Stev. 22. Fo£te.i«ia ^ ShSVI pnvšalifnjsaa. PosomeiKria »te» vilic a »tane 8(> vJrifsrl ! «to ^ 1AIU N in Ureunišivo in upravništvo v Velikovc j. List izhaja vsaV toret Irspetek. fcina zmia: celoletno 12 K, polUtn« 6 K, ietrtk'no 3 K. Cene inseratom; enssiopn* petitvrsla m nje pr 1 kroro. Uradni razglasi po 2 K. Pri naroKh 10 objav popust. SBScnsaBBHtt Kaj odgovarja slovenski krnet avstrijskim agitatorjem. Ko bi sedaj naši kraji zopet prišli pod Avstrijo, pomislite, kako bi izstradani Ncmci tukaj rekvirirali, kradli in ropali. Prebivalci v coni B že vedo, kako se godi kmetu v Avstriji. Le vprašajte jih ! Pa v coni B se Nemci ne upajo še toliko kakor po drugih krajih, ker se boje, da bodo potem vsi glasovali za nas. Ali mislite, da bi mogli prodajati svoje pridelke po visokih cenah ? Kaj še ! 'Na Dunaju v Gradcu, Celovcu in Beljaku stradajo. Določili bi vam nesramno nizke maksimalne cene. Če se ne bi držali teh, pa žandarm in folksverovec v hišo, krava pa za kazen iz hleva 1 Kakor so nas med vojsko prisilili, da smo morali nositi Celovčanom moko, da smo morali oddajati živino, živež i t. d. in so nemški gospodje sami določevali cene in so nas zraven še kaznovali, če smo več ali kaj boljšega pojedli, kakor so nam milostno dovolili, tako bi bilo tudi seveda po ljudskem glasovanju. V Avstriji prebiva 4 milijone ljudi po mestih, in samo 2 milijona na kmetih. Zato Avstrija nikdar ne bo pridelala toliko živeža, kolikor ga potrebuje. Njen denar ni vreden nič. Industrije pa tudi ne bo poštene, ker nimajo doma premoga. - Če kdo misli, da ne moremo živeti brez Celovca, naj še pomisli, da more Celovec še manj živeti brez nas. Pri nas bo glasovanje tri tedne prej ko v Celovcu in v coni B. Kamor se bomo odločili mi, tja se bodo morali odločiti tudi Celovčani. Spomnimo se, koliko lakote in mraza-smo morali med vojno pretrpeti zaradi Nemcev in kolikokrat smo bili zaradi teh ljudi v smrtni nevarnosti 1 Spomnimo se, kako so ravnali z nami pri vojakih, kako so nas zmerjali s „Sch einehundë"! Spomnimo se, koliko so med >ojno, ki so jo zakrivili Nemci, pretrpeli naši stariši, naše žene, naši otroci, naše neveste ! Spomnimo se, kako so nas Angerer, L.emež, Šumi in drugi v „Stimcah" in drugih liótih navduševali za vojsko,' medtem ko so sami čepeli na varnem doma za pečjo! Spomnimo se teh in Še drugih lumparij tistih zapeljivcev, ki nas vabijo zdaj v Nemško Avstrijo, pa bomo takoj vedeli, koliko smemo tem ljudem verjeti I Kdor vse to po- misli, ne bo nikdar izdal svoje domovine in svojega naroda, kakor je Judež Iškarijot izdal Kristusa ! Ne, nismo še pozabili teh lumparij in jih ne borno ! Za vse naše trpljenje, za vse krivice pride dan maščevanja, dan ljudskega glasovanja I Ta dan borno glasovali proti Avstriji in tako izročili avstrijske rabeljne hudiču, naj jih mrcvari že na tem svetu ! Dan plačila pa mora priti tudi za tiste falote, ki žive v naši coni in ki bi radi spravili v nesrečo nas in naše otroka. Gorje vsem tem larfam, če se še o pravem času ne poboljšajo. Slovenski kmet. Mi in Nemci. Naši Nemci prihajajo do spoznanja. Saj smo vedeli. Kdor ni tako zagrizen, da bi od zagrizenosti ne postal popolnoma slep za vse, kar se godi okoli njega, ta je moral tudi spre-videti, da je za Korošce edini prostor v Jugoslaviji. Nemci so si od začetka mislili,da jim bomo merili pravice z jed-nako mero, kakor so jih prej vsenemški politiki in njihovi agenti nam. Pa mi nismo padli na glavo. Dobro vemo, da je ta politika pripeljala Avstrijo v prepad, in ne maramo, da bi se tako zgodilo tudi z nami. Jednaka pravica za vse, to je edina prava podlaga za moderno državo. Pariška konferenca zagotavlja sicer neslovenskim narodom v Jugoslaviji nekaj pravic, a to nam ne zadostuje Mi hočemo popolno enakopravnost za vse. Ker imajo naši državljani vsi enake dolžnosti, naj imajo tudi enake pravice 1 Naša naravnost vzorna uprava in in pravičnost nasproti vsem, je Nemcem v kratkem času odprla oči, da so izprevideli, da so pri nas tudi svobodni državljani, ne pa tlačeni sužnji nekaterih mogotcev, kakor smo bili pred vojsko mi in Nemci. Zato prehajajo na našo stran — postajajo naši. Kar je še proti nam, je nekaj zabitih nemčurjev, ki so zatajili svoj jezik, ki se ne marajo vrniti, ker jih je sram, da so izdajalci. Ta izprememba strašno jezi „Orlovsko trompeto", to cunjo vseh cunj V svoji 3>. številki zmerja, da je veselje. Ali so pri „Oslovski trompeM" res zbrani vsi osli in norci vsega sveta? j Če postajajo Nemci pametni, jih imenujejo „izdajalce". Pri tem pa prav nič ne pomislijo, da poslušajo glas „Oslovske trompete" samo taki ljudje, i ki so izdali svoj slovenski narod, aj se Angerer in njigovi hlapci le potolažijo. Z veseljem jim prepustimo ba^. rabe, ta. sebe si pa vzamemo „te boljši sorte ljudi", pa naj so -emci aH Slovenci! Z Nemci bomo prav lahko izhajali, oni pa z nami emčurjev" pa ne maramo, ker nas je sram takšne bande! Nemški listi zepet hujskajo zoper našo državo. Kakor znano, so naše meje proti Italiji, Madžarski in drugim sosednjim državam zastražene, tako da ne sme nihče čez mejo, če nima dovoljenja za to. Če bi naše meje ne bile zaprte, bi naši lačni sosedje znosili ves naš živež in tobak čez mejo. Če se kdo na povelje : „Stoj 1" ne ustavi, ga mora mejna straža ustreliti. Tako postopajo ne le naši vojaki, ampak tudi avstrijski, laški in drugi. Navzlic temu pa skušajo tihotapci (šmuglarji) po skrivnih stezah prenašati blago čez mejo Marsikateri tihotapec je že moral svojo predrznost plačati z življenjem. Posebno veliko tihotapcev je že bilo ustreljenih na laški in madžarski meji. Zadnji čas se je tudi na naši demarkacijski črti pripetilo več takih slučajev. Celovški m drugi avstrijski listi so porabili to priliko, da hujskajo zoper našo državo. Lažejo, da ljudje, ki so jih naši vojaki ustrelili, niso bili tihotapci, ampak so imeli poštene namene. Kdor ima poštene namene, se ne izogibije inejne straže, ne hodi čez mejo po noči po kozjih stezah ali pa celo po vodi, ampak po cesti, po mostu. Kdor se na skrivaj priplazi skozi okno v kako tuio hišo, gotovo nima poštenih namenov. Vsa podla laž in hinavščina celovških barab, ki pišejo v „Štimce" in druge take umazane cunje, je razvidna že iz današnjega dopisa iz Kot-mare vasi. V prihodnji številki pa bomo priobčili uradno poročilo o nekaterih žrtvah tihotapstva. Kdor roöniiio, naročen oa" naj piše, da roeiiiic. pošlje na° 13 a «še ill bir n a 9, Koro » ~ vedno sea« 3 e nov na® tem „pri» hrani upravnlštvu mnogo casaintruda. / Stran 2. .KOROŠEC", dne 19. marea 1920. Stev.22. Gospodarstvo. Prošnje za izvozna dovoljenja. Izvozniki blaga v inozemstvo se opozarjajo, da je vlagati poslej vse prošnje za dovoljenje izvoza neposredno pri tukajšnji podružnici cen-. tralne uprave za trgovski promet z inozemstvom. 'I a podružnica bo prošnje pregledala ter jih potem opremljene s potrebnimi podatki in potrdili oddajala delegaciji ministrstva financ, ki izstavi predpisane izvozne dokumente. Zaplenjeni tisočkronski bankovci. Ker je bilo tudi v Sloveniji zaplenjenih (konfisciranih) veliko tisočkron-skih bankovcev, je finančno ministrstvo ukazalo, naj se ustanovi v Ljubljani posebna komisija. Ta bo vse te bankovce še enkrat pregledala, če so " kolki (marke) res ponarejeni ali ne. Bankovci, katere bo komisija spoznala za pravilno kolkovane, se bodo ljudem zamenjali za kronsko-dinarske bankovce. Če bo ljudstvo dobilo tudi kako odškodnino za falsifikate, se bo odločilo še le po končani zamenjavi bankovcev. Upati je, da se to zgodi. Če bi se pa to ne zgodilo, se naj ljudstvo za svojo nesrečo lepo zahvali Nemški Avstriji, ki je spravila največ bankovcev s ponarejenimi kolki v našo državo. Nove goljufije z denarjem. Iz Avstrije prihajajo razni sleparji, se klatijo po deželi in pregledujejo kmetom denar, če je pravilno kolko-van. Pri tem pa zamenjavajo pravilno kolkovani denar s ponarejenim. Kmetje, varujte se nemških sleparjev ! Proti nemški agitaciji. Nemci trosijo vest, da se pri nas 1-, 2- in 10-kronski bankovci ne bodo zamenjali, ampak da bodo prišli ob vso vrednost. Temu nasproti nas obvešča delegacija ministrstva za finance v Ljubljani, da je to čisto navadna celovška laž Te bankovce bodo zamenjali, ko bo dotiskan novi drobiž. Lan in konoplje. Pred vojno nas je Rusija zalagala z lanom in s konopljami. Ker pa zdaj iz Rusije nič več ne prihaja, je po vsej Lvropi veliko pomanjkanje lanu in konopelj. Da se odpomore pomanjkanju in draginji obleke, je želeti, da bi naši kmetovalci pridno sejali lan in konoplje. Lani je bilo v.naši državi posejanih z lanom nad 3000 hektarjev zemlje s konopljami pa skoraj 32000 hektarjev. Letos naj bi se porabilo za to še veliko več zemlje, saj bi mogli potem lan in konoplje za drag denar izvažati v tuje države ! Podjuna. Klanče. Umri je dne 9. t. m. tukajšnji posestnik Gregor Čertev, p. d. Krt. Rajni je bil vseskozi poštenjak in priden gospodar. Dolgo časa je že bolehal, nenadoma pa ga je iztrgala smrt žalujoči rodbini. Večna luč naj mu sveti! Galicija. Od strme Prošice onkraj Drave, nedaleč od Aninega mosta, se je dne 8. t. m. udri na cesto velikanski plaz, kakršnega tukaj ljudje še ne pomnijo. Cesta je za kakih 300 korakov popolnoma razdejana. Ogromne, nad 2 m visoke skale ležijo na njej in ob straneh, mnogo jih je padlo tudi v Dravo. Daleč naokrog se je slišalo bučanje, tako da so nekateri bojazljivci že mislili, da prihajajo zopet Nemci k nam. O, maloverni Tomaži! Sv. Štefan. Vabimo na sestanek invalidov, ki se vrši na cvetno nedeljo v St. Štefanu pri Likebu ob 10. uri. Namen sestanka je organizacija invalidov in vpisovanje udov. Odbor. Škocijan. V nedeljo, dne 7. marca pop. je uprizorila šolska mladina pri Jagru igro „Snegulčica" s prav dobrim uspehom. Otroci so tudi izvrstno deida-mirali in lepo peli. Nastop mladine je občinstvu jako ugajal. Hvala gdč. učiteljici Božič in g. učitelju Vidmarju za trud, ki sta ga imela s pripravami za to prireditev in z vežbanjem učencev! Jezersko. Tukajšni fantje in dekie-ta uprizore na dan sv. Jožefa igri „Sv. Neža" in „Krčmar Pri zvitem rogu". Igri se ponovita v nedeljo, dne 21. t. m. Začetek vsakokrat ob 5. uri popoldne v kazinskem salonu. Vse prijatelje poštene zabave najtopleje vabijo jezerski fantje in dekleta. Jezersko. Z ozirom na roparski napad na jezerskega postiljona nain pišejo Še sledeče: Ropar je ustrelil svojo žrtev od zadaj v glavo. Krogla je šla skozi možgane in je povzročila takojšnjo smrt. Zločinec je vzel postiljonu 1300 K gotovine in žepno uro ter vso pošto, ki so jo pa orožniki kmalu našli raztreseno v gozdu. Pošta ta dan ni imela nobenih vrednosti s seboj. Matej Štuler je vozil 32 let pošto črez Jezerski vrh. Pokopan je bil 12. t. m. ob lepi udeležbi domačih faranov na pokopališču pri Sv. Andreju na Ravnem. N. p. v. m.! Jezersko. Dva žalostna dogodka sta se te dni zaporedoma zgodila tukaj. V noči od 8. do 9. t. m. so neznani tatje vlomili v trgovino g. Skuberja, pd. Vanišarja, na Sp. Jezerskem in mu ukradli iz blagajne črez 1500 K. Kdo so bili vlomilci, ni znano. V sredo, dne 10. t m. popoldne okrog 4. ure je pa bila napadena in oropana na Jezerskem vrhu jezerska pošta, ki je peljala iz Žel. Kaple. Postiljon Matevž Štuler je bil umorjen in oropan za ves denar, kar ga je iz-tnenil pri davkariji v Kapli in za žepno uro. Poštni konj je sam pripeljal voz po novi cesti na Ravno. Orožniški stražmojster, gdč. poštarica in trije orožniki so takoj hiteli na Jezerski vrh pogledat, kaj se je zgodilo. Starega, ubitega postiljona so potem pripeljali na poŠto in tam položili na mrtvaški oder. 33 let je že opravljal to težavno službo in na zadnje je postal žrtev svojega poklica. Svetovna vojska je ijudi posirovela, da ne poznajo več nobene božje zapovedi. Bela. Morilca jezerskega postiljona so prijeli orožniki v bližini Pliberka. Žitara vas. Dne 25. t. m. dopoldne se bo vršil v društvenem domu v Žitari vasi 8. redni občni zbor Živinorejske zadruge za Žitaro vas in okolico. Opozarjamo vse živinorejce v občinah Žitara vas, Bela, Galicija, Šmarjeta v Rožu in Rikarja vas, da nam je državno nad-zorništvo veleposestev Miklavčevo in Ženck ponudilo v najem planine na Obirju, Sefnarci in na Topiti. Naša zadruga ne išče pri tem sama sebe, je pa edino društvo v bližini teh planin, ki ima v smislu nameravane agrarne reforme namen in dolžnost skrbeti za pašnike. Zato se bo ob priliki občnega zbora obravnavalo tudi vprašanje teh planin. Mi bomo sami in po vladnih strokovnjakih do tega časa zbrali gradivo. Na posestnikih, občinah in kmetijskih podružnicah je pa ležeče, da nam do toga časa naznanijo svoje želje, v prvi vrsti pa naj se na ta dan mnogoštevilno udeležijo shoda. Ker bo gotovo tudi navzoč vladni zastopnik, bodo imeli sklepi tega zborovanja na vsak način dalekosežne posledice. Načelstvo zadruge. Grebinj. Dne 2. t. m. je prišel iz Volšperka neki človek, ki se je osebno udeležil novembra meseca pr. 1. pri Sv. Lenartu javnega shoda, na katerem je govoril vsem znani Šumi. Med drugim je izgovoril velepomembno prispodobo: „Bil je veleposestnik. Imel je krasen grad, okrog njega krasno polje, industrijo, živinorejo i. t. d. Prišla so pa huda leta. Ta veleposestnik je propadel in odvzeli so mu: eden industrijo, drugi krasna polja in živinorejo, a njemu je ostal samo grad s parkom. Vidite, ljudje, ta veleposestnik je bila naša Avstrija. Razpadla je! Industrijo so pobrali Čehi, polje in živinorejo Jugoslovani in Poljaki, nam pa je ostal grad, t. j. naša Avstrija, in parki, to so naše Alpe, od katerih pa ne moremo dobiti kruha. Oni drugi nimajo gradu, pač pa imajo kruh, katje glavni pogoj za življenje. Grad si lahko sezidajo, pa mi si polja ne moremo napraviti." ^ Dobro bi bilo, da bi prišel Sumi povedat to tudi našim Nemcem in ostalim nezadovoljnežem. Mali Šent Vid. Dne 11. t. m. ob 5. uri pop. se je zbralo slovensko delavstvo kemične tovarne na Mostiču v šo;i v Malem Sent-. Vidu in je naprosilo se-kvestra imenovane tovarne, g. učitelja Möderndorferja, naj se poteguje za zvišanje njihovih plač in v tem oziru intervenira pri ravnatelju tovarne. Učitelj Müderndorfer je obljubil delavstvu, da mu bo šel v vsakem oziru na roko. Razložil nam je razmere v Astri ji in v naši državi. Podpisani, kakor tudi vse delavstvo se zahvaljuje g. Möderndorferju, da tako odločno dela za delavce, ne samo kar se tiče plače, ampak tudi aprovizacije. Zahvaljujemo se tudi našemu sodrugu Bucelu, ki našega govornika tako krepko podpira pri aprovizaciji. Peter Blažič, delovodja. Velikovec. Na družabnem večeru Beiske podružnice S. P. D. v Velikovcu je gdč. učiteljica Pavla Delakova nabrala za Žensko društvo v Trušnjah 100 K. Velikovec. Planinci, pozor! Belska podružnica S. P. D. v Velikovcu ustanovi planinski muzej. Kot prve predmete smo pridobili krasen relief in zemljevid Klopinjkega jezera. Zbirati hočemo tudi nadalje karte, načrte, lepe fotografije, slike itd. Prijatelje vabimo, da bi nas opozorili na kako pridobitev, oz. nam k temu pripomogli. Nadalje ustanovimo planinsko knjižnico in smo Stcv. 22. „KOROŠEC", dne. 19. marw 192*. Stran 3. pripravljeni nakupiti v turistiko spadajoče publikacije tako v slovenskem, kakor v nemškem ali drugem jeziku (stare letnike časopisov, vodnike itd.) Tozadevne ponudbe je staviti na g. not. Aug. Kolšek v Velikovcu. Ošenica. (Popravek.) Svojčas smo priobčili iz Ošenice dopis, kjer smo trdili, da so v dotičnem dopisu imenovane osebe dobivale med vojno vojaško podporo. Kolikor smo se mogli pozneje prepričati, ni tem osebam država plačevala podpor. Ker nočemo delati nikomur krivice, izjavljamo: Ni res, da je Klančnikova žena dobivala za Zepeja 250 K, njegova mati 190 K, g. Feinigora še nekaj več, Riepla tudi okrog 200 K, res pa je, da te osebe niso dobivale od države vojne podpore. Modretova žena tudi ni v vojnem času dobivala vojaške podpore. Tudi ni res, da bi bil Modre prinesel tisočake iz vojne in s tem obogatel, res pa je, da ima v hlevu lepo živino, ker je dober gospodar. Cenjene dopisnike pa še enkrat prosimo, naj nam redno poročajo samo golo resnico, da ne bomo nikomur delali, krivice, čeprav je naš nasprotnik. Celovški listi se sicer lažejo, da se kar kadi, nam pa tega ni potreba. Borovlje. Te dni se je tukaj po nemčurskih skrivnih agitatorjih raznesla govorica, da je cona B piriklopljena k coni A in da je Celovec od samega veselja ves v banderah. Boroveljski nemčurji vse to verjamejo. Umljivo, ta novica je vendar prišla iz obljubljene dežele, kjer se vsepovsod cedi mleko in strd. Ko bo prišla iz Celovca vest, da imajo tam toliko živine, da celo krave v bukalah rajajo, bo boroveljska nemčurska prismoda, pardon, gospoda, tudi to verjela! Borovlje: Kakor znano, so puškarji ponovno zahtevali povišanje plač za 100%. Sobotna poganjanja s puškarji in dobavitelji so se popolnoma razbila. Proglasili budo bržkone splošen Štrajk. Borovlje: Pouk na drž. puškarski strokovni šoli prav dobro napreduje. Kakor se splošno siiši, so sUriši učencev prav zadovoljni, ker se bodo fantje sedaj več naučili kakor poprej pod staro vlado, ki je skrbela samo za nemško-nacijonaino propagando in gonjo proti Slovencem. Sedanji ravnatelj g. inž. Dr. Jeločnik je vseskozi strokovnjak in nam za povzdigo puškarske obrti veliko obeta. Vojaška oblast ga je, kakor se je izvedelo, hotela odpoklicati. Za našo ' obrt bi bil to usodepoln udarec. Torej prosimo oblasti, da v tem oziru vse potrebno ukrenejo, da se te namere preprečijo. Št. Jakob v Rožu. Kako znajo nekatere brihtne osebe prilagoditi svoje politično naziranje in prepričanje danim razmeram, je dokaz tukajšnji višji oskrbnik kneza Lichtensteina. Bil je dolgo vrsto let oskrbnik in bi imel lahko tukaj domovinsko pravico. Za to pa ni zaprosil in to mu je sedaj prišlo prav. Od nadzorstva knezovih zemljišč je odstavljen. Akoravno je tukaj vsem znano, kako je v preteklih časih zastopal koristi nemškega nacijonalizma in za časa volitev vplival na delavce in kmete, ki so bili od njega odvisni, je sedaj vendar brusil pete od župnika do župana in po drugih uradih, da bi dobil spričevalo o svojem nepristranskem političnem postopanju. Hvalabogu, na limance mu hi Šel nihče. Anderka je postal času primerno objektiven. Hotel je postati socialdemokrat, pa ti ga niso marali. Iztuhtal je končno, da je podanik močne češke republike. Kot češki državljan se sedaj vozi po celi Jugoslaviji ter se druži z madžarskimi in hrvatskimi Judi, da bi financirali njegovo novo lesno podjetje. Teh židovskih pijavk nam še manjka na Koroškem! Akoravno je prej osebno vodil velika knezova posestva in zraven tega še filialko koroške „Holzverwer-tungsgesellschaft", mora sedaj za lastno podjetje imeti posebnega knjigovodjo, seveda pristnega Germana. Ta ima gotovo druge namene. Saj se je pred kratkim sam izrazil proti nekemu beljašketnu gospodu, da „je Rožek bil, da je in bo nemški". Dobro bi bilo, da bi tema dvema rogoriležema pokazali pot v njih pristojne občine, drugače nama bosta lisjaka še vse kure požrla. Kotmaraves. Vojak ima svoje postave, po katerih se mora ravnati. Tega pa marsikateri Kotmirčan še danes ne more verjeti, posebno tihotapci ne. Vrč pač hodi tako dolgo po vodo, da se razbije. To se je pokazalo tudi pri 21 let stari Barbari Fido. Večkrat se je hvalila, da ji ni nič za življenje, in res je parkrat že porinila stražnike na levo in desno- in brez vsake prepustnice mariirala v Celovec in nazaj. Tokrat pa ni šlo. S šestimi drrgimi tihotapci je na znanem prehodu poskusila priti črez Vankart. Tihotapci so bili vsi oboroženi z revolverji. Ko iih je naia straža ustavila, so tihotapci začeli takoj streljati na ' stražnike. Stražniki so nato seveda tudi morali streljati in nesrečno dekle Barbara Fido ter še neki drugi tihotapec &ïa obležala na mestu mrtva. Drugi tihotapci so ušli. Če so tudi ranjeni, ni znano. Mi vsi obžalujemo to nesrečno žrtev mladostne lahkomiselnosti, posebno ker je celovška nacijonalna bands porabila ta slučaj za svojo nesramno agitacijo proti nam. Na „parah" ležeči so dali dve ponarejeni legitimaciji v roke, češ, obe je imela in vendar je morala umreti. Trije govorniki, okrajni glavar Rainer, dr. Pfianzl in neizogibni Jaka Lučovnik so se lagali na grobu, dvigali pesti proti meji in ogenj in žveplo želeli na nas in naše vojake. Za resnico jim nikoli ni bilo, tako tudi sedaj ne. Toda agitirati ob odprtem grobu, lagati se o bolnem bratu in lažnivih legitimacijah, to je zopet čisto nemško. Ko bi ljudje hodili po dovoljenih potih in po dnevi, ne bi se mogla zgoditi nobena nesreča. Tako sodijo naši najboljši možje. Kdor da hodi ponoči, oborožen z revolverjem in strelja, če mu straža ukaže, da se naj ustavi, ta je tihotapec in lahko pričakuje, da se bo ravnž-lo z njim kot tihotapcem. Loče ob Baškem jezeru. Po nekod pri nas že »ribajo pod", snažijo okna, ponve in piskri po kuhinjah se že svetijo kakor zadnje dni pomladansko solnce. Gotovo si mislite, da veljajo te priprave bližajoči se Veliki noči. A motite se korenito! Ti ljudje se pripravljajo Še za večji praznik, za dan 15. marca, za prihod folksverovcev, že sto in stokrat napovedanih. Ta dan pride vse nazaj, pošta, stari Jerarji" (aha, na dobrote „zarobljenih" slovenskih kmetov navajeni želodci krulijo in tulijo onstran dem. črte) i. t. d. Kdo pa je to povedal ? I Neko „pismo" iz „Amerike" in neki „telegram" iz „Pariza". Tisti, ki te skrivnosti že natančno poznajo, trdijo sicer, da prihajajo ti „telegrami" iz Hriba. Tam imamo nekaj sicer ne brezžičnih, pač pa zelo jezičnih postaj. Ljudje božji! Sicer je res, da neumnost ni greh, ampak če je te robe le preveč, pa tudi ni več lepo. Ali res mislite, da Amerika, ki je že davno spoznala, kako so jo lansko leto nalagali in nagoljufali, in ki ravno sedaj tako odločno nastopa proti nenasitnim nemškim prijateljem Italjanom, da Amerika res nima drugih opravkov kakor darovati Avstriji slovenske Loče. Ali res mislite, da" je francoski kardinal Dubois, ki ga je poslala francoska vlada k nam, prišel samo radi tega, da nas pouči, kako naj objamemo in poljubimo opipano, izgladovano, umirajočo Avstrijo? Folksverovci bodo že prišli, kadar jim bo naša vlada dovolila, pa ne, kakor si mislite vi, na pozlačenih konjih, ampak približno tako pohlevno, kakor se je vozil zadnjič Loran. Do tega časa bi pa svetovali gotovim ljudem samo eno: Pustite prerokovanje, ko vendar vidite, da vas Bog ni ustvaril za preroke! Svojčas ste rekli, da pridejo folksverovci 15. avgusta, potem 1. sept., potem, da pridejo na baški semenj, potem, da nam gotovo razbijejo naš sijajno uspeli tabor, potem ste jih pričakovali 28. oktobra, potem ste rekli, da pridejo kot verne duše, potem 25. nov., potem so ' hoteli pri nas obhajati božične praznike, za pustno nedeljo ste jim cvrli krape in sedaj je 10. marec. Krivo prerokovanje! Malo več pameti! Bistrica v Rožu. Kakor je marsikomu že znano, so se naši delavci v tovarni na Bistrici-že precej izpreobrnifi. Sprevideli so, da je njihova bodočnost le pri nas v Jugoslaviji. To je v prvi vrsti zasluga gg. Ferčnig, Dular, Singer, Šavnik in Še nekaterih drugih, ki so možje na pravem mestu. Poprej se je res mislilo, da so naši delavci vsi nemčurji, pa v resnici ni bilo tako. Res je, da je še nekaj precej zagrizenih, pa teh je v primeri z našimi prav malo in se bodo tudi kmalu spreobrnili, ker vidijo, da je le pri nas veliko bolje kot v Avstriji. Hodiše. Iz italjanskega ujetništva se je vrnil kot zadnji Egidij Kaufič, vrl narodnjak. Dobrodošel v osvobojeni Koroški! Iz drugih krajev naše države. v ' Nabori na Štajerskem. Štajerski Nemči so še pred nekaj meseci lagali, da celo štajerski Slovenci ne maraja priti pod Jugoslavijo. Da je bila to nesramna laž, se vidi sedaj, ko so na štajerskem nabori (štelunge). Fantje prihajajo na nabore, na ovenčanih in s slovenskimi zastavami okrašenih vozovih. Klici „Živela Jugoslavija!" pričajo, kako zelo ljubijo ti mladi fantje našo državo, če pomislimo, da so prej štajerski nemčurji delali štajerskim Slovencem skoraj ravno takšne krivice kakor koroški nemčurji našim ljudem, se pač ne borno čudili, da je našim bratom na j Štajerskem zavrela kri od veselja, da ; so za vse večne čase rešeni avstrijskih 1 rabeljnov. Stran 4. KOROŠEC", dne 19. marca 1920. Stev. 22. Aretiran tihotapec denarja. V Zagrebu so aretirali gališkega Juda Salomona Fingerhut, kateremu so odvzeti za 6 milijonov ponarejenih tisočkronskih bankovcev. Kurir italjaiiskega poslaništva — tihotapec. Na italjanski meji so aretirali kurirja. italjanskega poslaništva, ki je hote! vtihotapiti v Italijo ! kg srebrnega denarje. Suha. Lansko ieto ieseni, ko je na Suhi razsajala griža in je umrlo okroglo Hudi, je prišel v Labod no ki zdravnik iz Dunaja. Mimogrede je stopil včasih v naše bajte, polne bolnikov, ter računi! brez zdravil in receptov do 400 K. Po prizadevanju g. učitelja Doberška na Suhi se je končno doseglo, daje moral tisti zdravnik zoret vrniti denar. Ljudje, ki so bili prizadeti, izrekajo tem potoni g. učitelju Doberška iskreno zahvaio za njegov trud. Po širnem svetu. Pretep med nemškim princem in francoskimi oficirji v Beriinu. Dne 6. t. m. so se steph v Beriinu v hotelu Adlon nemški princ joahim in oficirji francoske misije. Pretep je nastal vsled tega, ker francoski oficirji niso hoteli vstati, ko je godba svirala „Deutsch-iand, Deutschland iiber aiies". Predrznost laških vojakov. Na Reki so dne 10. t m. laški vojaki pri belem dnevu vdrli v podružnico Jadranske banke in ukradli iz nje 60.000 lir, to je okrog pol milijona naših kron. Čuvaja Ogorevca, ki je hotel braniti blagajno, so ubili Nesrečni mož je zaplustil ženo in dva otročiča. — Naši celovški prijatelji želijo, naj bi za časa plebiscita laški ! vojaki zasedli naše kraje. Ker vedo, \ da nas Avstrija ne dobi več v svoje kremplje, bi nam radi za slovo na ta j način škodovali. Pa ne boš, Jaka, j kaše piha!! Nemška Avstrija. Gospodarski položaj v Nemški Avstriji. „Neue Freie Presse' piše o žalostnih gospodarskih razmerah v vem ški Avstriji. Članek se končuje s sledečim stavkom : „V.proračunu za leto 19 0 je za .. več izdatkov kot dohodkov. Primanjkljaj se bo kril z neprestano uporabo stroja za tiskanje Kupnjejo se bankovci, s° . * .. •,.. . .... ..........v.,>...»/.• ____. # # . jndjc pozabili kolkevati. Kje, pove upravniitve „Kofožca"._ bankovcev.'' Z drugimi besedami: Ker ni dohodkov, hoče dunajska vlada tiskati še vedno novih bankovcev, dokler ne nastopi bankerot. Vjaki v Avstriji zopet ne vozijo. \z Dunaja poročajo, da je bil v sredo, 17. t m zaradi pomanjkanja premoga zopet ustavljen ves železniški promet. Politične novice. Demobilizacija. Med 20. in 4. marcem se bo izvedla demobilizacija starih letnikov, ki se nahajajo še pod orožjem in ki , do danes še niso bili demobilizirani Splošen Štrajk v Nemčiji. V Nemčiji je splošen Štrajk. Tovarne in žeieznice počivajo, trgovine, gostilne in kavarne so zaprte. Časopisi ne izhajajo. Ljudstvo je strašno razburjeno. Samo v Lipskem (Leipzig) je bilo med demonstracijami 30 oseb ubitih, ranjenih pa okrog 55. Vlada se pogaja z revolucijonarci. Novo ministrstvo. Iz Beograda poročajo, da bo dr. Smodiaka sestavil novo ministrstvo, v katerem bodo zastopane vse večje politične stranke naše države. Vsem davčnim in občinskim uradom znanjani, da sem založil tiskovino za reparticiju občinskih doklad. Cena poli I K. Jožei Vajncer!, trg®- Moko za krmo in _ . _______ . -----------------------v • v- i 4 wiu3*ih uutnu. V..CI14 pon i i\. juzci vajnceri, irg»- Dva konja i^rcSK psemene otrobe ^^-------- za poli^n dela. Nartov pave ..rav^J^^ pO^ili^ll^ ^U V/L/V- gospodarska družba,podružnica Anton Lečrsik, 1 •» ____ j. _ priporoča svojo veliko zku za Radi »dp«vedi poštne vožnje se proda pod jako ugodni mi pegoji lahek, skort» nov, pokrit S postni voz. ^ j Slnea Poizve se pri Ignaciju Uranšelc, Libeliče. Ravno tam se pr«da »itel gepel) š« i dobrem sianju. so zanesljiv kupovalec lesa p^oWS tisti, ki .» v tej stroki izvežbanl. l".ača letna in provizija. Pojasnila daj« jož«f Vajnceri v Pliberku. fl L ime saj krmi Mastin I "Hnkrat m teden prhneiaj krmi pest praska""! ' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se upo- rabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa ;o piimeia dvakrat na teden. Redilni pralek Mastin je dobil najriije kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko rfa enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za t) mesecev za rnega prašiča ali vola da se bolje redi. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročile po poiti. f- '.avojev Mastlna K 20-50 poitnine prosto na dom. Mazilo zoper tfarje (iiaftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, ko^ne bolezni, izpuščaje. Pri živini uuiči garje. 1 lonček«, po pošti 10 K 50 v. ^ekariia Trnkóoicy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. Velika zaloga brzopnrilstlkov razne velikosti in drugih p«ljedeljskih strojev po najugodnejših cenah. urar in zialar v Borovljah priporoča svojo veliko zalogo ur v nik>u. srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk^ in stenskih ur. Zlatnino in srebniino kupuje po najvišji ceni. • U 0 >c ♦rt u 03 s 9 S > ti U S r r •rt Pf rt rt K Rezan les (smrekov, jelko/, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo éêt ictjix>l vsa l*:o ixo^Ijti< > lesna trgovska iniiidufiitrljska družba m. o. a». A\I A KIBO R U. Ml K M ni ** v Ki» * tsi ** ? 0 n h rtkj». «OTIiT ».SéüKaReWMBBKM v ; » i r ' ' if Mnh p^iifi riul KUUl uuu mm Telefon št. 1