MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK Uredništvo In upravai Maribor. Afaksandrova cvrta it. 13 t Talsfon 2440 In 246E tohsjs razen nadalje in praznikov vsak dan ob 18. uri , Valje masačno prejamen v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po eenlku r Oglass sprejema (udi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani < Poštni čekovni račun it. 11.400 99 JUTRA 99 Konec proračunske debate PRORAČUNI ministrstev za socialno politiko in narodno ZDRAVJE, ZA TELESNO VZGOJO IN ZA FINANCE. BEOGRAD, 10. marca. Na včerajšnji sen narodne skupščine so se obravnava-;! Proračuni ministrstva za socialno poli* , in narodno zdravje, ministrstva za teIesno vzgojo in ministrstva iinanc. Minister Ivan Pucelj je v obširnem cl{spozeju obrazložil delo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. No-j^1 Proračun je bil znižan za 32 odstot-, 0v> zato bo moglo ministrstvo izvršiti e najnujnejše posle. Nadalje je minister &°voril o socialni zaščiti in omenil, da bremena, ki jih povzroča delavcem, Podajalcem in državi sicer občutna, a :° vendar najcenejša v Evropi. Pri nas ,e sedaj 600.000 zavarovanih delavcev in °“ teh jih je 20.000 bolnih. Sedanje raz-'nere pa zahtevajo, da se čimprej uvede udi zavarovanje za primer brezposelnosti, kj ga mj ge nimamo. V pogledu ^ravstva je ministrstvo storilo že veli-V preteklem letu je bilo izvršenih i13«! 20.000 desinfekcij, proti kozam je bi-lo cepljenih okoli 400.000 ljudi, nad 160.000 ljudi pa Je dobilo brezplačno pravniško pomoč. Za prehrano pasivnih j:fajev je izdalo ministrstvo okoli 20 mi-jiionov. Slovenija je dobila 20 vagonov '■'vljenjskih potrebščin. V načrtu ministruj je sprememba in izvedba zakona o ^varovanju delavcev, da se zmanjšajo Administrativni stroški. Zavarovanje za starost in onemoglost se bo moralo vsaj Sloveniji popolnoma izvesti. Nadalje I0 bo moralo rešiti stanovanjsko vpra-^anie, ki obremenjuje posebno uradnike, peščence in delavce. Naposled pa se 10 Preosnovalo tudi samo ministrstvo. fl.Rri debati so govorili med drugimi tu-(j1 Poslanci Pavlič, Krejči, Prekoršek in • • Rape. Prvi se je zavzel v prvi vrsti j .Pdpomoč delavstvu. Sedaj imamo v *?Y1 preko 120.000 brezposelnih sezon-ijjj in preko 70.000 brezposelnih indu-?)r0skih delavcev. Poslanec Krejči se je t,ayzel za zavarovanje delavcev. Posla-,'ec Prekoršek je priporočal varčevanje j Dri administraciji ter zahteval gradnjo .°v'h bolnišnic, izvedbo celotnega na-,.rta umobolnice Novo Celje in rešitev 'Drašanja staroupokojencev. Poslanec aPe se je pa zavzel za invalide. Proračun je bil popoldne soglasno brejet. O proračunu ministrstva za telesno vrzgojo je poročal minister Kraljevič. S tem proračunom se niso državne finance nič obremenile, ker so vse postavke bile vzete iz resorov drugih ministrstev. Proračun znaša le 11 milijonov in pol. Od tega dobi Sokol 8 milijonov, za razne podpore je določenih 360.000 Din, za tekme 100.000 Din, za vzgojo strokovnih učiteljev 260.000 Din, za osnovanje visoke šole za telesno vzgojo 100.000 in 250.000 Din za zgradbo stadiona v Beogradu. Za veslaške tekme za evropsko prvenstvo, ki bodo letos v Jugoslaviji, je določenih 400.000 Din, za gasilce in strelce 200.000 Din, za športna igrišča 300.000 Din, za vsesokolski zlet v Pragi pa 400.000 Din. Po govorih nekaterih poslancev, med njimi Antona Cererja, je bil tudi ta proračun odobren. Naposled je skupščina razpravljala o proračunu finančnega ministrstva. Minister dr. Djordjevič je omenil, da znašajo izdatki tega ministrstva 256 milijonov. Služba finančne kontrole se bo preuredila in reduciranih bo 1884 uslužbencev. Za prihodnje dni pripravlja nove zakone o državnem računovodstvu, samoupravnih financah itd. V debati sta se poslanca Anton Klinc in Jakob Zemljič zavzela za preureditev trošarine na vino in za odpomoč vinogradnikom. BEOGRAD, 10. marca. Nočna seja narodne skupščine je trajala do 2. ure zjutraj, kljub temu pa še ni dokončala debate o proračunu finančnega ministrstva. Nadaljevala jo je danes dopoldne iu proračun sprejela z vsemi spremembami in korekturami, ki so bile storjene v finančnem odboru. Sledila je nato razprava o finančnem zakonu, ki bo zaključena najbrže še danes. S tem bo proračunsko zasedanje dokončano. Jutri se sestane senat, da na plenarni seji prevzame po narodni skupščini sprejeti državni proračun. Debate se bodo pričele najbrže že prihodnji teden. Nadalje je narodna skupščina izvolila danes tudi odbor za proučitev zakona o ukinitvi žitnega režima. Za predsednika je bil izvoljen poslanec dr. Metikoš, od Slovencev pa sta v odboru poslanca -Josip Benko in Anton Krejči. Preseljevanje ob dnjestru. v.BuKarešta. 10. marca. Sovjetska st 0<3stranila z leve obale Dnje-' ra vse romunsko prebivalstvo in ga Poslala v Sibirijo, dočim je na izpraz-jenem ozemlju naselila zanesljive ko-'miste. Vlada je izvršila to nenavadno reselitev zato, ker so Romuni rovarili £T°ti sovjetski državi. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v čre- vokU’, slabem okusu v -ustni, čelnem gia- sk- mrzbck zaPek'> bljuvanju in dri-foš 'i£inkuie še kozarec naravne »Franz •lusefove« grenčice sigurno, naglo in priti -T’- ?nameniti zdravniki za želodec iz-'■'čujejo, da se iZkaže uporaba »Franz Do 6 « vode kot Prava blagodat za ledi in pijači preobložena, prebavila. v r®nz Josefova« grenčica se dobi v e« lekarnah, drogerijah in špecerijskih rg°vinah. w Zaprtje. pr llog' zdravniki uporabljajo naravno' st0Dn' *0Sel0vc> srenčico tudi pri visoko t Jevanem razkrajanju v kanalu že-ega črevesa z dobrim uspehom. 1 VELIK DVIG ANGLEŠKEGA FUNTA. LONDON, 10. marca. Na ne\vyarški borzi je včeraj poskočil tečaj angleškega funta šterlinga za 20 točk. Notiral je 3.73 napranv dolar.',:. Ta nagli dvig je povzročil v Angliji precejšnjo zmedo. Dočim so ga nekateri veseli, so drugi v skrbeh. Na merodajnih mestih se pripravlja celo protiakcija, ker se zatrjuje, da je vse le ameriška špekulacija. 'VIŠINSKI REKORD POLJSKEGA LETALCA. VARŠAVA,, 10. marca. Znani poljski letalec Boleslav Orlinski se je dvignil -s svojim, letalom tipa »P. 11«, ki je bilo do skrajnosti obteženo, s popolno- brzi 10 5000 m visoko- Takega rekorda še ni dosegel, doslej noben drugi letalec. Poljski aieroklub ja prijavil rekord Orlfn-skega v registracijo mednarodni letalski zvezi. laponska ponudila Nankingu premirje NANKINGA NE NAMERAVA ZASESTI. - NASPROTUJOČE SI VESTI. — NOV ULTIMAT GENERALA ŠIROKAVE. - JAPONSKO-RUSK1 KONFLIKT. UPORI V MANDŽURIJI. 1 lanašnk e.tel: S;u mraz. Vreme. • ramenska napoved (opol-,) bo še nadalje, zmeren TOKIO, 10. marca. Japonski poslanik v Nankingu je dobil nalog, pogajati se z nankinško kitajsko vlado in vrhovnim vojnim poveljstvom radi sklenitve premirja. Japonska se je zaradi poslabšanja mednarodnega položaja v Ženevi odločila za ta korak in upa, da bo potom svoje diplomacije dosegla pri konferenci za »okroglo mizo« v Šanghaju več koncesij, kakor pa z nadaljevanjem bojev. Svoj glavni nam, odstranitev Kitajcev iz Šanghaja, je, kakor zatrjuje, že dosegla. Nove čete je odposlala na Kitajsko samo zaradi varnosti. TOKIO, 10. marca. Japonska vlada odločno zanika vest j, da bi general Široka-va dobil nalog zasesti Nanking. Sedanje bojne operacije na progi Šanghaj—Nanking imajo samo namen izolirati Šanghaj od kitajskega ozemlja, da se na ta način prepreči novo prelivanje krvi. ŠANGHAJ, 10. marca. General Širo-kava je poslat kitajskemu vrhovnemu poveljstvu nov ultimat, v katerem zahteva nadaljni umik kitajskih čet za 5 milj. Zahtevo utemeljuje s tem, da ogroža koncentriranje novih velikih kitajskih čet mir na fronti (?). če se kitajsko poveljstvo ne bo pokorilo, bodo Japonci pričeli novo ofenzivo. ŠANGHAJ, 10. marca. Po vesteh iz Vladivostoka zbirajo Japonci na meji Koreje in Rusije velike čete. Iz Tokia pa te vesti odločno zanikajo in zatrjujejo nasprotno, da koncentrirajo Rusi svojo vojsko na ruski meji pri Koreji. Res bo najbrže oboje, ker so se odnošaji med Rusijo in Japonsko v zadnjih dneh znatno poostrili! MUKDEN, 10. marca. V Mandžuriji se opaža v zadnjih dneh nevarno gibanje kitajskih nacionalistov proti japonski okupaciji in ustanovitvi mandžurskega cesarstva. V torek ponoči so uporniki zažgali mesto Mukden na sedmih krajih, vendar se je vojaštvu posrečilo ogenj omejiti in pogasiti, škoda je znatna. V predmestjih pa so uporniki napadli japonske vojake, ki so se morali braniti z orožjem. Ubitih in ranjenih je bilo več oseb. ŠANGHAJ, 10. marca. Kitajske oblasti so pričele ocenjevati škodo, ki je bila povzročena po zadnjih bojih okrog Šanghaja. Računa se, da znaša preko 20 milijonov funtov šterlingov. Iz Šanghaja je odšlo doslej že 700.000 Kitajcev, več stotisoč delavcev pa je brez zaslužka in kruha. WASHlNGTON, 10. marca. Ameriška vlada je sklenila odpoklicati svoje v Šanghaju izkrcane čete- SILEN VIHAR V AMERIKI- NEWYORK, 10. marca. Že dva dni divja ob vsej ameriški atlantski obali silen vihar. Število žrtev viharja znaša že doslej 29. Deset ladij je v nevarnosti, da se potope. Na pomoč je bil odposlan parnik »Adriatic«. BEG DVEH CIRKUŠKIH TIGROV. AULAN, 10. marca. V Sassariju sta pobegnila iz tamkajšnjega potujočega cirkusa »Hagenbeck« dva velika tigra. Eden je napadel neko pumo in jo nevarno obdelal, drugi pa je odšel po mestu in vzbudil velik strah. Nastopiti so morali katabinierji, ki so zver ustrelili. SMRTNA NESREČA GENERALA LUKASA. BERLIN. 10. marca- Včeraj se je tu po nesreči zastrupil s plinom avstrijski general Karl von Lukas, znan tudi iz svetovne vojne kot poveljnik 24. avstrijskega armadnega zbora. TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 10. marca. Na postaji Maltezi na progi Bukarešta—Costanzar sta trčila sinoči dva osebna vlaku. Sedem oseb je mrtvih, več pa jih umira. Število ranjenih še ni natanko znano. NASKOK BREZPOSELNIH NA FORDOVO TOVARNO. DETROIT, ID. marca. Pred Fordovo tovarno se je zbralo včeraj 3000 brezposelnih delavcev, ki so hoteli naskočiti podjetje in ga derpolirati. Policija je odvračala napadalce najprej z brizgalnami, nato z bombami za solzenie, naposled pa je morala oddati več strelov. Pri tem so bili 4 delavci ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenci so tudi policisti. - Zastava device Orleanske. Angleški poslanik lord Tyrell je izročil to oni predsedniku francoske republike Doumerju kopijo zgodovinske zastave Jeanne d’Are. Zastava je sedaj razstavljena v pariškem zavodu za duhovno sodelovanje. pozneje pa bo prenešena v katedralo v Reims. Odhod jezuitov iz Španije. Rimski listi objavljajo natančne podatke o številu jezuitov, ki morajo kot izgnanci zapustiti Španijo. Skupno je doslej odšlo žc okoli 209.000 oseb. Večino tvorijo dijaki in gojenci raznih jezuitskih zavodov, ki so odšli s svojimi profesorji in učitelji solidarno v pregnanstvo. Iz Katalonije so odšli jezuiti večinoma v Italijo, iz ostalih pokrajin pa v Belgijo, Holandijo, na Poljsko, v Južno Ameriko itd- Leta miru in vojne. Po statistiki, katero je izdal »Zavod za mednarodno pravo«, je bilo v prošlosti veliko več vojne kakor miru. V teku 3400 let pa so divjale večja ali manjše vojne. Toda tudi onih skromnih 260 let ni bilo popolnoma brez nemirov, revolucij. krvavih pobojev itd. V istem času. t. j. v .3400 letih, je bilo sklenjenih nič mar.j nego 8000 mirovnih pogodb, ki bi bile morale ostati večno v veljavi, trajale pa so povprečno le po dve leti. Največje letališče v Evropi. Sovjetska vlada ie pričela te dni graditi v bližini Moskve letališče, ki bo največje v Evropi in bo po svoji moderni ure ditvt sploh presegalo vsa letališča na svetu. Opremljeno bo z vsemi najmodernejšimi pridobitvami, z ogromnimi reflektorji, radio-postajo itd. V bližini letališča bo velik hotel, v katerem se bodo mogli nastaniti vsi potniki, ki bodo prileteli v Moskvo. Dela bodo dovršena do spomladi prihodnjega leta. Anglija je izgubita svetovni rekord. Doslej je imela Anglija čisto svojevrsten rekord, odnosno — imela ga je neka Škotinja, ki je že s 33 letom postala stara mamica. Sedaj pa jo je prekosila Francozinja Aliče Lombardo, ki živi trenutno v Alžiru. Ga. Lombardo se je poročila stara 15 let in v 16. letu se ji je že rodila hčerka, ki je zvesta svoji materi, stopila tudi s 15. letom v zakonski stan ter v 16. letu porodila krepko zdravo dete. Tako je Anglija zopet izgubila en svetovni rekord. Slabi izgledi . letošnje gradbene sezone LJUBLJANSKI IN MARIBORSKI GRADBENI PROGRAM POKOJNINSKEGA ZAVODA. Naša slovenska metropola, bela Ljubljana, se tudi leftos pripravlja na živahno gradbeno sezono. Tvrdka inž. Dukič bo sama zazidala velikanski kompleks za Dunajsko cesto, pripravljeni pa so še drugi načrti. Obenem se bodo dovršile lani pričete stavbe, med katerimi je tudi skupina palač Pokojninskega zavoda z znanim nebotičnikom. V primeri z ljubljansko gradbeno podjetnostjo so Izgledi Maribora Izredno slabi. Doslej je gotovo le to, da se bodo gradile carinska pošta, stavba delavskega azila In nova osnovna šola v petem okraju. O zasebnih projektih zaenkrat še ni ne duha ne sluha, prav tako ne o gradnji novih stavb zasebnih družb in javnih korporacij. In vendar bi Maribor potreboval novih stavb prav tako, kakor jih potrebuje Ljubljana. Potreboval bi jih, ker je pomanjkanje stanovanj še vedno znatno in ker bi pri novih delih našli zaposlitve številni brezposelni delavci in podjetniki. Brezposelnost more odpraviti pač samo aktivno delo velikih novih Investicij in projektov. Pokojninski zavod bo, kakor že omenjeno, dogradil letos vse svoje ljubljanske stavbe. S tem bo dovršil celotni gradbeni program in potrebno bi bilo, da bi si izdelal novega za Maribor. Posebno nujno bi potrebovali kompleks stavb, v katerih bi bilo tudi novo, moderno urejeno javno kopališče, kajti sedanje staro mestno že davno ne zadostuje več našim potrebam. Taka stavba bi bila torej vsekakor rentabilna, celo bolj kakor vsaka druga. Prepričani smo, da bi mestna občina v ta namen prav rada, in morda tudi brezplačno, odstopila svoje veliko in lepo stavblšče med Kopališko, Marijino in Frančiškansko ulico. Projekt je vsekakor vreden diskusije, zato upamo, da se bo tudi uprava Pokojninskega zavoda zavedala njegove resnosti in pomembnosti. Svoj denar bi na ta način rentabilno investirala, dala bi Mariboru moderno sanitarno napravo, o.dpomogla bi stanovanjski mizeriji in ublažila sedanjo brezposelnost. * Akcija za znižanje najemnin. Drevi ob 20. uri bo v dvorani Nabav-ljalne zadruge na Rotovškem trgu sestanek zastopnikov vseh stanovskih in strokovnih organizacij državnih in zasebnih nameščencev ter uslužbencev. Na sestanku se bo kostituiral širši akcijski odbor, ki bo sklical velik protestni shod proti previsokim najemninam in obnovil »Društvo stanovanjskih najemnikov«. Aiera »Kmetijske eksportne zadruge«. Vest o nameravani likvidaciji »Kmetijske eksportne zadruge« je zelo vznemirila njene člane in zavarovance, katerih splošna želja je, naj bi ta zadruga v celotnem obsegu ko poprej, torej tudi po-smrtniški oddelek, poslovala še nadalje. Izdelal naj bi se nov pravilnik in izpopolnilo načelstvo, ki bi zadostno jamčilo za redno poslovanje. V tem cilju se vršijo zdaj po deželi sestanki članov in zavarovancev. Tako so bili včeraj v okolici Maribora kar trije taki sestanki, na katerih so udeleženci sestavili resolucijo, katero bodo predložili banski upravi. Pripravljajo se tudi deputacije, ki bodo zadevno intervenirale v Ljubljani in v Beogradu. Snežek beli, vse pobeli... Snoči je spet pričelo sipati, sipalo vso noč in danes siplje dalje, kot bi se imela zima šele pričeti. In kot bi danes ne imeli že 10. marca! Ampak je danes baš tisti kritični dan, dan štiridesetih mučenikov. Kakršno vreme ta dan, pravijo stari pratikarji, tako bo štirideset dni. No, če bo še štirideset dni snežilo kakor danes — to so pa res prijetni izgledi v letošnjo pomlad! Pa upajmo, da ne bo tako hudo kakor izgleda. Službeni list dravske banovine objavlja v 19. številki md drugim pravilnik o cenzuri filmov, razglas banske uprave o občinskih blagajniških poslih v nekaterih srezih in občinah, objave o poliranju občinskih trošarin v letu 1932, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in kazalo za II. polletje 1931. Iz državne službe. Uradniška pripravnica Antonija Arkova je imenovana za zaščitno sestro pri zdravstvenem domu v Murski Soboti, upokojen pa je policijski stražnik Anton Hrvatin pri tukajšnjem policijskem prcd-stojništvu. Iz banovinske službe. Imenovani so: dr. Pavel Lautner, praktični zdravnik v Ločah, za banskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Urban pri Ptuju; dr. Stanko Silan za banskega zdravnika združene zdravstvene občine Velka s sedežem pri Mariji Snežni. Za banskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti pa je imenovan Ludvik Marič. Od onemoglosti se je zgrubil danes dopoldne v Gosposki ulici upokojenec Anton Lorbek in obležal nezavesten. Z rešilnim avtom so ubogega starčka prepeljali na njegov dom v Plinarniško ulico. Snežen kip. V novem delu mestnega parka, na travniku blizu spominske plošče Jugosl. Matice, je te dni nepoznan umetnik zgradil iz snega nad dva metra visok doprsni kip z napisom »TYRŠ«. Nekateri navdušeni fotoamaterji so kip že ujeli v svoje kamere. Sobno streljanje. Podružnica »Slovenskega lovskega dru štva« v Mariboru priredi tudi letos sobno streljanje, ki bo tedensko enkrat in sicer ob petkih v gostilni »Pri belem zajcu« (Honigmann) v Melju. Prvi strelski večer bo že jutri ob 20. uri. Vabljeni so člani društva in prijatelji strelskega športa. Močno kajenje povzroča rumene, rjave ali črne usedline na zobeh. Za kadilce in kadilke je radi tega dnevno redno negovanje zob z zobno pasto ODOL zelo potrebno, če hočejo preprečiti počrnenje zob. Zobna pasta Odol čisti zobe, ne da bi škodovala zobni skle-niini. Zobna pasta Odol ima radi velike vsebine colloidalnih sestavin največjo absorbcijsko moč, tako da odstranjuje vso nečistočo, neprijeten duh, barvila, ki nastanejo potom kajenja, jedi in pijače ter se oprijemljejo zob in jih potemnijo. Zobna pasta Odol stori, da so zobje beli in sapa čista. Danes elitna plesna konkurenca v Veliki kavarni in Dancingu. Šahovska simultanka. Avstrijski šahovski mojster Lilienthal je snoči odigral v kavarni »Jadran« si-multansko igro proti dvanajsterim nasprotnikom. Dobro razpoloženemu mlademu mojstru se je kmalu posrečilo ma-tirati osem precej močnih nasprotnikov, dočim je z dvema remiziral. Naš znani šahist Kukovec pa je Avstrijca spravil v težko zagato, tako da je Lilienthal kapituliral, istotako se je vdal Sesslerju. Rezultat torej: 8 dobljenih partij, 2 izgubljeni in 2 remis. Živinski sejem. Na živinski sejem 8. t. m. so prignali skupno 589 glav živine in sicer 14 konj, 13 bikov, 240 volov, 313 krav in 9 telet. Povprečne'cene za kilogram žive teže: debeli voli 425—5, poldebeli voli 3—3.75, plemenski 2.50—3.50, biki za klanje 2.50 —4, klavne krave 2.25—3.75. plemenske 2.50—2.75, krave za klobase 125—2, molzne krave 2.50—3, breje krave 2.50 —3, mlada živina 3.25—4.50 in teleta 4— 5 Din. Kupčija na sejmu je bila srednja in je bilo prodanih skupno 237 repov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav in telic 4—6, teletina I. vrste 12— 14, II. vrste 6—8 in svinjina 8—14 Din. Vabimo vse starše skavtov in planink ter vse prijatelje skavtizma in mladine, da se v čim večjem številu udeleže ustanovnega sestanka kluba old-skavtov, ki bo v nedeljo, 13. t. m. ob 11. uri v razredu realne gimnazije (vhod z Gregorčičeve ulice). Mar. skavti. Policijska kronika. Včeraj popoldne je policija aretirala nekega Ivana M., katerega ima na sumu, da je pokradel v zadnjem času več koles. Nadalje so bili aretirani: delavec Franc M. radi tatvine orodja, neki Alojzij T., ker je razžalil službujočega redarja, Tone R. radi tihotapstva s saharinom in neka Genovefa H. radi prepovedanega povratka. Zabeleženih pa imajo tudi šest prijav radi manjših policijskih prestopkov. Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo samskemu delavcu Jožetu Potočniku, stanujočemu v Pivoli št. 63, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je do 26. aprila 1934. Zatekel se je mlad pes, star kake 4 mesece, belkaste sršaste dlake. Lastnik naj se javi pri policijskem agentu g. Trpinu na mestni policiji. mariborsko glečališče REPERTOAR. četrtek, 10. marca ob 20. uri »Radikalna kura«. Znižane cene. Gostovanje g. J. Daneša, člana ljublj. drame. Ab. D. Petek, 11. marca. Zaprto. (Ansambl gostuje v Celju z Leharjevo opereto »Zemlja smehljaja«. Sobota, 12. marca ob 20. uri »Groteska sedanjosti«. Znižane cene. Zadnjič. Ab. A. Nedelja, 13. marca ob 15. uri »Dijak-prosjak«. — Ob 20. uri »Trije vaški svetniki«. Lutkovno gledališče Sokola Maribor* matica v Narodnem domu ponovi v nedeljo 13. t. m. pravljično igro v štirih dejanjih »Dolgin, Debeluh in Bistrooki«. Snočnji koncert mladih pevcev Mladima je pela. Narodne pesmi, kot jih poje študent na podoknicah, kot je pojejo ^fantje na vasi, dekleta pri preji. Ni bilo tukaj tehničnih fines znanih zborov, nikake akrobacije, nič, čisto nič — zato pa je ta miadina pela z navdušenjem, z ljubeznijo do naše pesmi v srcu, z voljo, pokazati svetu, da ni zakopala še vseh idealov, kot ji to ljudje očitajo- Mala je dvorana — a vendar so prve vrste zevale samotne. Vse one smo P°" grešali, ki vedno in povsod naglašajo, da je mladina naša bodočnost — in pogrešali tudi onih, ki pravijo in pišejo, da je naša mladina pokvarjena, materijalistična in sebična. In ko je mladina pokazala svoje pravo lice, teh njenih nasprotnikov ni bilo. Uvodoma je govoril profesor g. Potokar. V poetičnem govoru je orisal pot naše mladine, njeno stremljenje in hotenje, njene ideale in njen končni cilj. Kjer ni pesmi, tam ni ljubezni, kjer ljubezni ni, ni sožitja ne razumevanje ne sreče. In potem so peli. Fantje in dekleta, v mešanem, moškem in ženskem zboru. Točka za točko, hitro in sigurno. In aplavz vedno večji, ljudje vedno bolj navdušeni. G. Adamič je rekel, da 'je ta zbor edinstven v Jugoslaviji, Da — in ta na? zbor naj sedaj še vnaprej deluje kljub zavisti in polenom in vsem sovražnikom, samemu sebi v zadoščenje, nam v ponos. " —ka. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor 17. t. m. ob 16. in pol v društvenih prostorih v Cankarjevi ulici Ljudska kuhinja v Pobrežju Ze četrti teden nudi tukajšnja ljudska < kuhinja pomoč potrebnim. Od prvotnih 42 porcij je dnevna kuha narastla na 82 porcij. Večinoma dobivajo hrano naj-ubožnejši učenci tukajšnje šole, pa tudi cele družine in starci so deležni te dobrote. Izkuhava se vsaki dan dobra goveja juha s kosom mesa in kruha. Za petek pa napravi pridna kuharica otrokom posebno veselje z močnato jedjo. Zanimivo je, da je od vseh 82 le pet domačinov, vsi drugi so pristojni v razne druge občine in mesta. Doslej je za poniož no akcijo največ prispevalo tukajšnje pogrebno društvo z darilom 2000 Din-Čast in hvala! I* Radvanja Beg iz življenja. Te dni so našli v domači drvarnici obešenega 731etnega Josipa Stoporka. Že nekaj dni je bil starček videti potrt, vendar ni nihče slutiL da bi utegnil storiti konec svojemu življenju. Sploh je vsem nerazumljivo, ka’ ga je gnalo v smrt, ker ni živel v slabih razmerah. Najbrže si je segel po življa' nju v duševni zmedenosti. — Naj v miri’ počiva, žalujoči družini naše sožalje. Nenadna smrt. V spodnjem RadvanJ" je umrla, zadeta od srčne kapi 1. Rotho va, sestra veleposestnik v Radvanju. Pr> šla je bila na obisk, a ko je prestopih’ hišni prag, se je zgrudila in obležala mri va. Tragična smrt priljubljene žene ie vzbudila splošno obžalovanje; vse so čustvuje s prizadeto družino. Pravo zimo imamo kljub temu. da £rC že proti sredi sušca. Lani ob tem čast’ smo že orali po njivah, oh ’ ■>61 je bik’ drevje že osnaženo, letos - še vse P°' čiva in kmet gleda s skrhio skozi okno in zmajuje z glavo: Kaj bo, kaj bo? Zamenjava kovanega drobiža Razglas davčne uprave v Mariboru. Kovani drobiž iz niklja, pakfonga, cinka in železa po 5, 10 in 20 par srbskega, črnogorskega in jugoslovanskega kova ter po 10 in 20 vinarjev avstro-ogrskega kova je po zakonu z dne 28. novembra 1931 prenehal biti zakonito plačilno sredstvo in se zamenja do 30. novembra 1932 z denarjem iz niklja po 25 par, oziroma po potrebi tudi z novci po 50 par, 1 in 2 Din. Po naredbi ministrstva financ se ves omenjeni drobiž zamenja pri davčnih upravah po nominalni, t. j. po oni vrednosti, ki je na novcu označena, razen avstro-ogrskega železnega drobiža po 20 vinarjev, ki se ob zameni računa s 5 para kos. Pri davčni upravi v Mariboru se zamenjava ta drobiž v sobi'št. 17 začasno vsak torek in petek, razen 1. in 2. ter 28. do 31. dme v mesecu, in to za stranke iz mesta Maribora ter iz občine Pobrežje, Tezno, Studenci, Krčevina in Košaki izključno le od pol 4. do 5. ure popoldne, za ostalo prebivalstvo tukajšnjega področja pa tudi od 9. do 11. ure dopoldne. Ves v zameno pripravljeni drobiž mora biti strogo ločen po vrstah t. j. po nominalni vrednosti in po tvarini, iz katere je kovan ter ga je predložiti do vrednosti 50 Din v papirnatih zapečatenih zavitkih po 50 kosov, zneski nad 50 do 500 Din, a vedno zaokroženima 10 Din (na pr. 60, 130, 200, 340) pa v vrečicah ali svežnjih v obliki culice iz trpežnega platna, ki naj bodo zgoraj omotane in prešite s tanko vrvico, katere konci se potegnejo skozi tablico iz čvrstega kartona in z voskom pripečatijo na tablico. Zneski po 1000 do 1500 in 2000 Din pa naj bodo vloženi v trpežne zaboje, obite s pločevinastimi vitrami, ob sklepih desk pa zadostno zapečatene in povezane z žico ali močno vrvico, ki naj bo na koncih opremljena s plombo ali pečatom. Na vsakem zaboju, na vsakem kartonu ob vrečici kakor tudi na papirnatih zavitkih mora biti označeno število in vrsta novca (na pr. 50 kosov po 5 par iz niklja, ali 1300 kosov po 10 par iz cinka ali 5000 kosov po 20 vinarjev iz železa), nadalje natančno ime stranke, nadalje bivališče (z ulico in hišno številko) ter garancijsko besedilo »Jamčim za točnost vsebine in doplačam morebitni primankljaj«. Z drobižem v zameno je hkratu predložiti točen podroben seznam (popi$) novcav Vsaki stranki se zamer'- drobiž samo enkrat. Radi sedanje preobilice drugih poslov pri davčni upravi naj stranke odlože zamenjavo na poznejši čas (n. pr. od maja do septembra), saj poteče rok še-le 30. novembra 1932. Kdor bi imel večje množine (nad 2000 Din) drobiža, naj poprej obvesti davčno upravo, ki nato določi dan, ko mu bo mogoče izvršiti zamenjavo v redu m brez zamudnega čakanja V M a r i b o r u, dne 10. III. 1932. J ' ' I ' ~TiTIIiI1II1IiMMMI IIIMIM— Skaoti&em Za Baden-Powellovo 75letnIco so neki vrh planine Angelos v Kaliforniji krstili na ime »Baden-Powell«. Zemljepisni biro U. S. A. je na zadevni predlog odgovoril tako-le: »Čeprav ni navada, da bi dajali zemljepisnim objektom v U. S. A. imena tujcev, pa z največjim zadovoljstvom osvajamo Vaš Medlog, ker je Baden-Powell s svojim velikim delom postal državljan vsega sveta.« Na vrh se je povzpela četa 50 skavtov, postavila jambor in razvila mednarodno skavtsko zastavo, nad katero je krožila eskadrila avijonov. Vrh Baden-Powell je visok 3130 m in se je doslej imenoval North Baldy Puks. Tabor beograjske sk. župe. O pravoslavni Veliki noči (začetkom •traja) priredi beograjska skavtska župa Pri Kragujevcu sestanek in tabor, kamor vabi tudi slovenske skavte. Kakor znano. sta naša in beograjska župa v ožjih stikih že od predlani, ko so se Beograjčani udeležili našega župnega tabora in Potovali po slovenskih taborih, še posebno pa od lanske zime, ko sta dve beograjski četi obiskali Ljubljano in si P°d vodstvom ljubljanskih skavtov ogledali slovensko Švico v snegu. —nj. Tudi planinke na zagrebški tabor? Po prvotnem sklepu »Saveza« ni bila Predvidena udeležba tudi planink na zagrebškem taboru, te dni pa je pripravljalni odbor za II. zvezni tabor meseca laliia t. 1. v Zagrebu razposlal ženskim skavtskim edinicam prospekte za udeležbo na tem taboru. Upamo, da se bodo naše planinke dobro postavile, čeprav je časa za vaje in priprave razmeroma zelo malo. Klub roverov v Banjaluki Izdaja že drugo leto tiskani mesečnik 'Rover« pod uredništvom tajnika Vrba-ske sk. župe br. Stojana Kovačeviča. Ini-eijativa je hvalevredna, list »Rover« po vV^bini tudi dober, pa ga najtopleje priporočamo. Živela inicijativa! (Sokolstvo Dramski odsek Sokola Maribor I Priredi v soboto ob 20. uri v kadetnici Veseloigro »Navaden človek« srbskega tosatelja Nušiča, o katerem bo uvodno Predavanje. ^— Iz Mežiške doline Tihotapčeva smola. V naših obmejnih krajih se redkokdaj sliši o tihotapstvu, ker ljudstvo ve, da se ta nevarni posel ne izplača. Te dni na noč je neki moški prekoračil mejo pri Mežici, vračaje se z avstrijske strani z nabasanim nahrbtnikom. Kljub temi ga je zapazilo budno oko graničarja. Pričel se je lov za tihotapcem in ker se na poziv ni hotel ustaviti, sta počila dva strela, ki' sta pa zgrešila cilj. Tihotapec je na begu odvrgel težki nahrbtnik, zgubil z noge tudi čevelj, in se mu je posrečilo uiti, ker je graničar pri zasledovanju zagazil in zdrknil v globok snežen zamet, iz katerega se je izvlekel šele po dolgem naporu ves premražen. No, tihotapčev nahrbtnik je pa le dobil v roke: notri je bilo več kil saharina, več paketov igralnih kart in vžigalnikov. Brezposelni pritiskajo. Težka gospodarska kriza je spravila tisoče in tisoče delavcev ob kruh. Hodijo okoli, iščoč zaslužka, a ga ni dobiti. Po Mežiški dolini hodi zadnje tedne mnogo brezposelnih tujcev, mladih krepkih fantov, pa tudi starejših mož od hiše do hiše proseč podpore, hrane pa tudi obleke (navadno vsi več ali manj alkoholizirani). Mnogi odkrito pripovedujejo od kod in kam, tožijo svoje gorje, se na zahtevo legitimirajo in se vljudno zahvalijo za vsak, četudi malenkostni dar. — Med poštenimi pa je tudi mnogo potepuhov, ki so prišli preko meje k nam, in ti nastopajo zelo predrzno in celo nasilno. Dva krepka nemškogovoreča fanta sta pri neki kmetici, ki je bila sama doma, zahtevala klobase, kruha in mošta in z grožnjami iz- silila 20 Din. Pri nekem kmetu sta grozila s požigom. Varnostni organi bi morali takim elementom posvetiti več pa-žnje. Na potu omagal. K banovinskemu: zdravniku dr. Eratu v Guštanju so pripeljali ondan na kmečkem vozu slabo oblečenega, fizično popolnoma izčrpa-; nega moža srednjih let brez vseh sredstev in nikakšnih dokumentov; po govorici so ga spoznali za Poljaka. Hodil je iz Zagreba do vasi Libuče ob avstrijski meji, kjer se je vsled stradanja in utrujenosti popolnoma onemogel zgrudil na tla. Ponoči ga je zasnežilo, in napol mrtvega so ga drugi dan našli ljudje in privedli do zdravnika. Siromak je v obupnem stanju, roke in noge so mu vse ozeble. — Rdeči križ ga je nahranil, mu dal nekaj podpore za prvo silo, in je bil na zdravnikovo odredbo prepeljan z rešilnim avtomobilom v slovenjgraško bolnico. Zadeva je javljena oblastem. Tyrševo proslavo je priredil v soboto guštanjski Sokol v domu, kjer se je zbralo številno članstvo, naraščaj in drugo občinstvo. Na programu sta bili dve slavnostni predavanji o Tyrševi ideologiji, deklamacije domoljubnih pesmi in solospevi. Ga. Kerševanova (sopran) ima izšolan, čist, polnodoneč glas, katerega barvenost zveni v vseh legah lirično; tudi alt gdč Jamšekove je zelo simpatičen. Pevki sta želi obilo aplavza. Enajst kitajskih študentov je te dni prekoračilo našo mejo pri Prevaljah. $tudirali so na Francoskem in so na poti skoz Jugoslavijo v Carigrad, kjer se bodo vkrcali na parnik, da se povrnejo v domovino radi vojnih dogodkov. Prizor s krvavih ulic Šanghaja V H: | nf&u,' j || Ta Kitajec bo tudi ustreljen, ker se ni pokoril nekemu povelju. Do zob oboroženi svet DaNES JE POD OROŽJEM 7 MILIJONOV VOJAKOV. SVET NA LETO 320 MILIJARD. . Razorožitvena konferenca v Ženevi 1® dvignila zanimanje za stanje sedanje jtoorožene sile posameznih držav in sve-a> zato bodo tudi slovensko javnost zamrli nekateri veleinteresantni podatki. ' štiridesetih državah, ki so sedaj člani-e Društva narodov in ki štejejo skup-n° okoli 900 milijonov ljudi, je stalno pod 0r°žjem več ko 7 milijonov vojakov. Ako izključi Indija, ki šteje sama 320 mili-jOv ljudi, odpade na ostalih 580 mili-tori0v 6,700.000 vojakov. V številu pa nl-a vračunjeni niti policija niti žandar-»iicrija. Med vsemi kontinenti je najbolj oborožena Evropa. Nemčija sme imeti samo Prostovoljsko vojsko, ki šteje 100.000 i i, enake posadke, samo manjše, so aovobene tudi Avstriji, Madžarski in Sariji. V ostalih evropskih državah wštevilo aktivnih vojakov štirikrat kakor je bilo pred svetovno vojno, ^epiav se je prebivalstvo pomnožilo sa-10 za 15 milijonov. Romunija ima pod i °koli 200.000 mož, največja pa e irancoska vojska, ki šteje 671.000 vo-*T‘°v. Italijanska statistika navaja v gardah 250.000 ljudi in 100.000 kolonijal-AvojakoV, k temu pa je treba prišteti lin ; .stično milico, tako da je v Musso-mn^Vi ^ržavi P°d orožjem najmanj pol oona ljudi. Vojska sovjetske Rusije je Pa '\ec-'a.in šteje 563.000 mož, razen nje Posebna rdeča milica, bro-637.000 članov. Skupaj razpolaga ZA VOJSKO IZDA sovjetska Rusija torej z 1,200.000 vojaid. Pri 153 milijonih prebivalcev znaša to 0.8 odstotka. Najnižji procent izkazuje Nemčija, samo 015. Z njo se da primerjati samo še Portugalska. V Franciji znaša kontingent vojaštva 1.6, na Poljskem 1.1, v Romuniji 1.2, Angliji 0.8, Italiji 0.9 odstotkov. Izven Evrope ima največjo posadko Japonska z 233.000 vojaki, kar pa znaša samo 0.4 odstotka celokupnega prebivalstva. Združene države severnoameriške imajo 138.000 mož broječo vojsko prostovoljcev, k njej pa je treba prišteti še 3C0.000 milice, kar znaša 0-3 odstotka. Ogromne milijarde, katere izdajajo države za vojsko in oboroževanje, se ne dajo natanko določiti, ker so podatki stroga tajnost vojnih ministrstev in vlad. Zadostovale pa bi za popolno zaposlitev vseh brezposelnih na vsem svetu. Po podatkih neke v listu »Newyork Times« objavljene statistike izda 60 držav na leto okoli 228 milijard dinarjev za obrambo in oboroževanje, predsednik Hoover pa je dejal, da znaša ta vsota 5 milijard dolarjev. Po tej statistiki izda največ Amerika, in sicer 38 milijard 909 milijonov dinarjev; Rusija trosi za vojsko 31 milijard 843 milijonov, Francija 25.682 milijonov, Anglija 25.588 milijonov, Italija 13.693 milijonov, Japonska 13.028 milijonov, Indija 11.638'milijonov, Nemčijp 9 456 milijonov, Španija 6.193 milijonov, Kiiajska 5.183 milijonov. Poljska 5.950 milijonov,. Brazilija 3.025 milijonov, Romunija 2.950 milijonov, Češkoslovaška 2.8*6 milijonov, Jugoslavija 2.768 milijonov, Argentinija 2.768 milijonov, Mehika 2.548 milijonov, Švedska 2.187 milijonov, Belgija 1.832 milijonov, Nizozemska 1.610 milijonov, Čile 1.590 milijonov, Grčija 1.174 milijonov, Kanada 1.159 milijonov, Madžarska 1.113 milijonov, Švica 1.082 milijonov, Avstralija 1.012 milijonov, Turčija 954 milijonov, Finska 904 milijone, Portugalska 900 milijonov, Kuba 662 milijonov, Norveška 634 milijonov, Egipt 576 milijonov, Perzija 543 milijonov, Peru 539 milijonov, Siam 524 milijonov, Urugvaj 475 milijonov, Letonska 433 milijonov, Bolgarija 418 milijonov, Irska 389 milijonov, Kolumbija 354 milijonov, Venecuela 334 milijonov, Estonija 304 milijone, Južna Afrika 191 milijonov, Nova Zelandija 169 milijonov, Salvador 121 milijonov in Gvatemala 117 milijonov dinarjev. Ostalih 10 držav izdaja manj ko po 100 milijonov dinarjev na leto za svoje vojake. Polkovnik Oertzen je izračunal, da plača vsak Francoz na leto 5.250 Din davka za vojsko, vsak Romun pa celo 7000 Din. Nemec plača 135 Din, Anglež v Angliji le 40 Din, Američan 90 Din, Rus 135 Din, Italijan 1580 Din, Grk 4.500 Din, Države na Balkanu izdajo za vojske sploh veliko. Temu primerno je tudi orožje. Francija ima na primer 4.700 bojnih letal, Anglija doma preko 1000, Poljska preko 680, Rusija najmanj 2000, Romunija okoli 500, Zedinjene države pa preko 2000. Tankov ima največ Francija, Rusija jih ima 250, Poljska preko 100 (jajčni ' - dajemo Vam blago na>boliše kakovosti in zato tudi jamčimo 33-a Seliča najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 tO' Velika prodaja ostankov! ril Predno si nakupite blago za spomlad oglejte si oddelek ostankov II Dolček & Marini manufaktura Maribor, Gosposka ul. 27 K nakupusenesi.il 18„_______________________ Pristopajte k »Vodnikovi družbi"! Stanovanje sobo, sobico, kuhinjo in pritikline oddam s 1. aprilom. Vprašati popoldne Mlinska ul. 32/11-822 Kdor oglašuje uspeha se raduje! j Večerni k y>Tr'f3o) b t (t.soklio] \t. Maribor SMtopniki »o »prejmel* Pritožujete se o slabih časih obenepn pa mečete denar proč, ker kupujete perilo predno ste zvedeli za naše nove neverjetno nizke cene. Sami se lahko brez nadaljnega prepri. čate let okoristite z ogledom naših izložb, cen in ogromne tovarniške zaloge perila ao-» Jos. Karničnik, Glavni trg št. 11 ■S* Natakarica dobi stalno službo pod pogojem, da je pridna, poštena in delavna, da ima večletno prakso in da zna opravljati vsa gostilničarska dela. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Srečna natakarica*. 824 Pletilni stroj za nogavice in jopice poceni na prodaj. Tržaška cesta 3, Maribor. 820 Dnevno sveže kislo relje, kilogram po Din 3, sveža jajca komad Din —.65, Stojnica Glavni trg, Ana Kresnik, 823 Služkinjo, pridno, zelo čedno, sprejmem. Gosposka ulica 50, vrata 6. 821 Sposobno kuharico, ki govori nemško, sprejmem razen sobarice. Zagreb, Maruličev trg 18/111, levo. 826 | Zajutrek! Hrenovka ali golaš, kruh in deci traminca — Schmitzbergerja — za 4.50 Din Kosilo 6.—, večerja 5 Din. dobite v restavraciji Senica, Tatten-hachnva 16-g | Postrežnlca za predpoldan se išče. Naslov pri upr?" vi. 829 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.