578. Št. — letO. PoStnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2*— V Ljubljani, nedelja 13. novembra 1921 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust JUGOSLAfe- m, Uredništvo: Woltova ulica Id. Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8 Vc/ Telefon 44. -risi se n« vračajo. '»•iloZiti znamk0 vor. Kriza v vladi. - Pašič ne odstopi. Kdo stopi v vlado? Beograd, '12. nov. (Izv.) Kakor se doznava iz dobro podučenih krogov se vprašanje rekonstrukcije kabineta še Bi premaknilo iz mrtve točke. Ministrski predsednik Pašič se vsekakor še ne mara odpovedati političnemu življenju, dokler se ne utrdi koalicija. Vsled v tega so tudi vse vesti o odstopu ministra notranjih del, razun če v zadnjem času ne nastopi kako iznenadenje, pre-uranjene. Pašič si prizadeva, da sedanjo koalicijo razširi z vstopom še ene močnejše grupe v vlado, bodisi klerikalcev ali pa zemljoradnikov. Ministrski svet. •• Albanske mele. Beograd, 12. nov. (Izv.) Današnja Seja ministrskega sveta je trajala od 4. do 7. ure popoldne. Razprava se je vodila v glavnem radi protestne note veleposlaniške konference, ki jo je naša vlada prejela v vprašanju Albanije. Kakor se doznava, vlada v vladnih krogih veliko nerazpoloženje proti veliki ententi, ki Je v albanskem vpraša- nju zavzela popolnoma stališče italijanske vlade. — Napram Albaniji določene meje ostanejo skoraj iste, kakor so bile leta 1913 določene od velesil. Proti temu bo vlada skoraj gotovo podala svoj protest. — Nadalje- je bilo sklenjeno, da se vsi obvezniki, ki so bili pozvani v vojaško službo radi zadnjih madžarskih dogodkov, odpošljejo zopet domov. Vesti o neredih in uporih ne Hrvatskem neresnične. Zagreb, 12. nov. Uradno se objavlja: Povodom glasov, ki jih širijo zlokobni elementi, češ, da je o priliki mi-nolega vpoklican ja vojaških obveznikov k šesttedenskim vojaškim vajam {»rišlo do nemirov, se uradno ugotav-ja, da ni na ozemlju Hrvatske in Slavonije nikjer došlo do spopadov niti i vojsko niti z orožništvom, temveč da je bil nasprotno odziv na vojaško vpo-klicanje dober, akoravno je v nekaterih krajih došlo do poizkusov zanesti med narod upor. Taki slučaji so bili nastopni: V vasi Krapije, okraj Npv* aka, so sklenili kmetje povodom nagovorov nekaterih oseb, ki so trdile, da je vodstvo hrv. repubi. seljačke stranke sporočilo, naj se nihče ne odzove vojaškemu vpoklicu in da ne pojdejo v vojsko. Ko je slučajno do-šla tja orožniška patrulja postaje v Sunji, (štirje orožniki), so jo kmetje v Krapiju razorožili. Takoj je bila tja odposlana četa vojske, kakor tudi 5° orožnikov, ki so brez vsakega odpora spopada aretirali krivce. V Novem gradu (okraj Koprivnica) je poslanec Hrv. repubi. seljačke stranke Franjo Vrtar med kmeti živahno agitiral, naj se ne odzovejo vojaškemu vpe* klicu, češ, da je nedavno sklenila skupščina Hrvatskega bloka v Zagrebu, da se skliče hrvatski sabor, ki bo proglasil odcepljenje od Srbije ter osnoval hrvatsko seljačko republiko. Taka, navodila je zlasti dalo tudi vod-»tvo Hrvatske republikanske seljačke stranke. S tem hujskanjem je uspelo Vr-tarju pregovoriti nek-nere v.jaške obveznike, ki so že došb na ž’ lczniško postajo, da so se vrnili dontov. Tudi v Novi grad sta bila p>»l£iu četa vijake in oddelek orožnikov, kt so brez kakega spopada >z edli preiskavo in aretirali krtv-e. V Sv. Ivanu Zelini je došla k okr. predstojfiku večja depu-tacija voja&kih cbveznikov v spremstvu množice prebivalstva, ki so izjavili, da ne gredo v vojsko. Okrajni _ predstojnik jih je opozori’-, da bo imelo to zanje Wkc posledice, nakar 30 ae kmetje razšli v popolnem miru. Naslednji din je došel v Sv. Ivan Ze-lina oddelek orožnik,, v, ki so aretirali brea kakega odpora tri seljake, ki so nagovarjali k neposlušnosti. Po tem dogodku so s« \ojaški obvezniki pri-javili v službo Enako je b.T tudi izveden, popis živine in povozništva s sodelovanjem nad .90 % vpoklicanega ^ predhod.11 preiskavi v Sv. Ivanu Zelini so izpovedali aretirmci, da so pretekle did mudili pri l.jih tuji ^udje, bržkone iz Madžarake, ki so posečah seijake, fes, da kupvjeio rai-ne pridelke, medtem ko v resnici niso ničesar kupov ih, temveč so samo nagovarjali pubivalstvo, na; se ne odzove pozivu v vojsko, ker bo . prišel kralj Karl in ker so- sklenile Hrvatske stranke, da st 111 treba adtiati. Teh agentov je bil*• vsega skuj 11 do 12 Preiskava glede tega se votli dalje. V Breginu, okra* VKigoselo, y »osi. Hrvatske republikanske seljačke stranke Nikolaj Srdov.č javno nagovarjal vojaške obveznike, naj se ne odzovejo svoji dolzn isti češ, da je to sklenila-Hrvatska republikanska scljačka stranka. Tudi tukaj -ni d šlo do nobene kršitve javnega miru in reda. V Brkovljanih, okraj Dugo^elo, so prišli seljaki v občinski urad in pozvali občinskega beležnika, naj sprejme na zapisnik it) hov c izjavo, da počejo iti v vojsko, češ, da ustave niso ustvarili njihovi zastopniki Hrvatske republikanske seljrčke stranke in da je v obrambo domovine dovolj vojske. Izjavili so, da ne morejo d.iti t ovozni* Štva, ker piticbujčjo živino za gospo* daiska dela. 'Ir izjavo je šestorica Seljakov kot depntacija prinesla okrajnemu predstojniku v Dugose’o. Do nereda ni prišlo Tudi tu so se pod-vzeli koraki, da sc najdejo krivci. Končno so aretirab v l»rezov;ici pri Zagrebu seljaka Marka Buhtita in Frana Kašinca iz Brezovice, ki s*a hodila okoli kmetov ut go> orila prebivalstvu, da sta poselila posl. Stjepana Radiča ter ga vprašala za navodila, a’i se naj obvezniki odzovejo svoji dolžnosti, nakar jim je odgovoril »Nobeden nikamor«, radi česar se'ni treba vojaškim obvezancem bdzvati. Tudi tukaj ni došlo do spopada. S tem so našteti - vsi znani slučaji na ozemlju Hrvatske in Slavonije, v katerih je došlo do pro-tinastopa in upora povodom poziva k vojaškim vajam, vs’ed česar more tako poučena javnost najbolje presoditi, koliko neresnice in zlobe je v vesteh, ki se tendenčno širijo o nekakih nemirih, katerih sploh ni bilo. Končno se še ugotavlja, da se po zakonu o ustrojstvu vojske oni, ki se ne odzovejo pozivu k vajam sploh ne tirajo s silo k vojaškim poveljništvotn, temveč da postopa proti 111 m vojaško sodišče, ki izreka radi neposlušnosti kazni do pet let ječe. Enako se bo proti vsem onim, ki so vodili proti pozivu k vojaškim dolžnostim uvedlo sodno postopanje radi zločina, označenega v § 1, točka 4- zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kateri zločin se po § 2 kaznuje s smrtjo ali ječo do dvajset let. POLOŽAJ V ALBANIJI. Beograd, 12. nov. Po vesteh lz Prizrena so čete tiranske vlade Izpraznile vse miriditsko ozemlje. Mlriditl so zavzeli Oroš in Lječ ,ter še vedno napredujejo. V Skadru vlada bojazen, da oodo Miriditi obkolili mesto. V Tirani Je Proglašeno obsedno stanje. državna hipotekarna banka. Beograd, 12. nov. (Izv.) Kakor se uoznava, se namerava upravo fondov spremeniti v državno hipotekarno ban-k°- To vprašanje ima sedaj v pretresu Zakonodajni odbor. Ta banka naj bi potem prevzela tudi vsa cerkvena in samostanska imetja, takozvano mrtvo r°k0. ^gibanja o bodočem zunanjem MINISTRU. Beograd, 12. nov. (Izv.) Tukaj se da se bo pri prihodnji rekon-^kciji kabineta zasedel tudi portfelj •Suustra zunanjih zadev, kolega J* de- sedaj zavzemal Pašič. Kot kandidat za to mesto bi prišel v poštev Spalajkovid. POTOVANJE GRŠKE KRALJICE. Beograd, 12. nov. (Izv.) Včeraj je potovala skozi Beograd grška kraljica Zofija, ki se je vračala iz Sinaje v Atene. ZA UČITELJSTVO. Beograd, 12. nov. Na seji parlamentarnega odseka za prošnje in pritožbe Je bilo sklenjeno, naj se vsem učiteljem, ki so bili začasni in so postali stalni, zaračunajo leta začasne službe v stalno, počenši od njihove polnoletnosti. Finančni pododsek zakonodajnega odseka je sklenil, da se naredba o selilnih stroških uradnikov izroči pododseku, ki sklepa o naredbi glede draginjskih doklad, da bi se ta naredba izvedla z ozirom na izenačenje uradnikov. OlaileiiiiittJiisosiavr NAŠA RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Beograd, 12. nov. V Temešvarju se sestane komisija za razmejitev napram Romuniji, v kateri bo sodelovala tudi naša komisija, ki ji načeluje general Milojevič, ki je že odpotoval v Temeš-var. Naloga te komisije bo, zamenjati nekatere vasi na ta način, da bodo vasi z večino jugoslovanskega prebivalstva pripadle Jugoslaviji, medtem ko bodo nekatere vasi z večino romunskega prebivalstva pripadle Romuniji. ZA NOV TISKOVNI ZAKON. Beograd, 12. nov. Komisija za Izdelavo tiskovnega zakona posluje v ministrstvu za konstituanto že nekaj dni. Ta komisija je bila razširjena v tojiko, da sta v njo vstopila dva zastopnika novinarjev, poslanca Sabih Korkut in Večeslav Wilder. Komisija dela sedaj na določitvi glavnih principov tiskovnega zakona, ki se imajo dovesti v sklad z doličili ustave. Nadalje se izdelujejo podrobni principi, na podlagi katerih bi se določil obris tega načrta. Posebna pozornost se je posvetila dosedaj odgovornosti posameznih oseb za tiskovne prestopke. Na predlog poslanca Fehlma Kurbegoviča se je vzela za to zadevo podlaga, da poslanci ne morejo biti uredniki ali odgovorni uredniki kakih novin ali časopisov, če pa je poslanec urednik, potem se ima onemogočiti Izrabljanje imunitete, da ne pade krivda na tiskarja ali izdajatelja. Govorilo se je tudi o načinu, kako bi se naj postopalo z ozirom na tiskovne prestopke ter se bo bržkone snrejel princip sodn. postopanja in skupne kazni.. Kakor se doznava, stremi komisija za tem, da se obvarujejo principi' tiskovne svobode, obenem pa onemogoči profanacija teh principov potem osebnih napadov. Sodijo, da se bo ta zakonski načrt izdelal na podlagi načel, ki tvorijo temelj zakonom Francije. Belgije in Italije, pri čemer se bodo vpoštevali temeljni principi naše ustave. STRAŠNA BURJA V DALMACIJI. Split, 12. nov. V četrtek popoldne Je burja prevrnila Steinbcissov vlak na potu Iz Knina v Drvar. Prevnill so se vsi potniški vagoni nedaleč od postaje Golubič. K sreči se Je nezgoda pripetila v ravnini ter sta bili samo dve osebi težko ranjeni. Nekoliko oseb je lahko ranjenih, Split, 12. nov. Včeraj In predvčerajšnjim je besnela na morju silna burja. Parniki niso mogli odpluti iz luke. Rri Zadru je nasedel parnik »Metko-vič«. Radi silnega viharja na morju se je potopil v četrtek med otokoma Mor-terjem in Vrgado scvernozapadno od Šibenika Baričev parnik »Zenit«, ki Je plul poln soli iz Paga v Split. Usoda posadke, ki je obstojala iz kapetana in 12 ljudi, še ni znana. Verjetno je, da so vsi izgubljenL GROF CZERNFN O POSEBNEM MIRU L. 1917. Pariz, 13. nov. (Lzv.) »Petit Journal« objavlja vsebino razgovora, ki ga je imel njegov poročevalec z bivšim avstroogrskim zunanjim ministrom grofom Czerinom glede vprašanja o sklenitvi posebnega miru v letu 1917. Na vprašanje, če bi bil separatni mir takrat mogoč. Je grof Czerin to odločbo zanikal. Izjavil je* da je bil kar se tiče politike in njegovega delovanja, povsem neodvisen. Vojno je bila pa treba radi tega nadaljevati, ker je londonska pogodba popolnoma onemogočila položitev orožia. Ce bi se bila antanta zadovoljila le s korekturo mej in bi ne bila vstrajala na popolnem razkosanju Avstrije, bi bil on sam predlagal začetek mirovnih pogajanj. Kot politik Je bil on že v letu 1917 prepričan, da je. vsaka amaga centralnih držav nemogoča, vsled čeknr se Je trudil doseči pri antanti take mirovne pogoje, ki bi bili za Avstrijo sprejemljivi in vsled katerih bi bila tudi Nemčija prisiljena prositi za mir. Nadalje pretirane zahteve Italije, Srbije In Romunije pa so povsem onemogočile vsžp ko mirovno ponudbo. —• Glede raz-kralja Karla in njegove zadnje pustolovščine je grof Czernin odklonil vsako izjavo. PROTiBOLJŠEVIŠKA VSTAJA V JUŽNI RUSIJI? London, 12. nov. (Izv,) Poslanski zbornici se je sporočilo, da Jc dobila angleška vlada obvestilo, da je izbruhnila v južni Rusiji velika protiboljšcvi-ška vstaja. Podrobhostl te vesti manj- Našim čitateliem In pri,. em! Tisk se ie od nekdaj smatra za sedmo svetovno velesilo. Ako pa se prouči vse funkcije, ki jih opravlja predvsem dnevno časopisje, potem je opravičeno mnenje, da je tisk ne sedma, temveč prva velesila: brez nje bi ostalih šest niti od daleč ne pomenile tega, kar pomenijo s pomočjo tiska. Vsaka politična, kulturna in gospodarska smer se razvije do viška in se uveljavi v polnem obsegu le potom in s pomočjo tiska in zato je vsaki miselni smeri, ako se hoče uveljaviti v realnem življenju, potreben vsaj en dnevnik, ki razširja'in utemeljuje njena načela ter dnevne dogodke sprav ja v harmonijo z njimi. Od vsega početka sl je »Jugoslavija« postavila za svoje glavno načelo bol za narodnostno Idelo In za izvajanje socijalne pravičnosti v naši državi. V tem oziru je dosledno podpirala vse, kar je bilo dobrega ter odklanjala in v pravi luči prikazala naši javnosti vse, kar bi moglo škodovati našemu narodu kot takemu ali v socialnem oziru šibkejšim slojem našega naroda. Boreč se dosledno za narodno in državno edinstvo se je vedno borila proti vsem stremljenjem, ki so ali bi mogla isto ogrožatt in ravno tako se Je vedno neuslišano postavila na stran po krivici zatiranih in izkoriščanih. Vladni stranki — demokratska in radikalna — gledata pred vsem na korist partije (stranke), osebna strankarska dobičkaželjnost demokratskih in radikalnih mogotcev povzroča vedno večjo draginjo, napačna politika teh mož je kriva neprimernemu povihanju cen vseh potrebščin in vseh stroškov. Kakor vsa podjetja trpe tudi tiskarne in časopisi na posledicah splošne, ra-pidno rastoče draginje. Časopisi vladnih strank izhajajo, ker imajo razne izdatne strankarske in vladne ionde, »Jugoslavija« pa kot neodvisen dnevnik nima nikakih fondov'in ne dobiva nobenih podpor. Edina, možnost kriti vedno naraščajoče stroške obstoji v povečanju števila naših stalnih naročnikov, ako nočemo povišati naročnine, vsled česar bi posted naš list ravno našim slabejše situiranim čitateljem težko dostopen Vsakega našega naročnika vsled tega nujno prosimo, da smatra za svoro častno dolžnost, da pridobi tekom vsakega meseca vsal enega novega naročnika, vsakega našega čitatelja pa, da si naroči »Jugoslavijo« in pridobiva novt čitatelje in naročnike. Potrebno je, da stremljenja, ki jih zastopa »Jugoslavija«, z vstrajnim delom zanesemo v vsako slovensko rodbino, da se bo v tem duhu vzgajalo ne samo naše odras o občinstvo, temveč tudi Poraščajoča mladina, kateri bo pošteno in v zavednem narodnem in socialnem duha pisano čtivo v največjo korist na njeni poti v življenju. S triletnim naporom, pravilnim razumevanjem potreb našega naroda, resnim ter stvarnim pisanjem in postopnim ter solidnim razvojem s svojo izborno informačno službo je »Jugoslavija• ustvarila vse predpogoje, da postane glasilo najširših plasti naroda. V to naj ji pomagajo proti vsem intrigam njenih nerrijateljev njeni naročniki in čitalelji z vstrajnim razširje-vanjem in vednlm pridobivanjem novih naročnikov. Ob tej priliki ne bomo obečall ničesar posebnega. Ostanemo kot dosedaj soliden, neodvisen, svoboden, po vsebini raznoličen, dobro informiran, dostojen, po stilu jasen, po duhu jugoslovanski, po širini obzorja evropejski list. Naj nam pri naši težki nalogi pomagajo vsi naši prlJafeTJlt Razširjajte »Jugoslavijo"! Pridobite novih naročnikov. ZOPET KRVAVI SPOPADI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI. Rim, 12. nov. (Izv.) Povodom fa-šistovskega kongresa v Rimu nastali nemiri so zavzeli večji obseg. Med fašisti In komunisti je prišlo opeto-vano do krvavih spopadov, pri katerih je bjlo na obeh straneh več ubitih in ranjenih. Vsa javna poslopja in važnejši mOstovl so po vojaštvu močno zastraženi. Aretiranih je bilo mnogo oseb. BREZPOSELNOST V LONDONU. "London, 12. nov. (Izv.) Župani različnih delov mesta London so se podali k Lloydu George, v svrho. da mu obrazložijo nujno vprašanje brezposelnosti delavstva. Bili so sprejeti od nekega tajnika, ki Jim K* povedal, da sc nahaja L!oyd George v poslanski zbornici. Župani pa temu niso verjeli in so vdrli v ministrovo pisarno ter so ob enem dali duška svoji nezadovoljnosti, da se v tako važni in nujni zadevi že ni ničesar ukrenilo, ter da se ta zadeva ne sme niti za trenutek dalje zavleči. Naposled se je podala depntacija županov v poslansko zbornico, kjer jo je sprejel Lloyd George sam. Zagoto-. vil Je napram tej deputacijl, da bo kabinetni svet V petek zvečer razpravljal o tem vprašanju. MILUARDSKA TIHOTAPSTVA V AVSTRIJI. Dunaj, J2. nov. (Izv.) Na Dunaju vzbujajo velikansko pozornost 2 velike tihotapske afere, k! so razburile vse finančne kroge. Trije uradulkl av«tr<» ogrske banke tn sicer nadzornik te banke in ob enem predsednik dunajske devizne centrale Schldger, kontrolor Kahl in tajnik te banke Ackauer so dobili nalog, da odpremijo 61 s srebrom na-polnjeriih zabojev v Amsjcrdam na tvrdko Hirschson et Co., za kar bi se potem nakupila živila. Pri reviziji luksuznega vlaka v Linču pa se Je do gnalo, da je bilo mesto 61, 65 zabojev naloženih. Ostali 4 zaboji so baje vsebovali tuje valute v vrednosti več milijard kron. Vsled slabe telefonske in br zojavne zveze je dospel uradni nalog za zapiembo teh 'zabojev prepozho. V \Ye!su so potem vlak oddvojili ter je en del Istega že prekoračil bavarslv meio pri Pasavu. Nasprotno, pa se h posrečilo drugi del vlaka v Solnogradu zadržati. Pri preiskavi istega se je v nemalo začudenje oblastvenih organov našlo v stenah vozov in na raznih drugih skritih mestih 25 miljonov kron v tujih valutah, ki so jih poskušali 3 francoski uslužbenci spalnega voza iztiho-tapitl. V najedenih 4 nadštevilnih zabojih so se nahajale tuje valute, ponajveč dolarji, nizozemski goldinarji, danske krone in švicarski franki v vrednosti več kot 4 miliurde kron. BORZA, Curih, 12. nov. Devize: Berlin 1.85, Holandija .183.50, Newyork 529, London 20.85, Pariz 38.20, Milan 21.65, Bruselj 36.80, KodanJ y8, Stockholm 122 Kristianija 67.50, Madrid 73.50. Buenos Aires 172.50, Praga 5.60, Varšava 0.16, Zagreb 1.70, Budimpešta 0.45, Bukarešta 3,40, Dunaj 0.16, avstrijske krone nit Amerikanska sodba o Evropi. •Trst, 9. novembra 1921, Povodom izjave Vanderlippovega načrta o ustanovitvi svetovne banke s ilato rezervo sem imel priložnost govoriti z nekim amerikanskim dostojanstvenikom, ki je preživel več let na Nemškem, na Francoskem in v Italiji in ki je tudi potoval po drugih evropskih državah, ki torej pozna evropske razmere iz lastnega spoznanja in lastnega izkustva. O naši državi in o naših narodnih aspiracijah se je simpatično izrazil. Največ sva seveda govorila o V^n-dcflippovem načrtu. Po njegovem mnenju bi se morale vse države s tem načrtom respo baviti, ker je to menda sedkj edina pot, po kateri bi mogel aimerikanski kapital priti v Evropo. Amerika, je rekel, je izgubila zaupanje v Evropo in noče svoj denar riški-rati.. Na mojo opazko, da bi ^merika, če sc boji, nalagati svoj denar v evropejskih posojilih, mogla svoje velike kapitale investirati v evropejskih podjetjih, kakor v železnicah, tovarnih, rtsdokopih, na ta način, da amerikan-ski 3«apitalisti sami prevžamejo zidanje in potetn tudi obratovanje takih podjetij in da bi posebno v Jugoslaviji, ki je znana radi- svoje rodovitne netrilje in radi svoje ugodne lege in ki ittia zato največje razvojne možnosti, amerikanski kapital našel široko polje ža t plodonosno delovanje. Dostavil seifl, da bi mi Jugoslovani amerikanski. kapital z veseljem pozdravili tudi jz razloga, ker vemo, da ne bi'Amerika pri nas zasledovala političnih cip Ijev,. dočim znači sicer prihod evropejskega kapitala v našo državo ne sdrfio gospodarsko, temveč obenem tudi politično odvisnost od dotične državi Amerikanec mi je odgovoril, da je tudi to izključeno, ker vlada v Ameriki splošno prepričanje, da stoji Evropa na vulkanu. Amerikancj, da sodijo zelo črno o bodočnosti Evrope in d,i so uverjeni, da pride najkasneje v dveh letih do splošne socijalfie revolti« je. Oni vidijo, kako deficiti v Jjrdtačunih vseh evropejskih držav hefii.Ritano rastejo, kako se vsled tega vedno več množi papirnati denar, a vrednost istega katastrofalno pada, kako nato raste draginja 111 1 draginjo $<-da ih nezadovoljstvo, kar mora nalila-1 dovesti do izbruha Državniki v Kvropi ne vidijo te nevarnosti in mh,j- lahkomiselni, daleč stoječa Ame-pa jo vidi jasno. Pripognil sem, : ■»Bratov Karamazovih«, Fedor Ml* Dostojevski. V drugih okoliščl-bik Rusija enoglasno praznovala .•r v :-ieo sijajnega romanopisca, ki je znal s tako silo ganotja opisovati njene veličine in ponižanja, njeno mistično dušo in njena goreča koprnenja. Me-režkovski ga imenuje najbolj ruskega od vseh ruskih pisateljev in obenem največjega ruskega Evropejca. Ce danes v Rusiji prazničnega slavja ni, se moremo upravičeno začuditi, da se Je moglo omalovaževati takega predhodnika, takega apostola emancipacije, takega bojevnika socijalnega meteža, kakoršen je bil Dostojevski, ki je v taki meri kljuboval tiraničnhn silam In občutil sibirsko suženjstvo. Bil Je pisatelj, ki je obožaval kult Inteligence in Usmiljenja. O ruski inteligenci Je sodil, da je narod postal njena fiksna ideja in da iSče potov, da bi se približala tej molčeči masi in se ž njo združila. Brez ljubezni do naroda, brez naivne mistične ljubezni, bi se ne moglo zapopasti ruskega intelektualca. Nietzsche je imenoval Dostojevskega svojega velikega učitelja. Raskolnikov, junak Zločina in kazni, v gotovem smislu opredeljuje teorijo nadčloveka, kadar opravičuje pravo, preskočiti vse zapreke, ki se zoperstavljajo višjemu, človečanskemu dobru, da bi s<* s tem mogel povzpeti nad povprečnostjo. Predvsem pa je bil Dostojevski nepomirljiv nasprotnik vsakega terorizma. Zato ni imel smisla iza tajne, zapadnjaško usmerjene socijaine rovarje. Samo njegov odločen boj proti carskemu absolutizmu mu je mogel prinesti neki videz revolucijonarca. Njegovo teženje se je gibalo izključno v pravcu regeneracije Rusije, v smeri povzdige na višjo stopnjo idealnega reda, bratstva in pravice. V bistvu svojega delovanja je bil religiozni moralist in predvsem globok kristjan. Na nekem mestu piše, da potneni biti svoboden toliko kot obvladati svojo voljo povsod in vsikdar. Zato jo je analiziral s tako vestnostjo, saino, da bi jo mogel boljše pobijati. Zlo Rusije je videl v anarhističnem individualizmu, ki je razmajal poslednja, vekovita načela življenja in vesti. Razkroj vseh tradicijskih, predvsem moralnih in religioznih vrednot, ki ga Je zanesel zapadnjaški, nacionalističen duh, v Rusjjo in v njeno razumništvo, je zrahljal čustveno rusko dušo za razdiralno delo revolucije. Ta vizija v duševne pogone, ki vzdržujejo duševno zdravje in srečo, je vodila Dostojevskega nazaj h krščanskim idejam in njenemu zveličavnemu načinu življenja. Videl je jasno, da celokupna moderna kultura ni ustvarila nadomestila tega, kar nudi narodom krščanstvo s svojo idejo Boga in ljubezni. Socialistične utopije so mu bile tuje in celo antipatične, predvsem radi materijalizma, s katerim so bile navdahnjene. Kratko pred svojo smrtjo je napisal v svoj be-ležnik: Očividno sem ,v svojem bistvu naroden, kajti moje težnje izhajajo iz globin narodne krščanske duše. Iz tega se razlaga mesto, ki ga zavzema v njegovih delih ideja kesa, pokore, duhovnega zveličanja in njegov mesijanski ideal »živečega krščanstva«. Vsem odvetnikom In notarjem celjskega okrožja. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je na svojem zborovanju dne 21. okt, 1921 v hotelu »Balkan« v Celju v očigled dejstvu, da vsled silnb narasle draginje in več kakor 8kratnega povišanja cen najvažnejšim življenskim potrebščinam od leta 1919 odvetniško in notarsko uradništ.vo vkljub največji varčnosti na noben način ue more brez zadolževanja izhajati s prejemki, ki4 so bili normirani 1. 1919, po temeljitih poročilih storilo sklepe, ki jih naznanja odvetnikom in notarjem svojega okoliša s sledečo spomenico: • ' I Odvetniško in notarsko uradnistvo odločno vstraja pri zahtevi, najnižjih letnih temeljnih plač, ustanovljenih v resolucijah od 23. aprila 1919, ki znašajo: a) za odvetniške in notarske kandidate začetnike 2400 din. in po vsakem letu pisarniške prakse povišanja za 600 din. do doseženega letu. zneska 4200 din.;. t b) za pisarniške vodje začetkom 2400 din. in vsakih 5 let v tej lastnosti dovršene službe povišek za 600 din. do 50. starostnega leta; e) za stenografe in strojepisce začetkom 1200 din., po prvem letu povišek za 240 din. in potem vsakokrat po 3 letnem službovanju v tej lastnosti povišek za 120 din., dokler doseže temeljna plača svoto 2400 din.; d) za strojepisce začetkom 960 din, in vsakokrat po 3 letnem službovanju povišek za 240 din. dokler temeljna plačna doseže znesek 1440 din, . ^ II. Z ozirom na današnjo 'draginjo zahteva odvetniško in notarsko urad-ništvo k spredaj določenim temeljnim plačam začasno za pod I a in, b) navedene kategorije 900 din., pod I c) navedeno kategorijo 500 din. mesečne draginjske doklade s pridržkom, da se ta doklada vsako Četrtletje revidira in sorazmerno z obstoječimi cenami življenskih potrebščin .:viša ali zniža. ni. Glede ostalih zahtev vstraja urad-oištvo začasno pri sporazumu med sefi in uradniki od meseca julija 1919. ' IV. ' Da je naš zahtevek utemeVjen, upravičen in celo skromen, nam mora priznati vf.ak misleči človek. Zato smo prepričani, da bodo tudi naši delodajalci to uvideli in brez pomisleka prejemke svojega uradništva Že s tekočim mesecem primerno uredili. Zahteva je za uradnistvo neodložljiva. Zima, in 'kakor vse kaže, huda zima je pred durmi, uradnistvo pa nima niti obleke, obutja, živilskih zalog, niti denarnih sredstev, da si takšne nabavi. Ako do 15. novembra 1921 društvo ne dobi nasprotnih izjav, bč smatralo, da odvetniki in notarji društvenega okoliša našim zahtevam pritrdijo. Za vsak drugi slučaj si društvo pridrži nadaljne korake. V Celju, dne 25. oktobra 1921. Odbor. I. simfonični koncert Muzike drav.'divizije. O prvem velikem simfoničnem koncertu, ki ga je neumorni kapelnik Dravske divizijskega muzike priredil pretekli četrtek v veliki dvorani hotela Union, bi se moralo marsikaj ugotoviti, kar ne bi bilo za kulturno stopnjo IJubljan-| ske takozv. višje družbe baš laskavo. Vršil se je namreč nri skoro prazni dvorani. Verjamemo, da je g. kapelniku bilo težko pri srcu, ko je videl, da je prišlo le skromno število rojakov, da prisostvuje podajanju enega glavnega dela nemške simfonične glasbe. Kot na ostalih poljih Je treba'tudi tu zavzeti nad* osebno stališče in posmatrati lastno delo v službi kulturne V2goje, s katero se bo v našem narodu šele položilo zdrav* in krepek temelj samOs talnf glasbeni kulturi. V tem pravcu mora kritika povdarjatl veliki pomen truga g. dr. Čerina In njegovega orkestralnega telesa. Lani je moral premostiti ogromne orga-nlzatorične in dmotne potežkoče, ki so se zoperstavljal« osnutku velikega simfoničnega orkestra. Letos pa smo mogli na prvem koncertu občudovati prve sadove samostojne umetniške koncepcij« spričo Brucknerjeve romantične simfonije. O. Čerin Je bil učenec tega neo-romantika Sn j« razumljivo, da se J« hotel letos, ko Je glazbeni svet praznoval njegovo obletnico, spomniti s VI; simfonijo, ki je izmed vseh arhitektonično najpopolnejša. Ne vemo pa, ako M s« mogel ta čin pletete popolnoma opravi- čiti s stališča glasbenokultume politike, kateri moramo podvreči celokupno glazbeno reprodukcijo pri Jugoslovanih. Ore namreč zato, katerim vplivom naj izpostavimo naše porajajoče se glazbeno življenje, ali naj negujemo glazbo, ki zajema iz globin slovanske strastveno-sti, ali pa naj se naslonimo na formalno popolno nemško glasba Radi bi vedeli, da se varamo, če trdimo, da g. dr. Čerin po svoji vzgoji nagiba na nemški prayec. Na tem mestu nočemo utemeljevati nazora, da je v slovanski in novo-francoski glasbi podaua oblika glazbene-ga ustvarjanja bodočnosti, kar velja ne samo za melodično ali. harmonično stran, nego tudi za tehnični način orkestracije. V tem oziru bi torej k programu letošnjega prvega simfoničnega koncerta hoteii dodati željo, da bi g. kapelnik v bodočih nastopih dodelil slovanski ali francoski glazbi svoje izredne interpretacijske in dirigentske sposobnosti. Toda vrnimo se k samemu Bruck-nerju. Nefnška glasbena kritika ugotavlja s posebno vnemo, da so dela Bruck-nerjeva uvedla v simfonijo reformo muzikalnega stavka, ki povdarja v prvi vrsti duševne in dramatične Vidike. Olasbena umetnost mu je bila nekaka religija. Priroda ga je odločilno inspirira-la. Zanj je bilo glazbeno ustvarjanje izražanje srca prirodnega občutja in verskega razodetja. Vplivala je nanj katoliška cerkvena glasba. Imenujejo ga največjega Čustvenega glazbenika sodobnosti. Njegove teme se ne gibajo v histeričnih in demonskih oblikah. Višek mu je naivni izraz srčnih čustev. Odtod sila njegovih adagiov, ki so se primerjali z nravstveno veličino Beethovnovih. Njegov orkestralni čopič Je wagnerjansko pester, mestoma slika izredno zvočno. Zaraditega se gubi v nedoločene simfonično razvojnost in dolžino. Zmisel za arhitektoniko ni bil pri Brucknerju posebno razvit. Višek pa je dosegel v svojih religioznih himnah, ki so raztresene po njegovih simfonijah in mašah. Podajanje je bilo vestno izdelano. Godalni orkester napram trobilom šibek. Pri prvih vijolinah je bila intonacija naravnost vzorna. Slabše so se izkazale druge vijoline in vijole. Mimo malenkosti, ki gredo na rovaš ne tako lahko lztreb!jivemu redkemu načinu vstopov in izstopov posameznih skupin glasbil vojaš. godbe, se mora g. dr. Čerinu priznati, da je bila interpretacijska višina tega večera redko v Ljubljani dosežena. Gllnkovo ouverturo smo Žal zamudili. V Mendelsohnovem vijolinskem koncertu pa je g. Rieck pokazal veliko tehniko, ki se opira predvsem na detašejev potezni način, stakato pa je pomanjkljiv. Izražanju primanjkuje umetniške sile. Zato je odpadla jmllina in romantična čustvenost, s katero se odlikuje ravno ta koncert. KompozitoriČno smo pri tem koncertu vsikdar občutili neko razdvojenost med predpisanim tempom in časom, ki bi organično pristojal njegovemu tematičnemu gradivu, posebno v prvem stavku. Koncert bi za Ljubljano moral pomeniti gotovo senzacijo. Ohžalovatl moramo, da tega odziva ni našel. Pač pa pričakujemo od idealizma g. dr. Čerina, da ne omahne, ker bo tudi zanj prišel čas razumevanja in hvaležnosti. ležnosti. Osobita vrednost in lepota klasičnih znamk t. j. starih izdanj od L 1850 dc 1880 je vzrok, da mnogi zbirači ne morejo dobiti ta stara izdanja. Medtem, ko se nove znamke — tudi one, redke — vedno lahko za denar dobi, je klasične znamke težko za dobiti, tudi pod veliko ceno, ker one redko kedaj pri-dejo do prodaje. Pri starih znamkah se ne cene samo poedini komadi, temveč se iščejo takozvani blokovi. Za primer navajamo avstrijsko znamko od 9 kr. 1850 1, katera poedina stane par feni-gov, medtem ko v bloku od 6 komadov skupaj ima ceno do 5000 nemških mark. Velika redkost je tak blok, ker v onem času ni bilo tako često listov frankira-nih s 54 novčičev. Proti temu so dostikrat male vrednote znamk redkije od visokih. Od našega najnovejšega ižda-nja se znamke od 2 in 5 par ne prodajajo več na pošti radi štedenja, medtem ko se onih od 10 dinarjev, nahaja več v prometu. Ni čuda, da se izdavajo znamke s tako visoko nominalno vrednostjo, ko so poštne pristojbine tako visoke. Leta 1850 je bila največja vrednota 9 novčičev, 1900 narastla je do 5 kron, 1908 smo imeli že 10 kron, nenadoma je leta 1920 skočila na 20 K (ljubljansko izdanje s sliko kralja Petra) a 1921 na 40 K (10 din.) Avstrija ima danes že znamko od 50 kron s sliko parlamenta, a Ogrska od 50 in 100 K s sliko Matere božje. Rekord je pospel ruski general Wran-gel, kateri je 2a rusko pošto v Carigradu, Beogradu in nekaterih drugih mestih izdal znamke od 1000 do 20.000 rubljeV. Filatelistlškl glasnik. Izšla Je prva številka tega časopisa, katerega izdaja »FHatelistjška zadruga«. Ogledno Številko pošilja, kakor tudi informacije za pristop v zadrugo upravni odbor Zagreb I. poštni predal 180 na 2ahtevo brezplačno. Albanske' znamke: Trgovsko obrtna zbornica v Zagrebu Javlja, da naša dr* žava ne prizna albanskih znamk In da se bodo pisma frankirana z albanskimi ■znamkami smatrala kakor nefrankiran:?. To je za zbirače zanimiva pojava i postajajo s tem te znamke takoj dražj . Zbiranje jugoslovanskih znamk. Nekateri zbirači zbirajo znamke, katere so bile v prometu, odnosno so I** dane na teritoriju naše države. V tako zbirko pridejo poleg znamke izdanih v Srbiji in Crni gori, vse znamke, katere so izdane po prevratu v Ljubljani, Za* grebu in Sarajevu, a tud! znamke avstrijskih, ogrskih in bosanskih izdanj do prevrata. Število teh znamk Iznos! okroglo (brez avstrijske vojne pošte) 1140 raznih komadov, katere so bile v prometu na našem teritoriju. . V sovjetski Rusiji izdane so dv* nove znamke z alegoričnimi slikam! pluga In solnca (5 rubljev) in Junaka, kateri ubija zmaja (40 rubljev). Albanija je izdala znamke od L 1620 t natiskom »Besa«. Gospodarstvo. -f Fuzija Čejlcoslovške tvornic« in Kolbenke. Pred nekaj dnevi se je vršila skupna seja upravnega sveta Češkoslovaške tvornice za stroje in upravnega sveta tvornice Kolbenke zaradi modalitet njiju fuzije. Kakor pišejo listi, se je izvršila fuzija na tem temelju, da se dobita dve delnici Češkoslovaške tvornice za tri delnice Kolbenke. H* PlseSkl gozdovi. Splošno znani so prostorni češki lesi. Eden ižmed najlepših čeških gozdov so vsekako Pis6ške šume, katerim preti nevarnost, da Jih bo lubadar uničil. »Pl* seckž Listy« pišejo, da postaja ta nevarnost že neizogibna, ako se od* ločilne oblasti ne bodo zmenile ta klic gozdarskih strokovnjakov, ki tw čuje od vseh strani tn čigar namen je, preprečiti lubadarjevo nesrečo. + italijanske viržinke za češkoslovaško. Kakor je posneti i! čeških listov, je češka tobačna režija naročila na Italijanskem 17 milijonov vlf*-žink. — Da bodo Italijanske viržinke jako drasre. to je enkrat ena, da bodo poleg tega še slabe ba2e, je p* tttdl več ko sigurno. + Romansko Uto za Čeh oslova* ško. Čehoslovaška vlada vodi t Ro* munijo pogajanja o nakupu 5000 V*- IH spsa ".brit* U. t. ni. je praznoval svet sto* 2v rojstva genialnega Rusa F. M. L; ostrovskega. T)?l leta po rojstvu revolucionarja Tdlstr«a, ki Je udaril ■/. neusmiljeno Sestro v obraz lažimorali tedanje družbe, £e je narodi! revolucionar Dosto-Jevskjii ki je doumel in pokazal s svojo brezdanjo in vseobsežno ^ušo ti;pko boleli, in neugnane blodnje ruskega naroda. Bila je kritična doba, ko je nastopil Dostojevski}, Lahko bi jo označil s Uvodnimi stihi k njegovim »Besom«: »Vsi smo zailt, al Je poti, ni je poti prek poljan, 'Zd! se ml, da vrag aas moti In zavaja v krivo »tran.« Plavili so se vsi znaki prehodne dobe* Splošen položaj je bil tale: Nad ljudstvom Je sjkala in udarjala carska knuta, državni absolutizem je zadušil Vsako svobodno gibanje. Inteligenca, ki K bila narodu popolnoma tuj«, Je bila obremenjena i napakami zapada ta. izUka. Vdajala «• je b/e*pJodnim sanjarijam in neverjetni ideologlll. .Družabni red je bil trhel, družbi Je bila pi' sana usoda. Tedaj se je začel tisti veliki proces, ki se j« zaključil Sele v krvavi oktoberski revoluciji, nakar je krenil v nasprotno amer. Kam n as do* vede? V tej dobi se Je pokazal prelom med starim in novim. Tudi umetnost J« krenila s starega tira ln jela Iskati novih potov, novih struj. Z nestalnimi koraki je nastopila svojo pot. Kihalu pa Je razmahnila krila. Našla Je dva zastopnika In glasnika — genija Tolstega Ir Dostojevskega. V slovstvu so ta dva velikana mnogokrat primerjali t vseh različnih strani. Primerjanje je največkrat šepalo, kakor povsod, kjer se primerjata dva diametralno nasprotna organizma. In vfctidar Imata nekaj skupnega — besen fanatizem; oba sta neizprosna revolucionarja, oba prožeta misli, da Je sveta Rusija poklicana, da reši s svojim pravoslavjem ves svet. Kaj je pisal DostoJevskij in o čem? Snov mu je obsežna, kakor brezmejne nuk« step* la noglobil m J» vanjo, kar kor s« more poglobiti le ruska sama vase vtopljena duša. Dostojevski) je doma povsod: med bojari, meščani, kmeti, delavci, študenti itd. On pozna vse enačaj«; on ve, da rt! absolutnih angelov, pa tudi ne absolutnih hudičev. Razkril nam je problematičnost človeške duše, ki nam jo Je razsvetlil do skrajnih kotičkov. Razstavil aam je dušo takorekoč v atome, v prvotne elemente, in to & tako finočo, da smo ob-strmeU nad njegovo umetnostjo. Kar je bilo filozofom e devetimi pečati zapečatena knjiga, to je razsvetlil DostoJevskij a svojim umom. Pri tem se ni držal le razuma ali takozvanlh eksaktnih ved. Njegova umetnost v razglab*-Ijanju človeške duše se naslanja tuai na metafiziko, češ da vodi razum sam po spbi do dvomov in zanikavanja. V svoji mistiki Je šel tako- daleč, da že kaže patološke znake. 1 ’ Kritika mu Je očitala, da ne predstavlja Rusov, češ tč ni?o Rusi, to ni Rusija, to so bolniki, mrzlični blodniki, kakršnih je dovolj po vsem sVetu, ne le v Rusiji. A kritika je spoznala, da ie je Rusov, ni "itrhl z istim merilom kakor zapadnega Človeka. In Dostojevski} ie poznal Ruse in Rusijo. Prav zato, ker Je bil razočaran nad zapadom in njegovo kulturo, se je obrnil na V2hod. Tu Je zadel ob rusko in* teligenco, ki pa je bila pokvarjena, kakor že omenjeno. Treba je bilo tedaj kreniti na nova pota. Rusijo ln svet je bilo treba ozdraviti Tu sta se Tolstoj in Dostojevski) križala v svojih nazorih. Dočim Je nastopil Tolstoj odločno zoper vse ustanove obstoječe družbe, Je prepovedoval DostojeVskij izpopolnitev potem Izčišfienja v trpljenju. Zagovarjal Je družabni red,' kakršen je, in trdil, da se mora osebnost ukloniti. Dostojevsklj Je bil nasprotnik revolucljonarjev, ki so le verovali, a bili ljudje brez dejanj In brez Iniciative. Bičal jih je z Jedko satiro. Kaj Je kvintesenca vsega umetniškega delovanja Dostojevskega? Boj med dobrim in zlom. Tedaj ono, kar se ponavlja od najstarejšib časov v vseh religijah in filozofijah. Z ozirom na razmere in njegov na-tutel ie rattmdflvft) da Uubl Domotov- skij temne poteze. Šel ‘je in pogledal t dušo zadnjih, zatiranih, ponižanih IB razžaljenih. Bedni ljudje «0 mu ljubljenci, on sočustvuje z njimi, id trpe glad, mraz ln pomanjkanje. Svoje Junake stavlja rad med elementarne nezgode. Res, da so njegovi junaki povečini abnormalni, bolehni ljudje nestalna značajev; mnogokrat silnih načrtov, a ohlapne volje. DostoJevskij nam Jih je znal tako pokazati, da se nam priljubijo. Zločinci iz sibirskih katorg so m* bratje. Dostojevskega ceni sodobno slovstvo kot največjega psihologa ln I* rado primerja z Dickensom in Balzacom. Dasi so mu očitali površnost v tehniki in nervoznost v slogu, vendar el možno izpodbijati vsestranske vrednosti tfjegovih del. Svojo dobo Je poznal-Sele lz njegovih spisov sl moremo črpati razumevanje za razvoj in sedaw* položaj v Rusiji Dočim zasine marsikaka zvezda na slovstvenem polju v najlepšem svitu, a kmalu zatone, bodo Dostojevskega o-tall» dokler to Živelo Ooveltvo t Eonov žita, zlasti pšenice. Ministrstvo prehrane namerava s tem pomnožiti zaloge In tako oslabiti dra-Einjo moke. + Cirkulacija novčanic naše državne narodne banke se je vsled večjih povpraševanj povišala za 88,175.705 dinarjev ter je znašala 31. oktobra t. 1. 4.495, 432.420 dinarjev. V času od 22. do 31. oktobra se je zmanjšal metalni zaklad banke za 5,488.920 91 dinarjev ter je znašal 424,909 358.72 din. + Obilica denarja v Budimpešti. V zadnjem času se opaža na budim-peštanskem denarnem trgu prevelika inflacija gotovega denarja. To se 'pripisuje dejstvu, da so mlini že z znatnim dobičkom prodali moko in so prišli v položaj, da vrnejo izposojene svote, katere so dobili od bank za nakup pšenice. Radi obilice denarja so začele banke dajati večje lombardne kredite nego doslej. -f- Paroplovni vozni red ogrslco-hr-vaške parobrodarske družbe. Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da vzdržuje ogrsko-hrvaška pomorska parobrodarska družba na Reki dve pospešeni potniškotovorni progi med Bakarjem in Kotorom ter sedem potniško tovornih prog in sicer Bakar— Krk—Rab, Bakar—Senj—Obravac, iakar—Pag, Bakar—Metkovič, Ral)— Senj—Bakar in Split, Metkovič—• Korčula—Gruž. Natančen vozni red je interesentom v zbornični pisarni na razpolago. 4- Povišanje agia pri uvozni carini. Počevši od io. nov. se računa pri / uvozni carini ioo zlatih dinarjev za 500 dinarjev v novčanicah odnosno 2000 kron, medtem, ko še je do sedaj zaračunaval za 100 zlatih dinarjev 400 dinarjev ali J600 kron. Povišani agio- (400 % namesto dosedanjih 300 *£) se plača za vse blago, za katere do vtevši 9. nov. ni bila plačana uvozna carina. Povišani agio, se plačuje pri uvozni carini, sporednih pristojbinah. Pri monopOlskih predmetih se računa monopolna taksa v razmerju 100 zlatih dinarjev za 200 dinarjev v novčanicah. Enako se računa pribitek pri luksuznem blagu, katerega seznam je bil objavljen v »Uradnem listu« št. II. 1921 po kurzu 100 zlatih dinarjev je jednako 200 dinarjev v novčanicah, torej s 100% agiom. Pri izračunavanju carine od valorem sc računa carina po v tarifi določenih odstotkih brez agio-prihitka. O podrobnostih bo izdala generalna direkcija carine še posebej pravilnk. -f- Izvoz drv iz Rusije. Kakor poro-čajo iz Revala, je sklenila sedanja ruska vlada pogodbo z neko norveško tvrdko, po kateri mora 15 do 18000 std dry, naloženih v Arhangeiskem, izvoziti preden bo morje zamrznilo. * 1 stan,iart se šteje 75 ch cif. Zadnji čas je kupčija z drvi na Ruskem precej živahna. V poslednjih tednih so prodali v Petrogradu na Angleško 800 std desak in tramov po 42 sh 6 p za standart. Iz Vilborga so izvozili zadnji mesec 18 do 20 ladij drv na Angleško. -f Poljska,, industrija gospodarskih strojev se jako lepo razvija. Velike poljske tvornice se pripravljajo, da bodo do pomladi izdelale 3000 strojev za košnjo. Plugov izdelajo na leto približno 83000 in so jih en del že izvozili na Rumunsko. -j- Cehoslovaška vina. Vinska trgatev na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji se je končala z jako dobrim uspehom. Pridelali so za 50 odstotkov več kakor se je pričakovalo. Z ozirom na to in z ozirom na politične razmere so vinogradniki izjavili, da bodo znižali vinske cene. 4- Trgovinska pogodba! med Jugoslavijo in Nemčija V ministrstvu trgovine in industrije je končnoveljav-no izdelan načrt • za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo. Ta načrt bo predložen narodni skupščini na eni prihodniih sej. 4- Francija prepovedala uvoz živine. Uvoz goveje živine, svinj in ovac v Franciji je prepovedan. Dovoljuje se le uvoz salam, suhega mesa in ostalih mesnih izdelkov. -f- Cene letošnjemu vinu na Štajerskem. Letošnje vino na Štajerskem je po kakovosti jako dobro, zato pa so mu tudi cene visoke. Izpod 20 K. se sploh ne dobi novega vina. (žene variirajo med 22—25 kron, t ri sortiranih vinih pa med 25—30 kron (na debelo). -j- Premog iz Bolgarije. Jugoslovanska vladna komisija je dobila id Bolgarske iz Rudnika Ternik v imenu vojne odškodnine 69.131 ton premoga. Ostanek bo .Bolgarska izročila še tekom tega meseca. -j- Pospeševanje domače čipkarske obrti. Opozarjamo na trgovino s čipkami, ki izvira iz naše dotnače obrti! Glavno delo v tem oziru opravlja glede organizacije čipkaric v Sloveniji: Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Stari trg 2/I. Želeti bi bilo, da hi občinstvo uvidelo, da je treba najintenzivneje podpirati razcvit domače produkcije. Čipkarska zadruga ima sedaj 10 poslovalnic, katere se nahajajo na Gorenjskem in Notranjskem. Naročila sprejema zadružna pisarna v Ljubljani, Stari trg 2/1. vsak delavnik od 9.—12. in 15.—18. ure in sicer po vzorcih, ki so v pisarni na vpogled. Nekateri vzorci se lahko takoj kupijo, drugi se po izbiri naroče. Kljekljane čipke so brez konkurence v vsakem oziru, trdne in lepe, zdelane iz najboljšega lanenega sukanca ter tako priljubljene, da ni dosedaj zadruga izgubila niti enega naročnika, ki je enkrat kupil pri njej. Kot »idrijske čipke« vživajo svetoven sloves. Zadruga dobavlja izdelke za celo Jugoslavijo, Francosko in je sedaj celo z Ameriko v najgibnejši kupčiji. Opozarjamo pri tej priliki na ponarejene čipke, ki so na videz podobne pristnim od Osrednje čipkarske zadruge ter krožijo brez firme, a so iz bombažastega sukanca, ne drže dolgo in tudi nimajo tistega značilnega leska kot čipke iz lanu. Osrednja čipkarska zadruga nima samo namena negovati domačo obrt, nego tudi ohraniti izdelkom dober glas, zato opozarjamo pred nakupom ponarejenih nepristnih čipk.. Trgovcem in posredovalcem daje zadruga znaten popust. -f-O letošnjem vinu. V Slovenskih goricah se plačuje npvo vino po 20— 25 kron. Sortirana vina n. pr. muškat, traminec, burgundec itd. plačujejo po 26, 28, 30 in celo po 40 kron. V Italiji stane povprečno vino 1 in pol lire t. j. 20—21 kron, a boljše vino tudi 23—28 kron. Vsled padanja naše valute so se torej cene naših vin že precej zenačile z italijanskimi. — Čeho-slovaška uvaža največ vina iz Španije in sicer preko Hamburga, kat je ceneje, kakor preko Trsta. Na Dunaju velja liter vina 400—500 kron. Nemška Avstrija je pploh v zadregi za vino. Iz Madžarske je vsled zndnih ho-matij uvoz nemogoč, iz Južre Tirolske pa je vino vsled visoke italijanske valute predrago. Dnevne vesti. — V spomin na nesrečno Rapallslco pogodbo le založila Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani žalni kolek po 26 para. Slovsncl In Slovenke, naročajte ga! — Za učiteljstvo. Pristojni odbor zakonodajne skupščine Je sklenil, da postanejo Vsi dosedinji začasni učitelji definitivni in »t Jim za definitivno službovanje štejejo vsa leta od polnoletnosti L J. od 21. leta. — Za člane Izpraševalne komisijo za ljudske In meščanske šole v Ljubljani so imenovan gg. Rud. Arnšek, telovadni učitelj, Emil Adamič, glasbeni učitelj in L. Vazzaz, glavni učitelj na drž. moškem učiteljišču. — Izpremembe v osebju. G. Bogomir Kobal, vladni konciplst pri okraj, glavarstvu v Litiji, je imenovan za okrajnega ko- misarja- Za provhorne vladne konclplste so imenovani, praktikanlja gg. Dominik De-rcani v Liliji. Adolf Morič v Slovenj*: adcu, Matiia Malešič v Murski Soboti, Ivan Bavdek v Krškem, Anton K anus v Kočevju, dr. Fr. Mlinar - Cigale v Ljutomeru, dr. L. Lobe v Radovljici, Vladimir Suša pri oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, Jo.;. 1 omSič v Kršketn. — Višji pisarniški olicl-jal ori okrajnem sodišču v Metliki g. Jos. Mchora in kanclistinja pri deželnem sodišču v Ljubljani gdč. Lujiza Palonc sta na.lastno prošnjo vpokojena. — Za asistenta splošne bolnice v Ljubljani je imenovan z. dr. Fr. Virant, za upravnega praktlktanta pa abi-turijent g. Jos. Šuštaršič. — Državni službi se Je odpovedal sekretar v poljedelskem ministrstvu, znani slovenski pisatelj dr. Ant. Novačan, ker je začel izdajati v Celju novi list »Naša vas«. — Prepovedan ribolov. Pokrajinska uprava je prepovedala ribolov od 16. oktobra do 15. ianuarja zaradi drstenja. V tem času je tudi prepovedano goniti domače živali, posebno race in gosi na vedo, v kateri so ribe. — Prekrščena občina. Občina Trnovci v ptuiskem okraju se Imenuje odselj »Ruc-manci.« — Nove zadruge. V zadružni register so se vpisali: Elektrarna na Dobravi pri Ljubljani in Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani. — Nov priročen pristojbenik Izide tekom decembra in bo obsegal na preko 203 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v smislu novega sedaj od zakonodajnega odbora skupščine odobrenega začasnega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din, 10.— kot priporočena tiskovina Din. 11-50 ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omejene naklade je naročiti takoj pri izdajatelju: Dr. Ivanu Černetu. Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10 odstotni nad 500 izvodov 20 odstotni popust, denar je vposlatl ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368., — V Dobrni pri Celju se le otvorila zasebna kmetijska šola. Pouk je vsako nedeljo. Snuje pa se tudi tečaj za kuharice In šiviije. > — Fotograflčnl tečal »Probude« se je pričel s predavanji o splošnem znanju fotografske umetnosti. Predavanja se vrše na tehniški srednji šoli ln so v zvezi s praktičnim fotogr. delom. S tem se nudi osobito začetnikom, amater-fotografom — med dijaštvom itd. — lepa prilika osvojiti si potrebno znanje in -pretnost v fotografiranju. Opozarjamo, da se še sprejemajo slušatelji in slušateljice v omejenem številu. Vpisnina — za one, ki niso vpisani kot slušatelji v »Probudini« slikarski šoli — znaša Din. 16.—, ukovina pa Din. 25.-— mesečno. Dijakom in dijakinjam srednjih JSoi se ukovina event. zniža. — Prijave sprejema in daje potrebna pojasnila, (ki so razvidna tudi na deski za razglase slikarske šole »Probuda«) vodja fotogr. tečaja g. Fran Vesel in vodja slikarske šole »Probuda« g. akad. slikar Fran Sterle. — 15 kg težka gos. Kdor želi okusiti Izborno gosjo pečenko naj • ne, zamudi Martinovega večera, ki ga priredi Društvo za zgradijo sokolskega doma v Mostah jutri v nedeljo zvečer ob 16. url v društveni telovadnici na Selu. Ker pa gos rada plava, preskrbljeno je tudi za zadostno množino najboljšega letošnjega vina. Zabaven del večera je bogat, za godbo skrbi polnoštevilen salonski orkster, za mladino je na sporedu ples — in tako bo iaJiko prišel/v,sak na svoj račun. Kdor hoče preživeti par veselih uric v prijetni družbi, naj ne zamudi te prireditve. — Radi širjenja komunističnih Idej je izgnan iz naše kraljevine mizar Franjo Tlss sin Petrov iz Janjičeva pri Lvovu. — Letalska nesreča v Novem Sadu — 2 žrtvi — eden Ljubljančan. K tej nesreči, o kateri smo že kratko poročali, smo dobili iz Novega sada sledeče podrobnosti. — Letalna postaja je dobila več novih letalnih aparatov. Ta letala je morala postaja, pred-no jih uvrsti v redno letalno službo praktično preiskati, ker Ima vsako letalo, če je še tako precizna izdelano, vedno malenkostne pogreške, ki znajo postati v gotovih slučajih usodni. Tudi ima vsak’ aparat svoje posebne lastnosti osobito glede ravnotežja. Dne 8. t. m. sta hotela preskusiti eno letalo podporočnik Srečko Žitnik iz Ljubljane in poročnik Viljem Radnički iz Pctrovaradina. Ko sta bila omenjena pilota par sto metrov v višini, se je nenadoma vnel motor. Ogenj sta letalca takoj opazila in sta skušala pristati na zemljo. Ogenj je hitro naraščal in jih oviral pri spuščanju navzdol. Poročnik Radnički se je odločil za odskok in res skočil iz letala. Toda bil je še previsoko in Radnički si je zlomil pri padcu hrbet In obležal mrtev. Žitnik pa še ni hotel skočiti In je še vedno upal, da se mu bo posrečilo pristati še pravočasno na zemljo. In res bi se mu bilo posrečilo pristati in rešiti bi se bil z malimi' poškodbami. T6da predno je pristal, je motor eksplodiral. Aparat se je popolnoma razletel in Žitnik je padel mrtev ined razvaline letala. Kako je nastal ogenj v motorju, še ni dognano, pač pa je uvedena stroga preiskava, icii ni povzročila nesrečo malomarnost' al! zanikrrtbst pri kontroli motorjev. — Pogreb ponesrečenih žrtev sc je vršil v četrtek. Pokopali so tih z vsemi vojaškimi častmi, udeležila pa se ie pogreba tudi številna množica meščanov, osobito zastopnikov najrazličnejših korporacij. — Prijet ponevernlk. Slovenski stavbni družbi v Ljubljani je poneveril Dunajčan Leo L» I11I, ki je bil nastavljen, kot graditelj z mesečno plačo 6000 kron. s ponartjeniml računi okrog 20.000 kron. Heinla so aretirali orožniki na Vrhniki. — Okraden brusač. Brusaču Ivanu Škrbcu je ukradel v Kranju delavec Jakob Lampreht bTusašk! voziček, vreden okoli 2800 kron. I amnreht je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. — Drag oouk. Dne 28. avg. sta se vozila iz Krania v Tržič lesni trgovec Ivan Dovžan in okr. gozdar Hubfcrt Zuljan. Med vožnjo je očital Dovžan Zuljanu, da gozdar sam ne ve, kaj sme sekati v go-du in kaj ne. Radi teca je bil tudi kaznovan, radi nekega sekanja. »Ako hočete vedeti kaj se sme sekatj. vprašajte mene, ne pa gozdarja«. Radi te Izjave je bil obsojen Ivan Dovžan pred dež, sodiščem na 300 din. denarne kazni. — — Gostilniški preteo s srar!n’m Izidom. Dne 11. sept, sta se sprla v gostilni Htršma-novi na Krtini Janez Volčina In France Miš. Miš je vsled teh ran v kratkem umrl. Janez vrgel ob tla. Dasl bi se bil Vončina lahko na drug način obranil In izognil prtepu, je potegnil nož In udaril Miša z vso silo po glavi. Miš je vsled teh ran v kratke mumrl. Janez Volčina, ki je bil že 17krat kaznovan, se zagovarja s silobranom. Dokazovanje pa je dognalo, da je bil silobran prekoračen in je bil Volčina obsojen na tri mesece težke ječe. — Razne tatvine. Neki poznat tat ie ogoljufal kmeta Mainerja na Ižanski cesti za 1000 krou in neznano kam pobegnil. — Tovarniškemu delavcu Francu Bahonu v Lanovžu je ukradel poznan tat za okrog 10.000 kron razne obleke In pa denarnico v kateri je bilo 1000 kron. — Hlapcu Ivanu Baželju pri Kušarju v Ljubljani na Erjavče- vi cesti je ukradel neznan tat raz konja Izpred gostilne Smole črno konjsko odejo vredno 1000 kron. — Posestniku v Črnučah Francu Vilfanu je poneveril IDIctni Jože Žitnik kolo vredno 2500 kron. — Alojziji Reberšak na Teharjh je ukradla služkinja Marija Cisar iz zaklenjene omare v spalni sobi več obleke vredne okrog 2000 kron in pa 1800 kron denarja. Tatica je pobegnila bržkone v Nemško Avstrijo. < — Snežni gameti po flrvatskem ln Slo-s enijl. Od več strani nam poročajo o velikih snežnih zametih. Posebn-o'veliko snega je .padlo na Hrvatskem In sicer v okolici Ogulina, Gospiča, Vrhovine, Virovitice in Bjeiovara in po celi Liki. Obenem Je pritisnila burja in oster mraz. Sneg je potrgal na več krajih brzojavne In telefonske žice. Na nekatrih mestih je namel vihar na železniške proge toliko snega, da so ostali vlaki v snegu in so jih morali izvleči iz zametov s pomnoženimi lokomotivami. Na progi Bjelovar - Virovitovica je ostala v snegu tudi pomožna lokomotiva, ki je šla po žameten vlak. Na nekaterih mestih proge Ogulin-Oospič je proga zametena z več metrov globoko plastjo snega. V Sloveniji je tudi zapadel skoro povsod sneg, vendar ga ni toliko padlo, kot po Hrvaškem. Največ ,ga je padlo v Kočevski okolici. — Pač pa smo dobili tudi po celi Sloveniji precej oster mraz. — Pretep. V Spod. Pirnčah so nanadll domači fantje dOletnega dninarja Miho Bač-nika in ga dobro pretepli. Bačnlk Je dobil težke poškodbe, — Čudne pritožbe dobivamo o naši obmejni straži. NI dovolj, da nas preganjalo Italijani, šikanirajo naše ljudi še naši obmejni stražniki, ki imajo baš nasprotno nalogo, namreč ščititi naše ljudstvo. Nek verodostojen opazovalec nam poroča sledeči jako mučen dogodek, ki se je vršil baje pred kolodvorom na Rakeku. Pred kolodvor se je pripeljal Fr. Logar, mesar iz Cirknice. Prišel je čakat svojega sina. Logar je šel peš in -peljal konja za uzdo, ta ni slišal radi snega in hudega vetra, da pelje za njim voz. ki bi ga rad prehitel. V tem vozu se je vozij obmejni komisar Komac v spremstvu nekega oroživka. Ker komisar ni mogel s svojim vozom naprej se je tako Tazhudil, da je vzel bič in ie začel Logarja pretepati. Nastala je velika rabnka. Logar se . je seveda upri temu krivičnemu in sirovemu nastopu. Nato ga je začel tepsti še orožnik. Nabralo se je precej občinstva, ki je«došlo z vlakom. Ker pa je bilo to gos' odom mučno in so čuli razne opazke radi hjlhovega nastopa, so občinstvo poklicatii obmejni starž-niki razgnali. Tako nastopanje ne vzbula bas posebnega spoštovanja, do obmejnih oblasti, ki bi se morale zavedati svoje važne in odgovorne službe. — Vlom v Deskovl vasi. V noči 2. nov. so vlomili neznani tatovi V trgovino Margarete Osterman v Deskovi vasi pri Starem trgu. Odnesli so razno blago in obleko ter okrog 700 kron drobiža. Skupno škodo cenijo na okroglo 24.000 kron. — Pobegli ubežnik. Radi ubega so are-tovali pri Kapeli redova Josipa J. Ureka iz Vrhja pri Kapeli. Med potjo se je posrečilo Urehu, da se je iztrgal vojaški esJco.rtl in 1« zopet neznano kam pobegnil, Lltibilana. m-. Odborova sela krajevne organizacije NSS za kollzclskl okraj se vrši v pon-deljek dne 14. trn. v Prešernovi sobi gostil-v na »Novi Svet« na Gosposvetski cesti. — Vabim odbornike, da se je gotovo udeležijo. Predsednik. ................ » Jugoslovenslto-češkoslovaška liga. Prva odborova seja »Jugoslovensko-češko-slovaške lige« bo v nedeljo, 13. t, m. ob 10. dopoldne v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Vsi gospodje odborniki so vljudno vabiicni, da se udeleže te seje. Dr. Karel Triller, predsednik. = Zakaj je tega bilo treba? Tako se vprašuje včerajšnje »Jutro«, ko govori o večini ljubljanskega občinskega sveta. JDS prav dobro čuti, da sc je vsled zaletavega nastopa svojih voditeljev obsovražila med celim narodom. Popolno osamljenje je, naravna posledica protitiudske politike JDS v Beogradu in doma. Sedaj »Jutro« izprašuje svojo vest, zakaj je bilo tega treba. Prav nerodno je zvijanje »Jutra«, da hoče z za lase privlečenimi argumenti zakriti neprijeten položaj, v katerem se nahaja JDS v Ljubljani. Fabulam o klerikalni nevarnosti v Ljubljani menda niti drugače zelo lahkoverni bralci »Jutra« ne verjamejo. »Jutro« se še vedno razburja radi volitev v kiiratorlj dekliškega liceja. Pri tem se pa ne upa povedati, da Ima JDS še vedno večino v kuratoriju. Nevarnost »klerikalnega zmaja« nastane potem takem samo v slučaju, če so JDSarji postali klerikalci. Zlobno podtikanje nesokolskega stališča NSS v občinskem svetu ljubljanskem je oči-vidna demagogija, katero vsi pravi Sokoli nalodiočneje obsoja‘o. Vsi člani delegacije NSS so Sokoli lu brez pretiravanja lahko konstatiramo, da je dve tretjini vseh telovadcev Sokolov v Sloveniji, posebno v de-,; lavskih centrih politično organiziranih v NSS. Smešna je naravnost trditev, da le JDS edina, ki zastopa sokolsko idejo. Kakor »Slov. Narodu«, tako tudi »Jutru« prav resno • svetujemo, da ne vlači Sokolstva v dnevno politiko. Kakšne posledice ie do danes Imela nestrpna JDS taktika v sokolski, organizaciji, naj se »Jutro« informira pii Sokolskem Savezu. V to poglavje spada tildi odstop tov. dr. Jamarja, ki na) ho odločen memento protinarodni politiki JDS v,,-sokolskih vprašanjih. Ne izzivajte nas, da < pričnemo tudi o sakrosanktni sokolski organizaciji razpravljati v časopisju. Ne Izzivajte v interesu plemenite sokolske Ideje. Ravno glede Sokolstva je naša obramba najlažja Toda mi tega nočemo, ker podrejamo trenotne strankarsko polemične efekti višjmu cilju: Sokolstvu. Obvladajte se gospodje pri »Jutru«. Nikar ne mislite, da so danes še vedno tisti časi, ko Je bilo mogoče izvesti politična ubojstva s pomočjo izrabljanja Sokolstva. Mislimo pri tem na dr. Ravniharjev slučaj, kateri Je nedvomno tudi »Jutru« znan. = Operni orkester narodnega gledal' šča v Ljubljani je izročil Jugosioven-Matici celoten svoj honorar v gnesku 10.0' kron.. katerega je prejel isti za svoje sodelovanje pri proslavi 28. oktobra. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani sporoča ta rodoljuben čin članov opernega orkestra slovenski javnosti, obenem pa izreka tem' potom vsem članom svojo naj-globokejšo In javno zalivalo. ■=» Po Ljubljani se širijo govorice, da so vstopnice za žalni koncert Glasbene Matice, ki se vrši v ponedeljek 14. t, m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani že razprodane. Odbor Glasbene Matice opozarja slavno občinstvo, da so te govorice popoir oma tie-osnovane .in morda zasledujejo tuli gotov namen. SeOeži za to žalno prireditev so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8.-I. nadstropje in to danes v nedeljo od 10-12 ure ter v ponedeljek od 10. do 12. in od 3.-5. pop. *= Unionska dvorana je za žalni koncert Glasbene Matice žalni prireditvi pri-merno dekorirana. Običaj-je, da pri takih , resnih prireditvah opušča občinstvo ploskanje in odobravanje. Posebno bi bilo to želeti še med posameznimi odstavki »Opeia«; ki tvorijo vsi skupaj harmonično celoto. = Vstop k mladinskim koncer, a Glasbene Matice je z vstopnico dovoljen izključno le mladini in od šolskih vodstev določenemu nadzorstvenemu osobiu. Prenos vstopnic na droge osebe je prepovedan in bo takim osebam vstop v dvorano zalita-njen. = Plesni tečaji Zenskega telovadnega društva se pričnejo v sredo 16. t. m. v licejski telovadnici in sicer v sledečem redu. I. Klasičen ples: vsak delavnik od pol 6. do pol 6. ure zvečer. II. Otroški tečaj: v sredo od tričetrt ha 6. do 7. ure zvečer, lil. Naraščaj: v pondeJJek od 6. do 7. ure ssve-čer. IV. Gojenke: četrtek od 6. do 7. ure zvečer: V. Dečki: petek od 6. do 7. ure zvečer. VI. Uradniški ples:, torek od četrt na sedem do pol osmih zvečer. V pondetiek 14. t. m. se poizve v telovadnici na 1. drž. gimnaziji od pol 6 do 7 ure zvečer,' h kateremu oddelku se je dodelilo posamezne priglašence. Istočasno se dobi lahko vsa druga pojasnila. Prispevek za klasičen pleš znaša mesečno K 200, ni pa obvezno pose-čati dnevno tečaj. danjlmj lastnostmi, 2 dobroto in zlobo, vero In nevero, zaupanjem In nezaupanjem, bogastvom in siromaštvom, sploh * vsemi svojimi vrlinami in napakami. Se par besedi o njegovem življenju. Dne 11. nov. (po starem 30. okt.) se je rodil moskovskemu zdravniku Dosto-ievskemu sin Fjodor Mihajlovič. Vseh otrok je bilo sedem. Družina je živela v bolnici v neugodnih razmerah. L. 1831 ®o si kupili na deželi malo posestvo. Ko i’e bil Dostojevski star 14 let, so ga poslali v Cermakov zavod v Moskvi. Leta 1837 mu je umrla mati in oče ga je dal v Petrograd v nemško zemljemersko solo. Dečku ni dišala šola, predvsem pa ^Ht je ugajala literatura. Z navdušenjem 10 čital romane in povesti. V tem času je začutil v sebi tudi poklic za pisateljevale. Svoj okus sije gladil s čitanjem francoskih in nemških klasikov. Od ru-j*ih pesnikov mu je bil vzornik Puškin, sa je skušal tudi posnemati. L. 1839 J1111 ie umrl oče in Dostojevskij je spre-J6* službo pri kartološkem oddelku ne-jfsga vojaškega urada. V službi pa ni Zdržal. k 1848, ko je vrelo po vsej Evropi. in se je tudi v Rusiji jelo vzbujati soci-jalistično in revolucionarno gibanje, je bil Dostojevskij pristaš idej Fourrierja, katerega pristaše na Ruskem je vodil Durov, Na osvobojenje potom revolucije pa je deloval Petraševskij s svojim krožkom. Vlada je za to izvedela in člane zaprla. Med njimi tudi Dostojevskega. L. 1849 so bili vsi obsojeni na smrt, a v zadnjem hipu pomiloščeni in obsojeni v ječo. Dostojevskij je dobil štiri leta. Na božični dan je moral v Sibirijo, nesoč s seboj le evangelij. Tu je živel tri leta, ločen od vsega civiliziranega sveta, v samoti in bedi. Četrto leto mu je nekoliko odleglo, ko mu je jel znan častnik nositi knjige. Ko je prestal kazen, so ga vtaknili v 7. sibirski polk, kjer je I. 1855 napredoval do podporočnika. Sedaj mu je bilo življenje ugodneje. V izgnanstvu je moral živeti do I. 1859, ko so mu dovolili povratek v Rusijo. Vrnil se je v Tvjer. Kmalu mu je bilo dopuščeno priti v glavni mesti. Tedaj je na podlagi svojih nazorov ln svojega prepričanja jel izdajati list »Vreioia«. ki ie izborno uspeval. L. 1863 je izbruhnila vstaja na Poljskem. Takrat so mu list ustavili radi članka »Usodno vprašanje«. Zato je jel Dostojevskij leta 1864 izdajati nqv list »Epoha«, kar pa ga je pahnilo v dolgove. Medtem pa se je posvetil pisanju svojih velikih romanov, ki so mu prinesli toliko slave. Leta 1881 je imel o priliki odkritja Puškinovega spomenika slavnostni govor. V tem govoru je videl svet. živ-Ijensko izpoved Dostojevskega in Rusije. Dostojevskij je stal pred Rusijo kakor prerok., Umrl je dne 25. februarja 1881. Življenje Dostojevskega je bilo precej burno. Že kot otrok in deček je okušal trpkost življenja, zato se je znal kasneje poglobiti vanj. Šola in suhoparna služba mu nista ugajali. Duša se mu je hotela dvigniti, objeti svet in ga doumeti. Živel je razkošno, kadar so mu dopuščala 1 sredstva,, in se udajal tudi ,igri. Oženil se je dvakrat. Od otrok mu živi še hči, ki piše o njem spomine. V F.vropo je potoval trikrat, prvič in, drugič sam, v tretje s svojo družino. Poleg psihološkega študiiaie pazno zas'edoval sodobne politične dogodke. Vre življenje je trpel na živčnih boleznih. Imel je tudi epileptične napade. Dostojevskega slovstveno delovanje je obsežno in izredno plodovito. Prva dela »Brois Oodunov« in »Maria Stuart« sta seveda posnetka. Ko je l. 1814 izstopil iz službe, je napisal prvo povest »Be 'ni ljudje«. Pri tej priliki je Bje'in-skij opozoril javnost na mladega plsa-tekla, ki je postal takoj znamenit. Kmalu na*o je izdal krajše povesti: »Polzun-kov«, »Gospod Proharčev«, »Dvojnik«, »Gospodinja«, »Tuja žena«, »Mali junak«, »Slabo srce«, »Bele noči«, »Bor in svatba«, »Netočka Nezvanova«, »Ljubosumni 'mož« Fn »Roman v devetih pismih«. Svoje življenje -iz sibirskih katorg, kjer je med najnižjimi strastmi opazil tudi »iskrico božanstvenega«, je pretresljivo opisal v »Zapiskih iz mrtvega doma«. Ko mu je bilo življenje v Sibiriji olajšano, je napisal »Selo §tepan-čikovo« in »Stričeve sanje«. Potem je jel po daljšem presledku v svojem listu »Vremja« priobčevati romane »Ponižani in razžalieni«. »Zapiski iz mrtvega do- ma« (spisane že prej) in »Vrsto člankov o ruski književnosti«. Svoje prve potovanje po Evropi je opisal v »Zim skih zapiskih o poletnih vtisih«. Plod njegovega drugega potovanja v Evropo je roman »Igralec«. Od 1. 1865 dalje so sledili njegovi na jv. L'! in najboljši ro-r anl »Z'očin in kazen«, Tehot«, »Besi« in »Večni mož««. Ko je posegla Rusija na Balkan, da uredi tamkajšnje zamotane razmere, Je Dc ^jevskij spisal »"•'evnik pisal clja«. Leta 1880, tedaj malo pred smrtjo, pa je izšel njegov zadnji in največji roman »Bratje Kara-mazovi«. Dostojevskij v Slovencih. V našem prevodnem slovstvu je Dostojevskij dostojno zastopan. Že pred 15. leti sem čital »Bele noči« v vrlo slabem prevodu. Prevedeni so dalje »Mali junak«, »Zapiski iz mrtvega doma«, »Igralec«, »Ponižani in razžaljeni«, »Zločin in kazen« in »Nesi«. »Idiot« čaka na tisk, a »Selo Stepančikovo« se prevaja. Odlomke »Bratov Karamazovili« so nain pcb-dali biidožestveniki na odru. F. P. Naročajte »Jugoslavijo**]- tiv, W. ■ Vliti I Božičnica/ »Klub Primork« priredi nne 17. dec. t. 1. v Narodnem domu »božični grečer« za siromašne primorske srednješol-jce-begunce, Pokroviteljstvo Je ljubeznivo prevzela ga. Hribarjeva, soproga gospoda hllnistra In kr. namestnika, ki se Je takoj i odbornicami z vso vnemo lotila predpriprav. Z otroško Igro, ki se bo vršila ta ve-čeriptvori »Klub Primork« ciklus otroških predstav v letošnji zimski sezoni . = Prvi recitaeilski večer nalmtaliih se frrSI danes 13. t. m. ob 8 uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Spored večera Je sledeči: Pran Onlč člta 10 svojih pesmi: Iz noči. Oltarji, Klic Iz predmestij, Krik, Pokop, Okostenjak, Mimo stebra Jetičnih, Neznanci, Dvogovor s samim seboj, V dolini močvar. Bartol Stante člta odlomke svoje drame: »Moje kraljestvo ni od tega sveta«. Vladimir Premru člta 7 novih pesmi: Pokopališče, Jezdeci, Porušeno mesto. Skalnat stolp. Kraljevanje, Svečenik na severu, Stvarnik na zemlji. Vstopnina: sede2i 12 kron, stojišča 6 kron. «* Darilo. Magister gr. Bogomir Oro« 2en je daroval z ozirom na oblctnlco rapalske pogodbe 100 K za »Jugoslovansko Ma-tjco«! Lepa hvala! Posnemajte! = III. medicinski ples. Društvo jugoslovanskih medlclncev v Ljubljani priredi v soboto dne 19. t .m. III. redni medicinski ples v zgornjih prostorih Narodnega doma. Vstop le proti vabilu. *= IV. redni občni zbor Društva slušateljev lilozolske fakultete (nadaljevanje) se vrši v pondeljek dne 14. L m. ob 8. url zvečer na univerzi, dvorana št. 77. Nove člane se sprejema pred občnim zborom. Polnoštevilna udeležba! Odbor. « Nesrečna ljubezen. — Samomor v Grubarjevem kanalu? Včeraj popoldne okrog 11. ure Je našel delavec Janez Filipič na obrežju Orubarjevega kanala malo pod klavnico zavitek. Ko ga Je razvil Je našel v njem ženski površnik, bluzo, čepico in pompaduro, v kateri so bila itlrl pisma, par zlatih ženskih uhanov, zlat prstan In 136 kron denarja. Zavitek Je oddal Plllplč policiji, ki Je uvedla takoj preiskavo. Eno Izmed pisem le bilo naslovljeno na mater po-nesrečenke. V tem pismu se hčerka poslavlja in zapušča vse svoje stvari materi. Drugo pismo pa Je bilo naslovljeno na ka-varnarja »Narodne kavarne« g. Pranca Krapeža. Dognalo se je namreč, da Je bila po-nesrečenka blagajničarka »Narodne kavarne« In sicer 19 letna Leopoldlna Vidmar, tloma lz Kamnika. Iz pisem Izzveni, da so dovedli nesrečno dekle do tega obupnega koraka ljubezenski motivi. Sicer pa le ni Jasno dognano. Jeli skočlo dekle v vodo alf ne, ker trupla še niso dobili la Je itialo sumljivo, da bi se dekle sleklo predno Izvrši samomor, ker samomorilci običajno tega ne napravijo. Številne izgube. Izkas Izgub v Ljubljani od 29. okt. do 9. nov. Izkazuj« II Iz-Kiib denarnic In ročnih torbic, v katerih Je bilo okrog 22.000 kron denarja. <=r Pobegli kanlenee. Kaznjenec ljub. tleScInega sodišča Albert Razgon. ki Je bil dodeljen delavskemu oddelku kaznjencev v Kosezah Je 8. t. m. pobegnil. Razgon J« bil obsojetj radi hudodelstva tatvine na 18 me-. J'iwcv ječe, pristopen Je v Sent JurlJ, po pol,licu ključavničarski pomočnik. , Velika Izguba. Dllak obrtne šole «!• i!»r Srečko Krpan Je Izgubil v bližini glav. : e pošte listnico, v kateri Je bilo 14.000 K KS lir, ček ljubljanske kreditne banke za 5 Cel jaka cinkarn«. Kakor čujemo, namerava država prodati celjsko cinkarno nekemu nemškoavstrijskemu konzorciju. S tem je baje v' zvezi *.d-p' tovanje rudarskega svetnika Bacb-ieija v inozemstvo. Zgodnja zima. Sneg je začel m« 'no naletavati po naših krajih. Tudi mraz i* precej občuten. Vremenski preroki, ki so prerokovali zgodnjo in o rtro zimo, so imeli topot menda prav. Izdelovanje modercev in drugih podobnih izdelkov je pričela v Celju v Samostanski ulici Draga Vrečko. Telefonsko omrežje po Celju ic so-daj ni popolnoma popravljeno, ilasi-ravno je že več kot 14 dni, kar ga je sneg pokvarili Krivda pa ne zatjene osobja pri celjskem telefonskem omrežju, ki pridno dela na popravi istega, ampak mnogo tudi poštno upravo, ki ni takoj dala zadostne množine nove žice na razpolago. Da pa je. bila škoda tako velika, izhaja iz dejstva, da so bile dosedajne Žiče napeljane že pred 10 leti in niso bile niti bakrene. Novi materijal je nekoliko boljši. Imenovanje. Sodnim poduradni-kom pri okrožnem odišču v Celju je imenovan Ivan Saksidi iz Ljubljane. Sestanek Savinjskega okrož. kluba jugosl. dobrovoljcev v Celju se vrši danes v nedeljo ob 9. uri dop, v novi kavarni. Celjska carinama. O postopanju s strankami v tem drž. uradu, se je že čulo večkrat pritožbe. Nad, ljudmi, ki prihajajo v ta urad s uljudnimi vprašanji, se vpije in grozi a policijo. Svetovali bi gospodom pri tem uradu, da postopajo s strankami uljudneje, če pa tega ne znajo, se pa naj gredo učit — olikej * * Občutno pomanjkanje jajc imamo v Celju. Vsled teg* stane v Celju,eno jajce že 10 kron. »Nova Doba* ji<-r?-Ca k temu, da so se jajčji izvo/.ničarji te dni hvalili, da so si sicer pri svojem izvozu zavezali kriti domači ktn-sum, katerega bi laliko, oskrbovali proti ceni 1—2 K pri komadu, da se ia izvršitev tega pogoja od njih z merodajne strani sploh ne zahteva. — Z*tO o* JCMDfiligft .dskMV OO&mr j.ili bi na to merodajne faktorje, rapravijo tukaj svojo dolžno tf. Kje 7ia] jemljejo delavske ali ur.idniške gospodinje 10—12 kron zn eno ja;cc. Ce bi se tukaj potrebno ukrenilo, stno piepričani, da bo jajc kmalu d-*vuli na razpolago po zmerni ceni in jih ne bo treba v Mariboru cele vagone p> kvarjenih metati v Dravo, kakor s*. je to tam nedavno zgodilo. Odpravite svinjarijo pod viaduktom pri Voglajni 1 Ze mnogokrat je razno časopisje kritiziralo cesto od Rebenšeka pod viaduktom do Voglajne. Ta pot, ki spada Še pod mestno občino," je v sedanjem mokrem zimskem vremenu v takem stanju, da je to prava svinjarija in škandal za mestno upravo. Blato je takšno, da se pa-santi, ki so obsojeni hoditi v to stran, pogrezujejo v blato skoro do kolen. Pod viaduktom bi se moralo blato redno ostrgati od cestnih pometačev, na oni del ceste pa, ki gre do Voglajne pa bi se naj navozil gramoz iz Savinje in odpravljena bi bila svinjarija, ki dela škandal mestni upravi. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale in da mestni občinski svet v svoji prvi seji nekaj ukrene. Ptui. Vkljub dežju in snegu so nekatere ptujske ulice brez vode. Prebivalci teh ulic morajo hoditi daleč v druge ulice po vodo, kar ni v tem zimskem času prav nič prijetnega. Vbde bo menda dovolj v vseh studencih, samb pokvarjeni^ so in še nihče ne briga za popravilo. Dolžnost mestne občine !e, da preskrbi, da se člmpreje popravijo. Moderno pekarijo s prodajalno namerava napraviti brat podžupana Blažek v hiši, ki Jo Je kupil v Prešernovi ulici štev. 14 od gdč. Marice Toš. Isti Je prišel pred kratkem lz Amerike in bo gotovo napravil tudi v Ptuju kal amerikanskega. Gledališke in glasba. Repertoar Nerodnega gledališka: Drama. Nedelja, 13. nov.: Požar strasti, popoldne ob 3 urL IzVen. Nedelja, 13. nov.: Komedija zmešnjav. Zvečer ob 8. url. Izven. Pondeljek 14. nov.: Revizor. C. Torek, 15. nov.: zaprto. Sreda, 16. nov.: Komedija zmešnjav. B. Četrtek, 17. nov.: Revizor. Izven. Petek, 18. nov.: Komedija zmešnjav. D. Opera: l' Nedelja, 13. nov.: Carfnen. Izven. Pondeljek 14. nov.: zaprto. Torek, 15. nov.: Rigoletto. A. Sreda. 16. nov.: Evangeljnlk. D. Četrtek, 17. nov.: Carmen. E. Petek, 18. nov.: zaprto. Sokolstvo. Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo tj. novembra 1921 v Sokolskem domu na Viču Martinov večer s sledečim sporedom: A) pevske točke: 1. Prohaska: »Tak si lepa«, tenor. 2. Rohm: »Tiha ko mrak«, sopran. P) »Anarhist«, burka v 2 dejanjih. C) Pevske točke: 3. Rubinstein: »Hrepenenje«, tenor. 4. Pavčič: »Pastarica«, sopran. 5. Mozart: Trospev iz piratove svatbe. D) Prodaja Martinove goske, šaljiva pošta, ples in volitev baljice plesa. Pevske točke se izvajajo s spremstvom glasovirja. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 3 din. PC obilni udeležbi vabi odbor. Ždravol n Društvo za zgradbo sokolskega doma v Mostah pri Ljubljani opozarja in vabi bratsko članstvo na svoj Martinov večer, ki ga priredi jutri v nedeljo, dne 13. novembra ob t8. uri v društveni telovadnici na Selu. Poleg d bre gosje pečenke in najboljšega letošnjega vina je preskrbljeno tudi *a vsestransko zabavo z različnimi šaljivimi nastopi. Pri prireditvi svira polnoštevilen salonski orkester. Ples, •— Vstopnina 3 din. Sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki želi preživeti par zabavnih in veselih ur v prijetni družbi, vabi k najštevilnejši udeležbi Odbor. M in Izšla je drugk številka »Tiskarskih pisem« t bogato vsebino. Oblica je krasna in lična. Tisk Zvezne tiskarne v Ljubljani. Izdal in založil Aiojzij Hoffler. Priporočamo! Šport in turlstika. Danes vsi v Narodni dom na veselico kolesarjevi Prvič letos je priredil kolesarski klub »Ilirija« prireditev, da krije vsaj deloma ogromne stroške celoletnega delovanja in udeležb na zunanjih tekmah, ker ni mogoče prirejati kolesarskih dirk z vstopnino, zato je dolžnost vsega občinstva, da pekaže svoje simpatije kolesarjem 111 jim omogoči nadaljno uspešno delovanja na športnem polju. Kolesarska »Ilirija« je danes nedvomno prvak Jugoslavije in zasluži primerni) priznanje. Vsi v Narodni dom! Martinovo gosko bodo dražili danes zvečer na veselici kolesarjev V Narodnem domu v korist našim kolesarskim športnikom. — Martinovat v Njurodni damj c Težko stanje v sovjetski Rusiji! Kakor javljajo iz Helsingforsa potom službenih podatkov sovjetske vlade, se je v tatarski republiki, ? nižini Volge, tekom mesec^ avgusta in septembra konstatiralo 200 tisoč obolelih vsled gladu. V septembru je umrlo vsled lakote 15 tisoč ljudi. Komunistični list »Trud« poroča, da v Rusiji neusmiljeno divja tuberkuloza. Po statističnih podatkih, je v poslednjih xo letih v Moskvi umrlo 41 tisoč ljudi na tuberkulozi. Za časa vojne ie število narastlo na 200 tisoč. Sedaj je tuberkuloza v Moskvi tako razširjena, da boleha na njej 43 odstotkov vsega prebivalstva. * Deca 20. veka. Neki rimski gimnazijec, ki je imel delati maturo in ker ni bil dovolj pripravljen nanjo, je prišel na idejo, da si sam pomaga pri tem. Vsled tega je izkonstruiral neki mali brezžični brzojav, s katerega pomočjo bi v težkih vprašanjih dobil takoj odgovor od nekega kolege, ki je stanoval v bližnji hiši. Med tem je pa ta njegov aparat opazil neki učitelj in dijak je bil izključen iz šole. Za ta slučaj je izvedel Marconi, ki je pozval mladeniča k sebi in pregledal njegove aparate. Zelo zadovoljen z novimi sistemi, ki jih je našel v teh aparatih, je vzel dijaka k sebi za učitelja in pomočnika. * Človek kot poštna pošiljka. Ni clolgo temu, ko je prišel v neki londonski poštni urad mlad Amerikancc. Med njim in poštno nakaznico se j« razvil tale pogovor: — »Jaz sem se izgubil. Rad bi nazaj v moj hotel, ki je nekje na zapndni strani Londona. Prosim vas ali mi morete p>omogati?« — »Da, moremo vas poslati po pošti*. »Po pošti,« vzklikne Američan začudeno. —- »No, to je čisto enostavno,« odvrne mlada uradnica. »Prosim vaše ime in naslov in potem vas bomo odposlali z ekspresno pisemsko pošto. Plačate samo poštnino.* — In ona je izročila izgubljenega amerikanskega turista mali deklici, ki je bila uslužbena na pošti in ta ga je odvedla v hotel. * 2ena, ki je jedla dinamit. Večkratna milijonarka, gospa Gris-woolt je pred kratkim umrla. Ko se je vršila zapuščinska razprava, je prešlo do velikih izgredov, ker je v svojem testamentu svoji hčeri grofici Saint-Clair volila letno samo too liver. Hči je skušala testament ovreči z motivacijo, da je njena mati pisala testament pod vplivom neke neznane osebe, ki jo je pred časom pripravila tudi do, tega, da je začela jesti dinamit. Sodišče je hčeri ugodilo in testament razveljavilo, zdravniki pa so dobili nalog, da preiščejo truplo pokojnice. Obenem so šli na delo tudi detektivi, da izslede neznanega zločinca. * Kako živi Trocki. Med tem ko ruski narod strada, se narodni komisarji dobro zabavajo. Trocki 6tanuje v krasni palači, pred katero stoji častna straža. K njemu puščajo samo one, katere sam pozove. A tudi pri teh je stroga kontrola in najpreje vprašajo telefoničnim potom Trockega, če je dotičnika res potval. Z orožjem ne sme nikdo v palačo. Pohištvo je vzeto od milijonarja Moro-zova. Poset traja samo pet minut. Trocki je oblečen na pol vojaško, na pol civilno. Ustaja ob 7. uri zjutraj, ob 8. uri pije čaj, potem pa se pelje z avtomobilom na izprehod. Ob t. uri obeduje v družbi svojih pristašev in generalov. T,u se informuje o vsem. Ob'5. uri gre na komisarsko sejo. Ob 7. uri poseča gledališče, ali pa ima koncert v palači. V svoji vili ima tudi telefonsko in brzojavno centralo. * Smrt pod giljotino. Po dolgih petdesetih letih se je pretekli teden v Strasburgu v navzočnosti ogromne množice občinstva iz.vršila javna smrtna kazen pod giljotino. Zgubila šta svoji glavi dva ubijalca neki Luntz in Fritz, ki sta pred nekaj meseci vlomila v poštni urad v Strass-burgu in začela razbijati blagajno. Pri tem delu ju je zasači! neki sluga, ki sta ga pa lopova na mestu ^aklala in potem hladnokrvno nadaljevala svoj posel. Toda blagajna je bila spojena 2 električnim zvoncem in tako je bila avtomatično obveščena policija, ki je lopova zalotila na mestu. Prišlo je do ljute borbe in lopova sta ranila pet stražnikov, 'potem šele sta podlegla premoči. I.unt«, ki je bil jake postave, je zatrjeval, da se ne pusti ubili, pa magari če ga tira v smrt 20 orožni-1 kov. Vendar se je pa premislil in šel svojo smrtno pot čisto hladnokrven, pušeč cigareto. S cigareto v- ustih je dal svojo glavo pod nož. Fritz pa je drhtel po celem telesii in do zadnjega trenutka zatrjeval svojo nedolžnost. * Največjo zbirko muh ima brez-dvomno neki Teodor Becker. On ima 71.080 muh in sicer 8500 različnih vrst. Da bi zamogel prodati svojo bogato mušjo zbirko, je potoval v Lap-landijo, na Ural, Kavkaz in Egipt. Vseučilišče v Breslavi ga je imenovalo začasnim doktorjem. Ta naslov so mu preskrbele samo muhe. v * Moderni razbojniki. Ce danes gledamo v kinematografih senzacij- ske filme o pustolovščinah ameriških lopovov, si mislimo, da je to samo fantazija filmskih piscev. Toda če zasledujemo dnevno kroniko amerikan-skih listov, se prepričamo, da so tam najvratolomnejši čini modernih razbojnikov na dnevnem redu. Javna varnost velikih mest je vkljub močnemu redarstvenemu aparatu še vednJ dvomljiva. Newyork je sedaj z».pet doživel eno senzacijo. V neki zelo živahni ulici so v opoldanskih mah trije oboroženi lopovi ustavili poštni avtomobil, vzeli tri vreče z denarnimi pismi, v vrednosti čez milijon dolarjev. Razbojniki so po dovršenem delu izginili brez sledu. * Pesniki ne ženite sel Na idejo — da se loči od svojega moža zaradi pesmi — more priti samo Amerikanka. Gospej Caulham, ženi nekega pesnika v Los Angelosu je bila dovoljena ločitev zakona iz razloga, ker je njen mož za časa, ko je bila ona na letovišču, zložil pesem, v kateri točno opeva vse skušnjave, ki jih je imel med odsotnostjo svoje žene in kako je tolažil vsa očitanja “Svoje vesti. Ko je žena prebrala pesem — ki je morala biti pač strašna — pred sodnikom, bila ji jc ločitev zakona takoj dovoljena. — Ta slučaj naj služi pesnikom v svarilo, naj se ne ženijo, ali pa naj vsaj ne pišejo o utehi svoje vesti, ker tega žene ne marajo. * Težave pijancev. Pijanci preživljajo dandanes težke čase. Komaj je Amerika prepovedala točenje alko-iioinič pijač, že se je proti pijancem zarotila Rusija, kjer uživajo pijanci poseben sloves. Rusija je sicer dovolil* točenje pijač, toda priti do njih je zelo težko. Steklenica vina je obdačena s 500 rubljev. Tam morajo pijanci res veliko žrtvovati, če se hočejo samo enkrat opijaniti. Pa reveži tudi Dunajčani! Koliko morajo ti plačati ata vrčelf pilzenskega pival Odkar je na luksus in pijače iz inozemstva upelja-na carina, stane vrček pilzemskeg'! piva na Dunaju 110 kron. Po tem takem si morejo ta užitek privoščiti samo največji bogataši. Reveži pijanciI * Arzenal v avtomobilu. Pariška policija je prijela te dni šest zrelih ptičev. Dva izmed njih sta se zdela redarstvu sumljiva, ker sta z nenavadnim zanimanjem pregledavala neko hišo nasproti magistrata. Detektivi so jima sledili neopaženo in zalotili v neki kavarni še štiri pajdaše. Pred kavarno je čakal eleganten avto, za katerega se misli, da , je ukraden in da je imel napačno številko. V avtomobil ti so našli cel arsenal: odpiralne ključe, žago za rezanje železa, nože, . štiri brownig pištole, več pištol repetirk, škarje za železo striči in zelo veliko raznovrstnih ključev. Na kratko, avto je bil pravi brlog lopovov, ki so bili vedno pripravljeni na vse mogoče vlome, uboje, pa tudi na beg. No, to pot se jim ni posrečilo odnesti pete, nego so bili z vsem svojim »podjetjem« spravljeni na varno. * Barbarska kazen. V vasi Jam** gue je neki kmet ujel dečka, ki mil je kradel jabolka. Za kazen ga je aaprl za nekaj ur v svinjak, sam pft je odšel na polje. Ko »e je vrnil, je hotel spustiti dečka na svobodo, toda svinje so uboščka že raztrgale ter #e ravno začele mastiti z njegovim mesom. * Agonija harema. Ni dolgo temu, ko je nastala po vsem Carigradu pri-va epidemija smeha. In zakaj? Lepega jutra se je našel v Carigradu mlad go3pod. Predstavil se je za odposlantfA zveze narodov za inšpekcije haremov. Prišel je žal malo prepozno. Cel svet ve, da v Carigradu sploh ni več bare-mov. Malo čudno, pa istinito. Zivlje* , nje je drdgo in potem pridejo svilene nogavice, suknjiče in druge toaletne potrebščine. Turkinje so danes v ceni visoko poskočile, da ne govorimo o dišavah in pomadah, brez kat«rih hčerke Bospora ne morejo živeti. ne so danes luksuš, zato so Se verni nasledniki Mohameda že davno odrekli navadi, držati več žena, Saj je Se z eno težava. Sarti Sultan iffta daflt‘s samo eno ženo, prestolonaslednik Abdul Medfid tudi 6amo eno, katera J>® je Čisto po evropsko naobražena. Harem bi se mogel najti danes sartto *e kje v globini Anatollije, pri krtkeift vojnem dobičkarju, a tako daleč inšpektor zveze narodov ne bo šel. * Ce se starci ženijo . i • l1* kratkim časom se je V Michiganu oženil šestdesetletni starec. To bi fii«er ne bilo še nič tako čudnega, saj kaj ttt* kega se dandanes če*to dogaja na teni svetu. Ali interesantno je to, da se jc oh drugič oženil z materjo svoje prve žene. Ker je imel s prvo ženo, to e hčerko svoje sedanje žette'G otrok, J« postal na ta način ded svojih otrok m očim svoje prve žene. To je Sicer enostavno, samo ne vemo kaj bo, ce bo njegov drugi zakon tudi blagoslovljen. Tu bodo otroci iz drug«®* zakona svojim polubratom »tr»ci u> tetke, a otroci iz njegovega prvega zakona ... ah, saj ne smemo razmo-trivati dalj^, kjer bj bila nevarnost, da 6« nam še pamet zmeša. Interesne sfere. Morda je resnična, morda tudi ni resnična ona vest, da sta si Francija in Italija razdelili Evropo v interesne sfere, tako da dobi Francija proste roke v Nemčiji, Italija pa na ozemlju bivše avstroogrske monarhije in na Balkanu. Resnica je, da dejanjsko rimska Politika zelo veliko pomeni ob srednji Donavi in da si lasti odločujočo vlogo v političnih vprašanjih povso,d v našem sosedstvu. Ali sta si imenovani državi res v naznačenem smislu razdelili vlogi, ali ne, je celo stranskega Pomena, vzpričo dejstva, da sta na našem kontinentu res — takorekoč gospodar položaja. Ta razdelitev sil Je izredno paradoksna in se nahaja s prirodniml predpogoji v silnem nasprotju Premislimo samo, da sta obe državi po svoji legi Periferni, da leži ena na polotoku na Jugu, druga tudi pretežno ob morju Ita skrajnem zapadu. Da odtod vladata tolikemu delu kontinentalne notranjosti Evrope, Je mogoče le vslcd nenormalnega trenutnega stanja. Trajno se to razmerje ne more držati; preveč stoji v nasprotju z notranjo silo, s številčno močjo in lego narodov, zato ne bo treba predolgo čakati, da sc bo popolnoma spremenilo. Svetovna vojna Je končala s porazom kontinentalne in z ojačenjem obrobne Evrope. Sprememba, ki jo moramo kot sigurno pričakovati, se bo izražala v obnovi in zopetni ojačitvi kontinentalnega dela, seveda v nasprotju in na škodo periferiji. Da bosta Nemčija in Rusija glavni središči te obnove, je jasno. Za tz* nastaja življenjsko vprašanje, kak sc bomo' obnašali v tej. premenitvi razmerja sil. Ena pot bi bila, da se Stvori iz malih srednjedonavskih jn balkanskih držav močna državna gveza, v kateri bi našli svojo oporo. Izrazili smo Že ponovno svoj dvom nad možnostjo take zveze, ker obstoja med malimi državami preveč medsebojnih nasprotij In ker se opazuje pri njih težnja, iskati sl V dosego svojih specijclnih zahtev pomoči pri sosednjih večjih državah. — Ravun mi moramo biti vslcd tega skrajno previdni. Za nas prihajata v poštev Rusija, in flcmčlja, o katcrili mnogi pač upravičeno pričakujejo, da bosta vslcd mnogih okolnosti iskali skupnih potov k obnovi In odporu zoper današnje zmagovalce. Gotovo pa je, da bo Italija hitro stremela za tem, o pravem času graditi sl mostove do kontinentalnih sil, kakor je to delala vedno v preteklosti. Ko se jim * tem oziru posreči, doseči uspeh in •topiti v prijateljske ali celo zavezniške •veze z novim Berlinom in Moskvo, bi »e nam moglo zgoditi, da bi Italijane tudi v bodočnosti našli med onimi, ki Hm Je prepuščeno naše sosedstvo v interesno sfero. Italija sc je v svoji najnovejši, ne ravno dolgi politični zgodovini odlikovala po izredni politični ela-ttlčnostl, kateri se ima zahvaliti prav-taprav za sveje uspehe. Teh zmožnosti tudi zanaprej rotor« oe fcomo pogrešali Jci njej. Ali se bo naši diplomaciji posrečilo prehiteti Jo in privesti državo na stran ali v zvezo take državne skupine, ki bo tudi Italiji nasprotna. V položaju, v katerem se nahajamo, je tak cilj edina Irožnost, da osvetlmo Rapallskl poraz In da pripravimo vsemu narodu, tudi onemu onstran naših sedanjih državnih mejnikov, tako bodočnost, kakor Je Vredna svobodnega naroda, šele s tem bo konec interesnim sferam s strani ttallle. Da bi napočila kmnlu doba, ko bomo tnosll računati s takimi možnostmi Zahtevajte ,JUGOSLAVIJO" tferoL Tf. Bračun. JtpuMb fliotaija. Ko so pred letom po volltvab v fcohstltuanto izšle ii volilnega boja kot najmočnejši skupini radikalna in demokratska ter ni SLS niti v Slovenili segla absolutne večine, kar Je s sitnostjo upala, smo pričakovali, da •e združita največji stranki v vladno večino in se tega dejstva odkrito — veselili. Nadjali smo se, da bodo naši demokrati tvorili nekako ogrodje, ki bo * svojo privlačno silo privabilo čim-dalj več drugih strank v vlado ter s Sasom zmanjšalo opozicijo na Radiče vce z absurdnim programom. Toda prišlo je drugače. Z nepopustljivostjo proti socialističnim skupinam in brezobzirnim popuščanjem proti radikalni stranki, ki je s kupljenimi glasovi uveljavila proti močni srbski in še močnejši hrvaško-slovenskl opoziciji Vidovdansko ustavo, je JDS izgubila ogromno simpatij: saj ni izpolnila 1 d, ki smo jih stavili v njo. Kajti, če *'«*« bi bila v resnici ustava najboljša na svetu, odij ji ostane, da je sprejeta proti volji polovice naroda. To dejstvo nam je tudi v inozemstvu ogromno škodovalo: od časa bojev za ustavo pada rapidno naša vabita. V upravi smo pričakovali izboljšanja razmer v tem s nislu, da bo demokratska skupina z vso odločnostjo pometla s koruptnim režimom in zastavila ves upliv, da se nastavljajo brez razlike strank na vodilna mesta zmožni, nesebični in defavni uradniki, ki jim Je blagostanje in zadovoljnost naroda nad vse, a tpdi tu smo se motili. Zamenjali so se le protcžiranci, sistem pa je ostal isti. Zato konsolidacija države ne more * napredovati, ker ji manjka močne opore požrtvovalnega, zadovoljnega urad-ništva. 0 Predstavljali smo si demokratsko dobo kot dobo svobode in napredka, a tudi tu smo doživeli ne malo razočaranja. Baš demokrati' so upeljali politiko »močne roke«, jo zagovarjali, Jo zagovarjajo in udejstvujejo še dandanes. Sila pa rodi protisilo in tako je prišlo ravno pod demokratskim režimom do obžalovanja vrednih političnih umorov in izjemnih zakonov. Pričakovali smo, da bodo demokrati energično s pravičnimi šocijalnimi naredbami pobijali draginjo ter s tem omogočili napredek šolstvu in samoizobrazbi, a dočakali smo baš nasprotno. Draginja raste v nepredvidene višine, devet desetin naroda ne ve več, kako naj živi in se oblači, dobre knjige so, če sc sploh še kdo zmisli na nje, razven kapitalistom nedostopne; o zasledovanju razvoja v književnosti ni govora. Saj so dosegle celo učne knjige take cene, da si jih morejo omisliti le učenci boljših slojev. In vsi tisti ideali, ki smo si jih še predstavljali pod pojmom demokracija kakor enakost, bratstvo, pravičnost, kje ste? Kaka enakost je to, ako sme srbski list objaviti članek, ki ga slovenski ne sme? Kaka enakost je, ako razločuje celo ustava med uradniki brez pasivne volilne pravice in drugimi državljani, ako povdarjajo še sedaj demokratski ministri potrebo »depolitiziran ja činovnikov«? Kaka enakost je to, ako napredujejo na vodilna mesta ljudje po politični pripadnosti, ne pa po zmožnostih, starosti in študijah? In bratstvo? Ha, ha! »Anathema sit«, kdor se le s prstom dotakne demokrata, nasprotniki pa smejo lopati po tebi z izrazi, da se upira pero. Ne rečem, so še poštena demokratska glasila, ki nimajo takih grehov! Med te štejem v gotovem oziru »Slov. Narod«, a žali-bog imajo poštenjaki krog tega dnevnika premalo upliva na svoje vse bolj »temperamentne« sobojevnike. Zato ta surov ton v večini demokratskih no-vin. In pravičnost? Gospa »Justica« je imela nekdaj zavezane oči, da ne bi delala razločka med krivcu Pri nas pa ima menda zavezane o(či zato, da pravih krivcev sploh ne izsledi. Saj sme iskati in brskati le tam, kjer se ji ukaže, in gorje ji, če ne izsledi »zaželje-nih uspehov«. Tako je tudi gospa »Justica« na najboljšem potu, da postane dekla brez upliva. Narod Je razdeljen v dve polovici radtkalno-demokratsko gospodo in opozicijsko rajo. Seveda je opozicija kriva padanja valute, draginje, kratkomalo vsega zla, ki nas tare. Da bi ne bilo opozicije, bi bilo danes v »demokratski« Jugoslaviji že vse v najvzornej-šem redu, prava »aurea prlma aetas.« Vsaka kritika neznosne demokratske ere je »glas (vpijočega v puščavi«, učinek k večjemu zopet stara »pesmica« o »knpunu« v »Pondcljku« ali »temperamenten« članek o »zabavljačih in. polintellgentih« v »Jutru«. Navzlic temu ie nisem Izgubil vere v človeka-brata, ne v pristno demokracijo, ki je na pohodu pa —• s socialističnim gibanjem. Meilioi nit evropske i zlato no. Kakor znano, je ameriški delegat na portoroški konferenci polkovnik Smitd predložil, kratek ekspoze o projektu ameriškega finančnika Vander-lipa o ustanovitvi naddriavne banke z zlato rezervo in si pridržal dostaviti natančnejši načrt, kar je sedaj storil. V predgovoru, ki je datiran od 25. okt. t. 1™ izjavlja Vanderlifc da je njegov načrt napravljen po temeljitem proučevanju sedinjega gospodarskega položaja v ta državah. Ni ga smatrati / za amerikanskega, temveč za njegov oseben predlog. Upa, da se s sodelovanjem Amerike vseeno posreči zbrati potrebno glavnico (eno miljardp dolarjev v zlatu). Ta načrt tudi ni zdravilo za vse zlo, vendar pa bi se z njegovim uresničenjem stvorila solidna finančna podlaga za to, da bi se popravilo evropske finance. Z ustanovitvijo centralne banke t glavnico ene miljarde dolarjev v zlatu in z emisijo bankovcev, kritih v zlatu od najmanj^ 20%, bi bilo mogoče izdati pet miljard zdravih bankovcev, ki bi vživali zaupanje ha vsem svetu. Čeravno bi te n« bila »viza po«ameanim drža- vam pri emisiji njihovih lastnih novča-nic, vendar upa Vanderlip, da bi bilo to potem nepotrebno. Položaj Evrope je kritičen. Vsaka država bi si hotela izposoditi denar v Ameriki. To je pa večinoma nemogoče. Variderlipov projekt pa nudi taka jamstva, da privabi tudi amerikanski kapital, vendar je dobiček po njegovem načrtu omejen: večji del bi pripadal namreč vladam, pri katerih bi bile ustanovljene- podružnice te banke. Po načrtu samem (§ r.) naj se ustanovi banka kot »Delniško naddruštvo«, morda s .posredovanjem zveze narodov ali na drug način, ki bi omogočil, da se društvo postavi nad posamezne države. Glavnica bi znašala po § 2. eno miljar-do dolarjev v zlatu z možnostjo povišanja in bi se morala vplačati v zlatu (delnice po 100 dolarjev). Največ zlata bi gotovo prišlo iz Amerike. Ker namerava ta načrt omogočiti evropejskim državam svoječasni odkup ameriških delnic, dobijo te označbe »A«, druge pa »B«. Odkupovale bi se po 120 dolarjev. Vodstvo te banke (§ 3.1 bi obstajalo iz devetih, komisarjev, petih Amerikancev in štirih Evropejcev. Vrhu tega bi bilo tudi 9 namestnikov v istem razmerju. Komisarji bi morali biti neodvisni ljudje. Popol-njevanje bi se vršilo potem kooptiranja z, odobren jem vodstva amerikanske zvezne Rezervne Banke v Washjng-tonu. To razmerje in potreba odobre-nja kooptiranja bi odpadla, kakor hitro bi prišlo 75 % delnic kategorije A v evropske roke (§ 5.). Komisarji volijo generalnega guvernerja in namestika, ki mora dokler je večina delnic A v ameriških rokah, biti Amcrikanec (§ 6.). V vsaki državi, ki bi to zahtevala bi se ustanovila podružnica pod imenom »Narodna Banka z zlato rezervo«. Višino glavnice v zlatu določijo komisarji, a podpisala bi se s pomočjo fondov centralne banke. Vodstvo imenujejo komisarji centralne banke in sicer tri izmed finančnikov, tri izmed odličnjakov dotične države in tri kot zastopnike poljedelstva, industrije in trgovine. Isti bi bili najbrž pripadniki, dotične države. Komisarji bi imenovali še enega prisednika in enega namestnika, izmed sebe pa bi guvernerji izvoliti generalnega guvernerja in njegovega namestnika. (§§ 7. 8, 9, 10). Pogoji za ustanovitev podružnice so: 1. zahteva dotične vlade; 2. pre-puščenje primernega poslopja s pravico eksteritorialitete kakor za tuja' poslaništva; 3. obveza, da država ne bo omejevala cirkulacije bankovcev te banke, niti njihovega izvoza in uvoza, niti sklepanja pogodb, plačljivih V teh bankovcih; 4. oprostitev od davkov, namesto katerih se bo dobiček po odbitku v § 19. navedenih odstotkov prepuščal dotični vladi. (§ 1). Posojila bi se dajala in vloge sprejemale le v prometu z bankami in ne s posamezniki. Posojila se daje na tr-\ govske papirje, zapadojoče v 60, največ 90 dneh in zastavljene ob priliki kake transakcije. Biti morajo take, katero se označuje s »self liquidatitig« (vrednostni papirji, ki se sanii likvidirajo). Taka so posojila na poljedelske .pridelke za čas prevaženja proizvajalca do konsumenta ali pa posojilo na surovine za čas predelovanja in do prodaje in njih napravljenih izdelkov ali pa posojila na nabavljeno robo do prodaje na trgu. Ne dajo se pa posojila na delnice, obveznice, zastavna pisma ali vladne bone. Le če vlada sama podvzame trgovske operacije, ki se same likvidirajo, kakor nakup žita v svrho, da se proda prebivalstvu, se sprejmejo ob tej priložnosti od vlade izdani in od kake banke žirirani efekti,' (§§ >3 »n *4)* - \ Banke, ki žele stopiti v zvezo z Narodno banko z zlato rezervo, morajo dovoliti pregled svojega poslovanj** (§ 15)* Komisarji imajo pravico nalagati vsaki Narodni banki, da posodi drugi Narodni banki proti trgovskim papirjem. (§ 16). O emisiji bankovcev (§17) se je že zgoraj govorilo. Obrestna mera posameznih Narodnih bank mora biti odobrena po komisarjih. (J 18). Dobiček Narodnih bank se razdeli takole: Dividenda od 8% se ima plačati centralni banki za delnice, ki so v njenih rokah. Tričetrt od ostalega dobička se nakopičujejo kot prebitek, dokler ne doseže 20% glavnice dotične Narodne banke* Potem se pridržujejo kot prebitek le en četrt ostalega dobička, ena polovica pa se prepusti vladi dotične države. Kadar doseže prebitek 50% dotične glavnice, se prepusti tri Četrt omenjenega prebitka dotični vladi. Ostala četrtina se kot izredna dividenda izplača Centralni banki, katere delničarji dobivajo, Če mogoče, dividendo 8 % in eventualno izredno dividendo (5§ 19 in 20). Da se omogoči odkup amerikanskih delnic, določuje načrt, da sme vsaka evropska država zahtevati, da se ji serije delnic po 10 miljonov dolarjev odstopijo za ceno po 120 dolarjev potom žrebanja, toda le'-toliko, kolikor odgovarja razmerju glavnice njene Narodne banke napram celokupni glavnici Centralne banke. (§ 21). Cim preide 7$ % amerikanskih del- nic A v evropske roke, odpade določba glede petih ameriških komisarjev in potrebe odobren ja kooptiranja. Za ta primer se tudi lahko izpremeni statut, vendar treba ostalim posestnikom delnic kategorije A ponuditi odkup njihovih delnic. (§§ 22 in 23). Bankovci Centralne banke bi morali biti vsak čas izplačljivi v zlatu. Ker bi bila pa s tem dana možnost, da se odtegne banki in skrije zlato, bo to dopustno šele, ko se zboljšajo razmere in se utrdi zaupanje v te zdrave bankovce. Zato bodo imeli komisarji pravico, da vstavijo izplačevanje v zlatu. O tem načrtu se na konferenci najbrž ne bo oficijelno razpravljalo, temveč se prepusti posameznim delegacijam, da obveste svoje vlade, kar ;c jugosl. delegacija že storila. Adriaticus. Mje v Hi državah. IV, Mestna sodišča. Kršitelje zakona, ki jih aretira mestna policija, odvajajo navadno pred policajno sodišče (Police CourtL V vsakem večjem mestu je eno ali več poticajnih sodišč, ki obravnavajo proti osebam, obtoženim radi manjših prestopkov, kakor male tatvine, pijanosti, pretepanja in nerednega obnašanja. Glede oseb pa, ki so obtožene radi težjih pregreškov in zločinov, jih policajno ^Hišče pridržuje za obravnavo in razsodbo v višjem -sodišču. Poiicajni sodniki so izvoljeni v splošnih volitvah ali pa imenovani od mestnega poglavarja. Izbira poli-cajnlh sodnikov zasluži resno paz-nost, kajti policajna sodišča so v mestnem življenju večje važnosti, kakor sl v obče predstavljamo. Od njih Je odvisno, da-li policija vrši svojo dolžnost ali je brezskrbna v zasledovanju zločincev. Poiicajni sodnik mora na eni strani podpirati policijo v vzdrževanju reda, na drugi strani pa mora obvarovati občinstvo pred neopravičenim nadlegovanjem s strani policije. On mora poznati razmere, v katerem ljudstvo živi, ako hoče biti pravičen sodnik. Bister In razumen sodnik utegne rešiti človeka, ki se je prvič pregrešil, pred nadaljevanjem na potj zločinstva; utegne pomagati 'neuke*,- kršitelja zakona ali braniti člpveka, ki je bil aretiran od nevednega policaja: Na drugi strani pa utegne neusmiljen in nerazsoden sodnik napolniti mestne zapore z ljudmi, ki so pravzaprav neškodljivi In morda nedolžni, in ogorčevati občinstvo proti taki ju-stlci. Višja mestna sodišča. Razun policijskih sodišč Imajo večja mesta tudi višja kriminalna sodišča, k| obravnavajo v težjih kriminalnih slučajih. Ravno tako se nahajajo v mestih nižja civilna sodišča za manjše pravde in višja civilna sodišča tvorijo le del državnega pravosodnega sistema. Vedno je priziv odprt na višje državno sodišče. Posebna mestna sodišča. Dodatno k rednim policijskim sodiščem Imajo večja mesta tudi mnogo posebnih sodišč, ki se pečajo s posebnimi vrstami kršiteljev In posebnimi prestopki. Tako Imamo na pr. Domestic Re-latlons Court, ki sc pečajo s spOrl, pastalimi med ženo in možem. Nočna sodišča služijo za hitre obravnave proti osebam, aretiranim po noči, tako, da jim ni treba prenočevati v zaporu, da čakajo na policijskega sodnika v dnevni Razpravi-Ako se pomisli, da sodišča razmerno oproščajo polovico aretiranih ljudi, Je potreba takih sodišč v svrho hitre obravnave samoobsebi umevna. Mladinska sodišča. Najbolj važna izmed teh posebnih sodišč so mladinska sodišča, kjer sc obravnava proti mladim kršiteljem zakona. Nekdaj se Je proti mladim zločincem ravnotako postopalo kot proti odraslim. Obravnavalo se jo proti njim na rednih sodiščih, dobivali so stroge kazni In šli so v Ječo skupaj s starimi In zakrknjenimi zločinci. Tako so se pohujševali. _To se je sedaj opustilo in ustanovila~so se povsod posebna sodišča za postopanje proti otrokom. Na/mladinskem sodišču ni porote, ker je boljše prepuščati mladega 2ločinca Inteligentnemu in dobrosrčnemu sodniku, ki je v stanu najti vzroke, ki so v vsakem posameznem slučaju spravili otroka do zločinstva, In ukreniti, da se taki vzroki odpravijo. Ori mora gledati ne le na to, da deli pravično kazen, marveč zlasti na td, da reši mladega zločinca pred nevarnostjo zločinstva v nadaljnjem življenju. Otroci dostikrat odpuščeni pogojtto (»on probation«) in posebni uradniki (probation officers) morajo paziti na njih ponašanje. Hiša v senci. (Pariz.) »Vendar že!« Mož, ki jc stal malone dve url pred vrati hiše v Wagramski aveniji, se Je oddehnil in nagovoril gospoda, ki je bil stopil iz nočne teme ter krenil v vežo. »Kaj ne, da mi je čast govoriti z Mr. Joejem Jenklnsom?« Došlcc Je pritisnil na gumb električne svetilke in jarka luč je oblila po-javo moža, ki je čakaL Ta ogled je vidno zadovoljil detektiva, zakaj vprašal Je: »Kaj izvolite?« »Nekhj silno važnega bi rad govoril z vami, Mr. Jenkins! Ali vas smem spremiti na minuto v vaše stanovanje?« »Prosim!« j Detektiv je odprl dvigalo in pritisnil na gumt). Sc hipec, in bila sta v drugem nadstropju, v Jenkinsovem stanovanju. »Srečen sem, da vas še dobim, Mr. Jenkins,« je izprcgovoril nočni gost., »2e to, da sem čakal na vas od dveh do štirih zjutraj pred vežnimi vrati, vam lahko priča, kako zelo se mudi. Stvar, ki me je napotila k vam, je sila zagonetna; še zdaj se tresem, ako pomislim nanjo.« »Samo trenutek,« ga je prekinil detektiv. »Kakor vidim, ste odšli z doma danes popoldne — se pravi, včeraj popoldne ob štirih. Od tistihdob ste se vrnili v svoje stanovanje le za hip; ostali ste do pet minut, ne da bi bili napravili luč, in na to ste zopet odšli.« Prišlec je skočil na noge ter izbuljil oči v detektiva, ki ga je gledal % mirnim smehljajem. »Nimate se počemu razburjati,« le povzel domačin. »Stvar je zelo preprosta. Blato, ki vam je obrizgalo hlače malone do kolen, mi priča, da ste hodili po dežju; deževalo pa je včeraj popoldne okrog četrte ure. V nasprotju s hlačami so vaši črevlji snažni; to pomeni, da ste bili potem doma in ste se preobuli. Vidim tudi, da so brizgi na vaši levi hlačnici deloma okrtačeni, do-čim je desna vs^ oškropljena. To je dokaz, da v svoji sobi niste prižgali luči, ampak ste se očedili z največjo naglico in ste takoj zopet odšli.« »Zares, Mr. Jenkins,« Je odgovoril gost, »vse je do pičice tako, kakor pravite. Zdaj sem prepričan, da vidite več in globlje od drugih ljudi, in tern trdneje se nadejam, da razbistrite zadevo, ki me je privedla k vam ob tej pozni uri.« To rekši se je spustil zopet v našla--njač in povzel: »Lastnik sem hiše v. Mlramarskl ulici številka 84; to je staro poslopje, kt ga poseduje naša rodbina že svojih , sto let ali delj. Do lanskega leta sem jo oddajal cunjarju, ki je imel v pritličju In v obeh nadstropjih piisarno in skladišča. Odkar se jc ta Izselil, ker Je po-■ večal svoj obrat, nisem mogel več najti najemnika. To ni nikako čudo, zakaj škatlja je trhla, In kraj, kjer stoji, ni bal na dobrem glasu. V nameček pa ima še nafiako, da so okna proti severu, ‘ tako, da solnce 'nikoli ne prisije vanjo. Sosedje, kakor sem zvedel po naključju, jo imenujejo »hišo v senci« ter pripovedujejo o nji vsakovrstne abotne bajke, ki so seveda neutemeljene: jaz kot lastnik bi moral pač vedeti, če bi kaj bilo. Nu, kakor sem rekel, Mr. Jenkins; hiša Je prazna že leto dni. Izveski na Oknih, z napisom »Na prodaj ali v najcni«, so počasi zbledeli in postali nečitljivi, tako, da sem že premišljal, ali lili Je sploh vredno nadomestiti z novimi; tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Lepega večera Je prišel k meni človek ter me je vprašal, ali mu hočem dati hišo v najem in koliko da zahtevam zanjo. Povedal sem mu skromno ceno: 3000 frankov na leto, In mož Je udaril brez obotavljanja. Rekel ml je, da jo najame za leto dni, kcsncjc pa bi Jo kupil, ako bo Še na prodaj; zalo mora staviti pogoj, da se doslhdob ne spustim z tiikomcr več v pogajanja glede svoje hiše in je zlasti ne bom nikomur razkazoval. Nu, to se ve, da me Je pogol nekoliko izncnadil; a vendar sem ga sprejel z veseljerh, zakaj minulo leto me Jc prepričalo, kako malo Je upanla. da bi kdaj našel kupca za sVojo podrtijo. Najemnik Je takoj odštel 250 frankov za prvi mesec in prevzel vse hišne ključe.« »Kdaj Je bilo to?« Jc vprašal Mr. Jenkins. »Dno 1. februarja; mesce in tri dni je zdaj tega« »Kako jc bilo Ime najemniku?« »Rekel Je, da sc pišo Arlstid Gra-nard. Ponudil sem mu, da dam hišo temeljito očistiti, a gospod Grnnard se Je zahvalil. Rekel je, da ni potreba, ker ima dovolj osobja In lahko sam opravi vse. Lahko sl mislile, da nisem dolgo ugovarjal.« »S kakšnim namenom Je vzel gospod Granard vašo hišo v najem?« je vprašal Mr. Jenkins. »Ali vain Je kaj povedal?« ' »Da. Rekel ml je, da hoče otvorltl Kalvanoplasillki zavod. Lahko si ml- 13. novembra 1921. * ........... slite, kako sem bil vesel, da sem zopet oddal hišo. Naslednje dni sem nekajkra-tov zavil po Miramarski ulici mimo njenih vrat in sem enkrat videl velik voz, s katerega &o skladali razne predmete in jih spravljali v hišo. Vse te stvari so bile zavite fn zašite v platno; po obrisih se je zdelo, da morajo biti stroji. Nisem se mogel premagati, da ne bi stopil za hipec v hišo; sem pozvonil, mi je odprl gospod Granard v svoji lastni osebi. Moj prihod ga je oči-vidno zelo iznenadil — skoraj bi, rekel, prestrašil, zakaj hlastno me je vprašal, česa želim. »Ničesar posebnega,« sem odgovoril, »le vprašati sem ■ vas hotel, kako ste zadovoljni s hišo.« »Imenitno, imenitno,« je vzkliknil on in toliko da me ni porinil čez prag. Lahko si mislite, da se nisem baš malo čudil njegovemu vedenju. Toda rekel sem si, da lahko dela v svoji hiši, kar hoče. Štirinajst dni po tem dogodku sem šel neko noč ob poltreh zjutraj mimo svoje hiše v Miramarski ,ulici. Zakasnil nem se bil s prijatelji pri kvartanju. Baš ko sem stopal mimo, me je prehitel avtomobil in se mahoma ustavil pred številko 84. Radovedno sem obstal in sem videl skočiti z voza dva gospoda, ki sta odklenila vrata in stopila v hišo. Tisti hip, ko se je hotel voz odpeljati, je pribrnel z nasprotne strani drugi avtomobil, s katerega je tudi stopil nekdo; za hipec sem spoznal v tem došlecu gospoda Granarda. Naglo je odklenil in se vrnil v moje začudenje 2 enim izmed gospodov, ki sta dospela pred njim. Sedla sta v avtomobil, ki je še čfikal, in se odpeljala proti Mont-martskemu bulvarju. Baš sem hotel oditi, ko se je pripeljal tretji avto, iz katerega Je stopilo dvoje gospodov. Nekam posebno sta potrkala na vrata, ki so mahoma odletela, dasi ni stal za njimi nihče, ki bi jih bil mogel odpreti.« »Po čem sodite, da ni bilo nikogar?« »Vrata so se naglo zavrtila na svo-"H tečajih in treščila ob zid; to je do-;.z, da ni stal za njimi nihče, ker bi jih bil vendar zadržal. A tudi pred njimi ni bilo nikogar — saj bi ga bil moral Videti.« »Kaj se je zgodilo potem?« »Majaje z glavo sem krenil dalje; kar se pojavi z leve človek v divjem teku. Dirjal je, kakor dirja tisti, ki mu gre za življenje i za las je manjkalo, da me ni Vodrl. Očividno so ga preganjali Ko je bil vštric z menoj, je zavil begunec preko ulice; pred mojo hišo pa se je zdajci ustavil in potegnil iz žepa ključ. Radovedno sem stopil za njim ter spoznal v svoje nepopisno začudenje gospoda Granarda, svojega najemnika. Tisti hip je spoznal tudi on mene. Svoj živ dan, Mr. Jenkins, še nisem Videl tako prepadenega človeškega* obraza. Pogledal me je, kakor bi videl pošast pred seboj, in šele čez nekaj trenutkov se mu je razvezal Je- zik. »Kaj hočete?« je zavpil. »Česa želite od mene? Čemu vohunite tod okoli?« Izkušal sem ga potolažiti in sem mu povedal, da sem prišel po naključ-ku tod mimo. A ni me poslušal. »Kaj vohunite?« je kriknil še glasneje. »Mari sem vam kaj dolžan? Ali niste dobili najemnine?« Tisti hip je obrnil ključ; bliskoma je skočil v hišo ter zaklenil vrata za seboj. V naslednjem trenutku so dospeli njegovi preganjalci na lice mesta; ko so me naglo in pozorno premerili z očmi, so zdreviii dalje.« »Kaj ste storili potem?« je vprašal Mr. Jenkins. »Z glavo sem zmajal in krenil domov. Odkrito priznam, da sem se hudo zamislil nad stvarmi, ki sem jih bil videl in slišal. Vsekako sem sklenil posvetiti hiši v Miramarski ulici nekoliko pažnje. Večkrat sem šel zvečer mimo nje. Oknice so bile vedno skrbno zastrte, toda za njimi sem videl luč. Dne 1. marca, to je, mesec dni po najetju hiše, pa je prišel gospod Granard rano zjutraj k meni. Izjavil mi je, da se je odločil kupiti hišo, ako jo dobi za pametno ceno, in tako sva se pogodila nazadnje za 96.000 frankov. Gospod Granard je pripomnil, da je vajen urediti vsako stvar takoj, in mi je izplačal kupnino še tisti trenutek. A zdaj sledi uganka. Davi, to je, tri dni po nakupu, se je gospod Granard nenadoma zopet oglasil; prišel mi je povedat, da mora zaradi nete dedščine v Kanado. Zato je primoraiPopustiti svoje podjetje in kajpak tudi prodati hišo. Vprašal me je, ali Jo hočem kupiti nazaj? Seveda sem odgovoril, da se ne morem odločiti za takšno kupčijo. Priznal sem mu, da sem bil ves vesel, ko sem dobil kupca in se iznebil hiše, ki itak ni vredna dosti več nego prostor, na katerem stoji. »Nu,« je dejal gospod Granard na te moje besede, »saj vas ne mislim odreti. Koliko pa cenite stav-bišče?« »38.000 frankov,« sem rekel tja v en dan. »Dobro,* je odgovoril gospod Gra-, nard, »če ste vi zadovoljni, je meni prav.« »Kaj sem hotel? Hiša je vredna med brati svojih 50.000 frankov; za to ceno jo lahko oddam pariškemu mestu, kadarkoli hočem. Res čudil sem se pravzaprav, da gospod Granard, ki se zdi tako preudaren trgovec, ni pomislil na to. A meni je bilo seveda tem ljubše. Plačal sem gospodu Granardu njegovih 38.000 frankov in hiša je bila zopet moja.« »Ali ste mu jih odšteli pri tisti priči?« »Da in ne. Najprej sem mu hotel dati bankovce, toda on je rekel, da ne prenaša rad toliko gotovine; rajši naj mu napišem ček.« »In tako ste storili?« »Da. Ko sem baš pomočil pero, mi je rekel gospod Oranard; »Še nekaj. V vaši hiši imam več preprog; nedostaja^mi časa, ne utegnem jim iikati kupca, ki bi jih plačal po pravi vrednosti. Ali mi jih hočete odvzeti? Poceni vam Jih dam: za 500 frankov.« Izprva sem nekaj okleval, a vendar me je pregovoril, da sem kupil preproge. Ko sem izročil gospodu Gra-nardu ček za 38.500 frankov na svoj račun pri »Credit Lyonnais«, sem se napotil v Miramarsko ulico, da bi si ogledal zopet pridobljeno lastnino. In kar sem našel, me je iznen&dilo tako, da nisem vedel lod ne kam. Gospod Granard je govoril resnico; vsa hiša je bila pogrnjena s preprogami od vrha do tal. Na prvi pogled sem spoznal prave perzijske čilime; njih vrednost je daleko presegala ceno 500 frankov, ki sem jo plačal zanje. Le iztežka sem verjel svojim lastnim očem. Nazadnje sem bil že prepričan, da morajo biti pač le spretne ponaredbe; a tedaj sem zapazil v kotu, kjer je stal gotovo do nedavna še Granardov koš za papir, zmečkano papirnato kepico. Zravnal sem jo in spoznal v nji račun tvrdke Montholon Fržres, ki je naša največja trgovina s preprogami. Glasil se je na devet perzijskih čilimov v skupni vrednosti 25.000 frankov in je bil pravilno saldiran. Ves zamišljen sem obhodil sobe in stopil naposled k oknu. Tam pa sem odkril nekaj, kar je prignalo mojo osuplost na višek. Pokrov ogrevalne priprave je bil premaknjen. Hotel sem ga popraviti, a začutil sem odpor; nekaj je moralo biti vmes. Snel sem pokrov, da bi odstranil napotje, in sem našel listnico z 38.000 franki, to je, s ceno, za katero sem bil kupil hišo od gospoda Granarda. Po tem odkritju se mi Je mahoma zjasnilo, da nekaj ne more biti v redu. Vsa stvar je sumljiva; nekaj se je zgodilo ali pa se ima zgoditi; prejkone kak zločin. In zato sem prišel k vam, Mr. Jenkins. Toliko sem slišal o vas; pravijo, da ste naj-bistroumnejši človek v Evropi. Dajte, Mr. Jenkins, povejte mi, kaj pomeni vse to?« Detektiv je gledal nekaj časa predse; njegove obrvi so bile namršene, oči malone zaprte. »Predvsem nekaj,« je izpregovoril po daljšem premolku. »Ali je gospod Granard že predložil vaš ček v izplačilo?« »Ne. Razšla sva se ob štirih; moja banka je morala biti takrat že zaprta.« »Dobro! Potem takem se zglasi jutri zjutraj ob devetih. Se bolj verjetno pa je, da pošlje koga drugega in ga počaka kje v bližini Pravite, da ste našli neko listnico. Ali jo imate pri sebi?« »Evo Je.« Gost je potegnil iz žepa staro črno listnico in jo pomolil detektivu. »Vsebine se niste doteknili, kaj? Ste !i kaj odstranili ali dodali?« »Prav ničesar.« »To je bilo pametno.« Detektiv je odpri listnico in v naglici preštel vsebino; bili so sami tisočaki. »A zdaj se pomeniva o tem, kar je glavno. Gospod Granard vam je plačal pred tremi dnevi 96.000 frankov. Kje imate denar? | Ali ste ga nesli v banko?-; »Ne še! Na banko grem le vsako i soboto. Danes je petek; jutjri sem mislil naložiti dejiar.« »Tedaj ga imate doma?« »Da!« »Ali se čutite toliko čilega, da me morete spremiti v Miramarsko ulico?« »Zdajle? Ponoči?« »Še to minuto! Stvar ne trpi odlašanja.« »In kaj si obetate od najinega noč* nega poseta?« s »Nu,« je dejal Mr. Jenkins smehljaje, »gospod Granard utegne biti zdajle v hiši. Gotovo se mu bo mudilo vzeti pozabljeno listnico. Pri tej priliki bi se rad nekaj pomenil ž njim. Ali poidete z menoj?« »Kako ne bi šel? Počutim se kakor riba v vodi.« Mr. Jenkins je vzel iz svoje pisalne mize browuing, in gost ga je videl, kako je napolnil skladnico. Nato je poklical nekoga po telefonu in govoril ž njim v angleškem jeziku, ki ga lastnik skrivnostne hiše ni razumel. »Zdaj si vzameva avto,« je dejal Mr. Jenkins, ko sta dospela na ulico. Kriknil je avtomobilu, ki je baš pri-brenčal mimo, in velel ustaviti pri Montmartrski ulici. Tam sta izstopila in peš nadaljevala pot. Na vogalu Mi-ramarske ulice se je meščan po naključju ozrl in zapazil, da, jima sledita od daleč dve postavi. Nekam plašno je opozoril detektiva. »Ne bojte se,« je dejal Jenkins smehljaje, »to sta moja pomočnika. Naročil sem ju po telefonu. Ako me vse ne vara, utegnemo imeti še posla nocoj. Kakšno številko ima vaša hiša v Miramarski ulici?« »84.« »Tu je 72. Ali je na tej strani?« »Da!« »Potem stopiva na ono stran.« Hiša št. 84 je bila vsa v temi. V preperelem pročelju je bilo res nekaj zloveščega, in pridevek »fyiša v senci« se Je zdel povsem upravičen. Okna so bila slepa in motna; poznalo se je, da ne stanuje za njimi nihče. Prišleca sta obstala, »Vidite ii kaj?« je šepnil detektiv. »Ne!« »Dobro pazite na okna v drugem nadstropju!« Lastnik hiše je ostro pogledal kvišku. In že mu je ušel presenečen vzklik. »Pri srednjem oknu je luč!« »Se pravi, na mostovžu?« »Da!« »Stopiva!« (Dalje prihodnjič.) Odkod čut d/užabsosti. »Oni gospod je pa zelo družaben.« »Da. Saj je lahko, ker je v družbi prišel na svet — kot dvojček.« Zagonetna smrt. »Le pomislite,« je pripovedoval nekdo, »moja teta je bila devica in vsa zaljubljena v svojega psa, tako da Je psu v oporoki zapustila tisoč dinarjev. Naslednjega dne je pa pes crknil.« — . »Najbrže vsled žalosti?« — »O ne, zastrupil se je, ta norec.« Kazen za zaljubljence. Neko ameriško sodišče določa kazen: aa vsak poljub pet. za vsak objem , pa 15 dolarjev. Za noč prebito v lju- $ bežni, bi potemtakem sledila smrtna kazen. Toda zakon določa še strožjo kazen: dotičnik se mora takoj — po* ročiti. m Deklanmtorica; Iz nekega sporeda: »Pesem .Ljubezen v gozdu’ bo de- • klamirala gospodična, ki je v tej stroki '• zelo izurjena . . .« 'Ilir' Logično misli. 'V Kmet je šel k urarju uro kupovat. \ »To je zelo fina ura,« je hvalil urar svoje blago. Gre osem dni brez na-vitja.« — »A-a! Koliko časa pa gre, če ’ jo navijem? . . .« Milijonarjevo srce« Na čudežen način si je bil revež priboril vstop v milijonarjevo pisarno. " Skoraj pokhknil je bil pred mogočnikom, ter mu začel pripovedovati o svo- "'" jih težavah: koliko otrok da ima, ki niso ’1* nikdar do • sita siti, kako da mu je žena bolna in kako da je sam že več mesecev brez službe. V tako pestrih barvah mu je popisoval svojo nesrečo, da se je * ! začel milijonar solziti in si brisati oči. “ Revež si je bil svest, da je dosegel svoj cilj. Milijonar je vstal, ter šel k svojemu ‘ ■ tajniku, rekoč: »Prosim Vas, vrzite tega človeka ven, če ne mi bo še srce ' počilo . . .» Slab učinek. Mož je prišel pozno ponoči domov. Potihoma je šel v svojo sobo in se *' splazil v posteljo. Zena ga je pa sli-šala in si rekla: »Čakaj, ustrašila te bom!« Zaviia se je v belo rjuho ter šla k njegovi postelji. Mož jo je vprašal s trepetajočim glasom: :-Kdo je?« — »Jaz sem duh,« je zašepetala žena. — »O, potem je že dobro. Mislil sem že, da je moja žena.« Žensko »prijateljstvo«. Ko/ sta šla prijatelja po stopnicah, je vprašal prvi drugega: »Ali ve tvoja žena, da pridem k Vam na kosilo?« — »Ne, ne ve. Sem se bal povedati . . .« r Michčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »Pokličite mi gospodične L**sko, B**sko, M**sko in d’ 0**sko!...« IV. Leteča četa. , Tisti večer okrog pete ure so se Sprehajali vsi štirje po Froidman-telski ulici, kakor vrli meščani, ki si privoščijo po napornem delu nekoliko svežega večernega zraka. Toda po njihovih raztrganih plaščih, po dolgih rapirjih, ki so jih košato pe-rili mimoidočim pod noge, po zakrpanih škornjih in srdito zavihanih brkih je moral vsakdo čutiti;-kaj so. Sedanje življenje se .vitn je zdelo nebeško. Želeli so si le, da bi trajalo vekomaj. Mirta je izpolnjevala svojo obljubo brez utrgav&nja In krčmarica prt »Beli svinji« je skrbela za--nje kakor rodna mati. Jedli in pili so do onemoglosti. Jutro za jutrom jim je prinašal Gilles vsakemu po dva tolarja, da niso bili brez denarja. Včasi, kadar so se naveličali pitja in kockanja —r • zakaj vse je mogoče na tem svetu — so krenili skupaj na izpreho,d, polneč ulico s svojim rožljanjem, mahanjem in preklinjanjem. NikoJi pa niso. pri tem zanemarili pažnje na dvorec, v katerem se je skrival Rcyal de Be-aurevers. »Le. kaj počenja tam?« so se vpraševali, izmišljali so si ne-S;eto fantastičnih možnosti. Nu, res^-nica je bila preprosta: Royal je bil dokaj resno ranjen in Nostradamus ga je zdravil počasi, dasi uspešno. Na takšnem izprehodu vidimo klateže tudi nocoj. »Glejte,« je baš vzklikni! Strapa-lar, že spet nosilnice. Aha! Imenitna gospa je bila v njih; evo, zdaj gre po dvižnem mostu. Ali je zala, Bog in bogme l česa neki išče pri čarovniku?« »Koliko jih je, teh nosilnic! Štej-mo jih; tako nam bo vsaj krajši čas.« »Ecco, in še ti,dve! Ma to sta srotovo markizi ali vojvodinji...« »In distile kospot, ki hodi op o&raliah »Evo cip, kako se vrstijo s svojimi pankrtl v naročju.« »Spet gre golobička čez most. Ne bo mu dolgčas, Bog In bogme, da ne!« • »Komu?« »I komu drugemu kakor našemu golobčku!« Vsak dan so strmeli nad pestro množico visokih dam, vlačug, meščank, rokodelcev, vojnlkov, vell-kašev, starcev in otrok, ki so-jim vsem oči gorele v nadi, bodisi da so prihajali k lečniku po zdravje, k čarodeju po ljubavne kapljice ali smrtonosni strup, ali k zvezdarjii po prerokbo ... Ljudstvo se je zgrinjalo z vseh štirih strani Pariza. Reveži in dvorjani,- delavke in vojvodinje so potrpežljivo čakale na ulici, kdaj pride vrsta nanje, da bodo smele stopiti pred velikega maga. Ime »Nostradamus«, je šlo od ust do ust. ■. Prepovedovali so o čudežnih ozdravljenjih; šušljaje so ponavljali drug drugemu drzne prerokbe; ves Pariz je hotel videti moža, ki je mo-, gel nemogoče. Hromci so se vlačili k njemu. Prihajali so slepci s svojimi vodniki. Vzkliki radosti, jeki obupa. solze, smeh — vsakatera človeška beda se je Izlivala v tesno strugo Froidmantelske ulice... Vsak dan so opoldne spustili dvižni most: množica se je nabirala od prvega svita. Drug za drugim je stopal v dvorec. Na pragu jih je sprejemal suhljat in majhen starček, ki je neprestano mrdal z obrazom. Nekateri so se vračali obupani, a teh ni hotel nihče videti, nihče jih ni poslušal. Drugi so prihajali Iz dvorca tuleč od radosti, poklekali sredi ulice in na glas oznanjali svoje ozdravljanje. In vedno Iznova se je dvigal hrup in vik: ,Evo čudeža! — Evo čudeža!’.,.« Lečnik je sprejemal brez razlike vsakogar, kdor je Iskal njegove pomoči; zavračal pa je sleherno plačilo. Kadar se mu je posrečilo rešiti dete, ki ga je prinesla plakajoča mati, je rekel kratko: »Nikar! . . . Ta minuta zadoščenja mi je v nagrado za dolga leta i Edino, čemur se je moral ukloniti vsak, kdor je hotel govoriti z Nostradamom, je bil strogi red pri vhodu. Ljudje so vstopali po vrsti, kakor je kateri prišel. In ob sedfhlh zvečer se je vzdlgnlLmostlč, v znamenje, da mag nocoj več ne sprejema. Za nekaj minut je bila ulica Izpraznjena In tiha — do drugega jutra, ko se je začelo vse to čudno življenje iznova. Kakor vsak večer, je naša če-tvorica telesnih stražnikov Royala de Beaureversa tudi nocoj prisostvovala razhodu množice. Nato je krenila v svojo krčmo, da bi se lotila prijetnega in vselej nestrpno pričakovanega dela, ki ga imenujemo večerjo. Njih miza je stala tik pri vratih, in vrata so bila odprta na ste-žaj, tako da so tudi med jedjo lehko nadzorovali dvorec, če so le malce Iztegnili vratove. Po vsakem obedu so zapovrstjo opravljali stražo, do-čim so trije tovariši spali. Polni sladkih pričakovanj so stopili v gostilniško izbo. »Glej, glej!« je vzkliknil Trinque-mallle. »Natakarice! . . .«. Navadno jim je stregla krčma,-rica s pomočjo umazane dekle. Prijetno Iznenadenje jim je zaprlo sapo. *štlrl so,« je povzel Trlnque-mallle. »Dutl mi smo štir,« je modro pripomnil Bouracan. »In kako so zale, madonna san-ta|« je zasopel Corpodlbale. »Bog In bogme I« je pokimal Strapafar ter pomembno zažvižgal . Sedli so za mizo in se z radostno vznemirjenim srcem lotili »dela«. Natakarice so jim stregle z ljubkim muzanjem in vabljivimi nasmeški. Klateži so lakomno buljili *z očmi. Oblečene so bile kakor vse natakarice; nosile so modrce z globokimi izrezki, rokavce do komolcev in kratka krila pestro kričečih barv-Toda njih obleka je bila od finih, svilnatih blag. Bile so natakarice, a takšne, ki so že na streljaj dišale na nraoblečsnib damah* Kar sijale so od poredne mladosti. Hrzale in rezgetale so nalik jezgrim kobilicam, ki čutijo žrebce v bližini. Četvorlfca je zijala, požirala sline ln zavijala oči . . . Dasi je krčmarica pri »Bell svinji« od nekdaj zvesto izpolnjevala Mirtine ukaze in stregla uglednim gostom s svojo najboljšo jedjo in pijačo, je treba vendar priznati, da Idateži niso pomnili večerje, kakršno so dobili nocoj: ogromnega karpa, svinjsko glavo, pol tucata škrjan-čkovih paštet in srnjakov hrbet, obložen z jerebicami, nadevanimi s klobasino; v nameček pa še sladoled ter najraznoličnejše slaščice. Vin je bilo četvero: saumurec, beaugen-sijec, montlhčrijec in burgundec. O španskih vinih, ki so tekla najna-zadnje, niti ne govorimo — čeprav so jih hvalili naši nepridipravi do konca svojih dni. ’ Pod vplivom dobre jedi in rajne pijače so Royalovl telesni stražniki naglo začutili odličnost svojih oseb, Odpasali so raplrje ter jih obesili na zid; njih lica so plamenela kakor jutranje solnce ln njih jeziki so z goro-stasnim pretiravanjem oznanjali lastno hvalo. Tako nazorno in zgovorno so pripovedovali svoje slavne čine, da so zale natakarice kar trepetale od strastnega občudovanja. Sleherni je imel svojo posebno poslušalko; stala je za njegovim hrbtom in mu nalivala kozarec, nakladala krožnik ter pazila z nežnim in laskavim očesom na vse, kar je služilo njegovi telesni udobnosti. Ena izmed njih je bila plavolaska, druga rjavka, tretja rdečka, četrta vranka. Plavka se je pridružila Trinquemaillu, rjavka Strapa-farju, rdečka Bouracanu, vranka Corpodibalu- Ko so použili srnjaka z jerebicami in burgundcem, so sedle devojke prav po domače k našim možem. Pri španskem vinu so jih že smeli ščipati v ledja; ko pa je hotel Bouracan ocmokati svojo rdečko, je okusilo kosmato Nemčevo licc vso težo njene mehke roke. Bouracan je plakal od .ganjenosti, Strapafar je bliskal z očmi, Cornodibala is 2vm>kd sladkobno laško serenado, a' Trinquemaille je glasnd' klical sv. Pankracija na pomoč, da bi obvaroval njegovo nedolžnost. Tisti večer je ostal klatežem v spominu kot blažen sen, poleg katerega je bila tudi najlepša resničnost le klavrn odsev paradiža. Okrog pollndvanajste ure so bili naši junaki že do dobra pijani vina, govoričenja in ljubezni. Toda pre-ostajalo jim je še okusiti najslajšo vseh omam: pijanost samoljubja. Umetnost laskanja, ki je izmed najtežjih, pa tudi najkoristnejših na svetu, so Imele navihanke v mezincu. Tako na primer rdečelaska, ki je nenadoma zamenjala svoj elegantni izgovor z »bouracanščino«: »Herrgott sagrament, ta kospot Pouragan je pa res fertamano sauper fant!« Vse se je zdrznilo. In Strapafar i® izrazil strmenje svojih tovarišev: »Viš jo, golobičlco, da govori l njim po njegovo!« Bouracan je osupnil. A brž je za* vzel stališče : ^ »Ja,« je dejal, »učim jo koforio po francosko.« Vsi so zavidali preklicanemu Bouracanu. Toda že se je oglasila rjavka: »Bog in bogme, golobček, me Pa-rižanke smo pač povsod doma ln Jeziki naših ljubčkov so naši jeziku« Strapafar se toliko da ni stajal oa veselja. 1 , ’ »Madonna lavandaia,« je vzkliknila vranka, »nosoj ga vidim, aa J amor kudičevo bella cosa! nll. Corpodibale se je ponosno napih- g »Gospodične,« je vzdihnila plavo' S. laska, »v imenu svetega Pankracija.« vas rotim, prizanesite svojemu zve ličariju In krotite poželjenje mesa. « . vam ne bo treba k spovedi.« Trinquemaii!c se je pobožno raz- & jokal. Četverici je bilo pri kor da je zrasla za deset komo ; i Šele sedaj so vedeli, kaj se 1 ^ ponos! (Dalje prih.) v drobiž. * Jubilej strašnega požara v Či-*a8». Letos je preteklo 50 let od usodepolnega dne v letu 1871, ko je ^bruhnil strašni požar, ki je upepelil jBesto Cikago. Na protoru, kjer ie ta ®n divjal požar, je uničenih 29 cer- 19 hotelov, 9 gledališč, 5 šol, 29 butičnih prostorov, preko 100 trgovcih podjetij, 17 pivovaren, poštni »rad, sodnija in trgovska komora. Na “verni strani mesta je bilo uničenih >0.000 poslopij, med njimi 1000 trgo-Tln- Skupna škoda je znašala 150 milijonov dolarjev. Človeških žrtev je ®Uo okoli 300. Cikaški požar 1. 1871 J* eden najstrašnejših požarov v svetovni zgodovini. Ljudska pravljica pripoveduje, da je ogenj povzročila neka ^ i* gospodinji prevrnila sve-*>*"0 v času, ko jo je gospodinja •holzla. — Danes je Cikago zopet eno ®*jveijih in najprometnejših mest ** svetu. / * Umorjeni Esad paša. Lanskega Ht* je bil v Parizu ubit znani vodja Albancev Esad paša. Njegovo truplo J* bilo položeno v kovinasto krsto in Prepeljano v pariško mrtvašnico potlej, dokler ne pride njegova žena W ga vzame s seboj. Za shranitev krste a mrtvim telesom plača Ksadova Rodbina 45 frankov mesečno. Ako bi P* pozabili plačati to vsoto, tedaj bi •-sad pašo pokopali v skupni grob bied pariške uboge. Glavna stvar nam-"C je, da se najemnina plača, krsta saj potem ostane tam dokler hoče. * Manija zadnjega maroškega sul-®n». Angleški kapetan Bilding, ki je *>l 18 let poveljnik telesne straže maroškega sultana, je izdal te dni svoje •pomine iz dvora zadnjih maroških •tiltanov. Največ se bavi z vladavino “dnjega sultana Mulej Abdul Azisa, * katerim je živel v zelo dobrih, celo Prijateljskih odnosa jih. rripovedu je, J* je bil sultan zelo inteligenten člo-»«k, ki pa ni imel o vrednosti denarja Prav nobenega pojma. Posebno rad je Naročal iz Evrope vse mogoče stvari, prst ozira na ogromne stroške. Bil J* navdušen amater — fotograf ter J* Imel celo zbirko najdragocenejših fotografskih aparatov, od katerih je bil eden celo iz 14 karatnega zlata, !okrašen z dragimi kamni. Poleg tega S bil ljubitelj hicikljev, katerih je ve-iko množino naročil za svojo vojsko. Za sebe pa je naročil bicikelj iz čistega srebra. Zelo rad je igral biljard, ter je «SU.. 1...J . . - ... ' ■■■!!!! imel dragocen biljard tudi na svojem posestvu. Zanimivo je, da je toliko različnih stvari naročeval iz Evrope, da je najmanj polovica pošiljk ostala neodprta, ker jih ni imel časa pregledati. > . * Ponesrečen letalec. Na letališču Conte Celle je preskušal letalec Cara-vaglia nov padalni'aparat. Aparat se m obnesel in letalec je padel iz par sto metrov višine ter obležal mrtev. Aparat in padalo sta popolnoma razbita. * Morilec žensk. V Versaillesu se je pričela senzacijonelna obravnava proti zloglasnemu morilcu Landru. ^Lander je izvršil nebroj tatvin in poneverb ter je umoril 14 žensk. * Maršal Foch in SiouxindijancL Znano je, da je francoski maršal odpotoval v Ameriko, da prisostvuje konferenci za razoroženje, katera se bo sestala v W»shingtonu. Pri tej priliki bo posetil tudi Siouxindijance, ki ga nameravajo svečano sprejeti in pred njim proizvajati svoje plese. S poglavarjem Indijancev bo popušil »lulo prijateljstva* na kar mu bodo ponudili klobuk iz perja, kakoršen je v navadi pri tamošnjih domačinih. * Ena srajca 9000 kron. Na Dunaju so začele cene obleke in perilk rasti do neverjetno visoke cene. Naravno je, da te vsote niso tako visoke za one, ki plačajd v frankih ali dolarjih. Naj-priprostejša srajca stane 2800 kron,v med tem pa stane boljše vrste srajca 9000 kron. Cena kratkim spodnjim hlačam je 1100 do 1800 kron, kravate stanejo 750 do 6500 kron. Žepni robci te ne dobe izpod 950 kron. O ženskem perilu pa sploh ni govora, kajti ženska srajca obrobljena. s čipkami, stane okrog 20.000 kron. kron. * Angleški bogataš sir Cassel umrl. Pred nekaj tedni je umrl v Lon-dortu bogataš sir Cassel. Njegovo ime je slovelo po vsej Angleški. Bil je po rodu ^Jemec, toda od svoje rane mladosti je živel na angleškem, kjer je v zadnjih petdesetih letih izvršil vse večje denarne operacije. Bil je 20 let intimen prijatelj pokojnega kralja Edvarda VII. Njegova darežljivost je bila svetovno znana. V svoji oporoki je ves imetek, okoli šest milijonov lir šterlingov razdelil med svoje rojake, prijatelje in uradnike. * Boj diplomatov s maščevalno markizo. Se je v spominu tragedija, ki se je odigrala na italijanskem poslanstvu v Pekingu začetkom junija t. 1. Soproga italijanskega poslanca markiza Durazzo, je zabodla svoit tekmovalko v njenem hotelu, nakar se je trgovski ataše poslanstva, kapetan Pitri ustrelil. Sedaj, ko se je gospa Cioci, katero je markiza težko ranila, Vrnila v Neapelj, se čujejo razne podrobnosti o tej tragediji. Meseca januvarja je prispela poslanikova soproga, lepa in originalna Madžarka, s tremi otroci iz Italije v Peking. Spremljaj jo je kapetan Pitri. Najbrže se je že med potjo razvilo med njima intimno prijateljstvo, ki se je opažalo tudi v pekinški koloniji Evropejcev. Kako je o stvari sodil markizin soprog, ni znano, on se je bavil izključno samo s, politiko. Zaljubljenca sta se pogosto vozila z avtomobilom in ker je kapetan stanoval v poslaništvu, sta bila skoro vedno skupaj. Med tem je nejavljena prišla v Peking neka neznanka in se nastanila v Grand-Ho-telu. Od tedaj pa gospod kapetan ni imel vtČ miru, ker došla neznanka je bila njegova bivša ljubica, ki je zvedela o njegovih odnošajih Z markizo, ter je hotela rešiti, kar se še rešiti daj Le z velikim trudom se je posrečilo kapetanu, spraviti jo nazaj v Evropo. Obljubil je, da bo on v najkrajšem času odšel iz Kitajske in se vrnil v Italijo. Seveda Pitri te obljube ni držal, nego je ostal pri svoji diplomatski prijateljici. Toda v juniju dospe gospa Cioci vnovič v Peking, odločna, da vzame kapetana s seboj, pa naj bo njemu ljubo ali ne. Ko je zaljubljena markiza to zvedela, podala se je v Grand-Hotel, prijavila se gospe Cioci ter jo z jahalnim bičem pretepla in zahtevala, naj se odreče njiju skupnemu Adonisu. Nesrečnico so potem vso pretepeno našli v njehi hotelski sobi. Drugi dan pa se je odigrala nova tragedija. V poslaništvu so našli kapetana —- mrtvega. Sumi se, da ga je umorila markiza z revolverjem. • Karel in guvernanta. »Matin« je pretekle dni prinesel članek o Karlu Habsburgu, ki £a opisuje kot slab, neodločen značaj, človek brez vsake volje in daru razsodnosti. Kakor smatra pravičhim vse, kar mu je po volji, tako odklanja vse, kar mu ne prija. Pri njegovem zadrjem podjetju je imel vse mogoče svetovalce. Madžarski politiki so mu prorokovali, da bo Ogska v slučaju njegovega po- vratka izpostavljena nevarnosti oboroženega napada njenih sosedov, toda on je raje verjel guvernanti, katero je Cita vzela iz Budimpešte, a ta mu je pripovedovala, da vsi prebivalci v Pešti s ponosom govore o svojem kralju. Bil je prepričan, da niti v Ceho-. slovaški, niti v Jugoslaviji ne morejo izvesti mobilizacije, ker mu je to vteplo v glavo nekaj kavarniških strategov. Ko so mu povedali da je vsa antanta proti njemu, je rekel smeje: »Potem bomo pa prekinili vse odno-šaje z antanto.* Se celo takrat, ko je njegova nakana popolnoma propadla, ni izgubil upanja, ker mu je neka ame-rikanska strežnica pripovedovala, da antanta ne bo pripustila njegovega padca. Po njegovi avanturi je igrala veliko vlogo tudi njega pobožnost. Nekaj cerkvenih dostojanstvenikov mu je vcepilo v glavo, da je on poslanec božji, in da bo sigurno uspel, če pred povzetjem opravi svečane molitve. Na potu v Ogrsko je dal služiti na odprti progi slovesno mašo. Karl in Cita sta klečala na tračnicah med vojaki in molila z njimi. Ta slepa vera v njegovo poslanstvo, mu tudi ne dopusti, das bi se odrekel prestolu. Ko so mu predložili spi9 o odpovedi, naj ga podpiše, je odgovoril: »Storite z menoj kar hočete, toda jaz nimam pravice odločevati o svoji usodi.« Proda se: 300 FINO USTROJENIH POLHOVIH KOŽIC. se proda. Naslov v upravL 2281 MOBILIJA dobro ohran]ena se ceno proda. Ozleda se od pondeljka do sobote Gosposvetska cesta Kollzel II vrata 112. 2280 ZLATA VERIŽICA, ZLATA URA IN SALONSKA SUKNJA se proda. Naslov v upravnlštvu. 2747 NOV PISALNI STROJ »ADLER« model St. 7 se proda po zelo nizki cenL Poizve se v uprav, teza Usta. PISALNA MIZA Iz trdega lesa. )ako dobro ohranlena, pripravna za vsako pisarno, se ceno proda. Naslov v upravL Službe: Kupi se: ZLATO -h SREBRO staro — zlomljeno kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 PRODAJALKO ki bi bila pripravljena opravljati tudi gostilniška dela, sprejmem. Ponudbe na upravni-štvo »Jugoslavije« v Celju. 2274 VESTEN POMOŽEN KORESPON-DENT IN KNJIGOVODJA. se sprejme takoj. Ponudbe pod »Vztrajen« na Aloma CompanY, anončna družba z o. z, LJubliana, l^ongresni trg 3. KROJAŠKEGA POMOČNIKA mladega, sprejmem takoj za veliko in malo delo. Franc Strniša, Fužine 18 pri Ljubljani. 3 STOLARSKE POMOČNIKE za pokudtvo traže se. Stan u naravi. Ponudbe na Javor d. d. prije Stolarska udruga, Zagreb. 2269 SLUŽKINJA starejša, katera se tudi pri kuhanju razume, se takoj sprejme v Zldanlmost proti mesečni plači 500, K. Služba je stalna In ker so samo dve osebe, tudi lahka. Pismene ponudbe pod »ZIDAN IM OST« na upravništvo »Jugoslavije« Ljubljana. 22681 GATTERIST Izurjen In zanesljiv se Išče k 24 - polnem JarmarJu. Ponudbe se sprejmejo pod navedbo dosedanje zaposlenosti. In zahteve plačila naj se na parno žago Rimske toplice vpošljejo. 2236 Razno: 30.000 K posodim proti vknjižbi na prvo mesto ne- zadolžene nepremičnine v Ljubljani ali v bližnji okolici. Pismene ponudbe pod št 2277 »Vknjižba« na upravo lista 2741 NA HRANO IN STANOVANJE se sprejme dva gospoda. Naslov v upravL MIKLAVŽ JE TU II POPRAVLJANJE PUNČK IN IGRAČI I Postrežba točna. Cene zmerne. Jos. Kušlan, Ljubljana, Nunska ulica 19, II nadstr. 2276 MESEČNO SOBO lahko tudi brez pohištva Išče proti dobrem« plačilu državni uradnik. Dopisi pod »Mesečna soba« na Aloma Company, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg & DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanle pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovlrjev, železnih blagajn In vsa v to področle spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227 MESEČNO SOBO Iščem. Plačam vsako ceno. Cenjene ponudbe prosim pod »SOBA« na upravo lista. 2265. VDOVA IŠČE DRUŽINICO pošteno Slovenko od 30 do 35 let staro, kol pomoč v trgovini z mešanim blagom. Da tudi V nalem proti prevzetju še notri naha-Jočega blaga. Naslov pove podružnica »Jugoslavije« v Celju. 2252. Izvozna lesna tvrdka * Ustnimi skladišči v Trstu ter * najboljšimi zvezami po celi Italiji, Grci|i Jtd. išče v svrho razširjenja trgovine prvovrstne žage, ki bi dobavljalo lea v vsaki množini in vsake vrste v komisijo ali proti Plačilu. — Ponudbe pod »Izvoz" na Anončnl zavod Drago Beaeljok & drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Novo došlo! Posteljno perjo Fino perje (Caunen) Preproge Posteljni predložiti (Jrndt z« madrnce Platno za alamnjake Nanking Iniet Brišnike Kuhinjske brisač« Umlvnlne ruite Voščene ruto Posteljni vložki po najnižji, eenl pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. M TRIGLAV jugoslovanska izdelovalnica perila naznanja, da je S 1. novembrom »voj obrat povečala ih preuredila tovarno na Vojvodo Mišiča cesti 21 na najmodernejši način in otvorila lastno prodajalno In skladišče v Kolodvorski ulici štev. 8. v hiši g. Rojina, nasproti hejtela Štrukelj, kjer »e sprejemajo vsa naročita in prodaja Vse v to stroko spadajoče moško in žensko perilo, ženska konfekcija etc. iz lastne tovarne in po n^ni^ji dnevni ceni. Priporočamo »e cenjenemu občinstvu in x, trgovcem za nadaljno naklonjenost »TRIGLAV" J. I. P. Vojska & Selovin Samo na debelo I Samo na debelo 1 Prof. S. Santel Božične razglednice j to ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah 6 z papirjem In knjigarnah. • Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih S barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. • i Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta št. 15. Šivalni stroji in stroji za plefEiije izborna konstrukcija In elegantno izvršitev iz tovarne v LINČU. Ustanovljena 1. 1887. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. * Lastna delavnica. Pisalni stroji ^fldler". Kolesa iz prvih tovarcn. DBrkop, Styrla, \Vaffenrad. Parketne deščice iz slavonskega hrasln dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje 3os. R. Puh Ljubljana GrodaSka ul. 22. Tel. 513. nsh vrst CIRIL UU1UANA c©* SITAR Obvestilo. Imam v mIorI ne »okolak« potrebščine, kroj* telovadne oblak«, J«vl|e. ovratnike gumb« aa član« la čtanlM. Ceniki na nwpo'«got PETER CAPUDER Zdravo 1 Dobavitelj J. S. S. Tapetniška in dekoracljska delavnica Miroslav Zor Ljubljana* Kolodvorska ulica 39. priporoža se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. kakor tudi vsakovrstni les sc plača po najvišji ceni in prosi ponudbe pod »Gorica* na anončni zavod Drago Beseljak in drug, Sodna ulica 5. SPEDICIJSKA TVRDKA LUDOMilP. oo00o° na RAKEKU «SO0S° oskrbuj« točno, nejhitrejše ne v ipe-dieljsko stroko spadajoč« posl«, kakor ■'■■■jjj.t.1,'.1,',1.: tudi ocarlnjenje. ■■ ' ■ TAMPlLjF jant. Černelč ■ ijubljan; Trsi© z« strope In stene hdetulem s naj* modernejšimi stroji Strešno leoenko lemi cement v»« to dobavlja na|e«n«|«. T«t 818 Dos. B. PUH. T«l 618. Ljubljana, dradaika ul 22. Zelje v glavah 10-15 vagonov imam za takojšnjo nabavo po dnevni ceni. JOSIP JEGLIČ Pragersko. Mnogo časa In denarja sl prihranite ako takoj naročite „Expres“ kotno računarico. »Ekspres" je zakonito zavarovana i« najmodernejša jn najboljša računska tabela za množenje in delenje. »Ekspres" je zakonito zaverovana tabela ter stane s poštnino vred vsorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V L3UBL3ANI. Pohištva in topetniška delavnica Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub-garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Ljubljana, Kollze), Gosposvetska cesta štev. 13, Restavracija,lužni Kolodvor1 Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stlkler, restavrator. JEDILNA REPA! 2 do 3 vagona ima za prodati po ceni Jos. Jeglitsch, Pragersko. I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga 11 Oft i n ko** podplatov, gonil-vsakovrstnega Ll O H J Cl nlh jermenov in boksa na debelo. USU MESTNI TRG 6. Mestna občina Slov. Gradec hupi tahoj 1 lokomobllo 30 do 50 konjskih moči. Ponudba le poSHIatl direktno na občino. ANDROPOGON najboljše sredstvo proti Izpadnnju las In brade razpošilja BALOH In ROSINA, Maribor steklenice SO kron, poštnina se zaračuna posebej. S Naznanilo. Podpisana uljudnb naznanjam, da sem svojo gostilno iz Zgornje Šiške pri Križu preselila v Spodnjo Šiško (Ljubljano 7) v hišo gda;' Sterleta na vogalu Celovške in Gasilske ceste. *— Zahvaljujem se ob tej priliki za izkazano mi naklonjenost, ter se ob enem najtopleje priporočam. S spoštovanjem ložefa Križ, gostilničarka. Parna ža^a FRAN RAVNIKAR —..■■■-** mestni tatarski mojster Tn-irt-rm- LJUBLJANA k:::::: Linhartova ulica. štov. 25 kupuje po najvlljlh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi c«!« aa,; ' • ■ -■ j— gozdne perceje. n.T.-.-s- \ m, G B B B B B B B JUGOSLAVIJA* 13. novembra 1921 oajmodenieiSe urejena imama za izdelovanje cajraznovntnejfiti Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. medic, mmi mm *£ Tosicaa kemičnih in rudninskih bara ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče; Novisad. Brzojavi: Ttlerakl. Ljubljana. — Telefon 64. ¥eleirgovioa manufakture, m na Me iz prvovrstnega materi]aia In v vsaki množini. Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje. Brata KOLENC, Mirna, Dol v Balkana. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Izvršitev točna. Pazite na znamko: BRAKO MIRNA. Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Ba'rve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenee (Fedenveifl), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL*‘. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „PrometM tehn. Industr. podjetja, Ljubljana. Otvoritev podružnice v Siovenjemgradcu Upravni svet Jiovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da otvorl 15. novembra 1921 svojo V trgovini Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka Mca Hubad m). Dolenc Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah. Mestni trg štev. 5 W se dobi še po fako nizki ceni: "M moške obleke..........., ... od 650 K napre moške raglane ........... od 1100 K napre moške hlače . . . , ........od 150 K napre damske snknje................od 550 K napr$ damske kostume...............od 600 K napre damske modne obleke..........od 900 K napre damska krila . ........... od 300 K napre in kožuhovina............... od 300 K napre II Ogleda se lahko vsaki čas 11 na Glavnem trstu, v hiši bratov kopač (Reltter-ja nas!.). Po družnlca se bode bavila z vsemi v bančno stroko spada Jočlml posli. Upravni svet. za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za poro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbestn, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo JPROMET tehn. ind. podjetje Ljubljana. Prometni zavod za premog d. d. o Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenljanški in trboveljski premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov zo domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava zapriL izvedenec det. sod. EHiniMD Podgane, miši, stenice in drugi mrčes! l’okonSava * novimi povsoin zanesljivimi kredstvi In popolnim uspehom . Oblastv. konces. zavod za pokonCavanz meriEsa Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III Spričevala na raapolago. Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Fdrster, Bbsendorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. Prodi se planota in Mi. Hajvetje in najsposobnajfo podjetja a Jugoslaviji. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19, Obvestilo, M. Kuštrin ObveSčav* ceni. odjemalce In p. n. občinstvo, da epreiemava nova dela In popravila po nnjnlijih ceneh. Gotov ievlji v ralngl. ■ 3 M Tehnični, elektrotehnični in gumijevi 1 O predmeti vseh vrst na drobno in de- yV // belo. — Glavno zastopstvo po'i\ih gtt* mijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje BblT gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje Centrala: ^ prevoz blaga celih vagonov na vse Ljubljana, Rimska kraje, za kar je na razpolago 10 to- cesta 2. vornih automobllov. — Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul: 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. it. 133. ulica 3. v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro iimanem papirju. Naroča se direktno pri Immlknjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Raznovrstno na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) Irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah PROMET4*, tehn. ini podjetje LJUBLJANA. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. XI* 01 brez odbitka rentnega |A j A Neposredno pod državnim 12- IO nadzorstvom. liSiig^lllS | r m------—--p—-j— ! n, — IT - ■____________ I I rr-^SB' Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. 8§r®®iij Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Tiska »Zvezna tiskarna« v Llubllani Glavi:’ in dgovorni .'rednik Zorko Fakin Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,