Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. Velja za vse .. $3.00 -: Ima 10.000 feAročnikov:- s =1127 list slovenskih delavce? v Ameriki [0 The only Slovenian d?10 _•] -: in the United States; Issued every day except jj Sundays and Holidays :« X=0 TELEFON PIXAXNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Hatter, September SI, 190«, at tke Post Office at New York, X. Y, voder the Act of Congress of March 1, 1879, TELEFON PISARNE: 4f87 COETLAMM NO. 168. — ŠTEV. 168. NEW YORK, MONDAY, JULY 19, 1915. — PONEDELJEK, 19. JULIJA, 1915. VOLUME XXT7I. LETNIK XXTU, PRVI USPEHI NOVE NEMŠKE OFENZIVE. PRODIRANJE PROTI RI6I IN VARŠAVI. Stavka v Wales, GENERAL HINDENBURG JE ŽE ZAČEL S PRODIRANJEM. — ARMADA GENERALA MACKENSENA NE BO PRIŠLA VELIKO V POŠTEV. — RUSI SO SE ŽE NA NEKATERIH MESTIH UMAKNILI. — AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK ODLIKOVAN. — BOJI NA GALIPOLISU. — POŽAR V ZAVEZNIŠKEM TABORU. — POGAJANJA MED TURŠKO IN BOLGARSKO ŠE NISO KONČANA. — VENIZELOS JE POSTAL VODJA GRŠKE LIBERALNE STRANKE. Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Zaveznika nadaljujeta lia vzhod-iM-iu in jugovzhodnem bojišču s ofenzivo in kakor vse kaže, bosta dosegla svoj cilj. General Ilindenburg prodira od Vindave »•roti liijri. Rusi imajo sieer v oko-liei Uijre koneentrirano veliko armado, ki se pa ne bo mogla ustavljati avstrijski in nemški premo-■ •i. Južno od Prasniša prodirajo Neuiei proti Varšavi in to osvojili že precej ozemlja. London, Anglija, 17. julija. — Prebivalci, kakor tudi vojaški strogi, so zelo presenečeni, ker je žarel general Ilindenburg, o katerem se že več tednov ni ničesar slišalo. prodirati proti Kigi ter ima sedaj v svojih rokah že skoraj celo Kurlandijo. Brzojavke iz Petrograda naznanjajo, da so nemške čete prekoračile Vindavo ter da uspešno operirajo v Kurlandiji. Ker Ilindenburg razpolaga s sedmimi armad-nimi zbori, bodo imeli Rusi j)recej tlela, p redno ga bodo prepodili. Južno od Prasniša prodirajo Nemci proti Varšavi, armada avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda je pa meti Rugoni in Vislo zasedla nekaj važnih strategičnih postojank. Položaj na Rusko Poljskem in v Kurlandiji postaja z vsakim dnem bolj- resen. Petrogradsko poročilo Petrograd, Rusija. 17. julija. — Vojno ministrstvo naznanja, da se odiočilua bitka med Vinka\o in Vis!<) lahko vsak trenutek začne. General Ilindenburg ima 150,000 mož, ki so z vsem potrebnim preskrbljeni. Armada generala Ma-ckensena je zelo oslabljena in če ne Im d» bila zadostnih ojačenj, sploh ne ho mogla stopiti v akcijo. Nemški uspehi. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Danes je bilo izdano sledeče uradno poročilo, ki se glasi: (i en oral Ilindenburg, ki je za-čel pred nekaj dnevi z ofenzivo si .!<■ pridobil že več lepih uspehov. Armada generala Belowa, katera .j«* prekoračila 14. julija reko Vindavo, je vjela 2.">40 Rusov in zaplenila veliko vojnega materijala. Ko so Rusi zapustili Prasniš, so se umaknili za obrambno črto pri Krasnosielu. (KI tukaj so jih naši pregnali na sedem kilometrov dolgi fronti. Severno od Visle je sto-pila armada generala Wovrseha v ofenzivo. -V« Položaj pri Mitavi. Berlin, Nemeija, 17. julija. — nemški generalni štab po- Cete generala Belowa so pobile rusko armado pri Autzu, 55 milj jugozapadno od Mitave, in vjele preko 3()00 mož. Med Pisso in Vislo se Rusi umikajo. Sovražnik je bil povsod premagan, kjerkoli se nam je zoperstavil. V soboto zvečer so naši domobranci potolkli neki moskovski polk, nakar je bil sovražnik prisiljen prekoračiti reko Ilijanko. Severno od Krasnika. Dunaj, Avstrija, 18. julija. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja : Med Vislo in Bugom se je razvila velika bitka, o kateri se še ne da soditi, kako se bo končala. Jugozapadno od Krsnoslava so Nemci prodrli sovražniške bojne vrste. Ob gorenjem teku Bistrice in severno od Krasnika so naši vojaki zavzeli nekaj zelo važnih strategičnih postojank. Avstrijci zmagujejo. Dunaj, Avstrija, IS. julija. — V bitkr. ki se je bila ob reki Bug, so Avstrijci premgali Rnse. ki so bili v veliki premoči. Severno od Sievna so prodrli avstrijski vojaki rusko fronto. Poročilo ruskega generalnega štaba. Petrograd, Rusija, 17. julija. — Uradno se naznanja: Ob desnem bregu reke Oršiee se je vnela vroča bitka, ki še ne bo tako hitro končana. Trije sovražni polki so navalili na vas Podol.jo in jo zasedli. Nato so prekoračili reko in nam odvzeli pet topov. Naše čete so tak( j nato vprizorile bajonetu i napad m pregnali sovražnika. V bojih se najbolj odlikujejo sibirske čete in vojaki iz Turkestana. Severno od Radoma je napadla neka kozaška brigada avstrijske prednje straže in vjela 350 vojakov. Med Vislo in Bugom je začel sovražnik 16. julija s splošno o-fenzivo. Vzhodno od Graboveca smo pognali sovražnika nazaj iD mu prizadeli ogromne izgube. Nemški cesar in avstrijski prestolonaslednik. Dunaj, Avstrija, 17. julija. — Nemški cesar je imenoval avstrijskega prestolonaslednika za generalnega majorja nemške armade. Prestolonaslednik se je cesarju v posebni brzojavki zahvalil. Izpred Dardanel. Carigrad, Turčija, 18. julija. — Tuniki generalni štab poroča: — Anavolske baterije so bombardirale v petek sovražniški tabor pri Teke Burnu. Bombe so povzročile požar, katerega še dosedaj niso mogli pogasiti. Nalezljive bolezni. Kaira, Egi pet. 18. julija. — Som je dospel neki Evropejec, ki se je mudil več tednov v Carigradu. — Izpovedal je, da je v glavnem mestu Turčije preko 50,000 ranjencev. enako število jih je pa tudi v Smirni in Drinopolju. Turkov je dosedaj že silno veliko padlo. Izkazi o padlih in ranjenih vojakih, ki jih izdaja turška vlada, so zelo nepopolni in se ni nanje v nobenem oziru zanesti. Zdravstveno stanje med vojaštvom je primeroma dobro. Vesti, da umre vsak dan par tisoč ljudi na koleri in tifusu so zelo pretirane. Osebe, katere so obdolžene špionaže, toliko časa trpinčijo, dokler ne podajo natančne izjave. Rumunska. Atene, Grško. 18. julija. — Iz N emčije je dospelo poročilo, da bosta poslali Avstrija in Nemčija Rumunski ultimatum, ker je Rumunska zadrževala rnunieijo, katero je pošiljala Nemčija Turčiji. Vedno slabše razmere. Napol j, Italija. 18. julija. — Sem je dospelo več turških beguncev, ki so izpovedali, da postajajo razmere v domovini z vsakim dnem slabše. Mladoturška stranka ni pri ljudstvu nič več priljubljena. Obdržati se hoče le na ta način, da vedno poroča o slavnih zmagah turškega vojaštva nad zavezniki. Tem poročilom nikdo več ne veruje. Cene živilom so nenavadno narasle. Obstreljevanje obali. Atene, Grško, 18. julija. — Včeraj se je pred raznimi turškimi pristanišči zopet pojavilo nekaj zavezniških bojnih ladij, ki so bombardirale utrdbe. Povzročena škoda ni posebna, ker so bili streli Vlada si ne zna pomagati ter se vidi edini izhod v tem, da prevzame vlada premogorove. London, Anglija, 17. julija. — Situacija ki je nastala vsled pre-mogarske stavke v južnem AVales, se je še poostrila in pogajanja se je faktično prekinilo. Položaj je tak, da se smatra prevzetje premogovnikov od strani vlade kot edini izhod iz zagate. Različna pod-petja v južnem Wales so morala prenehati z obratovanjem, ker je zmanjkalo premoga. Admiraliteta je namreč prevzela skoro vse zaloge ter pustila le manj vredno blago, katerega se pa ne more rabiti. Walter Runciman. predsednik Board of Trade, se bo posvetoval danes s posestniki rovov v Car-dlffu. Glasom poročila, ki je do-šlo danes iz Wales, pa se delavci nočejo še nadalje pogajati z Run-cimanom. Veliko presenečenje je vzbudila akcija eksekutivuega komiteja, ki je odpotoval iz Londona, ne da bi se vdeležil sklicane konference, ali vsaj obvestil Run-cimana o odpotovanju. Stavkarji pa ne polagajo sedaj toliko važnosti na plačilne zahteve, temveč v glavnem na to. da se ne uporablja v njih slučaju municijske postave. Delavci odločno zavračajo očitanje, da ne poznajo nikakega patriotizma. Oni pravijo, da se -izrablja njih patriotizem v korist delodajalcev. Danes zvečer se je objavilo, da se bo jutri zopet pričelo z delom. Najnovejša iznajdba Marconi-ja. Milan, Italija, 18. julija. — Znani iznajditelj Guglielmo Marconi se je napotil danes v tajni misiji v London in tukaj se zagotavlja, da je izumel nov brezžični brzojavni aparat, s katerim so častniki na fronti vedno v stanu govoriti z višjimi poveljniki za fronto. Nova vrsta podmorskega čolna. Bridgeport, Conn., 17. julija. — Pri poskusni vožnji novega podmorskega čolna "G" tipa se je demonstriralo, da bodo podmorski čolni te vrste lahko križarili Ocean in nazaj, ne da bi ustavili kurjenje. Novi podmorski čoln ima akcijski radij 5500 milj. oddani iz precejšne daljave. Zavezniki bodo poskušali izkrcati še nekaj novih čet v zalivu Saros. Bukarešt in Dunaj. Berlin, Nemčija. 17. julija. — Nemški diplomati dosedaj še niso povedali, kakšne koncesije je pripravljena dati Avstrija Rumunski, da bi ostala nevtralna. Avstrija želi, da bi stopila Rumunska na njeno stran ter da bi napovedala Rusiji vojno. Napetost, ki je vladala svoj čas med obema državama, se je zelo zmanjšala, pa tudi med Nemčijo in Rumunsko je zavladalo prijateljsko razmerje, ker se je dognalo, da je Rumunska pomotoma zadrževala municijo, ki je bila namenjena Turčiji. Nemčija hoče imeti v tem oziru še nekaj več koncesij, katere bo najbrže tudi dobila. Pa tudi pogajanja med Turčijo in Bolgarsko še niso končana. Turčija bode odstopila Bolgarski nekaj ozemlja, v zameno pa zahteva, da napove Bolgarska sovražnikom Nemčije in Avstrije vojno. Zaenkrat je skoraj izključeno, da bi se balkanske države pridružile zaveznikom. Venizelos. London, Anglija, 17. julija. — Neka tukajšna brzojavna agentu-ra je dobila iz Aten sledeče poročilo : Danes se je vršilo .veliko zborovanje, na katerem je bilo 168 liberalnih poslancev. Poslanci so naprosili bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa, da naj prevzame vodstvo stranke. — Venizelos je vodstvo prevzel, češ. da je to njegova dolžnost, ker je vedno stremil za tem, da zavladajo na Grškem boljše razmere Grški parlament se bo sestal 16. avgusta. Z zapadnih bojišč. Boji za pokopališč ji Nemci poročajo, da so Francozi uprizorili brezuspešne naskoke na griče pri Souchez. OB REKI MAAS. Nemci so dospeli do roba zaseke pri Sonvaux, kjer se vrše sedaj zelo ostri boji. Berlin, Nemčija, 17. julija. — V današnjem oficijelnem poročilu poroča generalni štab. da se je odbilo naskoke Francozov, ki so se obračali proti gričem pri pokopališču v Souchez. V Argonih so zavzeli Nemci eno črto. ker je bilo vsled zadnjih u-speliov potrebno popraviti fronto. Na višinah pri Les Eparges se nadaljuje z boji. "N' Lotaringiji se je odbilo francoske naskoke pri Embermeii, iz točno od Luneville. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 18. julija. — V današnjem popoldanskem poročilu vojnega ministrstva se glasi, da se je vršilo živahno obstreljevanje na desnem bregu reke Aisne, v o-kraju Troyes. Veliko projektilov je padlo v Rheims. Na višinah pri Maas so vprizo-rili Nemci zelo oster naskok na francoske pozicije v zakopih pri Calonne, do Les Eparges. Posrečilo se jim je zasesti na južnem delu Sonvaux zaseke del naših zako-pov. Par manjših oddelkov, ki so udri i v zaseko, se je razkropilo ali pa ujelo. V gozdu pri Apremont se je vršilo neprestano obstreljevanje. Vlada poroča nadalje o artilerijskih boj "h v Belgiji, v bližini St. Gorge. Noč je potekla primeroma mirno. V večernem poročilu vlade se glasi: "Precej oster artilerijski boj se je odigral v Artois, v bližini Souchez. Kakih dvanajst projektilov velikega kalibra je padlo v Arras. Zaznamovati je bilo živahne artilerijske akcije na višinah pri Maas ter se je potom protinaskokov zavzelo del pozicije, katere se je izgubilo včeraj. Angleška fronta neizpremenjena. London, Anglija, 17. julija. — Maršal John French, angleški vrhovni poveljnik na fronti, pravi v svojem tedenskem poročilu, da se ni pripetilo ničesar važnejšega, da pa je opaziti na obeh straneh večjo aktivnost. Nemci so razstrelili več min in gotovi deli angleške fronte so bili izpostavljeni ostremu obstreljevanju od strani Nemcev. Napad na "Orduno." Cunard parnik "Orduna", ki je dospel v soboto v New York, je bil zasledovan od nemških čolnov. Potniki v soboto dospelega par-nika "Orduna" so sporočili, da sp dne 9. julija od 6. uri zjutraj napadli nemški podmorski čolni parnik. Na parnik se je oddalo ffcdem strelov in en torpedo, a zasledovanje se je kmalu opustilo. V času napada je bilo le malo ljudi na krovu. Kapitan Tavlor je izjavil, da ne more ničesar izpovedati glede napada, ker je član mornariške rezerve. Baron Rosenkrantz iz Danske, ki se je tudi nahajal na krovu, «e izjavil, da je videl sled torped )n sieer kakih deset korakov za zadnjim delom parnika. Petnajst minut pozneje se je prikazal neki podmorski čoln ter oddal pro-tt parniku več strelov. Kakor hi-iro je padel prvi strel, se je poslalo potnike v notranje prostore *n rešilne čolne se je spustilo za nekaj črevljev navzdol. Po zasledovanju, ki je trajalo kake pol ure in tekom kojega je postajala razdalja med parnikom in podmor ijfkim čolnom vedno večja, je podmorski čoln izginil. Med potniki na krovu parnika Orduna'' je bilo 22 Amerikan-cK SAKi'Efu, Preside ni. * I PUIS BEN ED I K, Treasurer, ft. F"*:.« of Business of the corporation and addresses of above officers : lV>rtlandt Street, Borough of Man-hfcttjm, New York City, N. Y. Ym celo ieto velja list za Ameriko in Canada ...................... * polleta...........;......... m feto za aneato New York...... f • pol leta za tnesto New York ** ifivropo aa vse leto......... " pol leta...... " četrtleta.......... .$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 jih. nasprotnikov, a žila. j Port Zgodilo se bo pa tako, kot se je P. I. zgodilo z Napoleonom. Dokler je imel nasproti le posamezne drža-ve, jih je po vrsti porazil; ko pa so se narodi združili ter ustanovili zvezo, je prišel za Napoleona konec. Mir v sedanjem času bi pomenil podjarmljenje Evrope pod | * I jih je pora-[rela, slovenski vojak, &6tk Comp., odgovorila ona. ''Poglej, ta je šel dvanajst. Nekako skrivnostno je Mills, Corregidor,' Cavite, pa ta, pa kako pišejo, da se jim i bila nocoj ura in nekako nemirno hudo godi. Nekateri že še pošlje-1 je nocoj plapolala lueica pred po- Malomarno ga vzame v roke, kakor da bi bil kakšen krojaški račun, ter ga jame citati po svo- večer. ;jo nekaj, drugi pa nič. Nekateri dobo Matere Božje, hi je gorela Ji navadi od spodaj navzgor se pa čisto izgube, da še nič več noč* in dan v liiši Starinovi. j nazaj ne pridejo. In če se ti kaj j Tedaj se je začul od gostilne kaj si napisal! ;hudega pripeti, kaj bom jaz po- sem glas harmonike in vrisk fan-'in mi prečita k< čela tukaj z malimi otroci?" obrisala si je solzo iz oči. On pa jo je potolažil: "Moje Pri Starinovih so bili zbrani vsi življenje je v božjih rokah tukaj —o— Spisal Ivan Baloli. nemški jarem in to je treba na domači pri večerji. Oče in mati in tam. Res, da nekateri nič ne vsak način preprečiti! Dopisi. AlJLAS NARODA" izhaja vsak dan isvzemši nadelj in praznikov. " *CLAS NARODA" ("Voice of the People") every day except Sundays acj Holidays. t £dbticripUon yearly $3.00-v Adrartisemcni on agreement bres podpira in osobnosti te ce pricbčujejo. ---- ft* . -•:* ce t ! ago ? oil posil]ats pc — Money Order. t**i »premembi kraja naročnikov pro-i da se nam tudi prejšnja naznani, da hitre;« najdemo naslovnika. Cupisoir m pošiljatvam naredite naslov: ' CMLAS NARODA** v #£ C rtiaodt St.," New York City. Telefon 4t, saj še toliko nimava, da bi ako enako. In ne le eno. ampak dve lih štirinajst dni, pa se ne morem tujem hoditi, če se bodo pa delav ske razmere kaj izboljšale, bom, ppipravila nocoj gtarinka. odločiti. Mislil sem že na tega in ze sporocd.- Na društvenem po- ^ mle6ne jedi je onega, da bi mi posodil in lju Jako dobro .napredujemo.' ^ J mamo tri mozka in eno žensko podporno društvo, venska narodna godba prav jedi je onega, tla »i mi posoau m vsaj mesa s hrenom. Pa dober stal. Pa saj poznaš sosede, i eno ^ ^1(jn0j da nobenemu Smejali bi se mi in rekli, da. sla- a uai °-| V s]ast. zdaj je ponudil on svoji ho gospodarim. Tega pa ne vedo. i . ------- Zdaj je ponudil on svoji gospoaanm. lega pa , i - oi - ni ženi, zdaj žena njemu, pa nista da že dve leti nisem, dobil kraj- bro napreduje. Slovenci srro lah- , ... „ , ,. ' .... i,iava ™ 1 J niosrla lesti, četudi sta se silila, carja iz hleva. Mislil sem se our- Mir in posredovanje. Iv r se je v Združenih državah v zndnjem času pričelo s skrivno agitacijo za mir, pri katerem naj posredovala vlada Združenih držav, je povsem primerno opozoril i ameriško občinstvo na dej-stvo, da je taka agitacija neprimerna. Sovražniki Nemčije nimajo nobene želje, da bi j)renehali z voj-'j < v sedanjem času. Razlog, kijih vodi. je povsem priprost: mir v t tuj času bi pomenil skoro popolno zmago Nemčije ter bi odprl vrata k poznejšim zmagam, s ka-terimi bi se završilo veliko delo, započeto od nemškega naroda. o miru je treba razmišljati na podlagi razmer, ki so vladale pred \ ojno. Mislimo si. da hoče Nemčija, izprazniti severno Francijo, llelgijo in zapadno Poljsko ter dobiti nazaj kolonije, katere je izgubila. To bi pa bilo nemogoče, K- r bi kaj takega ne hotela dovolili Japonska, Avstralija in južnoafriška Unija. A postavimo vendar, da bi bilo tako. Kakšna bi bila potem situacija? Tekom vojne je Nemčija razdejala praktično ves industri-jalni sestav Belgije, severne Francije in ruske 1*01 jske. Rove se je preplavilo, tvornice se je požgalo ter oropalo strojev in porušilo se je cela mesta. C'e nastane sedaj inir. bi pričela Nemčija takoj z industrijskimi podjetji in bila bi na boljšem, ker ni trpela nikakih izgub, nikakega opustošenja ter M- je iznebila dosti neljubih konkurentov. Ta pa je le industrijalna plat e !e zadeve. Še bolj resna in važna pa je vojaška stran. Kdo si more misliti, da bi si Belgija upala Š • enkrat upirati tej nemški 4Strašnosti"? Da se sklene da-r.< s mir ter ostane Belgija prosta, bi bila brez vsake moči in popolnoma odvisna od Nemčije. In Francija? Zadržala je prvi naval ter trpela velikanske izgube. Mir pod sedanjimi pogoji bi pomenil pečat na testament francoskega naroda. Nikdar več bi si ne mogla misliti, da je mogoče ustavljati se nemški organizaciji. Vsak Fran-eoz ve to in to naziranje je v Franciji splošno. Je pa še ena stvar, katero je treba upoštevati. Nemčija je zasedla skoro celo Belgijo ter del Francije in Poljske. Osvojila si je pa tudi Avstro-Ogrsko. Če se konča vojna sedaj, bo tvorila Avstrija del Nemčije, vladan iz Berlina in brez vsake samostojnosti. To bi pa tudi pomenilo žalostni konec stoletnega boja avstrijskih Slovanov za prostost! Konečno pride na vrsto tudi Turčija. Tudi ena je bila osvojena od Nemčije ter je postala sre- ko ponosni, ker nasa godba ,gra . maU ^^ M a zadQ. niti na strica? p;i poznaš ga, da je večkrat v mestnem parku Le ta- ^ ^ noc |ako do_ skopulu odpodn bL me in mi tako ko naprej! Pokažimo da tudi So-'a ^ ljena čudil mojo žalost še bolj pomnožil. S venci nekaj znamo! Želeti bi bilo, . . , ,l ' , , , i-;,,,!,^; t 1 ,. , i se le le temu, da so sklede vedno tujimi ljudmi ni me. bani si mo- da bi se tudi po drugih sloven-1 * , J' v ^nmno-a+i v^s l-i-; cL-Ia t t__• j.-"________.enako polne in da cel omesa noče ram pomagati. Ves, kaj sem SKie- nobeden jesti, ki so ga imeli le o nil? Na hosto bom naredil toliko Božiču, ko so delali jaslice, in o dolga, da poplačam obresti in Veliki noči. ko so sekali pirate, j imam za pot. Res bo pri hiši par . , i . i . Šestletni Tonček je jedel, kar je sto goldinarjev vee dolga, pa upa-cev nas je malo tnkaj, komaj 161 tud- štiriletaa Manica|nje imam. da ga bo potem vedno družin, toda vsi smo zadovoljni ' meso y ^ z ■ manj če mi Bof? zdrayje da> se ker se prav dobro razumemo med zd . z ]ev(> Tam k'otu ^ vrnem v dveh letih nazaj in ta seboj. Ce pridemo skupaj, zapo-| sedel:l H zibe]i stara čas ves dolg poplačam. Ti boš pa skih naselbinah kaj takega usta novilo. Pozdrav! — Naročnik. Peoria, Ell. — Z delom gre prav dobro, delamo vsak dan. Sloven- jemo kako pristno slovensko, kar se Amerikancem in drugim narod-j nostim posebno dopade. Da nismo , .. , t v. . . . , ,s predpasnikom brez društva, nam ni skoraj treba , . ^ . ,. . ti solzo iz očesa omenjati. \ rocine ni prevelike, ker skoraj vsak drug dan dežuje. Ce se bo kaj novega pripetilo, bom že sporočil. Pozdrav! — Janez Kočevar. mati. povžila tupatam iz velike dala druge njive v najem, le eno posode požirek kave, vmes si pa obdrži, da boš imela živež za večkrat utrla Fcrt Mills, Filipini. — Posebnih novic ravno nimam poročati, pa sem se vseeno oglasil, da ne boste mislili, da smo že morebiti na "war path" (vojni poti) proti kakemu sovražniku. Dosedaj še ni sile in mi se imamo še vedno po stari navadi. Zadnjic sem poročal, da so določili za nas dveletno vojaško službo, pred par dnevi je pa prišel ukaz, da morajo vsi estati na mestih kot dosedaj in da ne bo nikakih izpre-memb do preklica (until further orders). Ta slučaj je povzročil dosti ugibanja med nami, kaj je pravi vzrok za to. Nekateri dol-žijo vojno, drugi zopet pravijo, da je dveletna služba proč in da ostane vse pri starem, gotovega pa sedaj še ne vemo. Po mojih mislih se ne bodo Združene države na noben način umešale v vojno, ker bi ne imele nikakih koristi od nje in ker so preslabo pripravljene v primeri z drugimi državami, — Naj omenim, kako se imamo tukaj. Na tem otoku (Cor- Mladi Starin re je odpravljal nocoj v Ameriko. Bil je zadnji večer v domači družini. Pri Starinovih niso bili premožni. Ko je zatisnil rajni oče svoje oči, je bilo dolga še dobrih petsto goldinarjev na posestvu. Sicer ni bil len. tudi pijanec ni, so rekli ljudje, ali vendar niso nikamor mogli naprej. Komaj se je nabralo toliko vsako leto, da so se plačevale obresti. Zadnja tri leta pa tudi tega ni bilo več mogoče. Prišla je nesrečna bolezen v hlev in dve leti zaporedoma jo poginila zdaj krava, zdaj prašiči. Tako so zaostril" obresti in mladi Starin je s strahom gledal v bodočnost, ko je po smrti svojega očeta prevzel vse gospodarstvo. Bil je edini sin, družinska mati je umrla že pred leti in tako mu je oče nehote moral prepustiti gospodarstvo, ker je manjkalo mlade, delavne ženske pri hiši. Sicer mladega Starina tisti dolg ni tako skrbel. Mlad je bil. priden, varčen, ob nedeljah in praznikih je doma ostajal, zato je upal, da bo vsaj obresti redoma plačeval. Oče je kupil pred več leti hosto. kjer so rasla sama mlada drevesa, ki so se pa že zelo regidor, Ca vite) posvečajo največ razrasla. Že oče bi bil kaj rad po-pozornosti olepševanju prostora, sekal tukaj in tam, pa se kar ni vežbanje vojaštva je le bolj po- mogel pripraviti do tega, ker se stranska stvar. Ivo bodo poslopja]mu je les smilil. Mladi Starin si iz cementa dograjena, bodo zaceli ije pa mislil, enkrat mora biti in graditi različne gredice in vrtove, bolje sedaj kot pozneje, zato je katere bodo zasadili z različnim sklenil, da proda toliko lesa iz ho-drevjem in cvetlicami, kar bo da-j ste da bo vsaj obresti poplačal, lo prav lepo lice našim vojašni- Toda les je imel tisti čas slučajno cam. V kratkem bodo dogotovili j tako nizko ceno, da se je tudi krasno poslopje za glavni stan mlademu Starinu zdelo škoda les (headquarters) in bodo postavili takorekoč proč vreči. Upal je, da za okrasek okoli poslopja stare bodo cene kmalu poskočile in da španske topove, ki so branili vhod pride ugodnejša prilika. Ali de v Manila luko, ko je admiral nar je moral imeti! A odkod ga Dewev dne 1. maja 1898 prišel'dobiti? Tako je mladi Starin zad-notri z ameriško mornarico. Ti'nje dni premišljeval dolgo v noč, topovi niso naredili mornarici kako bi storil, da bi bilo za vse prav nobene škode. — Pred letom prav. Ni se mogel dolgo odločiti so imeli tukaj borno gledališče,'ne za to, ne za ono. Mislil je že, sedaj imajo že dva lepo urejena, kaj, ko bi prodal vso hosto in se tretje bo pa kmalo gotovo. Par- j tako znebil enkrat za vselej vse-krat so imeli predstave igralci iz ga dolga. Pa bal se je, da bodo Londona in Amerike, kino-slike ljudje rekli, da je zapravi j i vee, so pa vsak dan na programu.!vedel je, kakega pomena je gozd Plesno dvorano so tudi zgradili, za gospodarstvo in že iz ljubezni kjer je^posebno zastopan "nežni do rajnega očeta, ki bi tega ni-spol". Človek se lahko zavrti en-'koli ne bil storil se ni mogel od-kr at za deset centov, vendar ima ločiti za ta načrt, malokdo zabavo z njimi, ker sej Žena ga je večkrat vprašala, zelo razlikujejo od amerikanskih kaj vendar tako premišljuje zad-krasotic, posebno pa od sloven-'nje dni, zakaj je tako raztresen skih. Vse so pod vojaško kontro-;in žalosten. Ni ji dal takoj odgo-lo in če se katera kaj pregreši zo-jvora. Izgovarjal se je zdaj s tem, per postavo, jo enostavno depor-jzdaj z onim. Ali nazadnje, ko je tirajo z otoka. Pred par dnevi so v njem že popolnoma dozorela aretirali sedem oseb, ki so vtiho- misel, ji je pa nekega večera, ko tapljale žganje na otok v ribiških| so otroci že vsi počivali in stara čolnih. Tukaj izdelujejo neko mati že bila v svoji kamrici, krat-brozgo iz Nipa-palme, ki jo ime- ko in odločno po dolgem molku, nu jejo žganje aH <£ gin", ki je pa'zakaj je vendar tak, odgovoril: jako škodljivo. Človek, kateri ga "Veš kaj, v Ameriko pojdem!" francoske in kolonije drugih za-j blaznosti; nekaj takih so poslali o tem ali oiiem, da se napravlja ve ii i k o v izpostavljeno vedni agi-jže nazaj v Združene države. — K v Ameriko, drugič pa tudi ni na-t. ii .sovražnikov teh držav. |sklepu pozdravljam vse zavedne tanko premislila vse resnobe teh Kot je stvar sedaj, je Nemčija(Slovence sirom Amerike in jim besedi. Kliiagovalka. Ona ni uničila svo-'želim boljših časov. — Jos. Ma-' "I, ] dom. Nekam se mora stvar obrniti. Če pa tako ostane, kakor je sedaj, pa sama veš, da nikamor ne pridemo. Naj delava oba noč in dan, dolga ne bo nič manj." Te besede so jo potolažile. Bila je nekako mirna, še vesela, ko se je spomnila, da leta hitro teko, da imajo tudi drage žene svoje može tam, da pride kmalu nazaj, da bodo plačali ves dolg, hišo nanovo pokrili, ta čas bodo pa otroci že malo odrasli... Tako sta se pogovarjala še dolgo v noč. Hitro se je zvedelo po vasi, da bo šel tudi mladi Starin v Ameriko. Eni so rekli: priden je, ta bo prihranil,' če? bo delo dobil; drugi so govorili zopet drugače. Starin je pa šel v mesto in tam na tihem vzel posojilo na hosto. Najprej je plačal zaostale obresti pri nekem oderuhu, ki ga je že komaj čakal, potem nakupil nekaj obleko zase in za otroke, nekaj živil ter sel domov. Nekako novo življenje se je pričelo tiste dni pri Starinovih. Poprcje je bil vedno na polju, zdaj je pa zaostal doma, govoril o tem in onem in pestoval enoletnega Mihca. Bližal se je dan odhoda. Fantje, ki so se tudi odpravljali iz vasi v Ameriko, so že cele noči popivali po gostiluieah ter slovo jemali od tega iu onega. Pravili so, da jih bo šlo osem čez "lužo". Matere in dekleta so jokale, možje pa fantom želeli srečno pot in veliko zaslužka. Prišel je zadnji večer. Vlak je odhajal ob pol ene ponoči, s katerim so se imeli odpeljati Aine-rikanCi. Družina je bila zbrana pri ve čerji. Tam na klopi je stal pripravljen velik kovčeg, kakoršue-ga še ni videla Starinova hiša. Šestletni Tonček je že gotovo petkrat vprašal, kaj pomeni tista velika škatlja, in vselej je zvedel, da jo bodo ata vzeli na pot s seboj daleč, daleč v tujo deželo; štiriletna Manica je postala že zaspana in mati jo je položila v njeno postelj na klop ob peči, enoletni Mihec je pa že pošteno smrčal v svoji zibelki. Tudi Tonček je postal že nemiren in hodil zdaj k mami, zdaj k očetu. Čudno se mu je zdelo, an klanja je "pri vinski trti" ob kranjski cesti, številki tam četrti. — Ti vražji Tilho, to so sedaj one brezpomembne spremebe in tiskovne pomote! Manuskript je bil tudi pri hu-dirju, kakor sem zvedel kasneje, in tako so prišli Slovenci ob svoj najlepši epos. O t o n Župančič: moji zvezeni mizici. Tu zagleda kaj pa boš tam?" je mirno zadnje po dolgem čakanju tudi moj rokopis "Dan črne smrti.'s Odlikovanje predsednika ogrske zbornice. Iz Budimpešte poročajo uradno, da je cesar Viljem odlikoval predsednika ogrske poslanske zbornice Beoethvja z železnim križem drugega razreda. Le ne uei pevcev i»eti! iiar učil boš cvestl veje? ptič na veji se ti smeje: jaz sem pred teboj na sveti! Brate, pojdi s tiho vero zjutraj z mano proti Čadu, v rosnem te obsiplje hladu sladkih melodij stotero. Kje so vzeli ritem, mero pevčki ti sveto razvneli? Daj ponižno se ujeti petju v zanke, v zvonki rimi tajnostno se spoji ž njimi — le ne uči pevcev peti! Zemlja zelenino dviga, nad teboj jo v loke boči, v njenem maternem naročji cvet pri cvetu še užiga. Mila vsa ti k sebi miga, sina z vonjem te oveje, um ne. duša jo ume je, slnša njene dihe lahne brez besed odgovor dahne — mar učil boš cvesti veje? Kaj modrost mi tvoja zvita, kaj mi akti preležani! Bukev prah naj v sebi hrani seme pesmi in razcvita? Ne natezaj na kopita, kar svobodno je brez meje, tvoje forme in ideje, o. kako je vse to suho, golo. piškavo in gluho — ptič na veji se ti smeje. -Ž 1 Iz najgloblje globočine korenina sreba soke, vrh, kot mreža v zračne toke vržena, lovi jasnine. Kar človeško kdaj prešine, kar med solnei se zasveti, v srcu pevčevem zaneti žar, odžar prvotne luči; glej. poslušaj, ti se uei — jaz sem preti teboj na sveti! Kdo je iznašel eksplozivne bombe? Prvi, ki je iznašel eksplozivne bombe in napravil ž njimi razne poiskuse, je bil Christoph Bern-hard pi. Galen, škof v Muenstru. Vojaški oklep mu ie bil ravno tako ljub, kakor pa duhovniška halja. Največ je pa posvetil svoje interese za spopolnitev artilerije. — Holandsko mesto, ki je bilo leta 1672. oblegano od kolinskih in muensterskih čet, je prvo poskusilo strahovite poskušnje za vojno navdušenega cerkvenega kneza. "Temps" celo trdi, da je priletela v trdnjavo med številnimi streli velikanska bomba v obliki soda. Ko se je razletela, se je pokazal majhen top, ki je bljuval krogle in s strašnimi obrazi opremljene bakrene novce. Kamor je priletela taka bomba, je okužila tudi ves zrak v okolici, tako da je bilo prebivalstvo prisiljeno zapustiti te kraje, ako si je hotelo rešiti življenje. Mnogo ljudi je bilo žrtev tega dušljivega plina. Vse spopoliutve, ki so učinek teh bombnih topov le še povečale, se pripisujejo iznajdbi tega dušnega pastirja. Da je sleherna krogla sigurno našla zaželjeni cilj, tudi ta iznajdba se mu pripisuje, da je namesto manj učinkovitih polnih krogel uporabljal krogle, ki so imele v svoji notranjosti zmes smole, žvepla, solitra in smodnika. Velik gospodarski polom na Češkem. Kreditno društvo v Kraljevem Gradcu je prišlo v resne težkoče. Izgube znašajo 23 milijonov. Uvedena sanaena akcija obeta malo u-speha. _ A j j Podobna usoda. — Moj oče so bili 21. marca 1S48. na Laškem v vojski ustreljeni. — Dajte mi roko in hodiva prijatelja, kajti moj oče so bili 21. marca 184S. na Ogrskem obešeni. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S., Ely, Minn. — Dopisov, v katerih so osebni napadi, ne pri-občujemo. To naj velja tudi za ostale dopisnike. Izranredna ponudba za bolne. En mesec, — od 1. julija do 1. avgusta — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati I urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2 00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je posiužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je ne- Dr. L. E. StEGELSTEIN, 308 PermweBt Bldf. 746 Eoclid Areune, Cleveland, Okie. GLAS NARODA, 19. JULIJA, 1915. • <> Slovenske Benetke na Pruskem. Spisal Janko Mlakar. Stoletja so pretekla, odkar je zalila in potopila nemška povo-denj slovansko posest ob Vzhodnim morju. Kljub nemškemu zatiranju pa se je vendar ohranil še do današnjega dne majhen slovaški otok prav v srcu Nemčije, na Mrandenburškem. Spreewalil je to, svet ob bregovih lene Spre-ve. rudno, da se je ohranil tako dolgo. Ko je v desetem stoletju kruti Gero grozovito zatiral Srbe, so se mu le-ti umikali vedno globlje skoraj nepristopne gozde in močvirja Spreewalda. Tu so zgradili kot zaslombo proti mogočnemu sovragu nasipe in trdna gradišča. katerih ostanki še dandanes kažejo nekdanjo moč. Daleč naokoli se je že vse pokorilo nasilnemu Nemcu in že so pozabili po-nemčeni Srbi svojega slovanskega pokoleiija, ko je Spreewaldee še prosto dihal ob mnogoštevilnih ISprevinih vodotokih. Temni, mokri gozdovi in meglena močvirja s<> g;i ščitila pred potu jčevanjcm. Seveda ne dolgo. Nernei so si osvojili mesto Ljubili, postavili močen grad, da bi strahovali uporne Spreevaldce. Ve*Ino bolj in bolj so se morali Srbi umikati nemškemu nasilju. Popustili so t ujeli lepe in rodovitne obmejne naselbine in se zatekli prav v osrčje Spreewahla. V. velikim trudom so si pridobivali svoj borni kruh iz močvirnih tal, zato pa so si ohranili narodnost skozi stoletja. Pogosto so se menjavali gospodarji Spreewahla. toda njegovi srbski prebivalci se zato niso dosti menili. Okopavali so mastno zemljo, ribarili v globokih tolmunih in plavili les po umazani Sprevi, naj so jim gospodovali Luksenburgovci ali pa llabshuržani. Ko so pa zavladali llolienzoller-ji, so se odprla ponemčevanju v Spreeivaldu vrata na široko. V gostih šumah je zapela sekira in začeli so gin it i krasni gozdovi. Solnce in človeška roka sta posušila prostrana močvirja 111 jih iz-prernenila v zelene pašnike in rodovitne njive. Počasi, toda go-tovo je lezel nemški živel j v močni ostrov nekdanjih Lužiških Srbov. Ko so pa zgradili široke ceste in železnice, je začelo klenkati slovanstvu ob Sprevi. Nemška protestantska vera. nemške šole iu nemški turisti, ki se vsipljejo kakor kobilice v Spreewald, bodo zatrli zadnjo iskro sedaj le še tlečega slovanstva. Ako hočemo slišati že pojemajoče srbske glasove v srcu nemškega Brandenburškega, moramo pohiteti, sicer pridemo prepozno. Daljne poti nam ne ho žal. Kraj je sa rana sebi zelo znamenit, nam pa toliko ljubši, ker nam hrani skoraj zadnje ostanke nekdaj tako mogočnega slovanskega naroda. — Bero!in sam nas že opominja, naj si ogledamo nemške Benetke; tako namreč nekateri nazivljejo Spreewald. Na ulicah, v parkih, na sprehajališčih, da, skoraj povsod vidimo služkinje, pa tudi o-troke v lepi spreewahlski narodni noši. Noben tujec ne more tega prezreti in marsikdo postane šele tu pozoren na "Wende" v Spreenaldu in si gre ogledat njihov dom. Železnica nas urno pripelje iz nemške prestolnice v Ljubinov (Luebbenau), največji kraj gornjega Spreewahla. Na kolodvoru nas kar obsujejo brodarji in nam ponujajo čolne za vožnjo po lesu. Kdor najde kako "žrtev", se urno podviza z njo v pristanišče, da mu je ne prevzame leak tovariš. Tudi nekaka slika iz Be-netek. Toda mi se ne vdamo. Ker imamo časa dovolj, si hočemo še Ogledati mesto, čeprav nima posebno veliko zanimivosti. Zgodovina pripoveduje, da je bil Ljubinov še 1. 1179 le del Novega Ljubina, ki leži bolj severno od Sprevi. Tek časa, neštevil-ne vojske in vsakoletne povodnji so naredile iz predmestja Novega Ljubina mesto Ljubinov. Dol-go je črez pol ure, dasi inia le okrog 3800 prebivalcev. Hiše stoje namreč skoraj samo ob glavni cesti. Stranskih ulic je silno malo. /eljno napenjamo ušesa, da bi ujeli kak srbski glas, toda zastonj; tu je že vse ponemčeno. Ako hočemo slišati to lepo slovansko narečje, moramo globlje v les. Mesto je z muzejem vred kmalu ogleda no in napotimo v "pristanišče", da najamemo čoln. ki je najimenitnejše in ponekod celo edino prometno sredstvo v Spreewaldu. Na milost 111 nemilost se izročimo nemškemu potomcu Srbov, da nas popelje po plitvih vodah, ki leno lezejo med zelenimi travniki v senci vitkih jelš. Brodar se vpre v dolg drog 111 urno zdrkne čoln naprej. Par sunkov in že plujemo po široki leh-deški grobi j i. Spreva se med Košobusom — Cottlms — in Grodom razcepi v okoli 309 tokov, ki se razi i jejo več kilometrov na široko. Vsi ti vodotoki se zbero zopet pri Ljubimi in vale po široki strugi zopet kot Spreva svoje umazane valove dalje proti Berolinu. Svet pa, ki ga vodotoki oblivajo, se imenuje Spreewald. V prazgodovinski dobi se je tu razprostirala širna jezerska gladina. Jezero se je posušilo ali pa odteklo, in ostala so močvirna tla. Voda je ostala samo še v jarkih. Mogočni lesovi so pokrili v teku časa mokro zemljo in še v začetku minulega stoletja so stali nepro-dirni gozdovi. Toda delavna človeška roka. dobre ceste in železnica," vse to je tudi tu naredilo velik prevrat. Začele so padati zelene bukve in mogočni hrasti, tako da zasluži dandanes Spreewald komaj svoje ime. Nemška pruska vlada je deloma posušila močvirna tla. uredila vodne toke in pošiljala nemške naselnike, ki bodo kmalu zadušili slovanski ži- volj. — Le voda je in bo ohranila svoje gospodstvo. Med seli. da. celo med posameznimi hišami je voda oogosto edina cesta. Obmejne vasi so si pa morale narediti prekope, takozvane grobi je. da morejo do svojih sosedov, v sredino lesa. Po taki grabzlji pridemo tudi v Lehde, ki je najlepša točka Spreewahla. Mala vas stoji večinoma na otokih; skoraj vsak gospodar ima svoj otočie. Lesene, s slamo deloma tudi s trsjem krite hiše >0 postavili pred stoletji Srbi. dandanes stanujejo v njih njihovi ponemčeni potomci. Akoravno za-črnele bajte ne kažejo posebnega blagostanja, je vendar vas v resnici precej premožna. Zemlje sicer ljudje nimajo veliko, toda kar je imajo, je skrbno obdelana z la-pato. Pluga kakor tudi voza ne najdeš v celi vasi. V čolnu peljejo otroka h krstu in v čolnih spremijo mrliča na njegovi zadnji vožnji. Poti ni druge kakor od vode do hišnega praga. Edino izjemo dela posestvo gostilničarja Rich-tarja, ki je z velikimi stroški naredil majhen park in kopališče. Ob ugodnem vremenu kar mrgoli po vasi raznih slikarjev, u-metnic in umetnikov, ki čepe ob vodah in slikajo razne prizore iz narave. Izbirčni ravno niso. Naj bo že drevo, bajta, svinjski hlev, krava, štorklja ali brhka Spre-ewaldka v narodni noši, vse mora na platno. Pozimi kaže Lehde 111 sploh vsa okolica čisto drugačno lice. Jeseni poplavi Spreva ves les in voda stoji navadno do pomladi. Vsa pokrajina je podobna velikanskemu jezeru, iz katerega štrle mnogoštevilni otočiči. Kakor velikanske črne pike se vidijo na vodni gladini ogromni kupi sena. ki je nakopičeno na visokih stojalih, da i tudi učite- iea stanovanje, sobo in kuhinjo šolskem poslopju, da ne bo od- isna od milosti teh domišljavih metic. Kaj pretrpi učiteljica na metih! Obupala bi. da nimam ade rešiti se teh težav.... Tako je govorila Zora in upirala velike, smehljajoče se črne oči v župana. On pa, ki je bil vendar mož na mestu med občani in posli, je rdel kot petnajstleten deček. mencal novi klobuk med okornimi prsti, se premikal nemirno po stolu in strmel v Zori-110 sveže lice, v njeno vzneseno postavo. Se nikdar se 111 zdel samozavestni vaški mogotec Zori tako neroden. Samo še za ušesom naj se popraska---- Zora je prasnila v vesel smeh: — Zakaj me motrite tako, gospod župan? Moja frizura se vam zdi preumetna za našo vas? Ali predobro izgledam za mojo hrano? Ali mislite, da imam novo obleko? Ne, gospod župan, na meni ne zraste vsako leto nova; kadar kupim, kupim pri vas in vi mi prodajate za izjemno nizko ceno — kaj ne, gospod župan? Še vedno je obračal klobuk v roki, nabiral lice v svečano bedaste gube---- Videč, da ne bo hudega, je stopila Zora po tem rekognoscir*nju pogumno na bojno polje: — Vi prihajate zaradi otrok, gospod župan----Prisiljena sem bila že večkrat kaznovati jih. V šoli so vsi otroci enaki — vašim pa manjka materine roke, vedno bolj razposajeni postajajo — ženiti se morate, gospod župan____ Na te besede je odgovoril vaški velmož naglo in glasno: — Baš zaradi tega.. ..Otroci pogrešajo matere____Vsega je v moji hiši, saj veste, gospica — vsega, samo reda 111. Saj veste, gospica, kako je v moji hiši: blaga in denarja 11a pretek. Moji soprogi ne bi trebalo, da dela. Samo ukazovala bi----Resnično, prava — gospa---- Zagotavljam vas: velika gospa! Stopi v kuhinjo, u-kaže kuharici, stopi v prodajalno, pogled a fante, stopi v vrt. na njive----se ohladi v senci akacij, se sprehaja po senožeti. Kaka muka je to, prosim vas, gospica? Pa si izbere blaga v prodajalni — šiviljo ima v hiši. V shrambi so jedila, v kleti vino. V hlevu so konji. v kolarni kočija, v blagajni denar. Kaj mislite, gospica Zora : je to težava, muka ? Zora je mislila na velike, lepe prostore v hiši na griču, na železno blagajno, na posle, konje, kočije----na svojo malo plačo, ve- Hke potrebe, na sestro in mater... Županja, kako lahko Živi, lahko pomaga svojcem. Domislila se je tudi težav, ki čakajo nje, preden se udomi z Gabrielom, dolgov, skrbi____ — Lahko jo dobite, gospod Semič, in srečna bo pri vas. Lice starega vdovca je zaža-relo. Hitel je: — Ravno zaradi tega prihajam, gospica Zora----So otroci, pa je tudi kruh. Otroci dorasto, gredo po svetu---- hišo vam zapišem, gospica, hišo na griču____Pustite poučevanje, škoda vaših plju-čic, vaših lepih očes.... Svojo mater vzamete k sebi, sestra bo hodila na počitnice----Živeli bomo kakor golobi---- Mesto v tej vlažni sobi boste sedeli v mojem salonu, mesto da bi gazili po zimi po snegu in brljuzgi, se boste vozili v saneh 11a izprehod.... kraguljčki bodo cingali, v kožu-hovino zavita gospa Semičeva bo odzdravljala zavidajoeim ji pešcem____Gospica Zora. postanite moja žena.*ne bo vam žal! Sivi snubec se je razvnel, skočil k Zori. jo gledal s plamteeim očesom.... Nič zoprnejšega nego zaljubljen starec.... Iznena-dena Zora je strmela v nepričakovanega snubca.... Kako zoprno je bilo njegovp tolsto, rdeče lice. zoper pogled, zoprn nasmeh, ki je razkrival žalostne podrtine zobovja.... To lice. da bi gledala dneve in leta v svoji bližini? Za tega človeka. da bi zamenjala svojega Gabriela? Ne! Za vse hiše 111 posestva ne! Odmeknila se je od ža-rečega snubca, se nagnila nad šopkom v vazi in nasmejala prešerno : — Kako delite akacije! Vonj je tako omamen, da človek skoraj ne ve. kaj govori.... Ni res, gospod župan? Vi se ženite? Ne ženite se, dokler cveto akacije.... Tako je bilo takrat, ko so cvetele akacije.... Pa prišla je zima. Iz stare, raz-pokane peči v Zorini sobi se je kadilo. Po sobi je dehtelo po vlagi in dimu. Stene so se pokrile s črnimi progami, so porastle z mahom. Stokral pregnani pajki so se vračali trmasto v mokre kote, opazovali škodoželjno nevoljno u-čiteljico. Okno je zamrzovalo, skozi vrata je pihalo. Zvečer je preganjal Zoro. mestno cvetko, duh pese, repe in gnati, ki se je kuhala v kotlu pod njeno sobico. Cruelina dekla je godla nad sitno učiteljico, Perkanka ji je odpovedala hrano, ker ni marala dekla nositi po snegu.... Pot v šolo je bila slaba. Zora je prihajala premočena, otroci so bili pre-hlajeni, nemirni, kašljali so, tolkli z zmrzlimi nogami po tleh, niso pazili na pouk. Učiteljico je bolela glava od skrbi. Mati je bolna, sestra potrebna zimske o-bleke, nji je treba obuvala, plašča .... Gabriel ni naredil izpita... . Revščina ga je zadržala — revež ne doseže nikoli ničesar o pravem času---- Hiša na griču pa je stala ponosna, polna blaga in denarja. V nji je rdeče opremljen salon, lepo vezane knjige, mehke preproge. V moderni peči prasketa ogenj, poleg nje je mehek naslanjač, mizica s časopisi. Polna je shramba in klet. V hlevu so konji, v kolarni kočija, posli čakajo na ukaz.... In gospodar ponosne hiše je «e vedno zaljubljen. ... Bil je šolski predsednik. Pa je orišel med ukom v šolo. TTčitelji-čin glas je bil liri pa v. oči objokane, roke ozeble____Poslavlja je se je postal ob nji, pokazal na zasneženo senožet. nad katero je kraljevala njegova hiša raz griča in rekel mehko: — Takrat so cvetele akacije — sedaj je zima, gospica.... Bilo je isto tolsto lice. isti zo-pmo-zal juhi jeni pogled.... Od vaškega mogotca je hitel Zorin trudni pogled na gole akacije ob senožeti. Vrnae so sedele 11a njih. Zima, dolg. skrbi----Gabriel ali ta župan? Trud — ali brezskrbno življenje tam gori? Za hip je pomislila mlada Zora. Potem se je zravnala ponosno in odgovorila: — Zima p rej d o, gospod Semič — in zopet bodo cvetele akacije---- Cesar Napoleon I. o Angležih. Svoje tlni je prišel cesar Napoleon I. tudi v Weimar 11a Nemškem. Ondotni župan je v svojem pozdravnem govoru tudi rekel, da hrepeni vse prebivalstvo po miru. Napoleon je 11a to rekel: "Dokler bodo Angleži imeli toliko denarja, da bodo lahko svet korumpirali, ne more biti miru." Ženska policija v Rimu. "Nouvelliste" poroča iz Rima: Kakih 11,000 žensk se je zglasilo za od vlade autorizirano organizacijo ženske policije. Ženske, ki pripadajo po večini meščanskim krogom, bodo telesno izvežbane ter bodo uniformirane. Kruppova tovarna pri Carigradu. "Morningpost" poroča: Tvrdka Krupp je zgradila blizu Carigrada veliko tovarno za izdelovanje municije in eksplozivnih tvarin. V tovarni dela 11.000 nemških delavcev. Pri izdelovanju žvepla se uporablja novo električno postopanje. Karte za zelenjavo. V Draždanih na Saksonskem namerava mesto vpeljati karte za dobavo kuhinjske zelenjave. Pojavilo se je namreč tako veliko pomanjkanje zelenjave, da so morali dobavo iste uradno uravnati. Mesto Draždane bo odslej vsak mesec razdelilo 4000 do 5000 me- terskili stotov zelenjave med prebivalstvo mesta. — Tudi v drugih mestih, 11. pr. 11a Dunaju in v Berlinu je pomanjkanje zelenjave že zelo občutno, ker se ista ne more od nikoder dovažati. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 32 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIH; Duhovni boj Evangeljska zakladnica Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami .$1.00 Ključ nebeških vrat .—.50 Jezus in Marija 1—.40 Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica •—.60 Skrbi za dušo —.60 Vrtec nebeški r—.40 FCUCNB XNJI1B: jNajdenček _£Q i Na jutrovem _Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripoveati, 1., I, in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morji Nezgodan a Palavanu Nikolai Zrinski 0 jetiki Odkritje Amerike, t os. Prihajač [Pregovori, prilike, reki Aoece&mk slovenski, v^an — .2* | Pri yrbčevem Grogi :\hnov nemško-angleški tol- inač, vezan An gieako-Elo venski ls slo- vensko-angleški slovar Bbrilo prvo, vezano BnriJo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači ži vinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri račun ar, vezano Ktekizem vez. veliki Katekizem vez. mali .^mščina brez učitelja, 1, in 2 del, vezano Občna zgodovina Pesmarica, n&grobnic« Poljedelstvo Popolni nauk 0 čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Ssbimpffov nemfcko-sloven- ski slovar Schrmpffov slovensko-nem- iki slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko- angleška slovnica, vez. Spisovnik ijubavnih pisem Spretna kuharica, nroair. Trtna uŠ in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalpfl Zirovnik. narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.40 —.30 —.40 —.40 —.70 «3.00 —.50 —.50 —.45 —.40 Prst božji Randevouz Revolucij« na Portugalskem —J6 Senila .!§ —.36 t—.30 —J« —J6 —.13 —.26 —.3« >—-.M 1—.26 —.26 —.M —Ji Simon Gregorčiča poezije 1—.45 Stanley v Afriki —Ji Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6 svezok po —.86 Sveta noč —.28 Srečolovee .—.2® Strah na Sokol^kem grada, 100 zvezkov $56« Strelec —. J8 —-40 j Sanjska knjiga, velik« —.36 —.1 Štiri povesti ,—.88 [Tegetthof — Jf .20 j Turki pred Dun&jeir. — Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.83 Zlate jagode, vez. —.S® življenjepis Simon Gregorčiča —.»6 Življenj a trn jeva pet —.33 Znamenje štirih -—.30 Zr> kruhom ■—M £ivljenjt na avstr. dvom ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.Ti SPXLMAN0VE POVESTI: 1. z v. Ljubite bvoje aevraž- $4.00 $1.00 t—.50 $1.00 —.20 —.25 $1.20 $1.20 $2.00 $1.25 —.SO $1.00 —.40 -.80 —.40 —.50 —.50 —.50 ZABAVNE TN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk _.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževnlka —.20 Bitka pri Visa ^—.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo ,—.15 Božični darovi _.15 Burska vojska __.25 Cerkvica na skali 1_.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova os ve ta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot _.20 Dobrota in hvaležnost ■—.60 Evstahija dobra hii —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic v—.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in S. zvezek po 1—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem .—.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub •—.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 lama nad Dobrušo <—.20 Jaromil t—.20 Jeruzalemski romar —.4! Kristusovo življenje in smrt vezano $3.0f> Krištof Kolumb* Križana umiljenost Ji .29 Ji JI .3« .3« .M 39 n Lie 2. zv. Mar on, kržčanski dečtk 4. zv. Praški jndek 6. z v. A rumu ga n, sin indijskega kneza 7. zv. Sultanovi uužnji 8. zv. Tri indijanske povesti 'J. zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin 11. zv. Rdeča in bela vrtnica 12. zv. Korejska brata 13. zv. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja !—.M 15. zv. Angel j sužnjev ,—.30 16. zv. Zlatokopi —.99 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —Jf 19. zv. ialada mornarja — M TALIJA: Sbirka gledaliških lg»r, Brat sokol , Cigani Dobro doili 1 Pri puščavnikm , Putifarka , Raztresenea , •Starinarica . Zupanova Micka . Idealna Tašča -.M -.43 -Ji -.26 -.16 -M -.20 RAZGLEDNICI: Nerr/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka PO Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali veliki ZEMLJEVIDI: —.m —.53 —.T« —J9 Avstro-Ogrske mali, —.13 Združenih držav, mali —.15 —.M veliki —.25 >—.26 Balkanskih držav —.13 —Ji Evrope, vezan —.56 —Jf Vojna stenska mapa $1.50 -—J20 Zemljevidi: New York, Co- $1.00 lorado, Illinois, Kansas, —J« Montana, Ohio, Pennsyl- —.35 vania, Minnesota, Wis- >—Ji consin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih —.36 držav po —.26 Lažnjivi Kljuke« Le h an, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Miklova Zala Mirko Poštenjakov^ Na divjem zapadu. vel. Na indijskih otokih Opomba: Naročilom je prilož itf denarno vrednost, bodisi v ^ tovini, poštni nakaznici, ali poštnih rnamkuh. Poitnina jo pri •nah 1* TTt^nnuu. GLAS NARODA, 19. JULIJA, 1915. | f* IZVBŠEVALNI ODBOBl Friu bakier, predsednik, 82 Cortlandt St. New Yorfc H, Tj Tajniki i ■dward Kallsh, 4119 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Rudolf Trust, 393 W. Central Park New York, N. T. •T: Jsfaa Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Ll I>!i sprejmemo v nevvvorško podružnico. Sporočite nam imena in it:islove vs. h, ki /.<•!»• pristopiti. — Takoj zatem dobite pravila. — Pozdrav. Sijajna svatba. Xapisal: Franc Bregar. Kdor popotuje po tujih krajih, lepih ali dolgočasnih, se mora tuintam ustaviti, da pogleda šumečo reko, da pogleda golo skalo, da pogleda rodno polje, kajti to je dolžan sebi in drugim. Sram bodi popotnika, ki liodi in nič ne vidi, iu kako naj stopi pred tiste, ki koprne doma po njem, če je odšfl gledat in se vrnil slep. če je od.šel poslušat in se vrnil gluh, če je odšel nenavadnih dogodkov željan in se vrnil nem? Toda kdor je popotoval kako bogato jesen skozi Savinjsko dolino, ta se je vrnil gotovo domov, in če ste vi, njegovi dragi, spregovorili radi tega jezno besedo ali ga žalili z zaničljivim nasmehom, tedaj stopite brez sramu pred en j in mu reeite zopet dobro besedo, zakaj verjemite mi, da je nem. ker je videl preveč. Skozi Savinjsko dolino se vije r. k a Savinja k;ikor pas in starega. težkega srebra (poreče morda kdo, komur je do lepih besed, jnz pa vam zastavim svoje poštenje. d:i mi ni do njih), ki se oklepa dekletu krog ledij in zacin-glja pri vsakem koraku s rebrnim klasom in se zaJesketa pri vsakem koraku v srebrni luči in ki se dekle nanj ozira pri vsakem koraku z ničemurniin nasmehom. Tega nisem videl; pač pa sem videl, k.iko je Savinja blestela urnih postrvi in klenov in mren, ki so se prevračale in poganjale iz vode neumniee: iz hladne vode v razbeljeni zrak! — Kako je deček stal na bregu in sak ob njem. kako je trepetal lovske strasti, se nato plaho ozrl okrog, bliskoma vrgel suknjič s sebe in potem skočil. ne, planil v vodo. vihteč sak v desnici, se potopil tam v senei oh vrbi. kjer je voda najgloblja, kako se je zopet pokazala na površju rjava, od solnea ožgana glava z napetimi lici iu premočenimi, po temenu ravno razdeljenimi lasmi, kako mu je brizgnila voda i/ ust in nosnic, ko je stresel 7 glavo in odprl oči ter zarezge-tal kakor mlad, isker konj, ki stoji s trepetajoeimi nosnicami na soenem pašniku, izteguje svoj plemeniti vrat in potem divja, divja iz mlade razposajenosti in preobilja moči. rezgetaje divja in tepta sladko travo po sočnem pašniku. ... Voda je urna, riba je ur-nejša. a sak in roka stn najurnej-ša. Vrgel se je proti toku. pognal se proti jezu, kjer rib skoro ni rao-či šteti, in že se je zvijal in trepetal klen v saku. Se en sunek, en skok. in lo%'ee je stal na brepru. prijel ribo za škrge, jo treščil z glavo ob kamen in nato zbežal po stezi preko polja, premočene lila-ee pa so se mu tesno oprijemale urnih, mišičastih noj? in povsod se je poznal moker sled za njim. ko je tako letel — sivi sokoi — preko polja, da speče kje na tleči žerjavici svoj plen, ali da ga morda vrže v kako mlako, ki bo skočil čreznjo. To sem videl. In potem sem še videl krulioradna polja savinjska, ki so kakor mehka dlan božja, od katere je vse dobro. Tam sejejo spomladi ali tudi jeseni žitno setev ; vsako seme rodi sto sladkih zrn, ki jih mlinar zmelje, da spe-čejo iz njih črni kruh in beli kruh in mlečni kruh in božične potice in velikonočni kolač, trdi oves pa pozobljejo dobri konji v toplih hlevih. Xa hribih po vsem skalovju kroginkrog, stoje smreke — črno-lase, domišljave gospodične — ki jih je morda popotnik videl kak jasen zimski dan, ko je vso dolino zapadel jjrost sneg, njih se pa komaj prilizljivo dotaknil, se rahlo zapletel v goste lase in se potem poželjivo vsesal, prekali je-nee, vanje in že ni bil vee sneg, temne je hinavec blestel mehko in nežno, da bi se ga niti z ljubečimi ustnicami ne upal dotekniti, kakor luč sama. kakor solnce. Takrat so smreke lepe. Ampak jaz sem jih videl še drugače; ko je solnce pogledalo izza gora. ne tisto solnce naših mest, ki je še zaspano in mežikavo in si skoro še mane oči in malo da ne zdelia. tako da bi mu še potrpežljiv človek najrajši kriknil: — Kaj pa strašiš navsezgodaj, če Še pošetno pogledati ne moreš? — ampak sveže solnce. umito in počesano in sijajno napravljeno kakor ničenmr-na gospodična, ki stoji pred ogledalom, preden se odpelje na ples. in se sama sebi zadovoljno smehlja; ko je savinjsko solnce pogle-lalo izza gora. sem videl drvar-ie s svetlimi sekirami na ramah in sem videl rjave, porasle roke. ki so zavihali srajce, potem sem slišal silne udarce in nato je smreka z zategnjenim krikom padla na vlažni mah. Naj se joka. kdor je bogat solza, nad smreko, ampak s tem ne pomore ne sebi, ne njej in vrhu tega je popolnoma prav. da je padla. Kajti malo je po suši se razleže po dolini klic kot velikonočna aleluja : — Voda prihaja! Voda ! Voda ! — Potem smre ke uvežejo in privežejo, nato jih še zakujejo in pribijejo in sled-njič še vse skupaj prevežejo, in že jadra splav proti Celju. Kaj ve tisti, kdor rije samo s plugom v zemljo, ali tisti, ki se v učenih bukvah uči, kako je na svetu vse narobe in kako bi moralo biti, kako pa vendar nikoli ne bo, a kako bi se kljub temu dalo napraviti, da bi bilo prav — kaj ve tak, kaj je to splav? Morda ga je srečal kdaj na Savi, ko je mirno plnl kakor labod; zadaj je opazil krmarja; stal je mož, ne, kip, z desnico na dolgem krmilu, zrl nepremično v daljavo, kje rse je gubila reka v večerno zarjo in v mirne večerne sence, zaspal je ali okamenel, kakor je vse zaspalo: reka, drevje ob njej, solnce in polja in nizka ecrkev ob vodi; le splav polzi, polzi neeujno, dokler ne odpolzi v noč. To je morda videl popotnik, pa je odšel po cesti naprej, in splav po vodi navzdol — kdo se ga še spomni? — Treba je pogledati v Savinjsko dolino tedaj, ko se pridrve kalni valoA i s hribov, kakor.... jaz ne vem kaj.... Kakor moč ali podjetnost ali želja po delu ali po daljnih krajih in nenavadnih dogodkih; le to je gotovo, da so mišice nehote napenjajo, v srcu tako čudno skeli stare in mlade nemirna noga stopica po bregu, iskreče oko meri vode globočino in moč. In naenkrat se srce ne mo-re več premagati, delavne roke zagrabijo, žile nabreknejo, splav pljuskne v vodo in že jadra na urnih valovih; trije možki stoje na njem z drogovi, gospodarji navihanih valov, odločni poveljniki neokretnega, trmastega splava, ki se po njihovi volji umika plitvinam in čerem. Kadar morajo preko jeza, ki je največja slast splavarja. kadar zdrkne prednji konec vodoravno preko njega in se potem naenkrat pogrezne. da voda oblije mladeniča, ki stoji spredaj, do kolen, do pasu. do prsi. se junak ne gane: tudi če bi se valovi dvignili do ne ha, bi se ne umaknil, ker je kakor prikovan; še kriknil bi jim in zavpil: — Dajte, dajte! Se višje! Do zvezd in črez! Bomo videli, če splav ne izplava! — Ko so zopet na gladini (s hlač mu lije in v škornjih se mu voda pretaka), se ozre nazaj in se nasmehne tovarišu in tovariš njemu, da ne vesta zakaj, in vendar se razumeta... . Tako jadra splav do Celja, do Zidanega mosta, do Brežic, do belega Zagreba. Tu se spro in /skoroda stepejo židovski trgovci, krščeni in nekrščeni. za savinjski les. Savinjee pa se jim smeje in jadra dalje, če je cena prenizka ali če ni sila prevelika. Splav jadra od Zagreba do Siska. do Mi-troviee," do Belega grada- nemara do Črnega morja in do morja, v katerega se Črno morje izteka. Reka se je že skoro brezbrižno razlila, splav drči mirno po mehki vodi in splavar nima veliko dela, Sempatja prime za krmilo. čudne ljudi gleda in čudne ravnine, rdečo slano svinjino je in pije bizeljsko vino. Ko se znoči. prižge spredaj svetiljko. stoji pri krmilu na straži in vodi svoj mali otok po širokih vodah; včasih krikne splavu, ki ga zadaj dohiteva. zategnjen '"hooo-liop !", da se vzdraini ali da le sliši, kako se razlega glas po zemlje in vode gladini. Njegov tovariš leži na hrbtu, iztegnjen, roke si je sklenil pod glavo, v zvezde gleda, pe-semce momlja ali leži tiho in misli. misli----Zvezde gleda in jih šteje in ugiba, ali je na Hrvaškem ravno toliko zvezd kot na Slovenskem. Potem se spomni doma in misli----Ah. kaj bi neki mislil? — Saj vemo, da je mislil na svojega dekleta. Bodi pošten in odkritosrčen in nam po pravici povej njegovo zgodovino! — No, vidite ! Natanko sem vedel, da mi pridete s tem na dan. Dozdaj ste prežali pri vsaki vrstici in vsaki črki. kdaj se začne ljubavna zgodila, in to je prvič grdo in se ne mislil na dekleta.... to se pravi. .. . tudi nanj včasi mislil, precej je nanj mislil, večkrat je nanj mislil, ponavadi je nanj mislil, sko ro vedno je nanj mislil, zmerom, prav zmerom je nanj mislil. — ampak kaj to vas briga in kaj to mene briga in kje je nam pravica, vtikati se v njegove mislit Sicer pa ni tisti mladenič vreden tolikega zanimanja in občudovanja. Na hrbtu ležati, v zvezde gledati. s puhlimi mislimi se ukvarjati zna vsakdo. — Bomo videli, če mu ne mine dobra volja____ Kajti proti polnoči je začelo prše-ti, potem se je vlilo, splav se je spodobi, in drugič moram z žalostnim srcem izjaviti, da ste se zmotili ali urezali, kakor govore ponekod. Mladenič na splavu ni neokretno zibal semintja, plul je in ni vedel kam, in kadar se je užgal zeleni blisk, se je znašel zdaj ob bregu, zdaj sredi reke. Taka noč je strašna, ko moraš naprej po vodi in ne veš kam, ko bi hotel pristati in ne veš kje, noč pa tuli kot peklo. Kako je, mladenič ? Kaj je počel tisto noč, ne vem, le to vem, da je drugo jutro, ko je posijalo solnee, sedel spredaj na splavu, z nogami do kolen v vodi, s trnkom v roki, ter pel, pel, in vedite, da ima glas kakor junec. Savinjca ne užene niti zlo-dej.... Tako plove splav dalje, dan za dnem, že drčijo mimo njega lahki parobrodi, semintja švigajo, ponosno se ozirajo na nerodni splav in puščajo za seboj zategnjene oblake dima, ki se vlečejo mirno nad brezbrežno vodo. Splav se bliža cilju, kjer ga kupi-ijo trgovci, iSavinjec si pa spravi stotake v žep, napije se vina, obriše si z roko usta in se obrne proti domu. Menite? Seve, ko niste videli, kako včasi tik pred kame-nitim mostom švigne ladja, ki bi je nihče ne bil slutil, mimo splava, kako se vzvalovi voda, kako splav plaho vztrepeta, se nemirno lovi, kako se krmar zmede in nemirna roka ne ve, kaj bi s krmilom, dokler ne butne prednji konec z vso naglico in močjo ob zidane stolpe mostu. Tedaj se Bog usmili! Ni ga splava več, stotaki jadrajo po reki bogvekam. Savinjca splavata na breg, se ozreta po vodi, zavijeta v krčmo, zapije-ta in zakvartata zadnje krone v žepu, prekoljeta tri pijane hrvaške črepinje, prideta lačna in strgana domov ter začneta zbijati nov splav. Kako je, mladec? Si takrat gledal v zvezde, ko si meril dolgo, prašno hrvaško cesto proti domu? — Jaz sem trdno prepričan, da ne, in ne verujem tistim, ki trdijo, da je spotoma delal v Zagrebu en dan pri zidarjih m ji od zaslužka kupil rožnato ruto, niti besedice, vi pa kakor hočete. Tam v zadnjem kotu Savinjske doline, kjer so polja najlepša in gozdovi najbogatejši, kjer se vije-jo gore kroginkrog kakor okru-šeno zidovje starega gradu, tako da si je celo vitka in gibčna Sablja komaj našla poti med skalami, stoji na hribu cerkev sv. Katarine. Ne. ni cerkev. To je sokol, ki je razprostrl peroti, dvignil glavo in gleda po dolini, dan in noč bedi in se ne gane. Ne, ni sokol. temuč je cerkev sv. Katarine. Da je sokol, bi odprlmil, a cerkev stoji dneve in leta in stoletja, s svojim mirnim, ljubečim pogledom motri delavca ob setvi in žetvi, kosca na travniku, bele kmečke hiše po dolini in pitano, modro govedo na sočnih pašnikih. Vse vidi, vse ve, vse blagoslavlja, vse odpušča. Obilen je večeren blagoslov, ko pošumeva nad dolino. nad reko. nad gozdovi, nad domovi, pod tihim nebom angelo-vo češčenje. Obilnejši je jutranji blagoslov, ko pozvoni k smrti Kristusovi. ki umira v cerkvi nad to bogato dolino in za to grešno dolino. Takrat, zjutraj, preden pozvoni, se dvigne skrben gospodar in se napoti z velikimi koraki gori k maši, tam se spusti na eno koleno. nasloni v desnico svoje plemenito, blagih skrbi razorano čelo, moli za svojo družino in še posebej za sina prvorojenca, ki bo prijel za plug, ko omahne njegova roka, za svojo hišo in za njive redniee, delu prosi blagoslova in grehom odpuščanja. In ko stopi iz cerkve, ter se ozre po dolini, ki se razgrinja pred njim bolj ljubeča kot doječa mati, se mu v prsih vzvalovi, v grlu ga stisne, da nerodno zamahne s svojo dolgo roko in se smehljaje vpraša: — Kaj mi je danes, staremu tepcu? * Toliko torej za uvod, kakor je rekel profesor, ko je končaval razpravo. Dragi bravec! Če se ti zdi ta uvod predolg, zmigni z ramami, ampak zmerjaj me ne — na krotkost ljubeznive čitateljice se odločno zanašam — ker se je tudi meni že večkrat zdelo, da se je tebi kaj sgazilo, pa ti nisem rekel žal besede. Vrliutega ti začnem sedaj takoj govoriti o svatbi sami. * Baštja se je torej dvignil, da spregovori napitnico. . . . Ne, prosim še trenotek potrpljenja! Tisto jesen so gorice naravnost brezumno obrodile; izžele so se do zadnje kapljice in kdor je imel količkaj skušnje, je moral priznati: drugo leto ne bo nič. A kaj zato? Če drugo leto ne bomo pili, ga moramo letos tem več, kajti kdor si letos pritrguje za drugo leto. strada dvakrat. Zato so bile vse ceste in vsi kolovozi polni tovorov novega vina; veselje se je razlezlo po vsej dolini, vedro dobre volje je bilo beraško po ceni. Zato so Grofu pridrli na svatbo kot mravlje. Zato so vina več razlili kot popili. Že ko so se vrstili iz cerkve proti Znojevi gostilni, je vedel vsakdo na prvi mah: vesela svatba bo! Grof gre spredaj z nevesto, pa ne kot boječ mladec, ki mu neizkušeno srce vtriplje strahu pod zeleno kamižolo, temuč bahato in mirno kot mož. ki plača kar obljubi, drži, kar reče, se trikrat na dan do sitega naje in se napije vina. kadar ga je volja. — Nevesta, šibka kot bršljan, črno-lasa, plahooka, — Grof se bo enkrat v veselju spozabil in bo vda-ril s pestjo ob mizo ter si nevesto vtaknil mesto šopka na prsi. In drugi svatje, široki Savinjci, košate Savinjke, ki stopajo za ženinom in nevesto v parih, ne, ne stopajo, temuč plešejo, kajti pred njimi gode harmonika! O harmonika, da bi te zlodej! Kadar te Savinjee sliši, tedaj poskoči, če je hrom, in zapleše, če je betežen starec. Ko so posedli v zgornji sobi za mize. se napil i sladkega vina, se široko naslonili s komolci, gronio-vito se nasmejali, da so se za-iskrili zdravi zobje izza moških brkov, tedaj jih je bilo treba pogledati junake. Tu je bil bogati Pavlin, ki mu je enkrat zmrznila roka na vodi in ki jo je zato ved-na držal v žepu. Zraven njega stari fant Mozetič, najizkušenejši brodnik od Celja do Belega grada. ki se je delal gosposkega, vse obljubljal pod "častno besedo" in ničesar ne izpolnil. Potem tudi blebetavi Baštja. ki je govoril neskončne napitnice, da so se vse ženske jokale. Poleg njega hudomušni Prelovšek, ki so mu fantje v mladosti izbili eno oko, a je sedaj z drugim tem več videl in ravno tisto, kar bi ljudje najrajši skrili. Ob njem največji savinjski veseljak Prislan, ki se je pa sedaj pusto držal, ker mu žena ni dovolila, da bi si pripel svatovski šopek na levo stran, ker se to "ne spodobi za starega deda". Še dobrodušni Markež, ki je najrajši metal pipo ob tla, kadar se je napil. Obad va kozava dvojčka Kozina in Damjan, ki sta pila. kadar sta bila že dobre volje, bratovšči no z drugimi in medseboj ter kup-čevala s konji. Potem tudi pohlevni Robek, ki si je bil izgrizel že vse brke, a je sedaj trgal še zadnje konce: ko ga je žena sunila pod mizo, je najprej molčal, potem pa se je premislil in se razjezil ter dejal, da grize svoje brke in ne njenih. Ti svatje so bili tam in še mnogi drugi, samo gosposki kmetje savinjski.... Baštja se je torej dvignil, da spregovori napitnico. Od Adama je začel, ki ni hotel biti sam; tr je premislil, preden je začel govoriti. drugo pa mu je prišlo same od sebe, kakor polaga človeka na jezik lastna pamet in dobra volja Slednjič je pokazal z desnico na ženina fz levico je držal kozarec^ in mu je dejal: — Ti, Grof! Vsi vemo. da s: umen gospodar. Ko smo pred tre mi tedni sedeli v tvoji hiši pri sedmini. smo si natihem dejali: ne bo šlo dolgo brez gospodinje, in sme že izračunali, da bomo črez lete in dan pili na tvoji svatbi. Pa si nas ukanil! Od tistega časa se n; niti 1 una dodobra pomladila, ampak ti si mislil in dejal sam pri sebi: Brez gospodinje se hiša po dira. pa moja se ne bo. Tvoja raj na je bila dobra žena in zamerili bi ti. če bi ne bil žalosten pc njej. Toda kaj bo kmetiški človek z žalostjo? Nekateri pije in nase lenobo, drugi ne je in ne pije in se samo grize, gospodarstvo na gre rakovo pot. Zato si prav naredil. Grof, ko si sk'enil: Žalost gori ali doli, živeti se mora in gospodarstvo varovati sinu. Stari se dejali, da gospodinja hiši tri vojrle podpira, in recite, če ni res tako! Ampak močna žena mora biti. če jo hoče res podpreti, to veste ve žene! In vidiš. Grof. tistale tam. ki zraven tebe sedi in te ves čas milo gleda, je močna, čeprav tanka kakor brezova šiba. in Bog ji daj, da bi podprla štiri ogle! Po tvoji rajni bo težko bolje gospodinjiti. Ko je že šlo proti koneu z njo. sem jo enkrat dobil pred hišo na solneu. — Kako bo, Tona, — sem dejal. — ali pojdemo kmalu k maši? — Eli, kaj, — se je nasmehnila, — v nebesa pojdemo k maši. — Kajti ni težko umreti. Tona? — sem jo vprašal. — Sama ne vem. kako mi je, kadar mislim na smrt, — mi je rekla._ Kakor da sem bila snoči rojena in se mi je potem le sanjalo, kar sem doživela. Najprej sem pasla, potem sem bila dekle in sem se lepo nosila, potem sem se omožila .... no. in zdaj je konec. Samo za Pavleta me skrbi, Baštja____Vidiš. nevesta, to sem ti hotel povedati. Pazi.... (Pride še.) Brez pare. Ferdo Plemič. Podpiral sem si trudno glavo ter premišljeval, odkod neki bi se dobilo ono, čemur pravijo latin-ci "nervus rerum." Dasi je namreč pel ranjki "šolmaster" Vodnik: — Živi se brez plenka o petju ko tie, — vendar ima po katoliškem obredu krščen človek več potreb nego ptič, a o petju samem tudi ne bi mogel živeti, ker nisem kaj prida pevca. Tako sem premi- šljeval, ko odpre nekdo vrata in telebne v sobo. Ne da bi se ozrl v prišleca, sem uganil po ropotajočem vstopu takoj, da me je obiskal nihče drugi nego moj prijatelj Tilho, ženijalna glavica, vedno polna idej. -—■ Tovariš, ideja, ideja! Ha. ženijalna ideja! — vikne, tleskne s prsti in upre oči v strop. — Imaš li kaj penezov? — ga povprašam s skrivnostnim pogledom. — Ne! A idejo imam, ženijal-no idejo! — Raje bi videl, da imaš kaj denarcev. — Pridejo! — Ej vraga, kako pa? — menim vzradoščen. — Po moji ideji. — Hud i m a n ! Nobena tvojih i-dej še ni prinesla borov. — Ta pa bo, — reče nato on kategorično in nadaljuje: — Čuj, roman spiševa . . . — Za koš? Le spiši ga ti! — Ne, ta ne pojde v koš, marveč v svet, v široki svet med visoke kroge in nam prinese denarja obilo in časti povrhu. — Da bi te, to se da slišati! Torej na dan z idejo! — Tedaj naprej: kilogram papirja. — reče Tilho in me pogleda ostro z višine dol. —Ne umem. — Seveda ne. Ali počakaj: na la papir spiševa na drobno roman. Vrse križem kražem, polno lepo lonečih fraz, a bolj za visoke kro--?e in za . . . — ... za koš, — dopolnim jaz. — Motiš se, dragec. Res vsebi-ie ne bo kaj dosti prida, pa ničle de; vsebine sploh treba ni. ili naslov, naslov! — Naslov, kakšen pa? — Glej, koliko budalosti se je ;pisalo pod naslovi: — Brez ei-ia> — "Ii — brez jadra, — ali — >rez krmila, — ali — brez vesla. - ali . . . — Dovelj, dovelj! Vidini uže. la misliš dati tudi ti svojemu ro- nanu podoben naslov, recimo: _ irez jambora, — ali — brez si-Ira, — ali — ... _ — Oj. kako daleč blodiš s svojimi mislimi naokolo! Nič takega. Moderno mora biti. moderno!*— Naslov bo: — Brez pare. — Kaj iraviš ti k tej ideji? — V teh soparnih dneh dobra :deja. — Tedaj začniva. — Pa začniva. V štirinajst dneh je bil naš ki-ogram papirja popisan. Vse to lajno upanje sva oddala neke sobote zvečer na naslov nekega za-ožništva. Tilho je hodil od sedaj naprej z neznansko visoko privzdignjeno glavo ter je mene dvom-jivca zavrnil vedno nekako ošab-io-ženijaIno, če sem se upal izreki katerisibodi dvom o dobrem izi-lu najnega podjetja. Pila sva že ia račun honorarja, ki ni mogel zostati več dolgo časa. Minili so nekateri dnevi in ted-ii, ko telebne zopet moj ženijalni tovariš v najno sobico. V roki je lržal zapečateno pismo. — Evo ti denarja, časti in slave ! — Pokaži nu! — Odgovor založništva. — Odpri! — Prej vino na mizo, — danes vslednjič na kredo — da pozdraviva s polno čašo najno srečo. — Pa bodi. Odmašila sva steklenico in odprla pismo. Tu je stalo vijoličasto na belem: Cenjeni:— Iz vašega rokopisa res nisem mogel posneti, jeli govorite v tem goro sta snem . . — Aha/ 7~ re^'e Ti,ho pomeniji-vo' — s» čul: gorostasnem ! . Dalje, — od režem mu govor in berem: • • . — v tem gorostasnem sunder-vundru o turški pari, o konjski pari ali o pari sploh. Ce je zmenjena poslednja, dovolite mi konstatovati fakt. da je skrajnonemoderno govoriti seda j v času elektrike o pari. Sicer pa vam je vaš suhoparni spis na razpolago i t. d. Po tem zelo poučnem branju prijelo me je nekaj za goltanee. Bil sem tako poparjen, da nisem niti razumel Tilhov bolestni vzklik: — Kilo elektrike, kilo elektrike. l^3 POZOR! Požar v Kottingbrunnu. Dunajski listi poročajo o požaru na dirkališču v Kottingbrunnu. pri čemur so bile uničene tribune in dvorna loža. Vsled vetra se je požar hitro razširil. Do enih je bilo 6 hiš v ognju, ob treh je bil požar lokaliziran. Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. NA*I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino ca "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse druge v naSo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Trunk Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. II. Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Sail da, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudmin. Aurora, IU.: Jernej B. Verblč, 635 Aurora Ave. Oglesby, III.: Math. Hrlbernlk. Depue, III.: Dan. Badovlt'.' Chicago, 111.: Frank Jnrjo*««. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bainblch. Mineral, fians.: John Stale. Waokegan, I1L: Frank Petkovgek In Math. Ogrln. So. Chicago, 111.: Frank černt In Rudolf Požek. Springfield, III.: Matija Barborič. Frontenac, Kana. In okolica: Frank Kerac. Mulbery, Kan«. 1b ebollea: Martin Cos. Calumet, Mich. In akollea: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okollem: Joseph Glastč. Manlstiqne, Mich, la okolica: B. Kotzlan. So. Kange, Mich. In okolica: u. LIkovlfi. Anrara. Minn.: Joilp Fngtau Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Looii AI. Perusek. Eveleih, Min.: Jurij Kotxe. Gilbert, Minn, in okolica: L. Veiel. HibMog, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamieh. Nashw&uk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch, St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 5409 N. 0th Ave. Brooklyn, N. Y.i Alojzij CeSarek Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčlč, Chas. KarUnger In Jakob Uesnlk. Barberton, O. in okolica: Alois Ba-anfc. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-!e 1735 E. 33. St. Youngston, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla--ich. Bessemer, Pa.: LotiJs Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Bur dine, Pa. In okolica: John Ker-Užnlk. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. in okolica: A. Dem-kar. Darragh, Pa.: Dragutin Slavlč. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr. Leben. FarfllL Pa.: Anton ValPntfnK* Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. In »kollea: Frank Dem- ■tar. Johnstown, Fa.: Frank Gabrenja In Tohn Polane. Madiama, Pa.: F. Gottlieher. Meadow Lands, fa.: tieorjt fjchuita. Monesscn, Pa: Math. Kikcl. Moon Kan, Pa. in okolica: Frank tfaček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. 'gna> Magister, Z. JakJSe In U. R. Ja-•coblch. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. Steelton, Pa.: Anton M. PapliL West Newton, Pa. in okolica: Jo»lp Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme In Joseph 3eterneL Toele, Utah: Anton Pal««. Winterquartera, Utah: Loala Bla-«lch. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Rom-tek. Davis, W. Va. in okolica: John Bro-dch. Thomas. W. In okolica: Fran* Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: john Stampfei. Kenoha, WTis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, lohn Yodovntk In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch In Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok la Louis LončarlC. Roek Springs, Wyo.: A. Justin la VaL Stallch. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh, ^ A GLAS NAHODA, 19. JI'l IJA, 1915. B--- Jugoslovanska S : S Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI U&ADKIK3J Predsecmi*: J. A GEKM, 607 Cfcerrj; W*J or Urld- dock Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Av«^- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, ICinm. Blaga jnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Miek. PETER ^PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salic, HI. JOHN ATTSKC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIH: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, W*sh. POMOŽNI ODBOR: arOIEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metodm, »tv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. I, lly, Minn. JOHN GRAHEK, it., od dr uit v«, »lovenet, Itv. 114, «ly, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-jatve naj se poailjajc na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe ;>* Da predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna piame od strani članov a« n« hode Iriralo Družtvenc glasilo: "GLA8 NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU STE V V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi Wez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. | V ruskem ujetništvu se nahaja Milko Tratnik i/ Ljubljane, ki je vstopil ob priliki mobilizacije ■ stovoljno v vojsko. Od 14. novembra iti bilo nikakega poročila <► njem. Začetkom tega leta so linli razni ranjenci, ki so se vračali z bojišča v Karpatih, pripovedovali, da je padel na bojnem polju. Poizvedovanja so ostala brezuspešna. Sedaj pa sta dosli iz Saiiiarkumla v gorkem Turkesta-iiu v A/i ji od njega kar dve do-pisniei in v prvi teh naznanja, da j> uj«t in prosi rta riše za denar. Draginja je vedno večja. Iz Ljubljane poročajo: Kislega zelja je bilo v mirnih časih v Ljubljani precejšen lonec za groš, zdaj ga je za groš komaj za pest. Na Du-naju je kislo zelje po 60—64 vin. Dunaj rani se pritožujejo čez visoko ceno. Pravijo, da je stalo kislo zelje pred vojno 100 kil 12 K, po začetku vojne j«* narastlo na 24 vin. kilo. Zeljarji so nakupili zelje po stari eeni, kako, da ga prodajajo tako drago? Ako tožijo na Dunaju, kaj naj začnemo tu, kjer je zelje doma? Za eno družino je treba po malem za 60 v i n. zelja, kako:- je zdaj drago, k j'- je š" zabela in drugo? Prerckcvanje. Zanimivo je po-^lušuti zdaj stare ljudi, ki vedo povedati, da so bili težki časi, v katerih sedaj živimo, med našim ljudstvom že davno napovedani. "Kadar bo mlinarica služila pol mernika na dan, kadar bo ob ne-deijah stopila iz vsake bajte gospa, takrat bodo prišli tako težki časi. šenica že itak rekvirirala. Sploh pa je primeroma malo takih posestnikov, ki bi' imeli v navadnih razmerah meseca junija ali julija še toliko starega žita. da bi njim zadostovalo za seme. Kdor se ne bo držal vladnih določil, zapade hudi kazni, ki je določena z denarno globo do 2000 K ali zaporom do treh mesecev, v težjih o-ko lise m ah >a celo do 5000 K globe ali šest mesecev zapora. Take pregreške ne kaznuje sodnija, ampak okrajno glavarstvo. Najvišje cene. Mariborski mestni svet je sporazumno z vojaškim poveljstvom v Mariboru določil za drobno prodajo živil in drugih predmetov, ki se rabijo pri domačem gospodinjstvu, sledeče najvišje cene: 1. kruh: kolač s 35 de-kagrami 20 v, kolač s 70 dkg 40 v, kolač s 140 dkg 80 v; 2. moka 1 kg: krušna 56 v, moka za kuho 70 v, koruzna moka št. I 72 v. koruzni zdrob 76 v, slabejša koruzna moka 56 v, beli koruzni zdrob 80 v, ajdina moka B K 1.20; 3. zelenjava. stročnice in krmila 1 kg: fižol 1 K, prosena kaša K 1.15, kislo zelje 48 v. kisla repa 32 v, krompir 14 v, krompir 1 merica 1 K, koruza v podrobni prodaji 1 liter 4^ v, oves 30 v; 4. meso: prednje s pridevkom K 3.60, zadnje 4 K. najboljše volovsko 4 K 40 v (pridevek znaša k večjemu 20 dkg pri 1 kg), meso za pljučno pečenko 6 K, meso za pržolo 4 K 40 v, telečje meso 4 K, izločena pleča 5 K, meso za zrezek 6 K, svinjsko meso: prednje 4 K, zadnje K 4.60, svinjska riba 5 K, gnjat K 4.40, telečja jetra 4 K, svinjska jetra K 2.40, drobovina K 1.20, srce 1.60; 5. mast 1 kg: goveji loj 4 K, svinjska mast 5 K 60 v, špeh svež K 4. 40, tolšča 4 K 80 v; 6. mleko, maslo in jajca: Ako gospodar osebi, za katero je; A . dobil izkaznico, ne daje hrane, ji "eposneto mleko 1 liter 28 v po-mnrn i^nfiiti Ar.tifinn Wkarmion. Sneto ™lek° 10 V' smetana 1 kg mora izročiti dotično izkaznico 10. Predno gospodar dobi prvo-krat izkaznice, mora podati podpisano izjavo, v kateri je treba natančno navesti: a) Koliko oseb ® ° * 60 v, čajno maslo 5 K, maslo za kulio K 3.60, sveže jajce 1 komad 12 v; 7. špecerijsko blago in dru izdelki iz jaičjega testa 1 kg posameznih slučajih ne sme biti višja, kot je nakupna eena dotič-nega blaga, vračunivši pošten meščanski dobiček. Ce se bo glede teh najvišjih cen kaj spremenilo, bo mestni svet to javno razglasil. Najvišje cene so stopile že dne 3. junija v veljavo. Kdor se pregreši zoper to odredbo, se kaznuje glasom določil obrtnega reda z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev, istotako se mu tudi lahko odtegne pravico do nadaljnega izvrševanja obrti, ako se ne izkaže, da se je prodajalec ali trgovec pregrešil zoper postavna določila, ki prepovedujejo podražitev blaga. V tem slučaju se kaznuje s hujšimi kaznimi. KOROŠKO. Za desetico stavi. Poročevalec lista piše: Ruski jarki so tihi, kakor da bi bilo izumrlo vse v njih. Iz našega jarka 'koči cesarski lovec. se vzpne po kritju in se sprehaja izzivaje po presledku med sovražnimi jarki, gre celo do žične ograje sovražnikove. "Je mož znorel?" vprašam častnika. On se nasmehne: "Ne bi smel ven, mi kaznujemo moštvo, če zapusti kritja, že zato, ker izda tako sovražniku, da smo tu. Ali ti Korošci se ne dajo zadržati v kletki jarka. Tudi davi je šel cesarski lovec proti ruskim ograjam, tovariš ga je svaril pred Rusi, on mu je pa predlagal: "Staviš desetico, da me ne bodo Rusi snedli?" Gatudi niso, večinoma se drže v takih slučajih korektna. Saj je rekel tudi neki Rus, ki se je vlegel nam nasproti na solnce, svojim svare-čim tovarišem: "To so dobri ljudje, ki mi ne store ničesar zalega."' PRIMORSKO. Oglas goriških županstev. Goriški "Novi Čas" poroča: Za morebiten sovražen vpad v našo deželo so izdala okoličanska županstva oglas na prebivalce, naj se v tem slučaju vedejo napram sovražnikom mirno in dostojno. Nikdo ne sine napraviti kakega dejanja. ki spada samo pod vojaško oblast, ker bi sicer posledice bile grozne in uničujoče za vse prebivalstvo. Zatrdilo upamo sicer, da se sovražniku ne posreči vdreti v naše kraje, a potrebno je, da se naši ljudje tudi v tem slučaju vedejo mirno in z brezmiselnimi de janji ne škodujejo sebi in vsem svojim sovaščanom. Poštni urad Pcdbrdo ob Bači deluje ravno tako prosto, kakor prej. Ukazi za Pulj. Okrajno glavarstvo v Pulju razglaša: V stanovanjih je dovoljeno imeti luč, samo če so okna tako popolnoma zaprta, da nič svetlobe ne prodira. Podstrešna stanovanja je vsa izprazniti in ne .sme ponoči nihče v podstrešne prostore. Kdor nima na roki predpisanega traka, bo takoj izgnan. Papirnatega denarja so se začeli braniti v tržaških gostilnah, kavarnah in prodajalnah. Dogodilo se je celo, da je imel trgovec javno napisano v svoji trgovini, da sprejema samo kovan denar. Z ozirom na to je izšel javen poziv, naj se vsakega, kdor bi se branil sprejeti papirnati denar, naznani zboru javne pomoči, da bo pošteno kaznovan. Oblasti so odločene, da bodo pri takih ljudeh, ki nočejo sprejemati papirnatega denarja, izvršile preiskavo in jim zaplenile zaloge srebrnega in niklastega denarja. V Trstu ve vsak človek, da ravno gostilničarji in kavarnarji v nerazumljivi kratkovidnosti zadržujejo kovani denar. Drobiža primanjkuje. Jz goriške Vipavske poročajo: V etapnem prostoru je pričelo zelo občutno primanjkovati drobiža, tako da je moralo več gostiln vsled tega zapreti svoje lokale. Krivo temu nedostatku drobiža je na eni strani domače občinstvo, kije v strahu pred Italijani nikelnast in srebrn drobiž poskrilo, na drugi strani pa prehajajoče vojaštvo, ki plačuje vse le s papirnatim denarjem, drobiž pa s seboj odnese. Dolžnost vladnih organov kaj bo. Podjetnejši so hodili po tobak v Vipavvo. Nekateri pa so jo sploh vsled tega žalostnega dejstva pobrali čez Kranjsko tja, kjer je tobak in ni slišati topov. Toda sedaj se je strah pred Italijani nekoliko polegel, trafika v Ajdovščini je zopet odprta in deluje s polnim parom. Počasi se bodo zopet povrnile normalne razmere. Rezervna bolnišnica. Tovarniški prostori predilnice v Ajdovščini so spremenjeni v rezervno bolnišnico Rdečega križa. Vlomili so neznani zlikovci zli-kovci v vilo "Maria"' v Opatiji in odnesli pohištva v vrednosti 600 kron. Na grobu svoje žene zblaznel. Na Reki je 49'letni kurjač Anton Bubič šel na pokopališče in je molil na grobu svoje žene. Naenkrat se je do nagega slekel in je začel z rokama odkopavati zemljo, pod katero počiva njegova žena. Mož je bil pač nagloma zblaznel. Prepeljali so ga v blaznieo. iščem ANO TOMŠE in nje sestro Marijo. Doma sta iz Čateža pri Brežeah in jaz Ana Župevec, ki ju iščem, sem pa doma iz Vidma ter njima imam več važnega za sporočiti od doma. Ana je bila v Clevelandu in je že tri leta v Ameriki, Marija pa že celo šest. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sami javita. — Anna Župevec, 822 Lockhardt St., North Side, Pittsburgh, Pa. (16-19—7) ZAHVALA IN VABILO. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim darovalcem, ki so prispevali /. darovi za slovensko cerkev sv. Antona na Ki v, Minn. Pripomniti moramo, da j<* bilo nabiranje v početku jako težavno, toda v kratkem se je odprlo rojakom radodarno srce in nabiranje je postalo lahko. Se enkrat lepa hvala vsem darovalcem ! Zajedno pa naznanjamo rojakom na Ely. Minn., in okolici, da bomo priredili dne 25. julija zanimivo igranje TOMBOLO v stari cerkveni dvorani. Cisti dobiček je namenjen za cerkveni sklad. Začetek je točno ob Yj2. z nagovorom in potem bo pevski zbor zapel par slovenskih pesmi, nakar se sprične tombola za lepe dobitke. Tem potom vljudno vabimo vse tu in v okolici bivajoče rojake in rojakinje, da se zagotovo udeleže in s tem pomagajo k boljšemu uspehu. Med dobitki je tudi žepna ura, vredna $25. Torej na svidenje dne 25. julija v stari cerkveni dvorani! (19-21—7) Cerkveni odbor. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik « Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. Kje je ANTON ZUPANČIČ? Doma je iz Lipoglava pri Šinar-ji na Dolenjskem. Pred 2lj leti je bil v Pueblo. Colo. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Anna Rebol, St. Clair Ave. Cleveland, O. (17-20—7; PRVA HRVA5<0-SL0VEN$KA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoča te *eem Slovenskim tam-bnraškicc zborom, kater tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo ta.mb:2rc po nfcjnovejžom liitt-mu in najpopolnejših umetniških načrtih. Okrašene «o z bi-jeri in vsakovrstnimi rožami. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih slovenskih p!o§č i. t. d. Veliki iluetro>a-ni cenik e slikami poiijem vsakemu xa^tonj. Ivan Bencic 4054 St. CUir Ar*., CI«vfcls.nd. Ohio. SLOVENKA! Ali si že čitala knjigo: Kažipot amer. Slovenkam ali: Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka. Še danes jo naroči. Odprla Ti ho v marši čem oči. Cena 6 centov, dva izvoda ti 00. Naroča se pri: Poučna Biblioteka. Box 808 M Iwaukee, Wis. NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih. bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S .spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penu-sylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovalni xa stopnik Ur. ZVONKO JAK8HX, ki je pooblaščen pobirati »aroč nino in izdajati tozadevna potr dila. Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici. ITuravništvo Narod >'' .....' ........ " «/ —- ,K 150 iesoreni K 128 kava vr- UUUCM" "QUU1U ul5auuv pivdpustne maskare. Gorje pa mora T>rehraniti v gospodarstvu " ' •J C J ' ' da nemudoma preskrbe za dro- 1 -Iste Santos žgana 4 K, surova 3 K,r ' 1 nam, če se uresniči še oni del prerokovanja, da bo živina tako redka, da bo vredna zlatega zvonca. ali koliko oseb ima na stanovanju'"'" ~ " """"" "" ' """ ~ jbiž, ki je v etapnem prostoru tem-v hiši in koliko moke ali žita še j 60 v, bučino olje 1 liter K 2.80, bolj potreben> ge ne, obstoji veli-Liiia dne 15. junija t. 1. b) Koliko jedilno olje 1 liter K 3.20. slad-'^a nevarnost, da zastane ves pro-Druga je ie tako kot zlat denar, njiv, lastnih ali najetih — v hek- kor v grudi 1 kg 96 v, sladkor v Imet. — Strah vojne in Italijanov HARM0N5KK ta aaa—lffrvo. T Kmri au*-MU*. kar m» te ums. t« ▼ tai poala ta Mtol v loaa T toptavM ni kakor vm iruac JOHN WENZEL. IilT 1. O. 91* Olmltad, Okla. k dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 38 strani berila, v '^igfl mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. "Tg^J lista je organizirano in spada v strokovne unije, .13,000!' — Vse osobje Kadar je kak? dra$nvo namecjano kapici baaaerot, ai sto, r*gal a godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, pri ve-1 • -rqtan itd., ne kupite prej nikjer, da tadi mene lacena vprašate tTpraI>n:8 V iS etane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj IVAN PAJK & CO., Conemauffh, Pa. Box 328. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte dL Battoer "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla niadama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisatelju-e kut je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjico, mora noliote pomisliti, da ae bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. »Jakobov.ski: To knjigo bi človek najrajše poljublL V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski itisatelj Peter Rosejjger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem l" Prebiral sem jo dva dnevn neprenelmma in sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razSirjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar bo jlli spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne *:slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nn<5H. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi 511 žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska BeTta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim* da se ne bo nikdo več navdu?eval za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. w GLAS NATČOTT£? 19. TCTIJK, 1915. V | KOMAH IZ ČASOV NAPOLEONA L Angleški »pisal Robert Buchanan. — Za Glas Narod« prevel G. P. G4 (Nadaljevanje) Devetinštirideseto poglavje. KORPORALOVA KUPA JE POLNA. ' Oči korporala so zablestele in njegov pogled je kazal veliko presenečenje. Mojster Arfoll lii bil torej tako brezumen kot se je domnevalo. Ce že ni mogel ceniti Cesarja, je mogel vsaj zaničevati kralja Ludovika. Kljub temu pa ni dal izraza temu svojemu presenečenju ter le rekel, kot da želi izpremeniti snov pogovora: — Redek gost ste, mojster Arfoll. Že več mesecev je minulo, odkar vas ni v bližino. — Bil sem daleč proč, — je odvrnil potujoči učitelj ter sedel na stran korporala — Čudili se boste, če vam rečem, da sem bil prav v Parizu! — V Parizu! — je vskliknil korporal, dočim se je Marcela začudeno ozrla na mojstra Arfolla. — Sorodnika imam v Meaux in poklicalo se me je, da mu za-tisnem oči. Nobenega drugega prijatelja ni imel na svetu. Dočim sem bil tam, so korakali zavezniki proti Parizu in bil sem priča vseh grozot vojne. Rečem vam, da je bila to vojna peklenskih duhov. Obe stranki sta se borili kot divji in dežela med obema je razdejana. Ubogi kmetje so bežali v gozdove, se skrivali po duplinah in cerkve so bile polne žensk in otrok. Videl sem, kako so noč V prvih dneh aprila meseca se j« razširila po Franciji čudovita jn dan gorela mesta in vasi. Nikdo ni imel usmiljenja do svojega v. st, ki je vzbudila pri navadnih ljudeh veliko senzaeijo. Glasilo bližnjega in francoski vojaki so bili prav tako okruti s svojimi š<* pred kratkim odločal o usodi Evrope, sedaj brez mori, slabotno bitje, ki si ž«*li izhoda iz tega sveta. Ce je ta vest resnična, potem ni ničesar več varnega na svetu, potem se ne suče zemlja v svojih tečajih in konec dni se bliža!.... K.iko čudna in kako kratka je bila slava tega moža! Zdelo se je človeku, da je kopi a j potekel dan, ko je bil še general, ki ima pred seboj še vse triumfe. Kaka žaloigra se je odigrala od onega časa! In sedaj se ima vršiti še zadnje dejanje, — ali vsaj predzadnje ! — Kljub temu pa je bilo videti, da si je zemlja oddahnila od bremena. ki jo j«* težilo, da se je pričela smehljati, se radostiti. Cvetele so pomladanske cvetke in zelene livadi so bile videti kot pokrite z baržunom. Jasni so bili dnevi, gorki in le sempatam je padal lahen dež. Obetala se je obila letina. Nekega lepega popoldne je sedel korporal na pečinah nad morjem in poleg njega Marcela, s preslico v roki. Spravila je striea ven na prosti zrak in na solnee, kajti v zadnjem easu je postal zelo slab in razburljiv ter j«' bil vedno videti zatopljen v globoke sanje. Ni bil eden tistih ljudi, ki ljubijo naravo in dasiravno je bilo krog njega vse svetlo in jasno, ga ni to prav nič razveselilo. lii I je zelo molčeč ter je zrl navzdol na vasico, doeim se je Mar-eela sempatam skrbno ozirala vanj ter izpregovorila kako besedo. Tako sta sedela že več ur. ko se j«1 korporal naenkrat zganil ter pokazal s prstom v dolino. — Poglej! Kaj je to? Marcela se je ozrla v označeno smer, a ni mogla zapaziti ničesar posebnega. 'A vprašujočim pogledom se je ozrla v striea. Tam! Na kapeli! — je klical 011 nestrpno. — Ali ne vidiš nekaj belega ? Zopet se je ozrla v dotično smer ter zapazila zastavo, lei je vihrala raz najvišje točke poslopja. Bila je zastava in — bela! V trenutku je vedela, kaj pomeni in ostra bol ji je šla skozi srce. Njena prva skrb je bila za strica. Tresla se je, a ni ničesar odgovorila. Stari mož je bil strašno razburjen. Skočil je 11a noge ter zrl na kapelo kot na kako strašno prikazen. —Glej! Glej! — je kričal. — Ali ne vidiš? Kaj je to, Marcela? — . . «• Marcela se je dvignila ter se s prosečim pogledom ozrla vanj. Oei so hib- suhe, ustnici trdno sklenjeni in lica bleda kot smrt. Prijela je strica za rame ter rekla s pritajenim glasom : — Pojdite stric! Domov greva! On se ni zganil, temveč se čel zreti v daljavo. — Belo je ter izgleda kot kaka zastava, — je mrmral kot da govori sam s seboj. — Da. zastava je in plapola v vetru! — Minuto pozneje je dostavil: — Bela zastava je! — Kak lopov jo je obesil tja! V istem trenutku je bilo čuti človeške glasove in jeke strelov iz pušk. Takoj nato je zapazil v bližini cerkve skupino ljudi ki se je pregibala semintja. Bilo je jasno, da se je pripetilo nekaj izvanrednega. Marcela je natančno vedela kaj se je pripetilo in ravno radi tega je hotela spraviti strica iz pota. Istega jutra je lu.tnree prišlo iz St. Gurlott povelje, naj se razobesi' burbonsko de s ' vaški cerkvi v Kromlaix. Napoleon Bonaparte j,- izigral zadnjo karto in vsako uro se je pričakovalo v Parizu prihoda dediča legitimnih kraljev. Korporal Derval je vedel, da bo prišlo tako. — zadnje dejanje. polom vseh njegovih upov. Njegova vera pa je bila neomajna <<0 zadnjega 111 Željno je pričakoval vesti, da je strgal lev mrežo in ® Q) NAJBOLJŠA ® ® ® t SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA" Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe L* isto v podružnici Fr. Sakser, 16M St. Oair Ave., N. ii iFrancoska parobrodna družba.)) Olraktni žrla do Hsue, Pariza Slice, In&rcesta Id Ljubljana a* »AIFKOVEKCE" M in vljafca M8a* sm "LA 8AVD»!I dr« rUak« •LA LDIK I. air* Jobs »LAJnLAKC!* I—HlhWi "dkago", "La TowraiM^,