LETNIK (VOL.) L. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. OKTOl SATURDAY, OCTOBER 4, 1941 Konferenca se re- kordno-hitro zaključila Iz zasužnjene domovine Nemške in italijanske zasedbene oblasti so prisiljene priznati, da si Jugoslavije še niso priborile, kajti narod kaže iz dneva v dan hujšo odporno silo in noče kloniti pred nasilniki. Na zborovanju zastopnikov Anglije, Amerike in Rusije se sklenilo, da bo dobila Rusija od zapadnih dežel vse, kar potrebuje^ dajala pa jima bo svoje surovine. Berlin, Nemčija. — V na- s-ijskih krogih se napoveduje, da je pričakovati na "Češkem v prihodnjih dneh še več "čiščenja," ter, da utegnejo priti nove žrtve pred puške v zvezi z zaroto, o kateri trdijo nazijl, da se je odkrila. - Točasno je pod zasliševanjem, pravijo, do 300 oseb, dočim jih je bilo doslej ustreljenih že okrog sto. Dve zadnji žrtvi pogroma, ki so ga podvzeli Nemci proti Cehom začetkom tega tedfta, sta bila dva upokojena generala, po imenu Dolecal in Svatek, katera sta bila ustreljena s številom drugih Cehov _ zadnjo sredo pod obdolžbo "pripravljanja veleizdaje, industrijske sabotaže in zaradi lastovanja prepovedanega orožja." Vključno ta dva je bilo do zdaj ustreljenih pet čeških generalov. . Med vsemi, ki so bili postavljeni pred izredno ljudsko sodišče, je bilo doslej le pet oseb popolnoma oproščenih. Na smrt je bil obsojen tudi češki min. predsednik Alojzij Elias, ki je bil med prvimi, katere so oblasti aretirale. Iz uradnih krogov pa se je v četrtek poročalo, da se je izvršitev smrtne obsodbe nad njim odložila, fn sicer zato, ker se Je poslužil pravice, da je zaprosil pomilostitve, katero pa lahko izreče edino Hitler sam. Kaka bo njegova usoda, se še ne more napovedati. # Istočasno se je v Četrtek iz Zagreba poročalo o novem uporniškem činu tamkaj. Proti 12. nemškim letalcem, ko so bili na poti proti letališču je bilo namreč oddanih več strelov, kateri so dva od njih ubili. Vest nadaljuje, da je ostalih 10 letalcev izvršilo nap$d proti tisti hiši in ujelo šest mož, ki so nosili pištole. Preko Švice pa je iz Bolga^ rije prispelo poročilo, da so na macedonskem ozemlju, zasedenem od Bolgarov, skušali isr-vršiti Grki upor, oboroženi s strojnicami, ročnimi granatami in revolverji. KRATKZVEST1 — New Yorli N. Y. — Po statistiki, izdani zadnjo sredo, se ugotavlja, da zaposlenost v jeklarski industriji skozi zadnjih 16 mesectev stalno narašča. V avgustf je bilo v njej zaposlenih 654,000 oseb, katere so dobile skupno okrog 113 milijonov dolarjev plače. — London, Anglija.—Glavni ravnatelj v ipinisterstvu za informacije, Monckton, se je v svedo izrazil, da namerava v kratkem obiskati Moskvo, in sicer v svrho, da se ustvari sodelovanje v angleškem in ruskem propagandnem delu. — Berlin, Nemčija. — Ekonomski minister Punk je zadnjo sredo poda^tzjcvo, d& filma Nemčija nikakega namena, da bi gospodovala svetu, vendar pa, da 'bodo morale evropske dežele urediti svojo trgovino po nazijskih pravcih. — Tokio, Japonska. -. — V nekem tukajšnjem listu se je v sredo izrazilo Nemčiji priporočilo,- naj sklene na kak način mir z Rusijo in obrne svojo vojaško silo proti Angliji. o N AZIJI STROGI PRI RAZ-DELJEVANJU BLAGA Berlin, Nemčija. — Poročila iz par evropskih držav kažejo, s kako natančnostjo in strogostjo nazijske oblasti pazijo, da se živila in druge potrebščine razdeljujejo do pičice natan-čno.Tako je kadilcem na francoskem ozemlju dovoljeno, da bodo dobili na dan le tri grame tobaka, kar je dovolj za tri cigarete. V Oslo na Norveškem je izdan odlok, da ima posamezna oseba pravico le dc okrog pol funta mesa, in še to le tedaj, kadar je sploh mesc na razpolago. V Parizu je ustanovljeno posebno sodišče, Štrosmajerja do Štefana Radi-ča in Franja Supila v Hrvatski; od Stanka Vraza do Janeza Ev. Kreka v Sloveniji — misel jugoslcvanstva in slovenstva je strnila ves naš narod v navdušenju za borbo in odpor. To je tisto, česar niso mogli doumeti ne N>mci in ne Italijani ter nihče med našimi izdajalci, ki so kot najemniki stopili v tej veliki borbi, ki se " bije za svobodo vsega Človeštva in za pravice poedincev in narodov, v boj proti Jugoslaviji in proti slovanstvu. Veliki ameriški tisk v svojih današnjih uvodnikih dojema smisel borbe) ki jo bije Jugoslavija in njen narod. Ta tisk odkrito priznava, da Jugoslavije niso pokorili, da boji v njenih gorah trajajo še naprej in da je Jugslavija velika l^odfoč v oddja za-borbo proti skupnim sovražnikom. Bistroumen poznavalec evropskih prilik, ko razglablja o borbah vsen narodov v osvojeni Efr-ropi proti osišču, pravi, da boji Srbov in četnikov prikazujejo "duh Evrope, ki jo je Hitler baje osvojil" in pristavlja, da je to duh jutrišnje Evrope, ki se bo razširil po vsem svetu. To priznanje g. Novera in pisanje newyorških listov, ki vodijo ameriško javno mnenje, "Times"-a in "Trfbune", so velika pomoč in priznanje v bojih proti osišču, ki Jugoslavija z njimi nadaljuje. Jugoslavija ni osamljena. Čustva vseh pokorjenih in vseh svobodnih narodov so na njeni, strani. Jugoslavija ni premagana. Ona še naprej visoko dviga zastavo svobode. -o- Osliče povzema mere da xa- duii vstajo v Jugoslaviji "New York Times" v svoji izdaji 26.-ega septembra prinaša pod zgornjim naslovom sledeče: Rim, 25. septembra. — V zvezi z izjavo, da se milijon in pol Srbov od katerih se mnogi tisoči potikajo v četniških skupinah z bakljami, bombami in strojnicami, še vedno upira hrvatski vladi, ki je pod nemškim nadzorstvom, je Italija dane? objavila, da je zavarovala svoj bok na Jadranu z novo zasedbo hrvatske pokrajine, ki je prej iz nje izpraznila svoje vojaštvo. Poveljnik druge italijanske armije, general Vittorio Am-brosio je v svojem poročilu Musoliniju dejal, da je novo zasedbo omenjenega predela izvršil "brez dogodkov vrfed-nih omembe." Ukaz za novo zasedbo je bil izdan v mesecu avgustu. Istega dne je "Popolo dl Roma" objavil vest o bojih za življenfe in smrt s srbskimi uporniki. Istočasno sporočajo (Dalje na 4. strani) AMERIKA SE UTRJUJE NA ISLANDIJI Rejkjavik, Islandija. — Na tukajšnji otok, na katerem je pred nekaj meseci, kakor znano, ustanovila Amerika z odo-brenjem Anglije svojo postojanko, je prišlo te dni toliko vojaštva in raznega materija-la, da se vidi, da namerava Amerika v pravem pomenu besede utrditi otok«. Prišla je pe-h o t a, artilerija, inženirska skupina in zdravniški oddelki in poveljnik, general Bone-steel, se je izrazil: "Mi smo tukaj za trd in resen posel. Na vsakogar želim napraviti ta vtis. Za šale ni časa." Gornja slika, ki je bila poslana po radio iz Berlina, kaže vstop nemške armade v zavzeto ukrajinsko prestolico Kiev. Vendar pa so boji moi proti možu trajali it več dni. _ .___ 501 K LETNICO f/ obhaja letos Z v "Araerikanski J Slovenec" ) amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravil* in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDLNJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ■ M ^ MlyI'J^JM [\ NAJSTAREJŠI [/ IN NAJBOLJ I) PRILJUBLJEN * \ SLOVENSKI ( LI8T V 7 ZDRUŽENIH \ DRŽAVAH ( AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 192. 'Čistka' na Češkem se nadaOuje - Rusija dobi vso pomoč - 1 *—•—______________ Do sto obsojencev naziji postrelili Med zadnjimi češkimi žrtvami bila dva upokojena generala. — Na smrt obsojeni min. predsednik zaprosil za pomilostitev. — Novi uporniški pojavi na Balkanu. UJETNIKE IZMENJAVAJO V Anglijo pripluje nemška ladja, v Francijo angleška. Lcndcn, Anglija. — Med Anglijo in med obrežjim evropske celine se bo koncem tega tedna upostavila prvikrat izza časa lanske vojne na zapadli direktna zveza preko Kanala in prvikrat se bo ob tej priliki zgodilo, da bo v času, kar traja vojna, lahko priplula nemška ladja brez nevarnosti v angleško pristanišče ter ga tudi zapustila. Po medsebojnem sporazumu se bo namreč izmenjalo med Nemčijo in Anglijo število ranjenih vojnih ujetnikov. V to svrho do pristala v nekem juž-noangleskem pristanišču ena nemška bolniška ladja, ki bo pripeljala kakih 1,500 angleških ujetnikov, v nekem francoskem pristanišču pa istočasno ena angleška ladja z enakim številom nemških ujetnikov. * V času, ko boste pluli ti ladji preko Kanala vsaka v svojo smer, se bodo po dogovoru od tamkaj umaknili vsi bojni aeroplani in podmorniki in z vode bodo odstranjene mine. To premirje bo trajalo le toliko časa, dokler se ladji ne vrnete vsaka v svojo stran, na kar "se bo človekoljubje zopet umaknilo barbarizmu. — Ta izmenjava se bo izvršila po posredovanju Švice. --o- Z LADJO PRIŠLA NENAVADNA "SLIKA" Dublin, Irska. — Z neke tovorne ladje, ki je priplula iz Londona, so delavci zadnjo sredo razkladali tovor, ko so postali pozorni na neki zabtfj | z velikim napisom: "Previdno ravnajte — dragocene slike." Iz zaboja se je namreč zaslišalo ječanje. Ko so pošiljko odprli, so bili nemalo začudeni, ko so pod dvojnim dnom našli nekega moškega nezavestnega. Ugotovilo se je, da je bil to neki francoski slikar, živeč v Londonu. Ni pa se moglo takoj izvedeti, kako je prišel v zaboj. -o- ARETIRANCI SE BODO MORALI IZKAZATI Chicago, 111. — Tukajšnje policijsko ravnateljstvo je zadnjo sredo odredilo, da bodo morale v naprej vse osebe, ki bodo aretirane, predložiti dokaz o ameriškem državljan-I stvu; ako pa nimajo državljanstva,bodo morale pokazati po-i trdilo, da so se registrirale. Ti-k sti,ki ne bodo mogli tega predla ložiti, se bodo izročili posebni federalni preiskovalni sekciji. SLOVENSKI KANDIDAT ZMAGAL V CLEVELANDU Cleveland, Ohio. — Pri županskih primarnih volitvah, k; so se vršile zadnji torek, je bil na demokratski listi nominiran slovenski rojak Frank J. Lau-sche županskfhi kandidatom. Dobil je'sijajno večino, nam-re 68,013 glasov. Republikanski nominiranec, sedanji župan Blythin, je odnesel nasprotno le 46,973 glasov. S tem se bosta pomerila pri glavnih volitvah, katere se bodo vršile 4. novembra in nadmoč, katero kaže . Mr. Lausche nad BIythinom, nudi upanje, dr. bodo tudi novemberske volitve izpadle v enakem sorazmerju. — Slovenskemu zmagovalcu iskrene čestitke in obilo sreče v novemoru! - ki je pooblaščeno izreči smrt-» no kazen za vsako tihotaplje-■ nje živil ali pa za ponarejanje , živilskih kart. NAZIJI V ZAVZETEM KIEVU Nepckorna Jugoslavija Washington, D. C. — Bile so zablode med poedinci, ki niso dovolj poznali našega naroda, pa so mislili, da je Jugoslavija v dvanajstih dneh bojevanja izčrpala svojo odporno silo, a glej, Jugoslavija se od 6. aprila, ko jo je sovražnik napadel, slej kot prej vztrajno bori z Nemčijo in z Italijo in žrtvuje vsak dan silno število človeških življenj. Nemške in italijanske zasedue-ne oblasti so prisiljene, da 3t z vsemi sredstvi bore proti združenemu narodu, ki skupaj s svojim Kraljem in s svojo vlado v izgnanstvu nadaljuje z borbo do končne zmage. Vse vesti, ki jih je ameriški tisk objavil, kakor pred nekaj meseci v marcu in v aprilu — z velikimi , naslovi. in narvih. straneh, zanikajo prejšnja obvestila nemške in italijanske propagande, da je Jugoslavija klonila pred močnejšim sovražnikom in se predala na milost ali nemilost svojim krvnikom. Narod, ki je spoznal svojo dušo v rani zori 27. marca, kakor se je lepo izrazil veliki Winston Churchill, tak narod &e ne more čez noč predati in pokoriti. Se danes je sposoben za borbo, bolj kot kdaj po>-prej, najsiprav je po videzu osvojen. Iz vse Jugoslavije prihajajo vesti, da se uporniški narodni boj četnikov in narodnjakov bije tako krvavo, da so sovražniki bili prisiljeni, da so vnovič zasedli predele, ki so iz njih že izpraznili vojaštvo in da pošiljajo pomoč izdajalcem v borbah, proti narodu, ki bra-L ni svojo svobodo in svojo čast. Sam italijanski tisk odkrito priznava, da je v Paveličevi "Neodvisni Hrvatski" milijon in pol Srbov, ki so pripravljeni boriti se proti vsakršni predaji. Prav toliko in še več je. v "Neodvisni Hrvatski" Hrvatov, ki se bore skupno s Srbi v bojih za svobodo Jugoslavije. "Popolo di Roma" govori o veliki "komunistični akciji" p« hrvatskih vaseh. O "hrvatskem komunizmu" pravi, da je to "samo srbizem, ki se pokriva z rdečo zastavo, da bi prikril svoj pravi obraz". To trditev naših krvnikov in njihovih najemnikov je za nas Čisto jasna Prihaja nam kot potrdilo za tisto,za kar se je naš narod vedno beril in v kar je vseiej veroval. Srbizem ni komunizem To je jugoslovanstvo. To jc slovanstvo. Za ti načeli so si naši najboljši sinovi borili ž« v najstarejših časih. Za ta cil; so delali vsi naši rodovi, ki s( bili veliki in odločujoči v zgo dovini. V Srbiji iz najstarej ših časov in najbolj v dobat Karadžordža, kneza Mihaeli in končno Nikole Pašiča; oc Petra KrižaniČa mimo Juriii PADEC Napisal: Edgar Rice Burroughs .... TOGETHER. t THEY HURTLED • EARTHWARD/ smK .ED FREE HERSELF. IE THREW THEM BOTH * Stran 2 Sobota, 4. oktobra 1941 Amerikanski Slovenec . Pxoi in najstarejši slovenski \The first and the Oldest Slovene Iiet v Ameriki. „ Newspaper in America. Ustanovljen leta 1191. Established 1891. Iahaja vuk dsn rim nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-Atljkox in dneyov po praznikih. day and the day after holidays. ladsja in tiaks: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1848 W. Cermak Rd., Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Z a celo leto ----------------------$5.00 For one year ____________________________$5.00 Za pol leta ----------------------------- 2.50 For half a year _____________________ 2.50 Za «trt leta ...........................1.50 For three months ________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto--------------$6.00 For one year ______________________$6.00 Za pol leu ---------------------3.00 For half a year ______________________ 3.00 Za četrt leta ---------------------------- 1.75 For three months _________________ 1.75 Posamezna številka ——_____ 3c Single copy ..„„..,._________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo n« vrača. < Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicafrq, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Črni dnevi nad Evropo Mnogo gorja in krivic so že prestali evropski narodi, tffredvsem najbolj slovanski narodi v tej totalni vojni. Hudo je bilo, ko so razbijale bombe, mesta in vasi in to še delajo. A gorje še ni končano. Razbita so mesta, vasi in cele pokrajine. Razkropili so družine na vse vetrove, da v premnogi družini ne ve oče za ženo, sina in hčer in obratno. Vojna ni razbila in ne razbija samo hiš in kamenja, ampak razbija tudi družine, njihovo družinsko življenje, moralo in še marsikaj drugega. Kaj dobrega pa naj peklo prinese človeštvu, ko nima drugega v svojih zalogah, kakor sam pekel in vojska je največji pekel. Dosedaj in še sedaj vodijo po poljih Evrope ofenzivo razni generali in se postavljajo s svojo vojaško znanostjo, češ, glejte na nas junake, kaj zmoremo in kaj delamo s svojim vojaškim znanjem. Smo gospodarji na kopnem, v zraku in v vodi. Yes, gospodarji uničevalci! Kar je človeštvo doseglo dobrega v stoletjih na vseh raznih poljih, to ' razbijate in uničujete. Razbili ste mesta, vasi in polja. Rodovitna polja so opustošena. V jeseni so preje polja bogato plačevala one, ki so jih obdelovali. To jesen, kar so jim skozi leto gospodarili vojaški generali, so polja prazna, poteptana in uničeria. Po stajah ni klavne živine, kašče so prazne in celi narodi razgnani in pregnani. To so gadovi dela, ki ga je Vršila vojska, ki jo je spočel Hitlerjev kljukasti križ. Preko evropskih polj in planjav že vlečejo in pihajo vedno hladnejše severne sape. Na milijone sirot gori od skrajnega severa, pa doli do osrčja Afrike, pa nima niti krpe, da bi se zavili vanjo, nimajo kruha za jutrišnji dan in ne vedo, kje bodo spali, kaj bodo jedli jutrišnji dan. General Eakota pripravlja svojo ofenzivo, ki bo grozna in huda. ... * # ~ 4' « » Ravno beremo, da v Italiji so začeli s t oktobrom deliti prebivalcem kruh. Samo mal gotov delež kruha bo dobil vsak prebivalec. Tudi na Španskem grozi veliko pomanjkanje živeža. Po zasedenih deželah, pa kruha itak ni, ker je večinoma vse razbito. Ofenziva generala Lakota je torej pred durmi Evrope. Ali bodo pred to ofenzivo vzdržali? Težko. Pred bombami se človek umakne v zaklonišča in dokler je sit, vse nekako prestane. Tožbe praznega želodca pa ne potolaži ne zaklonišče, ne vojaška znanost, ne orožje, ne ničesar drugega, kakor le kruh. Tega pa je vedno manj. Tako se Evropi obeta še najhujše — pomanjkanje. To bodo najbolj črni dnevi. Nemci sicer trdijo, da so še založeni. Kako in v koliko seveda nihče ne zna. Gotovo pa je, da Nemci pobero vse kar dosežejo v Franciji, v Belgiji, Danski in Norveški ter v podonavskih deželah, ki pridelajo precej žita. Toda tudi po teh deželah se zaloge črpajo in bo živeža vedno manj. Za Italijo in Španijo in tudi za Francijo bo že letos zelo kritično. Kaj bo drugo leto, vedi Bog. Vsekakor pa se bo pomanjkanje poostrevalo iz čisto jasnega in ra-zmnljivega razloga, ker zahteve so vedno večje, proizvodnja živeža pa vedno manjša. Nemci imajo sijajno orožje irrsijajne vojaške voditelje, nimajo pa voditeljev, ki bi znali voditi vojake s praznimi želodci. Po Norveški, po Jugoslaviji, celo na Češkem in drugih krajih se nemiri dnevno večajo in razširjajo. Zakaj? Zato, ker se pomanjkanje povečuje. Nemci vsepovsod priganjajo ljudi dan in noč, da delajo za vojne potrebšči ne, živež pa vedno slabši in vsak dan ga dobe manj. V Jugoslaviji, pravijo, da je pobegnilo v bosanske in hercegovske hribe več sto tisoč srbskih vojakov, ki so se organizirali v četniške oddelke, se skrivajo po gorovju in po noči napadajo nemške postojanke. Kolikor bolj jim bo manjkalo živeža, toliko bolj bodo uprizorjali napade. Koncem konca bo postala vsa Evropa en sam vulkan nezadovoljnosti in upora. Rusija in Anglija pa še niste premagane. Tako bo imela Hitlerjeva vojska še dosti posla in ta posel ji bo izčrpal vso njeno tisto "sijajno" moč, o kateri mislijo naduti Nemci, da ji pod nobenim pogojem ne more faliti. Samo počakajmo še leto ali dve. Seveda, trpljenja in grozot bo pa še mnogo. Vse to pa ni nič drugega, kakor plačilo za veliko zmoto in zaslepljenost demokratičnih dežel v Evropi in po svetu, ker so dremale, ko bi bile morale biti čuječe, ko je začel nazizem v Nemčiji dvigati svojo strupeno glavo z namenom, da vep svet smrtno useka, z namenom, da ga podjarmi in vrže. pod svoje noge. Svet zdaj drago plačuje, kar bi bil lahko preje z lahkoto dosegel, morda le z odločnim diplomatskim nastopom. Tudi v tem ozira se je nad svatom uresničil pregovor: "Kakor si si postlal, tako ležiš . . NOVICE, VESTI IN ODMEVI Joliet, 111. Te dni je nastopila vesela jesen in hladnejši dnevi, kar nam je par dni prej napoveda-la izredna nebesna prikazen, ki jo nazivajo za severne luči ali aurora botrealis in so bile to pot bolj sijajne kakor še ke-daj poprej v zgodovini zvezao-znanstva po zatrdilu zvezdo-slovgev; kot ribje oko jasno in zvezdnato nebo je izgledalo naokoli prepleteno s srebrno belim svilnatim pajčolanom. Razni ljudje si so to nebesno znamenje tolmačili na razne načine, v resnici pa je napovedovalo bližnjo vremensko iz-premenitev za nov letni čas. Sicer pa je resnica, da zdaj svet preživlja izredno dobo svojega obstanka. Otroška ohromelost (infantile paralysis) je med drugimi tekom zadnjih dni zadela tudi eno našo družino in sicer pri g. Antonu Smolich, 2302 Wilcox St., ko sta njegova sinova 18 letni Louis in 12 letni liu-dolf prišla zaradi tega pod zdravniško oskrbo. Neki 12 letni deček je od te ^bolezni umrl in 38 njegovih součencev je moralo izostati iz šole. V nekih bližnjih mestih je šolski odbor dal zapreti pet učilnic za nedoločen čas vsled omenjene nadloge. Smrtna kosa. Dne 21. t. m. je umjrla v svojem domu na 304 Theodore St. Mrs. Barbara Agnich, soproga g. Matije Ag-nich. Bila je stara okoli 55 let in doma iz Drašič pri Metliki, rojena Simonič, odkoder je prišla sem pred 35 leti. Poleg soproga zapušča sina in hčer. — Dne 23. t. m. pa je umrl John Glavan, bivajoč na 1300 N. Hickory St. Bil je star do 50 let. Pred še ne letom dni se je nekje v Pennsylvaniji poročil z vdovo za pok. Michaelom Kolenc, bivšem tukajšnim mesarjem, nakar je dospel sem, kjer ga je zdaj prehitela bela •žena. Glede porok, bodisi lesenih, jeklenih, srebrnih, zlatih in drugih vseh vrst v naši naselbini letos ne zaostajamo, a glede krstov pa gre že k«kor gospa Štorklja nadaljuje svojo obrt. Več naših nadebudnih mla-deničev je tekom minulega tedna nastopilo nadaljevanje svoje izobrazbe v višjih šojah in vseučiliščih po raznih mestih, da se pripravijo za boljšo bodočnost. Bog jim daj srečo! Za dvajsetmilijonsko novo žičarno, katero postavijo na obeh straneh Columbia ceste, so te dni pričeli graditi temelj. Ko bo stvar izgotovljena, bo Joliet največje središče te vr- altar! ste obrti na gvetu. Ker bode Columbia cesta zaprta, bodo zgradili nove ceste na južni strani nove žičarne, katere 49 tlakujejo. Torej se stvar ni izjalovila. Pravijo, da tudi plavže (blast furnaces) podnetijo v bližnji bodočnosti. Med 50 rekruti, ki so minuli teden odšli iz našega mesta v vežbališča, je bilo tudi pol ducata naših fantov od fare. Želimo jih mnogo vedrila in zdrav povratek! Res je, da zdaj preživljamo resne |in burne čase, pa vendar mnogi že dalj časa pogrešamo v naših časopisih nekoliko več zdravega humorja in pristnih domačih dovtipov. Malo več živahnosti te vrste bi tudi dandanes ne škodovalo, ker inače se je bati, da naša kri istinito zvodeni in mišičje odrveni, kar nam nekateri že očitajo. Neprestano tarnanje navadno nič ne pomaga. Razvedrilo je mnogo boljše zdravilo. Ali bi ne bilo na mestu zdaj vprašati in svetovati sledeče: Kam se izgub'li so naši humoristi; kaj zgod'lo se je vrlim mušketirjem? Al' dolg ni čas po brhki Spelci več vsem našim starim kavalirjem? zr Kovali vsi dovtype so mične, kratkočasne, da razvedrila bilo je včasi skor' dovolj; več let sem pa so bojda vsi utihnili, kot vzela b'la bi jih r'ja ali molj. \ jgp Naj Jaka gliha, jih malce zopet štriha^ f komarje in muhe jpa škrat, spak polovi ter dežnik vihti stari naj Pavliha, da smeh, živahnost, humor nas požigi. Vojna poročila in politiko tudi nekoliko zasledujemo, ki nam že sicer preseda, toda najbolj se nam zdi pravilno ime nemškega biroja, namreč DHB (Do Not Believe), ker gotovo vsi propagandirajo (lažejo), ra-zun kar baje piše neki Mac-Kenzie, ki trdi, da bo po morebitni ruski zmagi nad Nemci segala slovanska oblast tja do reke Rene, ki jezikovno meji Francoze od Nemcev. Vede-remo! Naročnik. — Ali »te xe kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi-no? Ako se ne, položite čtm-preje mal dar, domovini na O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. V nedeljo 5. oktobra bo v "Mi ?lqvenski cerkvi sv. Jurija binn* fa sicer ob 2. uri popolna*- Kefcftr. J> fcilo oznanjeno, *> naprofeni fcifni rvič v naši fari. Člani društva Najav. &nen? so prošeni, da vzamejo s seboj društvene anafce (regalije). Glede drugega naj se ravnajo, kakor bo sporočeno, oziroma oznanjeno pri mašah v nedeljo zjutraj v cerkvi. Pridite kolikor mogoče vsi, da bo sprejem bolj časten. Kakor sem že zadnjič v svojem dopisu omenil in kakor že nekateri sami veste, se vrši prav to nedeljo v Lemon tu medeni piknik, fci ga prireja poznani lemontski čebelar Father John. Medeni piknik je samo enkrat na leto. Samo enkrat na leto se vam nudi prilika, da si nabavite sladkega in zanesljivo pristnega čebel-nega medu, ki vam bo v mnogih slučajih v veliko pomoč in vas bo morda obvaroval pred zdravnikom. Hladni in mok-rotni jesenski dnevi so kaj nevarni za prehlad. Cim se ta pojavi, ga boš kaj lahko pregnal prav z medom. Med torej ni samo za razvajene otroke, kot bi kdo mislil, ampak je že tolikokrat priznano zdravilo proti raznim boleznim. — Pa ne samo medeni piknik nas vabi v nedeljo v Lemont, tudi naša slovenska Marija Pomagaj nas kliče in to zadnjič v letošnji sezoni. Potem pride zima, ko bo le malokatereniu mogoče da jo obišče in se jI pokloni. Njene pomoči smo pa potrebni vsi in njena prošnja bo veliko zalegli pred božjim prestolom. Prositi imamo pa veliko, ne samo za se, tudi za naše drage v domovini, ki jih je zadelo strašno gorje. — Torej se nam nudi v nedeljo v Lemontu dvojno zdravilo, duhovno in telesno. Kateremu je le mogoče, naj pohiti tja. — Pozdrav vsem! Novinar -o- ZABAVA DRUŠTVA SV. PETRA, ABZ V BROOKLYNU Brooklyn, N. Y. S tem vljudno naznanjamo naši slovenski javnosti, da priredi društvo sv. Petra št. 50, ABZ veliko svojevrstno zabavo ali takozvani "Great Halo-ween Party" in sicer v petek dne 31. oktobra v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na 253 Irving Ave., v Brooklyn u. Začetek je ob 8 uri zvečer. Vstopnina samo 35c. Za ples bo igral priznani slovenski Jerry Starlight orkester, pod vodstvom našega znanega rojaka Mr. Jerry Ko-privšeka, Jr. Za to prireditev imamo na programu poleg drugih izne-nadenj tudi "šaljivo pošto", kakor tudi krasne nagrade, med katere je všteta tudi krasna zlata ura. Pridite v obilnem številu, da se bomo skupno po- zabavali. Maske prav dobrodošle. — Druga naša kulturna in podporna lokalna društva se t#m potom prav lepo naproša, da blagovolijo upoštevati omenjeni datum ter ne prirejajo svojih zabav na ta večer, kar bo tudi članstvo našega društva rade volje upoštevalo db priliki zabav in prireditev drugih društev, na katerih bomo vaš obisk na naši zabavi rade-volje vrnili. Kličem vam dragi rojaki ih rojakinje od blizu in daleč, na veselo svidenje v petek 31. oktobra zvečer v dvorani Slovenskega narodnega doma na 253 Irving Ave. v Brooklynu. — Z rojaškim in sobratskim pozdravom. Valentine Orehek, Sr., tajnik -o—— SMRTNA ŽRTEV NA ELY JU Ely, Minn. Dne 22. septembra je bilo izročeno materi zemlji truplo Ignaca Jericha, rodom iz cerkljanske župnije na Gorenjskem. Rojen je bil leta 1879. Leta 1901 je bil že potrjen k vojakom in bil nameščen v trdnjavo Pulj (Pola) v Istri. Nekaj časa je bil tudi na Tirolskem. Kmalu ko je odslužil triletno vojaško službovanje, se je podal, kakor več drugih, v Ameriko. V Ameriki se je oženil leta 1906 ter se nastanil na Milwaukee Ave. Pred letom dni je zadobil težko poškodbo na nogo in ravno ko je nekoliko okreval, se mu je pridružila še druga bolezen, katera ga je v par mesecih spravila iz srede svoje družine v hladni *grob. — Zapušča pokojni soprogo, šest sinov in tri hčere. — Bil je član društva Rudar SSPZ in društva Ncrth Eagle ZSZ. — Pogreb se je vršil v cerkev sv. Antona,po končani sv. maši zadušnici pa na pokopališče. — Družini in sorodnikom naše sožalje! Dne 23. septembra je bil pogreb za pokojnim FSrank Je-richem, ki je umrl v Mayo Cli-nik, v Rochester, Minn. Podlegel je prehladu na ledvicah. Rojen je bil leta 1909 in sin pokojnega Franka in Marije Jeric h iz East Chapman St. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ameriške bratske zveze, (poprej JSKJ). Za njim žalujejo mati, dva brata in pet sestra ter veliko sorodnikov. — Žalujoči družini in sorodnikom naše sožalje in sočutje nad izgubo ljubega sina in brata! Te dni sem bil obiskal bolnega sobrata Paul Lobe, East Chapman St., rodom iz starega kraja iz Starega Loga pri Kočevju in sicer 29. junija 1860. Torej že nad 80 let gleda ta svet. — Leta 1886, dne 15-marca je bil prišel v Tower, Minn., iz starega kraja. Leto pozneje je šel peš v Ely. Ravno takrat se je bila začela graditi železnica iz Tower na Ely in je bila dograjena v enem letu. Na posestvu Chandler družbe je že čakala velika količ ina železne rude, katero so takoj začeli nakladati na lesene železniške vozove, s katerimi so jo vozili v Two Harbors. J. J. P. Dogodki i ; ned Slovenci po 3'. Ameriki Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. John Tramte, na East 64th Street so oni dan po-vasovale prijazne vile rojenice in jim podarile v spomin krepkega fantiča. Dekliško ime srečne matere je bilo Molly Fortuna. — Castitke! Nov grob v Penni Yukon, Pa. — Tukaj je zadnji mesec umrl irojak John Kosec, po domače Hrastarjev, v starosti 73 let. Doma je bil iz vasi Vodice na Gorenjskem. Zapušča ženo, dva fina, enega vnuka, štiri vnukinje in še več drugih sorodnikov. Vest iz domovine Clevland, O. — Mrs. Marv Panchur iz East 14&rd Street je te dni prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je na Klancu pri Kranju na Gorenjskem umrl svak Josip Zupan, po domače Ukov Jože iz Šenčurja. Zapušča soprogo, ki je občinska babica, dva sina in dve hčeri. Umrl je 30. junija. Pokopan je bil v Kranju ob veliki udeležbi občinstva, toda seveda brez duhovnika, ker jih v zasedeni Gorenjski ni več. Še ena vest iz starega kraja Cleveland, O. — Ribniški dekan preč. g. Viktorijan Demšar je pisal svojemu bratu Josephu Demsharju karto sledeče vsebine: "Sporočam, da smo še zdravi in živi ter izražam željo, da bi se še kedaj videli na tem svetu. Ziri so v Nemčiji!" Smrt pobira Euclid, O. — V Lakeside bolnišnici v Clevelandu je umrla v nedfeljo 28.- septembra mladenka Pauline Tomšič, iz Arbor Ave., stara komaj 13 let. Pokojna je bila rojena tukaj. Zapušča starše Rudolfa in Paulino Tomšič, rojeno Rolih, ki sta oba doma iz vasi Pod-stenje, pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pokopana je bila v sredo 1. oktobra. ' Še en grob Cleveland, O. — Tukaj je nagloma preminul rojak Anton Kocjan, star šele 24 let, iz East 82nd Street. Pred dvema tednoma mu je umrla mati, katero je zelo pogrešal. Bil je samski. Zapušča brata in sestro. Pokopan je bil iz cerkve sv. Lovrenca v torek 30. septembra. Dva jubileja Cleveland, O. — Zadnji teden sta slavila 30 letnico poroke Mr. in Mrs. Michael I. Lah. — Srebrni jubilej poroke sta tudi slavila zadnji teden Mr. in Mrs. John in Antonija Dolinar iz Vineyard Ave. — Rojaki obema častitajo in jim žele še mnogo let srečnega ia zadovoljnega 'življenja! -o- Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- (Metropolitan Newspaper Sendee) TMf AS* Si/Sr KtM OO UEft ». r——»mL. M r-,., IMm-.m.h rutvu CritOICATK. Inc TO mAKE HiM t*£LL SANK WER. TEETM INTO HEft! K. .TUE STOIC APE-MAN STOOD CAUM . Da bi jo Tarzan pustil iz rok, je Tarzela zasadila svoje ostre zobe v njegovo roko. Tarzan pa ni popustil. Presenečena je občudovala njegov pogum, toda jezilo jo je. ker ni hotel - izpustiti. _—. . Nato je začela borbo s Tarzanom, da se oprosti. Njena sila je obema vzela ravnotežje in . . . 1 . . oba skupaj sta začek pa'dati naj tla l AMERIKAWSIU SLOVENEC » .a Stran £ STROJ ZA METANJE ROČNIH GRANAT S.P.D. Na aliki se vidi nemško vojaitvo, ko si z zanimanjem ogleduje ruski stroj za metanje ročnih granat, katerega so umikajoči se Rusi pustili *a seboj. S to pripravo se lahko vrit 42 granat hkrati. Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1941: Predsednik: Jo«. Zicherl, 1830 W. Cermak Road. Podpcfdsednik: Jos. Beribak st., 1811 W. Cermak Road. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Picftman, 2326 So. Wolcott Avenue. Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chemich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotni odbor: Peter Coff, 1830 VV. Cermak Rd. — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. — Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich. 1901 W. Cermak Rd. in Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd." U j Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno 'lilasiio: "Amerikanski Slovene". Naše mesečne seje se vršijo vsiko prvo sredo večer ob pol 8. uri v l'i mesecih od maja do septembra. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa se | vrše ob pol 2. uri v mesecih: od oktobra do aprila, v dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta I starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na I teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnina, | in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika aH pa predsednika. t/ m m m:«::«: wmiivwMi^ ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C A^ stane samo —i___________________ Jv/L * Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj? to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo______. M Naročila sprejema: ij g Knjigarna Amerikanski Sldvenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZA NAŠE GOSPODINJE Sobota, 4. oktobra 1941 PETINTRIDESETLETNICA DRUŠTVA VITEZOV SV. JURI|| Slovenska naselbina v ameriški Vrhniki se pripravlja, da dostojno proslavi jubilej svojega samostojnega društva. Slika kaie slovite siamske dvojčke, katere ste" od rojstva neločljivo zrastle skupaj. Tista, ki stoji na desni, se je pred kratkim1 poročila in je poleg „je njen soprog, dočun je leva že prej poročena. " ' ' ' " *" ' Skrbna gospodinja, bo gledala na zdravje svoje družine, zato si bo že jeseni nabavila pripomočkov zoper razna zimska prehlajenja. Poleg raznih čajev, je še veliko bolj na me stu pristni čebelarski med, ki ga v jeseni najlažje dobiš od zanesljivega čebelarja. Waukegan, 111.—Jutri v nedeljo dne 5. oktobra bodo proslavili društven iki vrlega društva Vitezov sv. Jurija pet-in-tri-deset-letniiajbolj znano je to, da jih posušimo. Posušene gobe se jako dolgo obdržijo, če so na suhem prostoru. Znano je tudi, da jih vložimo v sol. Gobe otrebiš in razrežeš na kocke. Potem daješ v posodo zdaj plast soU! in., spet plast gob. S soljo skleneš. Take gobe so le za juho, ki je pa seveda ne smemo soliti. Jako dobre so gobe v jesihu. Za v jesih so le majhne gobice, a ne le jurčki, ampak tudi druge vrste gob. Kako jih vložiš? Najprej jih očistiš in dobro je, če vsako razpoloviš, da ni črvičev. Očiščene gobe kuhaš deset minut v jesihu, ki je v njem sol, gorčična zrna, poper in lovorovi listi. Ko se shla-di, napolniš kozarce z gobami, naliješ jesih z začimbami* jih zavežeš in daš za 25 minut v soparo 194 stopinj vročine. Na te tri načine zna vsaka gospodinja shraniti gobe za delj časa. Je pa še četrti način, ki je malo znan. Gobe daš v presno maslo. Vsaka užitna, bodi velika ali majhna goba, je za to pripravna. Gobe otrebiš in razrežeš na listke. Da ostanejo bele, dodaš pri dušenju malo citronovega soka v presno maslo (na 2 funta gob pol funta presnega masla) in soli, kumine in popra. • Ko so gobe do mehkega dušene, jih daš v kozarce in jih steriliziraš 20 minut v 203 stopinj vro- čine. Ko se vse shladi, preskusiš, ali je vsak kozarec dobro zaprt. Odprte kozarce je treba še enkrat v sopari prekuhati, keir morajo biti gobe samo v neprodušno zaprtih posodah. Na ta način se držijo gobe tudi dve leti. Takšne gobe so za zimo najbolj okusne. Pomagaj sil Ce je štedilnik j*jast, ga na-maži z voskom, rob pa očistiš s limonovim sokom. Jod in vodikov dvokis nista neomenjeno uporabna; prav tako ne smeš drugih zdravil hraniti dolgo, marveč :'h vrzi kmalu proč, ker so zastarela strupena. Lesenih predmetov ne čisti z vodo, ampak s peskom. Roženih ročajev nikoli ne umivaj z vročo vodo, ker raz-pokajo; tudi jih ne pusti ležati v vodi, ampak brž umij z mlačno vodo in jih dobro obriši. Jedila ne smejo ostati v ko-vinastih posodah,ker je zdravju škodljivo, tudi žlice vzemi koj iz jedi. Zlatnino snaži v mlačni vodi z milom. ure; vmes ga enkrat obrni, da po obeh straneh lepo porumeni. Potem deni meso v drugo ponev, na zelenjavo pa potresi žlico moke, premešaj, prilij malo vina in juhe, prideni vršiček majerona in limonove lu-pinice. Ko dobro prevre, precedi omako na meso ter pusti, da še malo vkup povre. Natc-zreži na koščke, zloži meso na krožnik in polij z omako. Okrog pa deni zabeljene kar-fijole in kupčke praženega riža. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Parjene telečje prsi Tri funte telečjih prsi potresi s soljo in poprom ter prav dobro podrgni. Medtem pa deni v podolgasto ponev dve žlici presnega masla ali masti, nekaj na koleščke zrezane-ga korenja, pest čebule in pe-teršilja. Na to položi meso ter ga počasi pari približno pol Krompirjevi cmoki veliki Skuhaj in pretlači štiri velike kromirje, dodaj košček presnega masla, malo soli, dva rumenjaka, šest žlic moke in naredi testo. Ko je gladko sa razvaljaj pol prsta na debeio. V presnem maslu ocvri malo drobno zrezane čebule, peter-šilja in žlico drobtin; a tem namaži testo ter ga zvij skupaj. Razreži ga na tri prste dolge kose, izoblikuj s teh kosov podolgovate cmoke in jih skuhaj v slani vodi. Ko so kuhani jih poberi na krožnik, prereži vsakega čez polovico ter jih zabeli a, presnim maslom. SIAMSKE DVOJČKE POROČENE Medeni kruh Funt medu zavri in hladnemu primešaj pol funta sladkorja, funt moke, malo cimeta, klinčkov, muškatovega orešč-ka, limonove lupinice in pint in pol mleka. To naj stoji do naslednjega dne. Drugi dan prideni dve jajci, dve žlici ruma ali dobre slivovke, pecilnega praška, in prav .dobro mešaj 20 do 30 minut, končno prideni še Četrt funta drobno zreza-nih orehov. Namaži podolgovat model, deni vanj testo tn peci v srednje vroči pečici tri-četrt do eno uro. Naslednji dan zreži na prst debele rezine. (Drugi način) — Kuhaj sedem minut funt medu, pint in pol vode, malo cimeta, klinčkov in limonove lupinice ter pol funta sladkorja. V hladnega zmešaj funt moke in pe-civen prašek. Ko je dobro premešano deni v pomazan model ter naslednji dan speci. En dan starega nareži v poljubne rezine. o PRAKTIČNI NASVETI Ogledala čisti vselej z mrzlo. čisto vodo in mehko krpo, ki ne škoduje steklu. Pri selitvi zatij ogledalo v volneno krpo, ne v papir, ki je oster in napravi v steklu zarezice. v katere se potem nabira nesnaga. * 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, s>o deležni člani "Masne zveze za Afriko". Članarina enkrat 2a vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETItA KLAVERJA za afriške rrtisijone. 3624 W. Pine Boulevard, Dept. A, St. Louis, Mo. — VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI ^ vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana STEV.1,K.S.K.J. * ^ y ___ Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. 1 -" i! ti.** F--' Odbor za leto 1941: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik. IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA, Chicago, Illinois NAZNANILO! Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v sredo dne 8. oktobra točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo vdeležite v velikem številu. Člani, ki ste zaostali z svojim asesmentom ste proše« ni, da vaš dolg nemudoma poravnate, brez posebnih opominov. Kampanja je še vedno v teku. Ali ste vi že pridobili enega novega člana ali članico ? Ali je vaša hčer, vaš sin že pri naši Družbi? Ako ne, tedaj na delo! Ako veste za katerega, vsaj nam ime izročite, bo odbor šel do njih, da jih pridobi. Z sobratskim pozdravom, --i , Jos. J. Kobal, tajnik. . Stran 4 - MCRIIlaASIU SLUVEWBB Sobota, 4. oktobra 1941 Paul Keller "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Nobena stvar, kar sem jih slišal v šoli, mojega srca ni tako pretresla, kakor znanje o soncu, njegovi velikosti in daljnji oddaljenosti, in da s svojim srčnim žarom redi in hrani vse, kar je živega na zemlji, da pa bo tudi to velikansko srce nekoč izgorelo in da bodo tedaj morali umreti vsi na svetu: ljudje, živali in rastline. Ko sem živel pozneje v velikem mestu, sem videl sonce redkokedaj. Gledališča imajo rada umetno luč: gledališča in družbe. Sedel sem kar naprej v gledališču, po dnevi pa sem spal. Le če sem bil preveč utrujen, sem se zatekel na kakšno sončno obal in tam z drugimi bolniki vred iskal tolažljive svetlobe iz oči te zlate matere. Sedaj pa, ko sem postal tih Hubert, večkrat gledam proti zvezdnatemu nebu. Oskrbel sem si nekaj knjig, male ljudske in uporabne spise, po katerih se lahko ra-• zumem v obzorju; kajti od tisoč izobraženih ljudi komaj eden ali dva kaj vesta o srebrnem čudežnem svetu nad našimi glavami. Ce torej opazujem blede Plejade, ali lepi križ Orionov, ali pa sicer katero zvezdo stalnico, in vem, da so vse te zvezde sonca, večja kakor je naše in tako daleč, da preteče tisoč svetlobnih let, predno pride njihova svetloba do nas, tedaj često preplašen zaprem oči in hočem — otrok zemlje biti rajši na strani našega sonca, tega. preprijaznega Čuda sveta. Večkrat me v tej sončni radosti obide želja po ljubezni. Vselej je usmerjena v isto smer in ugasne z večerno zarjo. V hladni noči sedim pri klavirju ali pri svojih knjigah, ali pa sanjarim pri oknu tja proti šumečim gozdovom. . # ^ Zadnji torek je bila porotna obravnava proti Grčarju. Nisem se mogel opogumiti, da bi šel tja in poslušal. Boltežar je sedel med porotniki. Skoraj vsa vas, ki je kar gorela v radovednosti, se je obrnila nanj za vstopnice. Boltežar je odbil vsakega. Nazadnje pa je dal nabiti na gasilno shrambo list, na katerem je bilo razločno brati, da je naravnost "krščanska svinjarija", če tišče ljudje, da bi pasli radovednost pri obsodbi svojega sovaščana; ljudje naj rajši pospravijo žetev, to je pametnejše. Način Boltežarjeve uradne pisave je malo patriarhalen. Vendar pa je izvrsten človek. Vesel sem, da je moj prijatelj. Od Boltežarja in tudi iz časopisnih notic vem o žalostnem poteku te razprave. Predsednik je natančno po podatkih iz preiskave, ki se je vršila prej, izpraševal starega Grčarja o njegovi krivdi, in Gr-čar je priznal vse. Boltežar se je svoje porotniške pravice, da lahko izprašuje, v polni meri (in kakor domnevam, v precej grobi obliki) posluževal; obtoženca je n. pr. imenoval gobezdača, ki ne ve več kaj Kvasi, tako da ga je predsednik ostro posvaril, češ, da so njegovi ugovori izrečeni le v namenu, da bi obtoženca zmešal in da bi ga odvrnil od njegove hvalevredne vo- lje, ki je le njemu v prid, da namreč prizna svojo krivdo. '■•:■: v "Glejte," je rekel Boltežar, "tega nisem prenesel; pravice, da kot porotnik tudi lahko govorim, si nisem dal vzeti in tedaj je nastal velik hrup. Odlikovanja sedaj prav gotovo ne dobim; toda. to me jezi manj, kakor pa če zapro Grčarja po nedolžnem. Saj ga nikoli nisem mogel prav trpeti, že zato ne, ker. je stanoval v bajti na barju, zaradi katere je graščina izgubila pravdo. Toda tega ni toliko kriv Gr-čar, kakor pa sodni svetnik Miklavčič. Ta je bil tedaj naš zastopnik in sedaj je zagovarjal tudi starega Grčarja. On je sploh zastopnik naše občine; zato tudi še nikoli nismo dobili nobene pravde. In ta človek bi mi bil vendar moral priskočiti na pomoč, ko je videl, da hočem pomagati njegovemu klientu, zatožencu, naj ne govori tako neumno. Kaj še! Le priklonil se je predsedniku. In tedaj sem bil seveda izgubljen, stari Grčar pa tudi. Državni pravdnik, še mlad mož, je v svojem rezkem govoru "dokazal", da je Grčar morilec. Nato pa je stavil še stransko vprašanje, ali je bil le uboj. — Zapomnite si, meni za mojo osebo je čisto vseeno, ali sem umorjen ali ubit — državni pravdnik je torej stavil vprašanje, če je bil le uboj. Vedeti morate, gospod Hubert, da uboj ni umor, da je le dejanje v afektu, in zaradi uboja človek ne more biti obsojen na smrt. — Sli smo nato v posvetovalnico. Prej pa sem še enkrat pogledal starega Grčarja. Zdel je na zatožni klopi kakor kup topoglavosti in nebogljenosti- V posvetovalnici sem svoje stališče uveljavil. Rekel sem: 1. Grčar je star tepec. Ne zna drugega, kakor sekati drva. 2. Grčar ga rad zvrne kozarec, če ga ima. Večjidel ga nima, zato je precej zmeren človek. 3. Grčar je moj politični nasprotnik, kajti, tako za gotovo mislim, je volil socialistično; tudi sem radi hiše, v kateri stanuje, izgubil že celo vrsto pravd. 4. Grčar zame torej ni nikakršen biser v občini. Toda le vem, da on nikakor ni ubil svoje vnukinje. Za kaj takega on ni. V moji vasi je gostilna pri "Grozdu", kjer gospodinjita dve mladi dekleti. Ti dve sta ponudili nekoč Grčarju, ki, kakor sem rekel, rad zvrne kozarec, če ga ima, ba, toda Grčar je dejal, da tega ne more, raje se odreče žganju. — Predsednik me je prekinil. 'Vse to bi bil moral povedati njegov zagovornik', je menil. Zagovornik, ta fcik, pa tega sploh ni povedal. Jaz sem le proti našim pravilom še vzkliknil: 'Častno besedo vam dam, da Grčar ni morilec' — nato so opravili še nekatere formalnosti in nato so glasovali. Najprej za umor. Povem vam, gospod Hubert, bodite veseli, če vam nikoli ne bo treba biti porotnik. (Dalje prih.) Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec 1"- •t * • 't '.VI ; Vf ' 1 Mf Mt V» \t ' «>~1 •..».•'»;•■« M' v t< * » t f T—7~T Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem dragem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti; vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vL Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, ____ .. „ Chicago, Illinois iz zasužnjene domovine (Nadaljevanje s 1. strani) da je Italija dala Hrvatski o-premo za en bataljon motoii-zirane policije — petdeset motorjev a prikolicami in strojnimi puškami in dva reflektorja. Pokrajina, ki jo je druga italijanska armija vnovič za sedla se razteza vzdolž dalmatinske obale in Dinarskega pogorja. Poročajo, da se je zasedba izvršila v soglasju s hrvatsko vlado. Cilj te zasedbe je, po italijanski uradni izjav!, da se urede razmere in zagotovi Italijanom, da njihov^ varnost ne bo ogrožena po sovražnikih ali sovražnih agentih, pa naj bi le-ti bili Anglo-saksonci, židje ali boljševiki. "Popolo di Roma" pravi, da v Hrvatski med Zagrebom in Sarajevom živi milijon in pol Si-fcov, "sovražnikov Paveličeve vlade." "Večina njih se je prilagodila razmeram, morda skrivajo strojne puške po gozdovih, vendar za zdaj so mirni," piše v poročilu, "nekateri med njimi so se zbrali v krdela, ki danes požigajo bosanske gozdove in jutri ubijajo vstaše, dvigajo v zrak mostove in železniške proge. Vstaši dobr^-\oljci v dobro urejenih četah preganjajo upornike, jih nahajajo v njihovih goAkih skrivališčih in pošiljajo na drus:i svet brez odvišnega razpravljanja. Dopisnik "Popolo di Roma" pravi, da "komunisti delujejo po mestih", netijo bombe v javnih poslopjih, kakor nedavno v glavni pošti v Zagrebu, a za pojasnilo dostavlja, da je "hrvatski komunizem samo srbstvo, ki se danes zavija v rdeče zastavo, da bi prikrilo svoj pravi obraz". Dopisnik pravi, da na Hrvatskem ni več Židov. "Kje pa je sedaj 40.000 ali 50.000 Židov iz Hrvatske?", je pobaral: "Ni znano. Govori se o nekem malem otoku na Jadranu." Po Paveličevem ukazu bodo kot politične krivce postavili pred vrhovno sodišče vse tiste, ki se bodo pregrešili proti gospodarskim odredbam in zlasti tisti, ki bodo obtoženi za prepovedano poviševanje cen. DR.JOHN J. SMETANA \ OPTOMETRIST Pregleduje oči m predpisuje očal« 29 LET IZKUŠNJE 1101 16. Ashland Avenue Ttl Canal 0523 Uradno are: mk dan od 9. zjutraj do 8:30 ■ BRIDGES ZANIKA OB-DOLŽBO KOMUNIZMA • New York, N. Y. — H. Bridges, delavski voditelj ob zapadni obali, je podal zadnjo sredo izjavo, v kateri odločno zanika obdolžbe komunizma, vložene proti njemu. Še nikdar ni bil član komunistične stranke, pravi, in njegovo deporta-cijo želi le velebiznes. -o- ZA VOJNO GREDO VSAK DAN TEŽKI MILIJONI London, Anglija. — Kakor je objavil zakladničar zadnjo sredo v britanskem parlamentu, zapravi Britanija vsak dan za vojno 44 milijonov dolarjev. Dasi pa je ta številka ogromna,jo skoraj dosega tudi Amerika, akoravno ni dejansko v vojni. Iz podatkov ameriškega zakladniškega tajništva se namreč povzema, da se je tamkaj tekom septembra porabilo vsako dan skoraj 41 milijonov za domače oboroževanje in za "lend-lease." --o- ZA KONTROLO PLAČ IN FARMARSKIH CEN Washington, D. C. — Načelnik voditeljev fed. rez. sistema je mnenja, kot se je izrazil v ponedeljek, da se bo morala na vsak način uvesti kontrola nad plačami in nad cenami farmarskih produktov, ako se hoče dežela obvarovati inflacije. -o- Najnovejše veati najdete ▼ dnevniku "Amer. Slovencu!" J. M. Trunks Rusi in Angleži so šli v Iran, da počistijo deželo nemških "turistov", podomače petoko-loncev, ki so pripravljali pot Hitleru. Iran ostane Iran, ako se kaj . izrednega ne dogodi. Prehiteli so Hitlera, ki bi bil težko Irana izpustil, ako bi bil on prvi prišel. Umevno, da je strahovito ogorčenje v Berlinu, Rimu in Tokyu o takem nemoralnem, nezaslišanem, pretresljivem, imperialističnem in nasilnem koraku, ki mu ni part; v mednarodnem občevanja. He . tatu! he . . tat kriči: Primite • • Kje se Nemci in Rusi vojskujejo .7 To lahko sledite na zemljepisu PRIROČNEM ATLASU V NOVI IZDAJI Zdaj, ko divja po raznih delih ■veta vojska vsakega čita tel ja ranima, kje so ti kraji, kje so njih meje, itd. Vse to dobite v zelo zanimivem ATLASU v novi izdaji, ki je iziel te dni. Ta Atlas polijemo naročnikom za zelo nizko ceno. Atlas ima velikost 9*4x12. -7 cehu je sledeče zanimivosti: platnicami vsebuje 52 velikih »tria*; oarvanih zemljevidov tujih držav in posebno stran na kateri je 56 zastav raznih držav in narodov. 45 slik iz vseh raznih krajev sveta, ki kažejo razna mesta, pokraji-^^^^^^^^^^^^^^ ne in ljudi raznih krajev. Najnovejši zemljevid kaže ves svet in tudi: Kako sta Rusija in Nemčija razdelila Poljsko; italijansko osvojitev Albanije; priključitev čehoslovaške k Nemčiji; novo finsko-rusko mejo; okupacijo Besarabije po Rusih; odstop Dobrudže Bulgarom in odstop ozemlja Madžarom od strani Rum unije. Zanimiva je statistična tabela zadnjega ljudskega Štetja in zraven tabela le iz leta 1930, tako da vsak lahko vidi razliko v številu prebivalstva med letom 1930 in 1940 po ameriških mestih, ki imajo 11,000 ali več prebivalcev. Ima tudi tabelo vseh glavnih mest vseh držav po svetu, z označbo prebivalstva in z označbo zemeljske površine za vsako pokrajino ali deželo. Zemeljski in solnčni sistem; planeti, razdalja med njimi; njih obseg, Itd. Označba razdalj med kontinenti, njih zemeljska površina, po vrlina morja in voda, itd. Svetovni oceani in morja. Jezera in notranja morja. Največje reke in kanali na svetu. Glavni otoki in otočja na svetu, njih obseg, itd. Glavne gore na svetu z označbo višine in le druge sanimivosti. Ta zemljevid stane^SAMO 35 CENTOV Za naročilo zemljevida lahko pošlje te denar v gotovini ali v znamkah po 3c ali 2c sli pa v Money Ordru. Well, ni vsak svetnik, ki svetniško zavija oči. Ampak enako vrlo čudna roba prihaja tudi iz Moskve. Pomislite in požinjajte. V prav-tati ekstazi verskega čustvovanja je Moskva po radiju pove dala, da germanski re^tm "ogroža prav obstanek krščanstva," in da deluje na tem, da prekucne "Kristusa Kralja."11 Well, tudi to je čudna špraha iz Moskve. Ali so se tam izprt-obrnifi, ali pa atestični lisjak enako le svetniško zavija oči?? Utegne biti le gola propaganda. Če je pa prej Hitler govoril c križarski vojski zoper boljševizem, toraj zoper ateizem in se postavljal pred katoličani, ki mu pa k vsi sreči niso šli na limanice, in ako zdaj ateistična Moskva govori o "Kristusu Kralju" in se nekako zavzema za krščanstvo, je vse to le jasen dokaz, da morajo tudi taki ''svetniki" računati z moralnimi silami v človeštvu. • Na čelu članka v mesečniku, ki nikakor ne stoji na podlagi krščanskega svetovnega nazh- ranja, vidim: . . In ko je j Krist izdihnil na križu, so rimski vojaki vadljali za njegovo obleko . . •" To je nekaj o Ivristu in iz evangelija. Gola navedba, samole citat je. Jaz bi enako lahko citiral marsikaj prav dobrega iz Korana muslimanov, iz Ved budistov ali brahmanov, iz svete knjige mormomcev, dasi nikakor ne stojim na podlagi njih življenjskega naziranja, niti njih verskega pojmovanja. Lahko bi navedel tudi nekaj dokazov, da se z naziranjem muslimanov, budistov, mormoncev rte strinjam. Ampak moji dokazi bi morali biti tehtni, neovrglil-vi dokazi, ne le nekaj, kar se vrže na papir in je vrženo tja, zapisano brez premisleka, aH odgovarja tudi objetivni resnici. Nobena neresnica ne more nikomur hasniti, če tudi je za-pisna morda brez vsakega zlobnega namena. - V istem članku in mesečniku pa.čitam dalje: . . nauki ukrižanega mučenika (toraj Krista) so se razširili po vsem (rimskem) imperiju, po vsem znanem svetu." To je objektivna resnica. Pride pa: "Da so (Kristove nauke) ljudje pozneje izpridili, zavili po svoje in porabili za svoje namene, spada na drugo stran ..." Well, tudi v tem je nekaj objektivne resnice, nikakor pa ne odgovarja to vsi objektivni resnici. Res so ljudje Kristove nauke izpridili, zavijali in delajo tako prav do naših dni. Vsaka krščanska sekta, in teh je legijon,- se sklicuje na kak Kristov nauk, pa si med seboj silno nasprotujejo. Ali so ljudje res vse nauke izpridili, zavili? Tu je point, ker taka trditev ne odgovarja objektivni resnici. Kristovi nauki so se ohranili v vsi čistosti v katoli-čanstvu. To je objektivna "resnica, malo pa je na tem, če kdo to resnico prizna, ali je ne prizna. Izprijen je naukov je objektivna neresnica, dasi je res, da so razni ljudje marsikaj iz teh naukov zavili in izpridili, delajo tako danes in bodo tako delali še naprej, in prav članek kaže, da je taka trditev enako enostransko zavijanje. - 9 -o- slovaški denar ima nizko veljavo (S.B.) — Sedaj je v Slov«u ški nekako 1600 milijonov slovaških kron papirnatega denarja v prometa. Ta denar pa ni krit z zlatom ali katerokoli drugo vrednoto, kajti slovaška viada nima zlata. — Prejšnja čehoslovaska republika je imela le za okolu 700 milijonov kron,štela je pa okolu 15,000.-000 prebivalcev. V razmerju z današnjo Slovaško, ki štej a okolu 2,000.000 prebivalcev, je skoro še enkrat tolikšna količina papirnatega denarja, vsekako že velika vsota. Izrednost tega zemljevida je, da se sam izpopolnuje in popravlja. Kupon, ki je zraven v Atlasu je treba izpolniti in poslati izdajatelju zemljevida, kakor na njem označeno in to vam daje pravico, da dobite pozneje dodatne zemljevide, na katerih bodo pozneje označene nove meje med vojskujočimi se državami, kakor že bodo določene in premenjene po sedanji vojni. NaroČila za ta Atlas sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, 111. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio aro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji 1360 kilocycles. DR. H. M, LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. •Širite amer. Slovenca' Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP, 1520 Iriloeveles (Top of the Dial) prodam hišo z dvema stanovanjima, vsako po 5 sob. Hiša je zidana in ima centralno kurjavo in garažo za dve kari. Cena $5,-500.00. Naplačila treba samo $1000,00 ostalo na odplačila. Eno stanovanje v hiši je prazno, da se kupec lahko takoj vseli. Hiša se nahaja na 1220 — 49th Avenue. — Telefonirajte LAWndale 7182, Chicago. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CfflCAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd* Chicago, Illinois Phone Canal 4611 • NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogreb«, krste In ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.