ministerstva, da
noče omejiti ženitve, ker bi se vsled tega množilo število nezakonskih otrok.
(Umeščena) bila sta včeraj čč. gg.: Martin Končnik in Josip Golmajer, prvi na faro Cerklje pri Krškem, drugi pa na faro Javorje pri Litiji; danes pa je bil umeščen č. g. K. Lapajne na faro Vavta Vas.
(Poročil) se je g. dr. V. Š tempih ar, advokat v Kranji, z gospico Ano Jugovičevo.
(Kranjsko obrtno društvo) sklenilo je na predlog svojega podpredsednika g. M. Kunca ustanoviti v spomin 401etnega vladauja presvetlega cesarja bolniško in pogrebno blagajno za vse zadruge rokodelskih prostih in konesijonovanih obrtov ljubljanskega mesta in to po ravnokar od ministerstva izdelanih normalnih pravilih za „mojsterske blagajne". Načrt teh pravil osnovan je na podlagi zavarovalne statistike in daje vdeležencem take koristi, kakoršnih nobeno na drugačni podlagi stoječe društvo dajati ne more. V mesečnem shodu dne 16. t. m. odobrila se je ta za samostojne obrtovalce prevažna zadeva z občno navdušenostjo in obrtni stan ljubljanskega mesta upa postaviti s tem činom intencijam Nj. velečastva najbolj primeren in trajen spomenik! Da Se pa o tej zadevi konečno sklene, skliče kranjsko obrtno društvo v četrtek 2 0. t. m. zvečer ob 8. uri še jeden shod v Schreinerjevo pivarno na šentpeterskem predmestju ter vabi k obilni vdeležbi vse obrtnike ljubljanskega mesta.
(Ponudbe za hrano v ljubljanski garnizoni.)
Dne 1. oktobra tek. leta ob desetih dopoludne bode radi tega, da se zagotovi hrana vojaškim bolnikom in drugim vojakom v c. kr. garnizoni v Ljubljadi za dobo od 1. januarija do konca decembra 1889. oziroma pri posebno ugodni ponudbi tudi za tri leta, javna razprava v uradnih prostorih bolnišnice. Pogoji so na ogled v pisarni bolnišnice. Podrobnosti razglasila zvedo se tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
(V loškem uršnlinskem samostanu) so včeraj vpričo prem. gosp. knezoškofa Jakoba slovesne obljube storile čč. sestre: S. Cecilija Sablič, S. Borgija Bohinjec iu S. Vincencija Mohar.
(Premovanje konj v Ribnici.) Pri premovanji konj v Ribnici dne 10. t. m. so dobili: Za kobile z žrebeti: Josip Krese iz Kočevja 40 gld., Jernej Marolt iz Št. Jurja 25 gld., Štefan Hamberger iz Ribnice in Jurij Lesar iz Ilrovače po 20 gld., Anton Grebeuec od sv. Gregorja 15 gld., Št. Peterlin iz Vel. Poljan in Josip Kusold po 10 gld., Josip Zidar iz Morave, J. Riegler iz Prapreč, J. Zobec iz Hro-vače in R. Merhar iz Prigorice vsak po jedno srebrno svetinjo. Za mlade breje žrebice: Matija Pere iz Moschvvalda 30 gld., B. Kovačič iz Sodrašice 20 gld., J. Čampa iz Žlebiča 15 gld., J. Andolšek iz Žlebiča in J. Danko iz Nemške Vasi, vsak po jedno srebrno svetinjo. G. dr. Rudesch ni sprejel njemu priznanega tretjega darila in je dobil zato priznanico. Za jedno in dveletne žrebice: F. Oražen iz Prigorice, Anton Cešark iz Dolenje Vasi, Josip Mauser iz Poloma, Št. Honigman od Stare Cerkve, Anton Arko iz Ribnice in Fr. Kaplan iz Dol. Vasi so dobili po 10 gld.; Matej Sigmund, J. Petrič iz Karlovice, Jakob Lovrenčič iz Sodrašice, Ig. Merhar iz Prigorice in Andrej Andolšek iz V. Poljan vsak po jedno srebrno svetinjo.
(V Cirknici) zvršila se je slavnost cesarjeve štiri-desetletnice zadnjo nedeljo jako sijajno. Zbralo se je nad 3000 ljudij.
(Potres) bil je danes zjutraj okolu 7a4. ure od severovzhoda proti jugovzhodu.
(Ogenj.) Iz Črnomlja se poroča, da je dne 12. t. m. šestleten deček po neprevidnosti zažgal hišo Katarine Rak v Gradacu. Zgorela je tudi hiša posestuiku M i h e 1 i č u , in hlev posestniku Maceletu. Škode je okoli 2600 gld. Macele je bil zavarovan za 500 gld.
(Vabilo) k veselici, katero priredi trg Žužemberk v spomin 40letnega vladanja Nj. velečanstva in oživotvorjenja »Prostovoljne požarne brambe" v Žužemberku s sledečim vsporedom: 2 2. septembra zvečer ob 9. uri: Razsvetljava trga, užiganje umetalnega ognja in mirozov. 2 3. septembra: a) Ob 5. uri zjutraj budnica. b) Ob 9. uri dopoludne sprejem došlih gostov, c) Ob 10. uri slov. sv. maša, katere se vdeleži »Prostovoljna požarna bramba žužemberška" polnoštevilno; po maši blago-slovljenje brizgalnice. d) Ob polu 1. uri popoludne banket v gostilni gospe Vehovčeve. e) Ob 3. uri posvetovanje o ustanovitvi posojilnice za Žužemberk
in okolico, fj Ob polu 4. uri začetek ljudske veselice pri ugodnem vremenu na »Velikem Vrtu", pri neugodnem vremenu v gostilni gospoda Fr. P e h a n i j a. Godbeni del oskrbuje vrla godba novomeška pod osebnim vodstvom izvrstnega gospoda kapelnika. Kovert pri banketu stane 1 gld. 20 kr. — Radi vdeležbe k banketu oglasiti se je vsaj do 21. septembra pri odboru požarne brambe. K obilni vdeležbi vabi p. n. občinstvo najuljudneje
veselični odbor.
(Razpisana) je druga učiteljska služba na Vačah pri Litiji z letno plačo 400 gld. Prošnje do 5. oktobra.
Telegrami.
Gradec, 17. septembra. Dr. Rechbauer je imel danes po noči zopet hud krvotok; zdravniki so se izjavili, da je ta slučaj smrten.
Papa, 18. septembra. Povodom tu zboru-jočega protestantskega okrajnega konventa, kojemu je predsedoval Tisza kot kurator, bil je včeraj banket, pri kojem se je v napitnicah omenjalo tudi nedavnega belovarskega dogodka. Na to je dvignil Tisza kupo, rekoč: Poprimem besedo v imenu resnice, kar mi je tem prijetniše, ker v tem slučaji navdaja resnica z radostjo moje in vsakega pravega Madjara srce. Poprej se je večkrat naglašalo, da je vir onega mrzlega pa zasluženega curka, ki se je zadnjič vlil na Hrvatsko, iskati tu v naši sredini, v resnici pa je ta vir le ono dobro srce, koje vodijo vsigdar in edino le koristi domovine in kraljevsko mišljenje. Daj Bog, da bi kolikor moč pozno prenehalo biti to blago srce. (Živahni eljen-klici.)
Hamburg, 17. septembra. Grof K a 1 n o k y je danes zvečer ob 5. uri 39 minut semkaj došel.___
Umrli so:
14.	septembra. Viljem Regali, posestnikov sin, 6 let, Florijanske ulice št. 46, oslabljenje moči po davici.
15.	septembra. Marija Rupnik, šivilja, 54 let, Francovo nabrežje št. 29, vsled raka._
Zalivala.
Ker mi ni mogoče, pismeno ali ustno se zahvaliti vsem p. n. gospodom in prijateljem, ki so mi prijazno čestitali k mojemu le po milosti sv. Očeta podeljenemu odlikovanju: naj dovolijo, da s temi vrsticami vsem izrazim svojo iskreno zahvalo; pa tudi prosim, naj blagovolijo še zanaprcj ohraniti mi prijazen spomin.
Dr. Andr. Cebašek.
Vremensko sporočilo.
j? čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
j 7. u. zjut. 17. ,2. u. poj>. |9. u. zvee.	740-9 7389 739-8	133 21.4 156	sl. jzap. sl. vzh. sl. zap.	oblačno del. jasno del. oblač	c-oo
Srednja temperatura 16'8°C., za 3 8° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 50	kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82 „ 95	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110 „ 50	„
Papirna renta, davka prosta......97 „ 40	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	878 „ —	„
Kreditne akcije ..........314 „ 75	„
London.............121 „ 95	„
Srebro .............— „ —	„
Francoski napoleond....................9 „ 63,'a„
Cesarski cekini ....................5 „ 77	„
Nemške marke ..........59 „ 55	„
t
Slovensko pisateljsko društvo naznanja pre-tužno vest, da je blagorodni gospod
Anton Raič,
C. kr. profesor na veliki realki, tajniy Pisateljskega društva, odbornik Slovenske Matice itd.,
dne 16. septembra 1888 ob 2 uri zjutraj po mučni bolezni v 44. letu dobe svoje, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v Pragi izdihnil blago dušo svojo.
Truplo ranjcega bode prepeljano v Ljubljano ter pokopano na pokopališči pri sv, Krištofu.
Dan pogreba se bodo pozneje naznanil.
V LJUBLJANI, dne 16. septembra 1888.
»Pisateljsko društvo."
Vsako vrste
jabolka, hruške in češ pije sveže in suhe
dobe se po prav primerni ceni v farovžu Želimlje, tik lepe ceste Ljubljana-Kočevje.	(1)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl, x
^ Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov
in napisov.	JC
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
^	■■ l»Dl.jJH»»»,	J
JC za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 JC
TT priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ 4%. v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano redno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve ~ v ploičevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenike nsi zahtevanje.
Ilgld. 38 n.v.I!
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi fran žaini iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, ŠelenbnrgoTC ulice wt. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franlco na zahtevanje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mim®	d
politovane in Ukane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče niztcej ceni. ^ Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. \Z Cenilnik s podobani zastonj in franko.
>JMU(OKaX)OCOOOOO
PJ ii a n m|
rii
(J. C. Gerber)
Xi| nlbl
priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo!
i molel knjig,
različno vezanih, in po jako nizkih cenah na primer v papirju, v pol usnji pozlačene, popolnoma v usnji z zlato obrezo, v rujavem usnji okovane, dalje vezane v slonovi kosti, v ponarejenem kristalu, v žametu iu plišu, z pozlačenimi vogli in s podobo v sredi. Iz- Jj deluje pa jih tudi, kakorkoli zahtevajo častiti naročniki.
Kdor vzame večje število knjižic, do-volim mu primerno znižanje cene (rabat). ♦♦
Častite naročnike prosim, naj se kar naravnost na-mo obračajo.
Cenilnik pošljem na zahtevanje brez-plačno in franKo. Vse knjige moje založbe ^ dobivajo se tudi po vseh knjigarnah. '
Dalje opozarjam svoje p. n. naročnike in kupovalce, da se že nekoliko časa prodajajo in širijo med ljudstvom ii slovenski molitveniki, ki niso na Kranj- o* skem prišli na svetlo, katerih nI spi-sal kak gospod duhovnik in ki tudi nimajo knczoškoiijskega potrjenja. Na teh knjigah se dalje nahajajo tudi taki napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in še celo trije različni na-pisi, med tem, ko jo vsebina pri vseh knjigah enaka.	(i) JJ
Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu" v Ljubljani.
Vašaželodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila me je popolnoma neprenehljive slabotnosti čreves in prebavili ka, kakor tudi neznano mučeče trdo - telesnosti. Dolgo iskal sem loka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnosti obečala; vse drugo zavživanje lečil bilo je zaman in edino le Vašej ne-precenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčneje
udan in hvaležen.
Na Dunaji, 1887.
(6)
Spiridijon Pokrajac,
profesorski kandidat.
ICmMMtMMM«
prasceTs
svetovnoznanega izvirnega bergshirskega pl6-	®
mena, ravno tako nekaj tacih križem-plemena z iz-	J
virnim suffolskim plemenom proda	S A1 o j zij S c li x* e y , (3) Jesenice na Gorenjskem. »•••••MMtMMMMM«MN«MMMi
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
1PF* zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima ^'Kitjcm n s* -w9 ■■ n.	■■ BU& srn. »»SDElAJVIO^A.*« -w H"	S , katere
prednost je še to, da pri njej vsak člen brez kacega pocebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% ce'° 48°/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki »SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.198 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(48)
glavni zastop banke „SL.AVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (G-osposke ulice 12.)