Št. 274jl5.718)JetoLII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 | f n POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I OUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA TOREK, 17. DECEMBRA 1996 Dolga in strma pot prenove Vojmir Tavčar Slovenska kulturno gospodarska zveza je stopila na pot prenove, ce-Prav smer iskanja ni Se Zelo jasna. Razprava na nedeljskem obenem zboru je bila plodna in živahna, vendar bi bila končna sinteza zelo tvegana. Iskanje možne sinteze, ki naj bo strnjena v organskem predlogu reforme statuta, je bilo zaupano 25-clanskemu začasnemu odboru, ki bo moral do 18. maja pripraviti predlog reforme. Tedaj se bo v nedeljo prekinjeni občni zbor nadaljeval in delegati bodo morali izbrati, vendar na jasnejših temeljih. Nedeljska razprava je Opozorila na nekaj možnosti, toda nakazane smeri niso bile povsem konvergentne, saj so bili nekateri diskutanti za ohranitev značaja krov-nosti, drugi pa so nakazovali pot odpovedo-Vanja krovnosti in oblikovanje organizacije z individualnim članstvom. Med tema »skrajno-stima« pa je bilo se veliko vmesnih predlogov. Očitno gre za zamisli, ki jih na enodnevnem obenem zboru ni mogoče poglobiti in med vsemi izbrati tisto, ki se zdi najboljša. Za to je potreben Cas. Na osnovi občnega zbora bi tudi težko preso-nib, katera od nakazanih možnosti je imela večji odziv. Toda volitve elanov koordinacijskega te-tesa pa so na nekatere Aspekte le opozorile: de-*egati niso bili navdušeni nad izvajanjem tistih, ki So se opredeljevali za »status quo« ali skoraj, k°t tudi niso bili nav-ouseni nad strankarsko Prevec izpostavljenimi kandidati, pa naj gre za t^ste, ki so bili potrjeni ali tiste, ki niso bili izvoljeni. Občni zbor je opozoril ka globoko krizo SKGZ. kriza se s tvornim napo-rom vseh lahko spremeni tudi v priložnost. Ven-uar je za to potreben prispevek vseh, potrebna pa je /udi zavest vseh, da kriza SKGZ ni samo kri-Za neke organizacije, am-Pak se odraža v vsej Manjšini. _____MANJŠINA / XX. OBČNI ZBOR ORGANIZACIJE_ SKGZ na poti do nove vloge in nove identitete Izid današnje številke Primorskega dnevnika so omogočile Zadružna kraška banka, Zadružna k reditna banka Doberdob in Zadružna kreditna banka Sovodnje, katerim se vsi, ki ustvarjamo časopis, najlepše zahvaljujemo. Občni zbor je bil prekinjen in se bo nadaljeval 18. maja Do tedaj bo SKGZ vodil začasni koordinacijski odbor TRST - Slovensko kulturno gospodarsko zvezo bo do 18. maja vodilo 25-clansko koordinacijsko telo, ki ima tudi nalogo, da pripravi osnutek za reformo statuta. Tako so sklenili delegati na XX. obenem zboru organizacije, ki je bil na tržaškem velesejmu. Delegati so z večino glasov sprejeli predlog, da razrešijo dolžnosti dosedanje vodstvo, prekinejo občni zbor in ga nadaljujejo 18. maja. Do tedaj pa bo SKGZ krmaril novi koordinacijski odbor. Z občnim zborom je novim voditeljem prepustil organizacijo dolgoletni predsednik Klavdij Palčic. V razpravi je bila v posegih vseh diskutantov poudarjena nujnost prenove organizacije, toda paleta ponudenih zamisli je bila precej široka. Nekateri so se zavzeli za manjše spremembe, drugi za radikalne novosti, nekaj pa jih je predlagalo vmesne poti. Možno sintezo bo moral pripraviti novi odbor, v katerem je 25 elanov, izbranih med 29 kandidati. Delegati so se v izbiri opredelili predvsem za tiste, ki so zagovarjali pogumnejšo prenovo in niso imeli zelo izrazitega strankarskega pečata. Na obenem zboru so bili prisotni številni predstavniki manjšinskih organizacij, strank in ustanov iz Italije in Slovenije, pozdravno pismo pa je poslal predsednik Milan Kučan. Na 2. strani TRST / PODPIS POMEMBNEGA SPORAZUMA Os Benelke-Kijev bo kmalu stvarnost TRST - V palači Revoltella so ministri za prevoze Italije, Slovenije, Madžarske ter visoki predstavniki Ukrajine in Slovaške včeraj podpisali sporazum o tako imenovi transportni osi Benetke-Kijev, ki je bolje poznana kot peti evropski koridor. Spomenico so podpisali ministri Claudio Burlan-do (Italija), Igor Umek (Slovenija) in Karol Lotz (Madžarska), ambasador Ukrajine v Italiji Anatoly Orel in šef slovaške delegacije Jožef Gbelsky. Podpisu je prisostvoval Jonathan Scheele, posebni predstavnik evropskega komisarja za prevoze Neila Kinnocka. Spomenice v zadnjem trenutku ni podpisala Hrvaška, kar je nekoliko pokvarilo slavnostno vzdušje, ki je spremljajo dogodek. Minister Burlando se je popoldne sestal z deželno vlado, na županstvu pa se je srečal s predstavniki mestnega gospodarskega življenja. Na 3. strani Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vsa včlanjena in druga podjetja, da sodelujejo pri solidarni akciji za nadaljnje izhajanje Primorskega dnevnika. Sponzorsko-reklamne pobude usklajuje sedež SDGZ v Trstu, tel. 040-362949. Vsi interesenti naj se javijo čimprej. Slovensko gospodarsko združenje Gorica poziva vse člane in nečlane naj denarno prispevajo za pomoč pri izhajanju Primorskega dnevnika. Prispevke lahko nakažete na tekoče račune naslovljene na SGZ Gorica in sicer: - Zadružna kreditna banka Doberdob -št.602139/8 - Zadružna kreditna banka Sovodnje - št. 2104/1 - Banka Agricola - Kmečka banka - št. 67088 Za namen nakazila navedite: »Pomoč Primorskemu dnevniku«. Za pomoč v obliki reklamnega oglasa, naj se interesenti javijo za pojasnila na sedež SGZ GORICA tel. št. 0481/537386. VABILO DIJAKOV SLOVENSKIH ŠOL V TRSTU I Pridite in povejte tudi vi svoje! Srečanje dijakov bo danes ob 16. uri na pedagoškem liceju v Ul. Caravaggio v Trstu Spoštovano uredništvo! Skupina mladih je minuli petek na liceju Franceta Prešerna priredla srečanje, kjer smo se skupno pomenili o stanju naše manjšine. Na srečanju o katerem ste Vi obširno poročali in katerega se je udeležilo okrog 20 mladih, smo se domenili za na-hirno akcijo v pomoč Primorskemu dnevniku. Tistim, ki nam očitajo, da s svojo pobudo podpiramo one, ki so Primorski dnevnik pripeljali do te kritične situacije (torej predvsem upravitelje družbe PRAE) bi radi povedali sledeče: za to simbolično akcijo, ki prav gotovo ne bo razrešila vseh finančnih teZav našega edinega dnevnika, smo se odločili zato, da bi dokazali svojo navezanost nanj, svojo zavzetost za to, da mora Primorski dnenvik ostati pri Življenju, nas dnevno informirati o tem, kar se dogaja v naši skupnosti, deželi in svetu. Dokazali bi radi, da smo tudi mi aktivna komponenta naše skupnosti in da hočemo tudi mi biti obveščeni o tem, kar se dogaja v njej in okrog nje. Mislimo, da ima lahko v tem pogledu Primorski dnevnik odločilno vlogo. Prav zaradi tega mora ostati pri življenju, razrešiti je treba pekoči problem lastništva, in vsi se moramo po- truditi, da se bodo v straneh Primorskega dnevnika zrcalila mnenja, predlogi celotne nase narodnostne skupnosti. Vse tiste mlade, ki bi radi pristopili k tej in nadaljnim pobudam vabimo za drugo srečanje, ki bo danes, 17.12. ob 16. uri na pedagoškem liceju v Ul. Caravaggio. Govorili bomo o komaj minulem obenem zboru SKGZ, o nabirki za Primorski dnevnik, o soočanju, ki ga nameravamo prirediti z našimi zamejskimi predstavniki, upravitelji, gospodarstveniki, o naših stališčih, idejah, predlogih. Pridite in povejte tudi vi svoje! ■ Spominska svečanost na openskem strelišču OPČINE - Pogled v preteklost, da bi bolje videli v prihodnost - to je bil smisel nedeljske spominske svečanosti pred spomenikom Tomažiču, Bobku, Ivančiču, Kosu in Vadnalu na openskem steliSCu ob 55. obletnici njihove ustrelitve. Poleg priložnostnih govorov smo lahko prisluhnili žalni pesmi Mpz Tabor in dijakinjam 1. b. razreda openske srednje šole. Na 6. strani BeRjmARK.& mfiX! ! Ulica Spilimbergo 209 Martignacco Tel. 0432/678850, fax 657005 PEČI IN ŠTEDILNIKI NA DRVA IN PREMOG □ Najnovejša tehnologija z visokim donosom toplote. □ Izdelava po vaši meri in okusu. □ Široka izbira kaminov. □ Štedilniki za centralno gretje. PRODAJA V TRSTU: LA COMBUSTIBILE DOM JO 38 - Tel. 820331 - 810252 RaiffeisenJ Die Bank Banka iz Celovca s svojim Vam nudi možnost, da združite sledeče prednosti: ■ mTRDNO VAI.UTO •H VISOKI DONOS Za vse informacije smo Vam na razpolago tudi v VIDMU Ulica Uccellis 1 (trg Osoppo) tel. 0432/511814 Danes v Primorskem dnevniku Smrtna nesreča pri delu V tržaškem pristanišču se je spet pripetila smrtna nesreča pri delu. Tokrat je življenje izgubil avtoprevoznik, ki ga je povozil viličar. Stran 5 Koga moti odprava pregrad? Grožnje uredniku novogoriškega Časopisa Oko bodo letos prepredle novoletno srečanje ob mreži na meji med Goricama, ki jo želijo uredniki toga in dveh go-riških listov odstraniti. Stran 10 Rahel porast industrijske proizvodnje Industrijska proizvodnja se je oktobra zvišala za 0, 2% v primerjavi z lanskim oktobrom, v primerjavi s septembrom letos pa je padla za 0, 9 odstotka. Stran 11 SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA / PO NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU SKGZ je stopila na pot prenavljanja, smer iskanja pa ostaja še nedorečena Občni zbor je bil prekinjen in se bo nadaljeval 18. maja - Do tedaj bo SKGZ vodil koordinacijski odbor Slovenska kulturno gospodarska zveza se mora prenoviti, Ce hoCe biti kos novim razmeram, v katerih živi manjšina. To je bila skupna ugotovitev vseh diskutantov na včerajšnjem XX. obenem zboru organizacije, ki je bila ves povojni čas eden od glavnih stebrov organiziranega življenja Slovencev v Italiji. Toda kako naj se prenovi? Na to vprašanje občni zbor ni odgovoril. Delegati so sklenili, da prekinejo z delom in se spet sestanejo 18. maja, ko se bo občni zbor nadaljeval in ko naj bi odločili o tem, kaj je SKGZ v novih razmerah, kakšne so njene naloge, kdo so njeni člani. V tem Času bo skupina 25. ljudi v posvetovanju s članicami in članstvom pripravila predlog novega statuta, ki naj bi začrtal novo pot manjšinski organizaciji in opredelil njeno vlogo in delo. Jasnega odgovora na vprašanje, kam naj gre SKGZ v novih razmerah, občni zbor ni mogel dati. Kot je pokazala razprava, so bila mnenja o vsebini in delu nove organizacije preveč različna, da bi po enodnevni razpravi lahko tvegali sintezo. Pa tudi udarci, ki so spodbudili in pospešili razmišljanje o vlogi manjšinske organizacije, so bili še preblizu, njihov učinek še preveč moreč, da bi lahko dovoh-li trezno in odmaknjeno sintezo. Od seje glavnega odbora, ki je sprejel odstop izvršnega odbora in zadolžil predsednika Klavdija Palčica, pokrajinske predsednike in predsednike najbolj množičnih Članic, da pripravijo občni zbor organizacije, je minil komaj poldrugi mesec, prekratek čas, da bi lahko pripravili temelje za novo organizacijo in si-tezo, ki bi SKGZ dala novega elana. Se zlasti, ker se je v tem času krahu Tržaške kreditne banke, ki je v SKGZ pretres povzročil, pridružil prav tako hud udares, ogroženost Primorskega dnevnika. Dvome in dileme, o katerih je bil v prejšnjih tednih govor tudi na Časopisnih straneh, je bilo mogoče zaznati že ob samem prihodu v konferenčno dvorano tržaškega velesejma. Čeprav je bil nedeljski občni zbor XX. in torej jubilejni, ni bilo začutiti nobenega slavnostnega vzdušja, ampak je bilo mogoče na obrazih udeležencev razbrati zaskrbljenost. Vi-zuelno je to vzdušje potrjevalo dejstvo, da ni bilo nobenega gesla in da je napis nad predsedniško mizo samo suhoparno beležil XX. redni občni zbor. In vtis o izrednih razmerah so podčrtovale nekatere odsotnosti iz vrst tistih, ki so v prejšnjih letih vodili družbeno gospodarstvo in so imeli na občnih zborih pa tudi na glavnih odbori in v vseh zahtevnih debatah vselej pomembno vlogo in katerih besedam so vsi pozorno prisluhnili. Nanjo pa je pokazal tudi sam začetek občnega zbora, ko je Boris Siega predlagal, naj bi predlagani dnevni red odobrili do točke razprava, problem volitev pa prepustili kasnejši odločitvi. Vtis o izredni razmerah je podčrtal tudi obtožujoči krik mlade Matejke Grgič: »Ukradli ste nam našo preteklost, ukradli ste nam našo prihodnost.« Pozdravi gostov (besedo so tokrat dali samo predstavnikom ustanov in manjšinskih organizacij, ne pa predstavnikom političnih strank) so tudi odražali problematiko in stisko, ki je bila skoraj otipljiva na včerajšnjem obenem zboru SKGZ, a katero je bilo mogoče občutiti, kot je poudaril podpredsednik slovenskega parlamenta Borut Pahor, tudi teden prej na obenem zboru Sveta slovenskih organizacij. »Slovenska manjšina v Italiji je danes v stiski in njena gospodarska osnova v krizi,« je v pozdravnem pismu zapisal predsednik Republike Slovenije Milan KuCan. »Del odgovornosti za take razmere si morajo prevzeti upravljale! države, v kateri živite kot lojalni državljani, ki niso pokazali dovolj zavzetosti in razumevanja za vaš položaj. Del odgovornosti pa morajo prevzeti prav tako upravljale! države in politične strukture matičnega naroda, ki so skupaj z dolžno pomočjo manjšini vanjo prenašali tudi domače politične izključljivosti in ideološke spore. Del odgovornosti pa je tudi na vodilnih skupinah in manjšin- skih organizacijah samih, ki so dovoljevale medsebojna razhajanja in neenotnosti tudi takrat, ko je šlo za ohranitev slovenstva, nacionalne zavesti, kulture in ponosa, torej za temeljne interese celotne narodnostne skupnosti.« Ali bo preseganje sedanjega stanja in razdeljenosti možno? Marij Maver je v imenu Sveta slovenskih organizacij dejal, da je tvorno sodelovanje možno, Ce bodo »odprte vse omare, če bodo prišli na dan vsi okostnjaki, če bo sodelovanje prozorno in lojalno«. Dodal je tudi, da je možno samo na narodnostni osnovi in s tem tudi podčrtal različnost od mnogih diskutantov, ki so sodelovali v kasnejši razpravi in ki so poudaril predvsem pomen večkulturnosti in iskanja drugačnega, tvornejšega in vsebinsko bogatejšega odnosa z večinskim okoljem. Odraz izjemnih časov je bilo tudi poročilo Klavdija Palčiča, ki je z nedeljskim občnim zborom prepustil krmilo Slovenske kulturno gospodarske zveze začasnemu odboru. »Po zlomu TKB in slovenskega organiziranega gospodarstva ter krizi Primorskega dnevnika,« je dejal, Palčič, »je življenje Slovencev v Italiji postavljeno v povsem nove okvire, saj so se s tem zrušile vsaj za daljši čas tudi vizije, ki so se nam v še bližnji preteklosti zdele strateškega pomena za naš ob-sotoj. Gre za predstavo o skupnosti, ki je med svoje konstitutivne osnove, kot so jezik, kultura, teritorij itd, imela vgrajeno tudi močno gospodarstvo, s katerim zagotavljati v Cim večji možni meri eksistenčno neodvisnost naši skupnosti, kot tudi čimveC možnosti za za njene druge dejavnosti: kulturo, šport, založništvo itd, kar je ob nesebičnem prostovoljnem delu naših ljud, predstavljalo visoko stopnjo učinkovitosti naše “samopomoči”.« Kje so razlogi za vse to? Palčic je poudaril, da jih bo treba še poglobiti in raziskati, nekatere pa je vendarle nakazal. Ob napakah, ki so postala tudi okoliščina za še bolj strogo in »trše obravnavanje našega položaja«, pa je po njegovi oceni nesporno, da »imajo napadi na SKGZ in organizirano gospodarstvo svoj končni smisel v redukciji naše manjšine na minimum, zato da postanemo Slovenci v FJK le folklorna prisotnost v teh krajih«. Palčič je tudi odločno branil Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, njeno izbiro o avtonomiji od strank, predvsem pa je poudaril legitimnost njenih organov in demokratičnost statuta ter volilnih postopkov. To je bilo izhodišče za razpravo, v kateri je sodelovalo skoraj trideset diskutantov. Nekateri so opozorili na hude probleme in krizna stanja (problem Primorskega dnevnika, Sklada Mitje Cuka in drugih), večina pa namenila razmišljanje organizaciji sami. Paleta mnenj je bila precej široka in z raznimi odtenki. Z nujno novinarsko poenostavitvijo pa jih je mogoče strniti v dve različni tezi. Na eni strani so bili tisti (glavni zagovornik te teze je ZSSDI), ki menijo, da bi Slovensko kulturno Začasni odbor Za novi odbor so glasovali 103 delegati, veljavnih glasov pa je bilo 96. Volilci so izbrali 25 elanov med 29 kandidati. Izvoljeni so bili: MiloS Budin (71 glasov), Marina Cernetig (96), Karlo Devetak (91), Alenka Florenin (86), Branko Jazbec (93), Dušan Kalc (89), Renato Kneipp (85), Igor Komel (85), Miran Košuta (79), Sergij Lipovec (66), Vilma Martinig (95), Ace Mermolja (79), Rado Milič (85), lole Namor (96), Rudi Pavšič (71), Flavio Primožič (93), Aldo Rupel (89), Livio Semolič (90), Boris Siega (87), Vojko Slavec (77), Robert Vidoni (76), Igor Gabrovec (80), Milan Bufon (76), Iztok Pečar (76) in Franc Fabec (71). Niso bili izvoljeni Jurij Kuferzin (64), Ivan Peterlin (54), Stojan Spetič (65) in Ivan Verč (55). Pozdravi in gostje Občni zbor so pozdravili: v imenu tržaške uprave odbornik Fabio Neri, senator Darko Bratina, državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, podpredsednik državnega zbora Borut Pahor, predstavnik SSO Marij Maver, poslanec italijanske narodnosti v državnem zboru Roberto Battelli, predsednik ZSO Marjan Sturm in tajnik NSKS Franc Wedenig. Prisotni pa so bili tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, tajnik SSk Martin Brecelj, predstavnika sindikata CGIL Bruno Zvech in Roberto Treu, predstavnik ANPI-VZPI in zveze bivših deportirancev in preganjancev Franc Skrij ter predstavniki slovenskih strank : socialni demokrati, združena lista, narodna stranka in liberalnodemokratska stranka. Primorski prioriteta slovenske manjšine Na dramatičen položaj Primorskega dnevnika je v uvodnem poročilu opozoril že predsednik, ki je zatrdil: »Ta časnik je v zavesti vseh nas konstitutivni element naše prisotnosti v teh krajih.« Trenutni položaj s posebnim ozirom na pobudo, s katero se Primorskemu skuša zagotoviti obstoj s tem, da se lastništvo razširi na celotno slovensko manjšino, je predstavil predstavnik vseh uslužbencev založniškega podjetja. O zadnjem štiriletnem obdobju Časopisa pa je govoril odgovorni urednik, ki je med drugim podčrtal, da je s strani založnika prejel zelo široke smernice, kar pomeni, da so novinarji s prostimi rokami mejali dnevnik. Po njegovi oceni je kriza dnevnika tudi posledica napak SKGZ, ki ni razumela sprememb v Sloveniji. Glede na dejstvo, da se je tudi SSO obračala samo na del slovenskih političnih sil, se je pri nas radikaliziral bipolarizem, zaradi Cesar je danes pogovarjanje mogoče v okviru političnih strank, na ravno SKGZ-SSO pa ne. Tezi, da je vsekakor Primorski dnevnik prioriteta slovenske manjšine, ker gre za širši interes je pritrdilo več nedeljskih govorcev. Med temi tudi elan predstavnik izdajatelja, ki je menil, da bi bilo nedopustno, ko bi po zaprtju TKB in zlomu družbenega gospodarstva izgubili tudi primorski dnevnik. Zahvalil se je vsem, ki so v teh letih omogočili, da je dnevnik izhajal, ob koncu pa je zatrdil, da za PD perspektiva mora biti. gospodarska zveza morala ohraniti svojo krovnost in biti torej predvsem izraz Članic, morala bi ohraniti v svoji sredi gospodarstvo, v kratkoročni perpektivi je dvopolna razdelitev manjšine koristna, medtem ko bi v srednjeročni perspektivi lahko organiziranost manjšine spremenila. Druga teza pa nakazuje SKGZ-ju pot idejno profilirane organizacije, v kateri se združujejo predvsem ljudje, ki so glavno bogastvo manjšine. Ta organizacija zavzema stališča, predlaga rešitve, je izraz svoji elanov (razvijanje kulture Članstva je po oceni zagovornikov te teze odločilnega pomena za preživetje vseh manjšinskih organizacij in ustanov), vendar ni več krovna, ker za »krovnost« nima več sredstev, ker je razpadlo »družbeno gospodarstvo«. Skratka za organizacijo tipa »bottom-up«> v kateri je članstvo tisto, ki spodbuja vodstvo in ne obratno, nestrankarsko organizacijo odprto vsem, ki pa očitno ne more združiti vseh. Zastopstvo in sintezo interesov manjšine mora prevzeti drugo telo, neke vrste manjšinski parlament, ki naj bi bil izvoljen po sistemu »en Slovenec en glas«. Med tema »skrajnima« tezama pa so nekateri opozorili, da je treba tezo o individualnem Članstvu uskladiti z interesi množičnih Članic in da bo torej potrebna neka vmesna rešitev. To je ena od nalog, 5 katero se bo moralo spoprijeti izvoljeno 25-clan-sko koordinacijsko telo, k1 bo pripravilo predlog novega statuta in vodilo te-koCe posle SKGZ do nadaljevanja občnega zbora-Pred to odločitvijo se je vnela med delegati daljša razprava o tem, ali lahko razrešijo dosedanjega organe in zaupajo začasno vodstvo organizacije pr®' hodnemu telesu, ali pa )e treba poiskati drugačno rešitev. Ob koncu so delegati z večino glasov in proti mnenju predsednika nadzornega odbora sklenili, da razrešijo dosedanje vodstvene organe in izv°' lijo koordinacijsko telo-Na predlog Deželnega g® spodarskega združenja ]e bilo tudi sklenjeno, da b° imenovana ožja komisi)3 izvedencev, ki naj v enem mesecu preuči stanje družbenem gospodarstvu in nato poroča koordma cijskemu odboru. V koordinacijski odbor so delegati izvolili 25 Članov, ki so jih izbrali me ; je z nedeljski in zborom stopinj prenavljanja. arijskega 0db°fj’ od vseh Članic bo ,, ali se bo kriza lila v priložnos i krepitev. Os Benetke-Kijev odpira nove odnose med Italijo in sosedi TRST - V prestižni palači Revoltella so ministri za prevoze Italije, Slovenije, Madžarske ter visoki predstavniki Ukrajine in Slovaške včeraj podpisali sporazum o tako imenovi transportni osi Benetke-Kijev, ki je poznana kot peti evropski koridor. Spomenico so podpisali ministri Claudio Burlando (Italija), Igor Umek (Slovenija) in Karol Lotz (Madžarska), ambasador Ukrajine v Italiji Anatoly Orel in šef slovaške delegacije Jožef Gbelsky. Podpisu je prisostvoval Jo-nathan Scheele, posebni predstavnik evropskega komisarja za p"revoze Neila Kinnocka. Spomenice v zadnjem trenutku ni podprla Hrvaška, kar je nekoliko pokvarilo slavnostno vzdušje, ki je spremljajo dogodek. Italijanski minister Burlando, ki je igral vlogo gostitelja tega zelo zelo pomembnega srečanja, je poudaril strateški pomen tega koridorja, ki odpira novo poglavje v odnosih med Italijo ter državami srednje in vzhodne Evrope. Vse to sodi v novo italijansko zunanjepolitično usmeritev, ki po znanih zaporah Berlusconijeve vlade, stremi po novih odnosih s Slovenijo in srednjo Evropo; seveda tudi s Hrvaško, Čeprav včerajšnji dogodek predstavlja majhen korak nazaj v odnosih med Rimom in Zagrebom. Burlando, ki, z razliko °d svojih predhodnikov, zelo dobro pozna problematiko prevozov, je zelo natančno orisal perspektive, a tudi ovire pri konkretnem izvajanju tega načrta. Italija namerava posodobiti železniško progo Benetke-Trst (samo Preureditev progre Tržic-Trst bo stala 900 milijard lir), zaradi pomanjkanja ■ m GLAVNA OS TRST - KIJEV PROGA BUDIMPEŠTA - ZAGREB slovenska stran ni sprejela enostranskega načrta za progo REKA - KOPER - TRST sredstev pa nima namena zgraditi proge za visoko hitrost. O tem bo lahko razmišljala le, ko bodo za to dani pogoji, zato bi bile vse obljube in obveze trenutno le sad poceni demagogije in nic več. Italijo v teh okoliščinah veC zanimata nova ali posodobljena železnica med Trstom in Ljubljano ter prevozna mreža, ki ji bi odprla pot na vzhodnoevropska tržišča. Od tod privilegirani odnosi z Ljubljano in Budimpešto, ki kažeta veliko pozornost do italijanskih načrtov, kar velja tudi za Slovaško in predvsem za Ukrajino. S tem v zvezi je Burlando povedal, da država ne bo zmogla teh velikih proračunskih naporov, Ce ji ne bodo priskočili na po-moC zasebniki, ki vsekakor že kažejo precejšnje zanimanje za načrtovane projekte. Slovenski minister Umek je podčrtal, da Slovenija že od leta 1993 ze- lo pozorno spremlja izvajanje evropskih transportnih projektov, kar velja tudi za Slovaško, ki upa v povezavo z drugo veliko prevozno osjo na relaciji Dresden-Praga-Dunaj-Bratislava-Budim-pešta. S tem sporazumom postaja Ukrajina sestavni del nove Evrope, je podčrtal ukrajinski minister Lotz, ki je prepričan, da je za njegovo državo to zgodovinski dogodek. Pomenljiv je bil poseg zastopnika Evropke unije Scheeleja, ki je prinesel »politični blagoslov« na splošno zelo previdnega evropskega komisarja Kinnocka. Tržaški sporazum pomeni po njegovem nadaljnji korak na poti širitve Evropske unije na vzhod ter dodatno ovrednotenje t. i. jadranske poti, ki zaobjema tudi Grčijo in Turčijo. V palaCi Revoltella je mimogrede tekla beseda tudi o ZR Jugoslaviji, ki se bo prej ali slej vključila v evropsko transportno mrežo. Predstavnike petih držav je pozdravil tržaški župan Riccardo Illy, ki vse od izvolitve pozorno spremlja italijanske izbire v politiki prevozov. Kot prioriteto je Illy izpostavil posodobitev železnice med Trstom in Ljubljano, glede proge do Benetk pa je v bistvu sprejel usmeritev Prodijeve vlade, da za sedaj postavi ob stran visoko hitrost. Zupana zelo zanimajo tudi odnosi med tržaško, koprsko in reško luko, ki morajo biti po eni strani konkurenčni, po drugi pa tudi komplementarni. V nasprotnem primeru bodo severnoevropska pristanišča še naprej odjedala tovore jadranskim in sredozemskim lukam na sploh. Slovesnosti podpisa sporazmna so se udeležili zastopniki deželne vlade, tržaški parlamentarci, go-riški župan Gaetano Valenti, predsednica goriške pokrajine Monica Marco-lini in številni drugi upravitelji, diplomati in politiki. NavzoC je bil tudi pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Giancarlo Cimoli, ki se je nato udeležil novinarske konference ministra Bur-landa. Zastopnik Prodijeve vlade, ki je bil svojcas Zupan Genove, je povedal, da bo Furlanija-Julijska krajina v prihodnjih letih odigrala izredno pomembno vlogo v že-leznških in cestnih povezavah z Avstrijo in z vzhodnimi sosedi. In to še posebno zaradi tega, ker Nemčija za sedaj ne kaže prevelikega zanimanja za posodobitev brenerske železnice. Burlando je izrazil prepričanje, da bodo nesoglasja s Hrvati Cimprej premošCena; pri tem je dal razumeti, da bo to predvsem odvisno od poteka razgovorov med Ljubljano in Zagrebom. Pod naslovom: kod bodo potekale proge (Benetke) -Trst -Kiev, odcepa za Bratislavo in Reko; sivo je vrisan hrvaški načrt proge Reka - Koper - Trst, ki ga slovenska stran ni sprejela. Sporazum za novo prometno os z odcepoma TRST - »Spomenica o soglasju glede razvoja infrastrukturnih povezav med Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovaško, Slovenijo in Ukrajino«, kot je uradni naslov dokumenta, ki so ga podpisali vCeraj opoldne v veliki dvorani palaCe Revoltelle, je namenjena razvoju potniškega in blagovnega prometa na podlagi smernic 2. vseevropske konference o prevozih, ki je bila pred dvema letoma na Kreti, kjer so potrdih vrsto osnovnih smernic po evropskem kontinentu. Med te spada peti vecmodalni (tj. železniški in avtocestni) koridor, ki bo potekal po naslednji trasi: Benetke, Trst/Koper, Ljubljana, Maribor, sloven-sko-madžarska meja, Budimpešta, madžar-sko-ukrajinska meja, Uzgorod, Lvov, Kiev. Predvidena sta tudi dva stranska odseka in sicer Reka-Zagreb-Budimpeš-ta ter Bratislava-Zilina-Košice-Uzgorod. Države podpisnice bodo s finančno podporo Evropske unije sodelovale pri pripravi načrtov za praktično izpeljavo novih tras in včerajšnja spomenica samo uokvirja izredno zahtevno načrtovanje, začetek pravih del pa je še stvar prihodnosti. Nove povezave torej niso tik pred zdajci, je pa vsekakor pomembno, da se je dolgoletna načelna zamisel premaknila z mrtve točke. O povezavi na »južni vodoravni osi« od Barcelone do Kieva je govor že od konca prejšnjega desetletja, medtem pa so že skoraj dokončali severno traso, ki teCe od Pariza mimo severnomorskih in baltskih pristanišč do Varšave, ter srednjeevropski koridor od Pariza skozi Strasbourg in Miinchen do Dunaja. Ta že operativna koridorja predstavljata veliko prometno konkurenco tržaški luki in širšemu sevemojadran-skemu območju pri trgovanju med Vzhodno in Zahodno Evropo. Z novimi povezavami bi morali uveljaviti prednosti, ki jih ima to območje v primerjavi z drugimi, in ki so jih zastarele povezave doslej v bistvu izničile. »Peti koridor« bo obvezno peljal skozi Trst, saj je to najjužnejši kraj, koder lahko speljejo vodoravno evropsko prevozno os. Ze prihodnje leto bodo pričeli načrtovati še deseto os, ki bo povezovala Ljubljano z Zagrebom, Beogradom, Atenami oz. Istambulom in s tem izpopolnili infrastrukturno mrežo na tem predelu evropske celine, ki bo zatem lahko tekmovala z bolj razvitimi predeli Evrope. Smisel in cilj teh velikih vseevropskih pobud je, kot je dejal minister za prevoze Burlando, »spet sestaviti kose evropske celine, ki so jo razdelila blokovska konfrontacija.« Ministri in visoki funkcionarji, ki so podpisali včerajšnji spora-^Uln> so se takoj zatem nastavili 0t°grafom, ki so ovekovečili pomembni dogodek. Vzdušje v pa-aci Revoltella je bilo slavnostno, 9* se spodobi za dogodek, ki odprta nove odnose med Italijo in državami srednje in vzhodne Evrope. Skoda le, da dogovora ni podpisal zastopnik hrvaške vlade; minister Burlando pa ne obupa in je prepričan, da bodo z Zagrebom v prihodnjih tednih ugla-dili spore. (Foto Balbi-KROMA). Hrvaški predstavniki so v zadnjem trenutku odstopili od sporazuma TRST - Na včerajšnjo slovesnost podpisa memoranduma za 5. koridor je legla temna senca: hrvaška delegacija je zapustila zasedanje, ker ni sprejela, da bi nova infrastrukturna os obšla Hrvaško. Sedanja stara železnica pelje iz Trsta do Budimpešte tudi po Hrvaški, nova pa naj bi tekla iz Ljubljane v Maribor in naravnost prek meje na Madžarsko. Hrvaška stran je tudi zamerila Sloveniji, da ni pristala na železniško povezavo Reka-Trst, ki obvezno pelje po slovenskem teritoriju: zagrebški načrt nikakor ni dogovorjen z Ljubljano, so ugotovili slovenski predstavniki, in ni sprejemljivo, da bi sosedje samostojno načrtovali povezave po slovenskem teritoriju. Posredovanje ministra Burlan-da ni pomagalo in pomočnik ministra za promet Dragutin Subat ni podpisal skupnega dokumenta, tako da je na uradni svečanosti za mizo bilo prazno mesto s hrvaško zastavico. Peti koridor ne bo potekal niti po Slovaški, vendar je slovaški zastopnik Jožef Gbelsky vseeno podpisal spomenico, ker je za to državo vsekakor pomemben dosežek načrtovani odcep iz Ukrajine do Bratislave, ki je praktično že povezana z nekaj desetin ko-lometrov oddaljenim Dunajem. S Hrvaško pa so očitno odnosi drugačni in bolj napeti, tako da ni pomagala niti napoved, da bodo že prihodnjega junija pričeli preučevati 10. koridor, ki bo Zagreb neposredno povezal z Ljubljano in torej, s 5. evropskim koridorjem. Mimo incidenta z zagrebškimi predstavniki je včerajšnja slovesnost izzvenela kot prava prelomnica, kot začetek novega obdobja in novih možnosti razvoja izmenjave blaga, pa tudi ljudi in idej na območju, ki je bilo dolgo desetletij zapostavljeno. To so še posebej naglasili tržaški župan Illy in deželni odbornik Matassi. Illy se je zavzel za prenovitev železniške proge z Benetkami in Trbižem, predvsem pa za popolnoma novo povezavo z Ljubljano, saj je dosedanji »cesarskok-raljevi južni železnici« že zdavnaj odklenkalo, medtem ko je nova povezava od Budimpešte proti Ljubljani že na dobri poti k popolni obnovitvi in posodobitvi. Odbornik Mattassi pa je posredoval podatek, po katerem bi nova štiritirna železnica od Trsta do Ljubljane, po kateri bi lahko vlaki peljali s hitrostjo do 300 km na uro, stala skoraj 3 tisoč milijard lir, dvotirna pa bi terjala skoraj tisoC milijard lir manj in je zato podprl zamisel o taki novi progi, po kateri bi vsekakor vlaki lahko peljali s hitrostjo od 160 do 200 km na uro, kar je povsem zadostna hitrost za tovorni promet, ki je vsekakor glavni cilj, h kateremu meri 5. koridor. 4 Torek, 17. decembra 1996 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN POGLEDI Lokalna samouprava in vplivnost krajevne skupnosti : Daniel Jarc Poskusil bom Čimbolj jedrnato in temeljito, upam tudi nepristransko, odgovoriti na pripombe in opozorila gospoda V. Vremca objavljene v PD z dne 27.11.96. Uvodoma naj Se povem, da nisem SLORI-jev uslužbenec ampak sodelavec. Najprej bi rad poudaril, kar se mi zdi glavni dosežek novega zakona o parkih in sicer zagotovitev, da bodo javne ustanove (pretežno slovenske) lokalne skupnosti imele glavno besedo pri ustanovitvi bodočega Kraškega zavarovanega, območja (parka) in velika verjetnost, da ga bodo tudi v bodoCe upravljale. Začasno je namreC upravljanje ustanovljenih rezervatov na Krasu prepuščeno Kraški gorski skupnosti, ki je edina javna ustanova, katere teritorialna pristojnost obsega celotno kraško območje v Italiji. Glede pa na upravičeno zahtevo po soudeležbi agrarnih skupnosti, in dodal bi vseh kraških organizacij in interesnih skupin, pri upravljanju bodočega parka, mislim, da je to nujen in pomemben korak v procesu demokratičnega odločanja in planiranja. Pridobitev potrebnega soglasja s strani krajevnega prebivalstva je namreC nujna predpostavka, da se načrt parka lahko uresniči in da se lahko dograjuje v Času. Vendar mislim tudi, da gre upoštevati raven delovanja posameznih organizacij in njuno vplivnost na teritoriju, njuno organiziranost in struk-turiranost. Vprašljivo je Ce so danes agrarne skupnosti in srenje upravičene zastopati celotno vaško skupnost in Ce ni morda njihova vloga že zajeta v občinski upravi, ki je med drugim zakonsko dolžna podpirati krajevne organizacije in oblike ljudske soudeležbe. Tudi Evropska listina o lokalni samoupravi, ki narekuje nujnost posvetovanja s krajevnimi oblastmi pri prostorskem upravljanju, ni jasna v zvezi z opredelitvijo krajevne skupnosti. To je tudi razvidno v italijanskem zakonu št. 439/89, ki potrjuje sprejeto konvencijo. Listina dovoljuje vsaki državi, da sama določi na katero stopnjo oblasti se bo konvencija o lokalni samoupravi nanašala in prepušča podrobnejša določila posebnim zakonom. Italija je svojo lokalno samoupravo uredila z zakonom št. 142/90, Slovenija pa z zakonom o lokalni samoupravi (ULRS št. 72/93). Čeprav reforme lokalne samouprave v obeh državah še zdaleč niso zaključene in stalno prihajajo na dan nova zakonska dopolnila je jasno določeno v obeh primerih, da so občine najnižje osnovne enote sistema lokalne samouprave. Neglede na to pa imajo srenje in agrarne skupnosti svojo vlogo na teritoriju. Skupna vaška posestva oziroma srenje so zelo stara oblika lastnine, ki sega vsaj v srednji vek. Celo stara slovanska plemena so poznala skupno obdelovanje zemlje. Skupno lastnino, ki so v glavnem sestavljali gozdovi in pašniki so izkoriščali predvsem za pridobivanje lesa in za pašo živine. Taka oblika gospodarjenja s prostorom, je bila poleg individualnih kmetij in gosposkih zemljišč temelj vaškega gospodarstva. Od takrat je preteklo veliko stoletij in skupne oblike lastninst-va so že večkrat spremenile družbeno težo in vlogo in danes se nahajajo v popolnoma drugačni stvarnosti. Okoliščine so se globoko spremenile, obremenitev tal je vsaki dan večja, urbanizacija je dosegla tak nivo razpršenosti, da vedno težje razlikujemo med ruralnim in urbanim okoljem in tudi fizični kraski prostor se je razrasel in je globoko spremenil svoj zunanji videz. Kot dobro vemo dandanes večina vaščanov ne živi veC od kmetijstva, živino ne pasejo veC na prostem, in lesa ne sekajo na Krasu veC tako intenzivno. Seveda se je tudi družbena struktura vasi spremenila in gospodarski ter kulturni nivo vaških naselij se krepko približuje standardom mestnih središč. Tako stanje in tovrstni sodobni trendi so odvisni od številnih dejavnikov in predvsem od splošnega in stalnega naraščanja komunikacij (prometnih in informacijskih), ki vodi v tako imenovano globalizacijo, ne le gospodarsko ampak tudi kulturno in ki prinaša mnogokrat tudi nekatere negativne posledice predvsem na lokalni ravni, ker izenači in posploši številne krajevne raznolikosti. Vprašujem se, katero težo in vlogo imajo v taki stvarnosti krajevne agrarne skupnosti? Poleg seveda zaščite interesov nekaterih posameznih lastnikov bi moral biti, po mojem mnenju, namen takih organizacij predvsem krepitev kmetijskih in živinorejskih dejavnosti, vzgoja in oblikovanje mladih do teh gospodarskih panog in zaščita oblikovane naravne krajine ter stare gospodarsko-kulturne tradicije, ki sta pomembna tvornika krajevne identitete. Taka vplivna vloga daje možnost omenjenim organizacijam, Ce so tudi istitucionalno in pravno legitimirane, da postanejo pomemben sogovornik pri upraljanju teritorija in neposredni izvajalci določenih gospodarskih in kulturnih dejavnosti in prostorskih posegov. Vendar v procesu globalizacije in v mednarodnih odnosih, na državni in večkrat celo na deželni ravni take posamezne interese skupnosti nimajo pravih pristojnosti in niti strokovnosti ali bolje strokovnih struktur in tudi ne politične teže, ki bi jim omogočala, da bi bile primerno upoštevane pri odločanju o širših regionalnih razvojnih strategijah. Vprašanje je, katero težo ima sploh celotna manjšina v takem okviru? Z optimizmom gledano mislim, da je park lahko sredstvo slovenske vplivnosti na teritoriju in izraz njene prisotnosti na pokrajinskem nivoju. S to strukturo lahko manjšina ohrani in si pridobi primerno pogajalsko moč v odločujočih krogih tudi v deželnem in prekomejnem okviru. Kraška gorska skupnost pa je edina slovenska javna ustanova, ki ima nadobcinsko težo in ki upravičeno upravlja park in odigra vsaj po teritorialni obsežnosti vlogo »slovenske pokrajine«. Vendar, da ne bo nesporazumov, s tem mislim predvsem, da je to javna ustanova, ki poleg dodeljenih istitucionalnih pristojnosti primemo zastopa zgodovinsko prisotnost slovenske manjšine na kraškem teritoriju. Park pa je lahko tisto sredstvo, ki bo kraševcem in posredno slovenski manjšini dalo nekatera zakonska orodja in upam primerno finančno podporo za nadaljni razvoj v skladu z naravo in za zaščito kulturne in etnične identitete celotne nase skupnosti. Le korak na poti k uresničitvi pričakovanj, ki trajajo že skoraj pol stoletja. DEŽELA / DANES IZVOLITEV CRUDERJEVEGA NASLEDNIKA Predsedstvo skupščine predstavniku desnice? Pismo SSk predsedniku deželnega odbora TRST - Deželni svet ima danes na dnevnem redu izvolitev novega predsednika, ki bo prevzel mesto Giancarla Cruderja. Slednji, kot znano, vodi deželno vlado levosredinske koalicije Oljke, ki je mesto predsednika takoj po izvolitvi ponudila opoziciji. Severna liga je to ponudbo zavrnila, zato naj bi ta funkcija šla zastopniku Pola svoboščin. Glavni kandidat za Cmderjevo nasledstvo je zastopnik »Forza Ita-lia«, Tržačan Roberto Antonione, ki bi tako na nek način uravnovesil videmsko predsedstvo deželne vlade. Odločitev o novem predsedniku pa bo najbrž padla danes dopoldne na seji načelnikov svetovalskih skupin, na kateri naj bi se začela formalna pogajanja za nekatere pomembne institucionalne reforme. Deželni svet ima na dnevnem redu tudi izvolitev odbornika, ki bo nadomestil zastopnika Ljudske stranke Antonia Martinija. Slednji je bil izvoljen z odločilnimi glasovi Lige in desnice ter je zato odstopil nekaj dni po izvolitvi. Kandidat za odborniško mesto je predstavniki Dinijeve stranke Roberto Tanfani. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti pa je medtem predsedniku Cruderju poslalo daljši dopis, v katerem ga opozarja na nekatere probleme, ki tarejo slovensko manjšino v Furlaniji - Julijski krajini s prošnjo, naj jih upošteva pri pripravljanju svojega programskega poročila, kot tudi, naj si novi deželni odbor prizadeva za njihovo razreševanje. Dopisu so priložili tudi dokument, ki ga je delegacija manjšine izročila podtajniku Pieru Fassinu med njegovim oktobrskim obiskom v Trstu z željo, da bi ga tudi Dežela podprla pri iskanju ustreznih rešitev. Dopis SSk predsedniku Cruderju najprej navaja potrebo po krepitvi posebne avtonomije dežele z jasnim priznanjem njene pristojnosti glede zaščite manjšin po vzoru določil statuta dežele Tridentinske - Gornjega Poadižja. Dežela naj se tudi zavzame, da bo vlada Cimprej odobrila novo zakonodajo za izvolitev deželnega sveta FjK in da slednji odobri deželni zakon, ki naj zajamči prisotnost vsaj enega svetovalca, ki bo izraz slovenske jezikovne skupnosti. Enak problem, poudarja SSk, se postavlja tudi za pokrajinske in občinske svete, za katere je dežela neposredno odgovorna na osnovi ustavnega zakona štev. 2 iz leta 1993. Deželno tajništvo SSk opozarja Cruderja tudi na probleme glede pravice do rabe slovenščine v odnosu do deželne uprave in v samem deželnem svetu, glede izvajanja dogovorov o posegih na Krasu in Kraškega parka, reorganizacije jusov in srenj, na koncu pa se zavzema za krepitev sodelovanja s sosednjimi državami in v tem okviru za valorizacijo vloge italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški in slovenske v Italiji. CELOVEC / KOROŠKA - SLOVENIJA Za sodelovanje med šolami CELOVEC - Možnosti tesnejšega sodelovanja med dvojezičnimi oz. slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami na Koroškem in Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije so bila glavna tema posveta omenjenih ustanov konec prejšnjega redna v poslopju generalnega konzulata Republike Slovenije v koroški prestolnici. Sestanek je vodil generalni konzul Jože Jeraj, udeležili so se ga ravnatelji vseh treh dvojezičnih oz. slovenskih srednjih šol na Ko- roškem, ravnatelji nekaterih dvojezičnih osnovnih šol, vodja manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu na Koroškem Tomaž Ogris ter predstavnik slovenskega ministrstva za šolstvo Roman Gruden. Slednji je poudaril, da ministrstvo za šolstvo R Slovenije ne sodeluje s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem le preko mednarodno dogovorjenih oblik, temveč se tudi - v skladu skupnega slovenskega kulturnega prostora - neposredno povezuje s slo- venskimi šolami in organizacijami. Tradicionalno pa da je sodelovanje tudi z Deželnim šolskim svetom za Koroško. Med točke sodelovanje spadajo med drugim: seminar slovenskega jezika in kulture za učitelje, tradicionalna strokovna-pouCna ekskurzijo za maturante, priprava nekaterih skupnih učbenikov, prirejanje skupnih seminarjih, izmenjava učiteljev in dijakov ter sodelovanje med šolami ter Pedagoško fakulteto v Ljubljani in Pedagoško akademijo v Celovcu, priprava bilateralnega programa sodelovanja v izobržaevanju, kulturi in znanosti med Slovenijo in Avstrijo. Slovenija nadalje pomaga pri opremljanju Slovenske študijske knjižnice v Celovcu s knjigami, strokovno literaturo in video-casetami. Na sestanku so bile predstavljene tudi knji' ge, ki jih Republika Slovenija poklanja raznim šolam in izobraževalnim ustanovam na Koroškem. Ivan Lukan PISMI UREDNIŠTVU Napori Urada za Slovence po svetu za pomoč Primorskemu dnevniku Koga ima pred oCmi komentator Lojze Kante, ko piše o slovenskih državnih uradnikih, ki naj bi se trudili »izpodjedati korenine« Primorskemu dnevniku, ni jasno. Kar zadeva Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (dalje: Urad) lahko reCemo, da se je od izbruha finančne krize v zamejstvu trudil za konkretno po-moC Primorskemu dnevniku. In ta trud ni ostal brez rezultatov. V dobrem letu dni smo tako iz Urada nakazali Primorskemu dnevniku skoraj tri milijarde italijanskih lir. Zal ta nemajhen znesek ni pomagal kaj dosti; pokazalo se je namreč, da nobena, še tako visoka sredstva ne zadoščajo za sanacijo Časnika. Na vprašanja zakaj, ni lahko odgovoriti. Po našem mnenju je še najverjetnejši odgovor ponudil senator Stojan Spetič v mariborskem VeCeru z dne 10.12.1996. Pre-branje SpetiCevega članka toplo priporočamo tudi gospodu Kante-tu. Morda bo vsaj po tem nehal z neprestanim, neosnovanim in neznosno tendencioznim napadanjem predstavnikov slovenske države, ki delajo na področju povezovanja s slovensko manjšino v zamejstvu. Za konec se beseda o »znanem Gombaču«, ki oCitno postaja noCna mora našega komentatorja, saj Kante kratkomalo ne zmore veC napisati članka v katerem se ne bi tako ali drugače znesel nad tem zamejskim »enfant terriblom«. Kot prvo: podpora, ki jo je organizacija, kateri predseduje dr. Boris Gombač, prejela od Urada, predstavlja samo drobtino tistega, kar je v istem Času prejel Primorski dnevnik. In kot drugo: Gombačevo Slovensko Gospodarsko Prosvetno Skupnost nismo nikoli priznali za krovno organizacijo, saj se tudi sicer nismo navduševali nad razdvajajočim modelom krovnih organizacij, pac pa smo se ves Cas zavzemali za oblikovanje skupnega demokratično izvoljenega vodstva manjšine. Ne glede na to pa sprašujemo, kako bi lahko organizacija z minimalno podporo iz Slovenije izpodjedala Primorski dnevnik. Prepričani smo, da je odgovor znan samo ljudem z objektivnostjo Kantetovega kova. Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primož, ne pa Peter Zadeva: Odgovor - popravek -člen 8 Zakon 8 februar 1948, št. 47; V zvezi s člankom, ki ga je objavil Primorski dnevnik dne 12. decembra 1996 na 4 strani v spodnjem desnem kotu z naslovom: »Nov korak na težki poti uveljavljana slovenščine« brez podpisa, Vas vljudno vabim, da v smislu člena 8, zakona z dne 8 februarja 1948, št. 47, objavite na isti strani in prostoru popravke: Ne gre za tožbo proti Petru Sancinu, ampak za izmišljeno pohtic-no in rasistično tožbo do italijanskega državljana slovenske narodnosti Primoža Sancina, ki se že vrsto let politično neobremenjen zavzema za pristno in dosledno spoštovanje italijanske Ustave, se posebno, kar se tiče uveljavitve 2., 3., 6., 24., 28., 48., 51., 54., 101., 111., 112. Člena; kar se tiče rabe slovenščine pa, spoštovanje na podlagi izreka Pacta sunt servan-da, Posebnega Statuta za tržaško ozemlje, priloženega Londonskemu Memorandumu podpisanem dne 5.10.1954, ki je postal veljaven s podpisom Dekreta Predsednika Republike z dne 27.10.1954, objavljenega v Uradnem Listu St. 249/54 in ki je postal del notranjega italijanskega prava z zakonom št. 73 z dne 14.3.1997 (ratifikacija Osimske Pogodbe z leta 1975). S spoštovanjem Primož Sancm Pripis ur.: V omenjenem članku smo pomotoma Primoža Sancin3 preimenovali v Petra. Napako rade volje popravljamo s pripisom, d‘> se za podobne stvari res ni treba sklicevati na zakon o tisku, niti ne napisati dveh strani popravka, ki smo ga seveda morali skrajšati.__ KOVINARSKI SEKTOR / PROIZVODNI SISTEM IN ZAPOSLITVE KRIŽ / SREČANJE S TREMI ZUPANI Sindikati zaskrbljeni za tržaška podjetja V ospredju predvsem TVM in škedenjska železarna Potrjena volja po sodelovanju Pobuda krožka Brin je lepo uspela Pokrajinska tajništva Fim, Fiom in Uilm so že Pred dnevi izrazila ve-riko zaskrbljenost zaradi stanja v tržaških podjetjih kovinarskega sektorja. Sindikati se namreč močno bojijo, da bosta proizvodni in zaposlitveni sistem zadobila močan udarec na teritoriju, ki ga že dalj Časa pretresa huda industrijska kriza. Na nedavnem sestanku so tudi zaprosili podporo zveznih sindikatov, institucij, političnih sil in krajevnih parlamentarcev za rešitev (pred koncem leta) vsaj dveh važnih vprašanj, ki zadevata skedenj sko železarno, iz grupe Lucchini in dizelski oddelek Tovarne velikih motorjev (iz grupe Fin-cantieri). Skedenjsko železarno namreč bremeni namera grupe Lucchini, po kateri naj ne bi vložila obljubljenih investicij (leta 1994) v primeru, da bi družba Enel ne dovolila izgradnje termične elektrarne. Zaskrbljenost za usodo železarne je izrazilo tudi Združenje industrijcev, ki je poseglo pri ministru Bersaniju; od vlade predvsem zahteva, da Cimprej izpelje načrt o gradnji termične elektrarne, ki je z gospodarskega vidika prava »zaščitna mreža« železarskega obrata, ki bi se sicer ne mogel kosati z drugimi podobnimi obrati. Dizelski oddelek Tovarne velikih motorjev pa je že od prejšnjega poletja v središču kompleksnega načrta, ki predvideva njegovo vključitev v obsežnejši načrt: po načr- tu naj bi tovarno vključili v neko veliko evropsko grupo. Prav vprašanje postopka o prehodu dizelskega oddelka TVM na novega lastnika je bilo glavni predmet včerajšnje množične skupščine delavcev; le-ti so po besedah Umberta Minius-sija (Uilm) zelo zainteresirani za nadaljevanje privatizacije TVM, od sindikalnih predstavnikov pa so želeli izvedeti, kako se bo ta postopek lahko razvil. Sindikalni predstavniki so odgovorili, da je bil postopek o prehodu podjetja ustavljen, ker je Fincantieri ubrala enostransko pot; sindikati ob tem najprej ugotavljajo, da so se sindikalni odnosi z vodstvom podjetja občutno poslabšali. Sedaj pa pričakujejo, da bodo predstavniki družbe Fincantieri prisotni na jutrij-šnjem institucionalnem sestanku na ministrstvu za industrijo v Rimu, na katerem bodo sindikati jasno zahtevali točne garancije glede zaposlitev in investicij v tej veliki krajevni tovarni. Sindikati vsekakor pozorno sledijo razvoju dogodkov, ki jih bodo sproti ocenjevali, nato pa bodo tudi dosledno ukrepali. Sindikati namreč še niso pozabili na izkušnje o tržaškem arzenalu sv. Marka, ki je bil še pred nekaj leti eden od vodilnih obratov glede proizvodnih dejavnosti; v' arzenalu sv. Marka je namreč trenutno zaposlenih le 25 uslužbencev. NE MEJNEM PREHODU NA PESKU Postavili tradicionalno jelko Tudi na mejnih prehodih je zavladalo nekoliko bolj praznično vzdušje. O tem vzdušju Priča tudi lepo osvetljena jelka, ki so jo včeraj nied krajšo slovesnostjo Postavili na mednarodnem mejnem prehodu na Pesku. Slovesnosti se je udeležilo osebje, ki je zaposleno na obeh straneh Prehoda in ki ga je naš fotograf ujel v objektiv (foto D. KrižmanCiC/ KROMA). Tradicionalna iz-nienjava daril pa pride na vrsto kasneje, proti koncu leta. Na kriški Kržadi je v nedeljo bilo že tradico-nalno božično srečanje vaščanov s tremi župani: Riccardom Illyjem, Tamaro Blažina in Gior-giom Depangherjem. Na trgu se je zbralo veliko število domačinov, ki so se odzvali vabilu kriškega krožka Brin, da bi skupno z upravitelji treh Občin, na katerem leži kriški teritorij, nazdravili novemu letu. Sicer pa je že sporočilo Zdravljice, ki jo je na začetku pod vodstvom Marijana Pavlice zapel Mpz Vesna nakazalo pomen nedeljskega praznika: sodelovanje med vaščani in upravitelji ter medsebojno razumevanje in spoštovanje med narodnostnima skupnostima, ki živita v tem narodnostno mešanem zahodnokraš-kem predelu tržaške pokrajine. Predvsem pa je z nedeljskega praznika odjeknila želja, da bi nastopajoče leto bilo uspešnejše od iztekajočega; izražena je bila tudi želja po tesnem sodelovanju treh Občin pri reševanju problemov, ki zadevajo Križ. To soočanje in sodelovanje je sicer že v teku - je ugotavljal Gior-gio Depangher - obrodilo je tudi določene sadove, zato pa bo treba nadaljevati po tej poti. Tudi Tamara Blažina je bila mnenja, da je dosedanje sodelovanje konstruktivno, ko pa bi konkretneje poglobili posamezne probleme, bi bili rezultati verjetno boljši. Zgo-niška županja pa je pred-svem izrazila željo, da bi bilo prihodnje leto ugodnejše za vse Slovence; izrazila pa je prepričanje, da bodo znali Slovenci ob podpori matične države in Italije premostiti težave, s katerimi se trenutno soočajo. Tudi tržaški župan Illy (spremljal ga je odbornik za javna dela Uberto Fortuna Drossi) je podčrtal važnost sodelovanja in sožitja; pri tem je poudaril pomen sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije k EU, ki bo prav gotovo pozitivno vplivalo tudi na tukajšnje območje. Glede problemov krajevnega interesa pa je tržaški župan dejal, da je morala Občina doslej reševati kopico velikih problemov, ki jih je podedovala od prejšnjih uprav, sedaj pa se bo v veCji meri posvetila problemom, ki jih iznaša ta zahodnokraški predel. Na prazniku je spregovorila tudi predsednica krožka Orologio (s katerim je Brin pobraten) iz Reg-gio Emilie Lina Montana-ri, sklenili pa so ga dekliški pevski zbor Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja, harmonikar Roberto Daris, osnovnošolci in malčki obeh šol in vrtcev, z zalivalo vsem udeležencem pa ga je zaključil predstavnik krožka Brin Severine Sedmak; ob koncu so se udeleženci zadržali ob dobro založenih mizah z raznimi dobrotami, ki so jih pripravile kriške žene in na katerih so bili na prodaj tudi ročni izdelki, ki so jih učenci sami izdelali. V LESNEM PRISTANIŠČU RAZPISALI NATEČAJ NOVICE Avtoprevoznik na mestu mrtev v zavodu združenega sveta Povozil ga je viličar - Kaže, da šofer viličarja nesrečneža ni opazil V DOVIHU 20 HOVih ŠTUQ©ntOV Pristanišče je spet terja-1° Človeško življenje. V Včerajšnjih jutranjih urah Se je smrtno ponesrečil ^0-letni Gennaro Liguori, homa iz kraja Gragnano v Neapeljski pokrajini, kjer j® tudi živel. Dinamika hegiCnega dogodka ni še Povsem pojasnjena in Preiskovalci še zbirajo po-hstke, da bi pojasnili vse okoliščine. Liguori je bil po poklicu avtoprevoznik, delal je za Neko zadrugo iz Scafatija Pd Salernu. Včeraj zjutraj Je bil v lesnem pristanišču, P°d Skednjem. Peš je bil Nekam namenjen, ko ga je ho smrti povozil viličar, katerega je upravljal 52-etrti Giovarmi Alberi. Vi-Nčar je bil naložen z lesom k' kaže, da Alberi ni opa-mu t__________Li- §Nori je bil na mestu mr-ey. Nezgoda naj bi se zgo-Nna na prostoru, ki naj bi d namenjen manevriranju in torej se tam nihče Ne bi smel sprehajati. Li- a pešca: pogled naj bi n zakrival nrav tovor Gennaro Liguori guori je konCal pod težkim vozilom, šofer pa naj bi se zavedel, kaj se dogaja, šele Cez nekaj trenutkov, ustavil se je po nekaj metrih. Bilo je že prepozno, prevoznik je bil že ves iznakažen. Na kraj so med drugim prišli namestnik državnega pravdnika L. Dainotti, osebje letečega oddelka, Rdečega križa, prihiteti so gasilci in osebje, ki se pri zdravstveni ustanovi ukvarja z nezgodami pri delu. Policija je uvedla preiskavo, ki naj bi na dan prinesla morebitne odgovornosti. V prodaji nove vozovnice Prevozno podjetje ACT obvešča, da so v prodaji nove vozovnice, veljavne za prihodnje leto. Zaenkrat niso predvidene nobene spremembe, bodisi glede tarif kot uporabe. Edinole vozni listki serije 69 A in 79 A so veljavni tako decembra kot januarja, medtem ko so abonmaji vezani na leto. V primem, da je potrebna zamenjava, se zainteresirani lahko obrnejo do uradov v Ul. dei Lavora-tori 2 (8.00 - 12.00 od ponedeljka do petka), informacije pa dobijo tudi na zeleni številki (tel. 167-016675). Tudi v prihodnjem dveletju se študentom iz Furla-nije-Julijske krajine odpirajo vrata v enega od desetih zavodov združenega sveta. Državna komisija, ki ji predseduje pisatelj Arrigo Levi, je namreč razpisala natečaj za 35 mest, namenjenim študentom, ki obiskujejo 3. letnik liceja ali višjega zavoda. Prošnje je treba vložiti do 15. februarja 1997. Od skupno 35 mest, ki so jih poleg Dežele FJK omogočile še država ter razne javne in zasebne inštitucije, je za Devin namenjenih 20. Ostali zavodi so v Walesu, Kanadi, ZDA, Indiji, Hong Kongu, Norveški, Svazilandu in Singapum. Razpis za nateCaj so razdelili na vseh šolah, za informacije pa lahko zaprosimo tudi italijansko komisijo za zavode združenega sveta (Commissione Italiana per i Collegi del Mondo Unito), Rim, palača Attemps, Ul. dei Gigli d’Oro 21, tel. 06/6892201 (od 9.00 do 13.00), fax 06/6832757 ali pa lahko pokličemo sedež v Devinu (tel. 040/3739111 (od 14.00 do 16.30), fax 040/3739245. Jutri nagrajevanje Žirija za nagrado Lionello Stock, ki je namenjena mladim podjetnikom inovatorjem, bo priznanja podelila jutri ob 10.30 v konferenčni dvorani centra za znanstvene raziskave pri PadriCah. Zmagovalca bosta prejela po 25 milijonor tir vsak, posebej pa bodo omeniti še dva podjetnika, ki sta se izkazala s svojimi proizvodi, in sicer Riccarda Mazzurca (tržaško podjetje Syac, ki se ukvarja z elektroniko) ter Milvia Zaccariotta (podjetje Megastudio). Syac se ponaša z revolucionarnim proizvodom DigiEye, ki lahko istočasno upravlja 16 videokamer in pride v poštev pri varnostnih sistemih (banke, trgovine in podobno). Podjetje Mediastudio pa je pripravilo kompletno in personalizirano serijo za opremo, pri Čemer se poslužuje kompjuterizirane grafike. Danes razprava o novi vlogi Pokrajine Na pokrajinskem sedežu Acli v Ul. sv. Frančiška 4/1 bo danes ob 18. uri razprava o »Novi vlogi Pokrajine«. Kot poročevalci bodo sodelovati predsednik Pokrajine Renzo Codarin, župan Riccardo Illy in deželni svetovalec Oscarre Lepre. Razpravo prireja pokrajinsko predsedstvo Acli, njen namen pa je ugotoviti, katera bo nova vloga Pokrajine v okviru reforme krajevnih ustanov, potem ko je stopil v veljavo novi ustavni zakon št. 2, ki razširja avtonomijo naše dežele. Koncert ob stoletnici Brucknerjeve smrti Vokalna skupina Cappella Civica se bo drevi ob 20.30 spomnila velikega avstrijskega skladatelja Antona Brucknerja. V stolnici sv. Justa bodo Vero-nica Vascotto (sopran), Donatella Riosa (mezzosopran), Riccardo Botta (tenor) in Hector Leka (bas) z zborom Cappella Civica in Komornim orkestrom FJk (vodil ju bo marco Sofianopulo) izvedli Bruckenrjev Requiem v d-molu. Koncert pa se bo pričel s sonato za orgle Josepha Rheinbergerja, ki jo Ido izvajal Mauro Macri. Božične pesmi na cdplošči V knjigarni Minerva (ul. San Nicolo 20) bodo danes ob 18. uri predstaviti novo cd-plošCo a tradicionalnimi božičnimi pesmimi. PlošCo Tempo di Natale (Božični Cas) je izdala tržaška gramofonska založba Audio Ars, izvajalec pa je skupina Cappella Tergestina di Notre Dame de Sion, ki jo vodi Marco Podda. SPOMINSKA SVEČANOST / NA OPENSKEM STRELIŠČU OPERNO GLEDALIŠČE VERDI Spomin na Tomažiča in tovariše naj bo spodbuda Pogled v preteklost da bi bolje videli v prihodnost Tudi letos porast števila abonentov No včerajšnji tiskovni konferenci tudi o skorajšnji selitvi v prenovljen Verdi Na openskem stre-liSCu, kjer so pred 55 leti fašistične svinčenke utrnile mlada življenja Finka Tomažiča, Bobka, Ivančiča, Kosa in Vadnala, je v nedeljo potekala spominska svečanost. Kot že po tradiciji, so zanjo poskrbele pokrajinske borčevske organizacije, sodelovalo pa je domače kulturno društvo. Tako je, kakor je že običaj, moški pevski zbor Tabor zapel pod vodstvom Aleksandra Sluge par žalostink, posebno noto pa je svečanosti dal nastop skupinice dijakinj 1. b razreda nižje srednje šole Srečka Kosovela, ki je zapela psemico miru v več jezikih in s svojo mladostniško neposrednostjo ganila marsikatero srce žal ne ravno številnih in po srednji starosti ne ravno mladih udeležencev spominske svečanosti. Spominu padlih junakov so se s polaganjem vencev poklonile razne borčevske in druge organizacije, o tragičnih dogodkih pred 55 leti pa je najprej spregovorila Kostanca Filipovič, ki je opozorila tudi na današnje velike težave naše narodnostne skupnosti in zaželela, da bi nekdanje vrednote, za katere so padli Tomažič in tovariši, oplajale tudi naša današnja prizadevanja za premostitev težav ter za boljše sožitje. O pomenu ohraje-vanja zgodovinskega spomina, ki nam mora biti kažipot tudi pri današnjih prizadevanjih za boljšo prihodnost, za razumevanje in spoštovanje med sosedi, za mir in za premagovanje Se vedno živih ostankov nekdanjega fašističnega nasilja, sta spregovorila tudi slavnostna govornika Dušan Kalc in podpredsednik pokrajinskega združenja VZPI-ANPI Giorgio Marži, ki je zlasti analiziral vzroke in posledice drugega tržaškega procesa ter vsega dogajanja v času fašistične strahovlade in poudaril potrebo, da se novi rodovi bolje seznanijo z zgodovinskimi dejstvi, da bodo lahko bolje kos današnjim razmeram. Kalc pa je del svojega posega posvetil današnjim težavam manjšine, ki predstavljajo veliko zgodovinsko prelomnico, ob kateri bo potrebno drugačno, bolj kritično razmišljanje kot doslej, ki se bo moralo ob upoštevanju silovitih sprememb okrog nas spoprijeti z vprašanjem, kakšen sistem odnosov med nami samimi in z našimi neposrednimi sosedi potrebujemo. Pri tem, je dejal, bo treba ob večji jasnosti besede najprej prebiti zidove zaprtosti in prilagajanja preživetim shemam v naših glavah. Dijakinje nižje srednje šole S. Kosovela med nastopom pred spomenikom (f. KROMA) Z začetkom opemo-baletne sezone je gledališče Verdi tudi naredilo obračun abonmajske kampanje: letos se tržaško gledališče lahko ponaša s 7021 abonenti, kar je za 11.55 o ds. več kot v lanski sezoni. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, so bili sami nekoliko presenečeni nad uspehom, saj so že v lanski sezoni zabeležili povišek števila abonmajev. Porast je skoraj enakomerno porazdeljen med vsemi desetimi abonmajskimi redi, najbolj zasedeni so popoldanski turnusi, za katere skorajda ni mogoče dobiti vstopnic. Najvišji porast pa so zabeležili pri posebni ponudbi za mlade. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je letošnja sezona zadnja v dvorani Tripco-vich. Prenovitev starega poslopja se namreč že zaključuje, saj se bo že do konca tega leta del uradov preselil v nove prostore. Uradno bodo prenovljeno gledališče Verdi odprli okrog 20. maja ’97, zadnja predstava iz letošnje sezone pa bo v dvorani Tripcovich 11. maja. V prenovljenem gledališču bo od konca maja do srede junija spomladanska simfonična sezona, prvega julija pa se bo začel mednarodni operetni festival. Septembra se bo začela jesenska simfonična sezona, operno pa bodo - v skladu s tradicijo - ponovno začenjali novembra, morda celo na praznik sv. Justa. Zaradi selitve v prenovljeno gledališče bo letošnja operno-baletna sezona nekoliko krajša, vsekakor pa tržaško gledališče, je izrecno podčrtal superinten-dant Jorio, ponudi svojim abonentom vsaj predstavo več kot ostala gledališče. Letošnja ponudba je precej »ljudstva« z vrsto znanih del, v baletnem delu pa sta zanimivi predstavi uveljavljenih koreografov z znanimi izvajalci. Sicer pa bo balet s priljubljeno opereto postal ena izmed »specializacij« gledališča, ki vse bolj želi uveljaviti vlogo deželnega gledališča. Na upravno-finančnem področju pa ustanovo čaka nujen prehod v sklad. Pomen zbiranja dopisov zapornikov in internirancev V petek zvečer se je v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu odvijal izredno zanimiv lovski večer pod naslovom Lovci in Kras. Otvoril ga je lovski pevski zbor Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Si-monete ubrano zapel Vrabčevo Pozdrav, Fabianijevo V gozdu ter Ventu-rinijevo Lovsko. Prisotne je nato pozdravil Vladimir Budin, predsednik kulturnega društva Rdeča zvezda, ki je tudi dalo pobudo za to srečanje. Uvodno besedo v svet lovcev je imel Večji del občinstva, ki je spremljalo spominsko svečanost na openskem Strelišču, se je preselil v dvorano Prosvetnega doma, kjer je Knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev priredila zanimivo razstavo pisem, razglednic, fotografij in dokumentov bivših internirancev v italijanskih zaporih in konfinaciji ter Slovencev v posebnih bataljonih. Razstava je prvi sad zbiranja teh dokumentov, ki se še nadaljuje in ki naj bi v prihodnje obrodil še popolnejšo razstavo ter tudi objavo v knjižni obliki. O pomenu pobude je spregovoril zgodovinar Aleksij Kalc, ki je med drugim poudaril, da zbiranje spominskih dopisov preprostih ljudi nima velike tradicije v slovenskem kulturnem prostoru. Zato je zamisel knjižnice še toliko bolj hvalevredna. Poseben čar je imelo branje nekaterih pisem, ki je izzvenelo nadvse ganljivo. Kostanca Filipovič, Olga Lupine, Diego Spera, Martin Sosič in mali Tomaž Smotlak so z velikim občutkom podali misli in pretresljiva sporočila nekdanjih zapornikov in internirancev. Srečanje je dopolnilo petje mešanega in Zenskega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. Razstava bo odprta še danes in jutri od 16. do 19. ure, zbiranje dokumentov pa se neprekinjeno nadaljuje. NA STADIONU 1. MAJA Prodajna razstava »Starši skupaj« Združenje »Starši skupaj« je priredilo v soboto in nedeljo v prostorih Stadiona 1. Maj razstavo in prodajo ročnih izdelkov, ki so jih pripravili starši-člani združenja, ki imajo v svojem družinskem krogu otroka s posebnimi problemi. Namen razstave je bil prikazati naši javnosti, kaj vse zmorejo starši, da bi pomagali svojim otrokom in preko njih združenju, ki se ukvarja z njihovimi problemi in jim želi biti ob strani in v pomoč. Na žalost je bilo vreme organizatorjem v soboto nenaklonjeno. V nedeljo je bilo boljše in tako je bil tudi obisk boljši. Kljub vsemu pa so si organizatorji te lepe in pomembne pobude obetali več, saj so sami pripravili številne ročne izdelke, barvane na steklo, glinaste izdelke, svilene barvane rute in še veliko, veliko drugega Res je bilo kaj videti na tej bogati razstavi, ki ni samo prikazala inventivnosti in naporov članov, da po- magajo in podprejo dejavnost združenja, temveč tudi željo, da bi se naša javnost v pravi meri zavedla pomena dejavnosti organizacij in združenj, ki žele SALEŽ / VEČER LOVCI IN KRAS Vloga lovcev pri ohranjanju ravnotežja v naravi dr. Stanko Budin, ki je natančno orisal njihovo vlogo in pomen v vsakdanjem stiku z naravo. Poudaril je dejstvo, da ljudje prepogosto napadajo lovce in njihovo dejavnost, ne da bi sploh vedeti za kaj se gre. Zaradi lova namreč ni Se nobena vrsta živali izumrla, obratno so prav lovci tisti, ki skrbijo za nadzorovanje in pravilno ravnovesje živjenja v naravi. Občinstvo si je ogledalo tudi diapozitive, ki jih je pod naslovom Podobe iz narave posnel in zbral domači lovec Zvezdan Doljak. Na platnu so se tako vrstile slike dreves, rož in drugega rastlinstva ter srn, kač, divjih prašičev in ostalih tu živečih živali. Diapozitive so preletele življenje v naravi zgoniskega in oko-liškega Krasa skozi vse štiri letne čase. Nato se je spet oglasil LPZ Doberdob s tremi pesmimi, nakar so predstaviti film Zaščitimo reko Timavo, ki ga je produciral Videoest, v Saležu pa so ga predvajati po zaslugi Žarka Suca. Film je zelo zanimiv, prikazuje reko Timavo od izvira, preko področij, kjer se njen odtok odvija pod zemljo in je viden v številnih kraških jamah, do njenega končnega izliva v morje. Poleg tega se film dotika tudi perečih vprašanj o onesnaževanju okolja. Tokrat so ga prvič predvajati v slovenskem jeziku, prej je film obstajal samo v italijanščini. Prireditev je slovesno zaključil LPZ Doberdob z Jerebovo Moj deklič. Večer je bil torej zelo pester, obenem zabaven, kulturen in poučen. V društvenih prostorih se je kljub slabemu vremenu zbralo precej visoko število ljudi. Podobna srečanja bi se lahko ponovilo tudi v drugih krajih našega območja, saj je za ljudi zanimivo prisluhniti lovski kulturi in se približati kraški naravi, ki je del našega vsakdanjega življenja. (bis) pomagati našim prizadetim otrokom in njihovim družinam. Lahko si samo želimo, da bi ponovitev te razstave doživeli v mestnem središču. (ni) Zbor Grbec nastopil na proslavi esperantistov V nedeljo smo z veseljem in velikim pričakovanjem spremljali nastop zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki je pod vodstvom Ksenije Kos nastopil v Avditoriju muzeja Revoltella ob praznovanju 90-let-nice tržaškega združenja esperantistov, ki so se ga udey ležili tudi predstavniki podobnih združenj iz Slovenije in drugih italijanskih mest. Da je bil na to proslavo povabljen prav slovenski pevski zbor, je za našo slovensko javnost čast, saj kaže, kako daleč sega njegov glas. Zbor se je predstavil z zelo bogatim programom, v katerega je vključil kar šest pesmb izvedenih v esperantu, pa še furlansko, tržaško, finsko, špansko, italijansko in slovensko pesem. Na koncu je na željo številnih poslušalcev dodal še božično, ki je izzvenela v duhu prijateljstva, dobrega sožitja in medsebojnega sodelovanja - torej v duhu, m je preveval celotno pri' reditev. Goste je v imenu organizatorjev predstavila in se tudi zahvalila Ed-viga Ackerman; zbor pa so predstavile pevke same, medtem ko je imela predstavitveni govor Nadja Miljevac. Zbor je odpel nekate re pesmi ob glasbeni spremljavi Aljoše Žerjala, in bil deležen lepega priznanja, tako s strani svojega občinstva, ko številnih članov zdru ženja esperantistov m Tržačanov, ki ljubijo le po petje. Kratka družabnost, se je odvijala v razstav nem prostoru za občin s ko palačo je bila dolm pomena takšnih nastopov, ki vključujejo na pevsko dejavnost v sir okvire. L_ NABREŽINSKA GODBA Odličen koncert ob zaključku leta Nastopile tudi tri mlade flavtistke V nedeljo popoldne je. bil v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini že tradicionalni koncert ob zaključku leta, ki ga je pripravilo Godbeno društvo Nabrežina pod vodstvom dirigenta Sergia Grattona. Kar 47 godbenikov se je predstavilo na tokratnem, izredno obiskanem koncertu, na katerem so se elani godbe, kar veliko med njimi mladih, ki so že, ali pa Se obiskujejo domačo glasbeno šolo, predstavili z bogatim programom opernih arij, melodij raznih avtorjev, med temi tudi skladb, posvečenih božičnim praznikom. Program je bil pester in bogat ter je prikazal ne samo znanje in uigranost posameznih elanov godbe, temveč tudi izredno poznavanje številnih skladb razlic-nih skladateljev, ki so zaživele v tokratni jzvedbi resnično v vsem svojem bogastvu in glasbeni izpovedi. Cerkev je bila prepolna občinstva, ki je sledilo svojemu zboru s pohvalo, pa tudi občudovanjem. Med občinstvom sta bila tudi devinsko nabrežinski župan Giorgio Depangher in dolgoletni dirigent godbe Stanko Mislej, ki so se ga spomnili s šopkom cvetja in zahvalo. Kratek premor med koncertom so popestrile tri mlade flavtistke: Petra Doljak, Ana Košuta in Be-tina Caharija, ki jih vodi Tamara Tretjak. Solo, ki pripravlja nove godbenike, obiskuje sedaj okrog 20 gojencev, ki jih poučujejo Sergio Gratton, Davide Šinigoj, Tom Hmeljak in Zoran Lupine, ki poučujejo razne instrumente od trobente, klarineta, saksa, pozavne in tolkal. Na veliko željo poslušalcev bo godbeno društvo svoj koncert še ponovilo, nekje v januarju, prav gotovo v Križu. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 17. decembra 1996 LAQ Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8-44 - Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 23.42. Jutri, SREDA, 18. decembra 1996 BALDOMIR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1020 mb, jiarasca, veter 4,7 km na uro lugovzhodnik, vlaga 59-od-stotna, nebo jasno, morje sko-mimo, temperatura morja Il.l stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sebastian Stuparich, Maria Rita Labroc-ca, Gabriele Vascotto, Giulia “ragatto, Aurora Fonda, Sara Santarpia, Isabella de Linde-aiann, Teresa Canderlic, Aleksa Skerk. UMRLI SO: 82-letna Maria “Hani, 89-letna Maria Tavčar, ,-letna Lucia Monda, 75-let-jh Everardo De Ganeva, 82-Jetni Paolo Paulin, 77-letni Uvio Lorenzot, 70-letni Giu-SePpe Aloisi, 90-letna Gio-''anna Porchelli, 38-letna j-anra Bevilacqua, 90-letna “feria Del Mestre, 69-letni Ot-oinaro Micheli, 77-letni Mat-epravke j RIM - V senatu je bila sinoči na sporedu repriza glasovanja o finančnem zakonu, ki smo mu bili priča pred nekaj tedni v poslanski zbornici. Ko je predsednik senata Mancino pozval senatorje, naj volijo zaupnico, ki jo je o treh maxi-popravkih zahtevala Prodijeva vlada, so senatorji opozicije, Kartela svoboščin in Severne lige zapustih dvorano. Senat je v njihovi odsotnosti enega za drugim odobril vse tri popravke. Prvi je obravnaval člene od 1 do 28, drugi od 29 do 47, tretji pa preostale. Na prvem glasovanju je za maxi-popravek glasovalo 166 senatorjev, 'eden se je vzdržal, proti pa ni, seveda, glasoval nihče. V senatu se je torej ponovilo tisto, kar so predstavniki opozicije pokazali že v poslanski zbornici. K vladnemu predlogu -finančnega zakona so vložili nič manj kot 3.420 amandmajev. Ko bi o teh amandmajih glasovali, bi samo glasovanja (brez Jrazprave) po ocenah večine zahtevala kar 57 ur. V takem primeru bi se razprava v senatu zavlekla globoko v prihodnje leto, finančnega zakona bi ne odobrili v predvidenem roku, zaradi česar bi morali uvesti začasno gospodarsko poslovanje, kar pa bi zelo osibilo pozicijo Italije v evropskem merilu. Opozicija je bila nad včerajšnjim odnosom vlade do finančnega zakona spet zagnala vik in krik, Ces da je vlada nadkrilila parlament in prevzela njegovo ustavodajno vlogo. S tem naj bi postavila pod vprašaj demokracijo v državi. Skratka, stara Štorija, ki smo jo bili že slišali, ko so o finančnem zakonu razpravljali v poslanski zbornici. Pred začetkom glasovanja je vlada zahtevala, naj bi v besedilo maxi-popravkov vključili nekatere dodatne popravke, predsednik senata Mancino pa je zahtevo zavrnil, CeS, da spremembe niso možne, ker je vlada že prej zahtevala zaupnico. Di Pietro se je poslužil pravice do molčanja Včeraj zaslišali tudi nekdanjo ministrico Boniverjevo BRESCIA - Na procesu proti nekdanjemu obrambnemu ministru Berlusconijeve vlade Previtiju, Paolu Berlusconiju in nekdanjima ministrskima nadornikoma Ugu Di-nacciju in Domenicu De Biaseju, ki so obtoženi zarote, s katero bi prisilili takratnega sodnika Di Pietra k odstopu, se je bivSi sodnik in prav tako bivši minister za javna dela Di Pietro (na sliki AP) poslužil pravice, da ne odgovori na sodnikova vprašanja. Resnici na ljubo je Di Pietro hotel v sodni dvorani prebrati svoje pismo, a mu tega niso dovolili. V njem je Di Pietro navedel, kako so ob začetku preiskave »čiste roke« proti njemu sprožili pravo obrekovalno kampanjo, s katero so ga poskušali deligitimirati. Glava te kampanje je bil Bettino Craxi ob sodelovanju drugih, ki jih je Di Pietro prijavil sodišču. Sodniki iz Brescie pa do sedaj niso ničesar storili, da bi sprožili postopek in osvetlili to zadevo. V svojem pisnem sporočilu je Di Pietro obenem pojasnil, zakaj se poslužuje pravice, da ne odgovarja na sodnikova vprašanja. To je storil zato, ker so mu med hišnimi preiskavami zaplenili vse obrambno in drugo gradivo. Razočaranje sodnih kronistov ob Di Pietrovem molku je le delno omililo zasliševanje nekdanje socialistične ministrice Margherite Boniver. Ta je povedala, da je vest o Di Pietrovem odstopu naključno slišala v pisarni milanskega odvetnika Alberta Mora Viscontija. Vest je nato posredovala direktorju televizijskih poročil TG4, ker je Emilio Fede njen dolgoletni prijatelj. Ve-stičke pa mu ni sporočila po telefonu, temveč mu jo je poslala po kurirju v prepričanju, da jo bo Fede vprašal za pojasnila. Prav zato je bila nemalo presenečena, da je vest o skorajšnjem odstopu Di Pietra Fede naznanil med večernimi poročili 2. decembra 1994, ne da bi predhodno stopil v stik z njo. Sodniki iz Brescie so včeraj zaslišali tudi Di Pietrovega tasta Ar- baceja Mazzolenija. Pričal je tudi nekdanji milanski župan Paolo Pil-litteri, ki je spregovoril o svojem poznanstvu z Di Pietrom in z njegovim prijateljem Eleuteriom Reo, takratnim poveljnikom milanskih mestnih redarjev, ki se je zaradi dolgov nahajal v nezavidljivem finančnem položaju. Pillitteri je povedal vse, kar se je spominjal o »Reovem reševanju«, za katerega se je vsestransko zavzemal Di Pietro. Včerajšnji sodni obravnavi je prvič prisostvoval tudi eden od obtožencev, bivši obrambni minister Ces are Previti. Televizije: dosegli okvirni sporazum RIM - Vlada in opozicija sta dosegla okvirni sporazum, ki naj prepreči zatemnitev Berlusconijevih televizijskih mrež in ki naj zajamči nemoteno delovanje državne televizije v pričakovanju korenite reforme celotnega televizijskega sistema. To sta sinoči izjavila tako Giuseppe Pisanu (Forza Italia) kot minister za pošto in telekomunikacije Maccanico. Iz izjav je tudi razvidno, da bo opozicija vključno z Nacionalnim zavezništvom podprla ta osnutek, ki je kot pričakovano že naletel na nasprotovanje Stranke komunistične prenove. SKP je namreč že pred tem dala vedeti, da ne pristaja na nobeno »skrpucalo in barantanje«. Po sinočnjem sporazumu bodo torej koncesije za tri mreže Me-diaset podaljšali do 31. maja 1997. Do tedaj pa bo morala vsaj ena veja parlamenta odobriti reformo televizijskega sistema. Glede na sporni maksia-mandma, ki je povzročil toliko negodovanja v vladni večini, je novi baje odpravil najbolj kričeča protislovja. SRBIJA / MEDTEM KO SE PROTEST STOPNJUJE HRVAŠKA / PO NEKAJ DNEVIH GOVORIC Miloševičev režim že kaže prva znamenja popuščanja Črna gora svetuje srbski levici, naj prizna volilni poraz BEOGRAD ske in študent: shacije v srbs So >•» — ■ •' bojevati prv §a sodišča, s rotilo tamka ^misiji, da r< *ocitev o ra 2ttiage opozic tih volitvah, o Se sodišče ■ sti Palanki. Opozicija j previdna, ore novice, ve P°1 poti. Se v ^je sprejele tidijo, da s ssti rodil oejal tiskov 'A0 mesti y katerih, tilue 0Pozicij= Pripisale “tilistov jOjan dejal, d Neumno ejihov ir nekaj,’] Podžge, novic. : pismo, v katerem je branil odločitve svojih služabnikov, ponovno razjezilo množice.« Predstavniki koalicije Skupaj trdijo, da se je upor iz začetnih 10 mest, v nedeljo razširil na okrog 27. »Bili smo presenečeni nad odzivom ljudstva in Številom ljudi, ki so nas podprli v zadnjih tednih,« je dejal Vuksanovič. »Ljudje so vse skupaj zaceli jemati kot neke vrste zaposlitev. Vsak dan nam povedo, da bodo s svojimi družinami prišli ob treh, če pa ne bodo mogli, bodo poslali sose- de in sorodnike. Zanje je to že postala dolžnost.« Vuksanovič trdi, da bodo s protesti nadaljevali dokler ne dobijo nadzor nad industrijskimi centri kot so Kraljevo, Jagodina in Beograd. Policija zaenkrat še ni poskušala razbiti demonstracije, ki potekajo v pravem karnevalskem vzdušju, z glasbo, uličnimi zabavljači in ognjemetom. Vsem pa je še dobro v spominu marec leta 1991, ko je Miloševič nad demonstrante poslal policijo, ceste pa napolnil s tanki. Voditelji koalicije Skupaj trdijo, da je mednarodna podpora življenjskega pomena za njihov boj, saj se jim zaradi te, vsak dan pridružuje vse več ljudi, ki so opogumljeni zaradi zahodne kritike Miloševiča. Slednji pa je po podpisu dayton-skega sporazuma še posebej občutljiv z mednarodno mnenje. Da bi bila mera polna, mu sedaj obrača hrbet tudi »drugo oko na isti glavi« - Cma gora, ki se je že začela ograjevati od »volilne kraje« in srbskim oblastem svetuje, naj priznajo zmago opozicije na krajevnih volitvah. Tudman zamenjal štiri ministre Matešove vlade Vlada ostaja hadezejevska in ni izgledov, da bi se uresničile napovedi opozicije o koalicijski vladi ZAGREB - Hrvaška vlada v teh dneh z zamenjavo Štirih ministrov -za notranje zadeve, privatizacijo, kmetijstvo in gradbeništvo - doživlja svojo prvo rekonstrukcijo, odkar je kabinet pred dobrim letom dni prevzel Zlatko Mateša. S spremembami v enostrankarski, torej hadezejevski vladni ekipi, je javnost na včerajšnji tiskovni konferenci seznanil sam premier Mateša, ki je tako potrdil teden dni staro novico sedeža HDZ, da je predsednik Franjo Tudman (na sliki AP) izrazil željo po premestitvi notranjega ministra Jarnjaka na položaj šefa Urada za nacionalno varnost (UNS), državne ustanove, ki usklajuje in nadzoruje delo vseh obveščevalnih služb. Z odhodom Ivana Jarnjaka prihaja na njegov dosedanji položaj v vladi ekonomist Ivan Penič, dosedanji minister za privatizacijo, tega pa bo zamenjal Ivan Kovač, ki bo »izpraznil« položaj predsednika Sklada za privatizacijo. Za krmilo ministrskega resorja za gradbeništvo prihaja javnosti še neznani inženir Marko Sirac iz državne uprave za vodno gospodarstvo, s tem pa iz kabineta odhaja Marina Matulovič - Dropulič, ki je med drugim tudi zagrebška županja. Na ta položaj jo je imenoval Tudman, potem ko je zavrnil Štiri opozicijske županske kandidate, ki jih je imenovala mestna skupščina prestolnice, v kateri imajo večino nevladne stranke. Namesto Mateja Jankoviča bo odslej kmetijsko ministrstvo vodil agronom Zlatko Dominikovič, od katerega pričakujejo, da bo poskrbel za hitrejši razvoj kmetijskega sektorja. To Jankoviču ni uspelo, zaradi česar je v javnosti pogosto doživljal kritike na račun svoje strokovne nesposobnosti; očitali so mu, da je (po izobrazbi) »navaden učitelj«, ki se raje posveča konjereji kot kmetijski politiki, hkrati pa naveliko zapravlja državne kune za nakup službenih avtomobilov in umetniških del. Vlada Zlatka MateSe tudi po zadnjih »rošadah« in okrepitvah ostaja dosledno hadezejevska. Kot vse kaže, se optimistične napovedi opozicije, da bo Hrvaška kmalu dobila koalicijsko vlado, ne bodo uresničile, razen če ne pride do kakšnih dodatnih sprememb, kar pa ni ravno verjetno. Očitno Franjo Tudman Se vedno čaka, da se kdo javi na njegov poziv opozicijskim strankam s podobnim programom, naj se pridružijo vladajoči stranki in si (ji) zagotovijo zmago na lokalnih volitvah, napovedanih za marec. Gordana Go jak MEJA / POLEMIČNO STAL1SCE UREDNIKOV ISONZO-SOCA Koga moti odstranitev ograje med Goricama? V Novi Gorici celo grožnje proti uredniku časopisa Oko Srečanja na meji, ob mreži, ki Se vedno deli Gorici pred severno železniško postajo, letos ne bo. Srečanje so uredniki časopisov Isonzo-Soca, Zuf de žur in Oko priredili prvič pred dvema letoma, da bi si izmenjali novoletno voščilo, skupaj nazdravili čez mejno ograjo in s tem simboličnim srečanjem opozorili, da je že čas, da se ta ograja odstrani. Zelja pobudnikov je bila, da bi odpadle fizične meje, ki delijo goriški prostor, pa tudi miselne pregrade, ki še vedno bremenijo tukajšnje ljudi. Srečanja, kot rečeno, letos ne bo. Odpovedali so se mu uredniki novogoriškega Časopisa Oko, zato se morali odreci tudi uredniki in sodelavci drugih dveh goriških glasil, saj bi enostranska pobuda ne imela smisla. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Urednika Časopisa Isonzo-SoCa (prav te dni je v kioskih nova številka za jesen 1996) Dario Stasi in Karlo Černič pojasfijujeta v tiskovnem sporočilu, da je njihova pobuda za odstranitev meje marsikoga motila. V Gorici sta se oglasila MSI in policijski sindikat Lisi-po, toda tudi onkraj meje so izbruhnile polemike. Pri tem, piše v sporočilu, so nekatere »vplivne osebe in skupine šle celo tako daleč, da so osamile kolege Časopisa Oko in jih prisilile (tudi z osebnimi grožnjami odgovornemu uredniku), ki mu izrekamo polno solidarnost, da so se odpovedali srečanju, ki smo ga nacr- SOVODNJE / OBČINA Družabnost na Vrhu Po seji občinskega sveta srečanje z društvi Drevi ob 19. uri bo zadnjic v letu 1996 zasedal sovodenjski občinski svet. Dnevni red predvideva razpravo in odobritev treh odborovih sklepov v zvezi z letošnjim proračunom, novo preverjanje aktivnih in pasivnih ostankov, odobritev konvenkcije z deželo za službe, ki jih nudi SIER in odobritev naCrta za parkirišča na Prvomajski ulici. Seja se bo zaključila s poročili gospoda župana in z raznim, kar pa bodo verjetno opravili v najkrajšem Času, saj bo ob 20.30 v Kulturnem centru Danica na Vrhu vsakoletno družabno srečanje za izmenjavo voščil. To tradicijo je so-vodenjska občina uvedla že pred leti in je prilož- nost ne le za praznovanje, paC pa tudi za sproščeno ocenitev dela in za načrtovanje dejavnosti v novem letu. Na drevišnji družabnosti, na kateri bodo prisotni predstavniki društev, občinski upravitelji in uslužbenci, bo župan Igor Pete jan podelil tudi letne denarne prispevke. Kljub prazničnemu Času pa v občinskih uradih ne bodo mirovali. Upravitelje in svetovalce Čaka namreč poglobljeno pregledovanje novega regulacijskega naCrta. Kot predvideva zakon bodo morali pozorno preučiti pripombe in prizive, ki so jih občani poslali do 13. novembra, upoštevali pa bodo tudi mnenja, ki so bila izražena na nedavnih vaških posvetih. NOVICE Prof. Rupel vabljen v Ljubljano Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani bo priredil v Četrtek v prostorih Izseljeniške matice srečanje s prof. Aldom Ruplom, sodelavcem SLORI-ja. Prof. Rupel bo novinarjem in ostalim udeležencem predstavil 10 knjig, ki jih je napisal v- zadnjih 15 letih, orisal delo SLORI-ja in sedanji utrip znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Občinski svet v Doberodbu Drevi ob 18. uri bo zasedal občinski svet v Doberdobu. Na dnevnem redu sta tudi najem posojila (200 milijonov) za ojaCenje javne razsvetljave in odobritev naCrta za gradnjo kraškega zidu v Rondolini. 204etnica rekreativcev GMG Združenje rekreativcev “Gruppo marciatori Gorizia” praznuje 20-letnico. Nocoj ob 19. uri prirejajo srečanje v salezijanskem zavodu, Ul. don Bosco 48. Na njem se bodo zahvalili vsem, ki so prispevali k uspešnemu delovanju, predstavnici Unicefa pa bodo izročili izkupiček pohoda “Stragorizia”. Požar v podstrešju v Gradišču Gasilci so včeraj ob 9.45 odhiteli v Gradišče, kjer je gorelo v podstrešju družine Branca v Ul. Beigamas 26. Pretila je nevarnost, da se požar razširi na celo večstanovanjsko poslopje. Na srečo so stanovalci z vedri ukrotili plamene, gasilci pa so nato dokončali delo. Skoda je omejena. to vali v letošnjem decembru.« Obtožba je zelo huda in bo najbrž izzvala polemike. Res pa je, kot še ugotavljata urednika Ison-zo-SoCa, da je pobuda za odpravo meje po začetnih načelnih podporah obtičala na mrtvem tiru. Župana obeh mest Valenti in Špacapan sta jo sprva pozdravila in se obvezala, da bosta odstranila mrežo in poskrbela za dostojno ureditev trga pred postajo. Napovedala sta ustanovitev skupne komisije obeh občin, vendar po dveh letih o tej komisiji še ni duha ne sluha. »Danes moramo ugotoviti, da so se odnosi med mestoma otipljivo poslabšali«, trdita Stasi in Černič. Pri tem še pojasnjujeta, da namen ured- nikov treh goriških Časopisov ni bil “premikati” meje, temveč jih “presegati”, tako v fizičnem kot miselnem smislu, saj so te meje še vedno vir ločevanja, nerazumevanja in neuzaupanja med tu živečimi ljudmi. Odstranitev tistih nekaj spornih desetin metrov mejne ograje sredi mesta je danes možna in takoj uresničljiva, kot dokazuje dejstvo, da obstajajo že kilometri in kilometri meje brez vsakršne pregrade. Dovolj bi bilo, da bi župana, kot najvišja predstavnika obeh mest, prešla od programov in lepih besed k dejanjem. Zgled dobre volje bi lahko župana dala, ko bi si podala roko Cez mejo prav na trgu pred severno postajo, predlagata urednika Isonzo-Soča. GORICA / KORISTNA NOVOST Predstavili “Listino storitev” podjetij za vodo in plin Pet občinskih podjetij in konzorcijev, ki na Goriškem skrbijo za dobavo vode in plina (v Gorici tudi elektrike) je pripravilo skupno “Listino storitev”. Predstavili so jo včeraj na srečanju, ki so se ga poleg predsednikov petih podjetij udeležili tudi goriški podžupan Noselli, župan Tržiča Persi, prefekt De Matteis, predstavniki sindikatov in zveze potrošnikov Federconsumatori. Listina je v bistvu drobna knjižica (obsega 30 strani), v kateri so podrobno navedene vse informacije, ki lahko koristijo uporabniku storitev teh podjetij. Navedene so vse informacije v zvezi z dobavo, roki za nove priključke, selitvami, okvarami, plačili računov itd. Podjetja so tudi poenotila roke, v katerih nudijo določene storitve. Ce roki niso spoštovani, lahko uporabnik zahteva odškodnino (do 100 tisoč lir). Poleg knjižice (izročili jo bodo vsem, ki bodo zanjo zaprosili) so bistvene informacije sintetično predstavljene tudi v zgibanki, ki jo bodo razdelili vsem uporabnikom. Predstavniki sindikatov in potrošnikov so pozdravili novost, Četudi so podčrtali, da podjetja s tem le izpolnjujejo zakonsko obvezo. Izrazili tudi tudi željo, da bi to bil priv korak k poenotenju storitev. Danes na primer kar sedem podjetij skrbi za dobavo vode na Goriškem in se zato pojavljajo velike razlike v ceni vode v posameznih občinah. GORICA / PRAZNIKI Številne prireditve so popestrite goriško nedeljo Najlepše jasli so iz korenin Božično vzdušje je v nedeljo preplavilo Gorico. K temu so prispevali ne le svetlobni okrasi, odprte trgovine, sejem starin in obrti ter otok za pešce na Korzu, temveč tudi razne prireditve. Ves popoldan je bilo živahno na Komu, kjer so se BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA gruppo caer OBVEZNICE spremenljiva obrestna mera bruto letna rentabilnost 7)50 % 1. kupon šestmesečni kupon s spremenljivo obrestno mero doba 3 leta komadi po 20 milijonov - davčni odtegljaj 12,50% DVE PRILOŽNOSTI ZA OVREDNOTENJE VAŠIH PRIHRANKOV fiksna letna obrestna mera 7% šestmesečni kupon - doba 3 leta komadi po 20 milijonov davčni odtegljaj 12.50% Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših poslovalnicah. vrstili glasbeni nastopi, lov na zaklad, nastop kotalkaric novogoriškega KUK, Božiček pa je rade volje prevažal otroke na svojih, sicer motoriziranih saneh. Na pobudo trgovcev je ob mraku pisan otroški sprevod preplavil Korzo. Kakih 250 učenčev z Goriške, obmejnih krajev v Sloveniji in Koroške je razkazovalo pisane svetilke, ki so jih sami izdelali in z njimi sodelovali na natečaju. Zmagali so uCenci s Koroške, nagrad in veselja pa je bilo za vse. V dvorani UGG so priredili natečaj za najlepše jasli. Med 45 sodelujočimi je po oceni žirije zmagal Mirko Maraž z jaslicami iz korenin, drugi je bil Marko Černič (za animirane jasli je prejel tudi nagrado občinstva), tretji pa Viktor Godnič (jasli iz kraškega kamna). Na slikah (foto Bombača) koroški otroci s svetilkami; novogoriške kotalkarice na Komu; gneča kupcev med kioski pred ljudskim vrtom Carmen in Erik nista več sama. Prt' družil se jima je Jaš Srečnima staršema iskreno čestitajo mama, tata, nona, Robert in Ingrid. H ČESTITKE V sončnem, nedeljske® popoldnevu je mali pokukal na svet S srečni®3 staršema Carmen in Eriko® se veselijo mama, tata, Ja' smin ter Tanja in Maurizio. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »A spasso nel tempo«. K koncerti SKUPINA ZUF DE 21® nastopi nocoj ob 20.30 v gostilni “Ai 3 amici” v UL Oberdan 11 na koncertu, ki sodi v spored prireditev Go-riškega decembra. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, nocoj ob 20.30 koncert Trio italiano (G. B-Rigon - klavir, S. Cakerjan -violina, L. Signorini - violončelo). prireditve GLASBENA MATICA -GORICA vabi na Praznično glasbeno voščilnico, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice. OSNOVNA SOLA VRB in VRTEC RUPA vabita na božičnico jutri ob 18. uri v centra Danica na Vrhu. DIJAŠKI DOM, KULTURNI DOM in ZSKD vabijo na predstavo Skratovščina 3 Svetlano Makarovič danes ob 18. uri v Kulturnem do®® Poskrbljeno za prevoz (t®1 533495 in 531495). DRUŠTVO SLOVENSK® UPOKOJENCEV obvešča, da bo silvestrovanje v sobo®' 28. t.m., v restavraciji “Al F°' golar” v Gaglianu. Vpis® vanje do jutri, 18. t.m., Prl poverjenikih in na sedežu. [j LEKARNE DE2URNA LEKARNA V GORO AL MORO, Carduccijev3 ul. 40, tel. 530268. v DEŽURNA LEKARNA v TR2ICU OBČINSKA 2, Ul. Manli° 14/B, tel. 480405. v DEŽURNA LEKARNA v SOVODNJAH M. ROJEC, Ul. I. Maja 7® tel. 882578. POGREB! Danes: 8.30, Albino Fig iz bolnišnice sv. Just?v_ cerkev pri sv. Ani in na gla no pokopališče; 10.00, M3® Araldo iz splošne bolni3® _ v cerkev sv. Justa in na g13 no pokopališče; 10.15, V) ria Collausig iz bolnišnice s ^ Justa v Gradišče; 11.30, lio Sedran iz splošne bo ^ niče v cerkev pri sv. A® na glavno pokopališče. Dijaški dom Simon Gregorčič Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na KRAvQy o s Svetlano Makarovič KULTURNI DOM GORICA -danes, 17. decembra 1996 ob 18. uri Torek, 17. decembra 1996 •ggjggggji PODATKI ZAVODA ISTAT / OKTOBRA LETOS V primerjavi s septembrom pa je proizvodnja podlo za 0, 9% TOR SRE ČET PET PON 15302 15250 15272 1521,7 15312 DM Porast industrijske proizvodnje ” (a tudi bojazen pred recesijo) 5,1 98 B,9 98p2 M 82 9812 \ RIM - Industrijska proizvodnja 86 je oktobra letos zvišala za 0, 2 odstotka v primerjavi z enakim niesecem lani, kljub temu pa sindikalne organizacije opozarjajo Oa nevarnost še hujše gospodarje recesije. Podatke o stopnji rasti industrijske proizvodnje je vCeraj posredoval osrednji statistični za-v°d ISTAT. Primerjava z lanskim oktobrom je sicer pozitivna, tisto, kar skrbi sindikate pa je dejstvo, da se je raven industrijske proiz-v°dnje bistveno poslabšala, Ce jo primerjamo z letošnjim septembrom, saj se je dodatno zmanjšala 2a 0, 9 odstotka. Konfederalni taj-Oik sindikata CGIL VValter Cerfe-da je zato pozval vlado, naj cim-Prej pripravi industrijsko poli-dko, ki bi bila vredna tega imena. Pira se je sicer vrnila v Evropski denarni sklad, istočasno pa bi morale steci temu primerne izbire na področju industrijske politike, o katerih pa ni ne duha ne sluha, je poudaril. Po njegovem mnenju je treba proizvodne dejavnosti podpreti, da bi spet vzbrstele, pri Čemer je Cerfeda izrecno omenil olajšave za tista podjetja, ki bodo posvetila vehko pozornost inovacijam in tehnološkim investicijam. Treba je torej pomisliti na gospodarsko politiko, ki naj bi ne bila v izklučno korist Agnellijevega Fiata, kot se je dogajalo doslej, je zaključil. Konfederalni zajnik sindikata CISL Natale Forlani vidi izhod iz krize v zvišanju notranje potrošnje, kar pa ho mogoCe le, Ce bodo v kratkem podpisane tiste kolektivne delovne pogodbe, ki so že zdavnaj zapadle. Podpis pogodb (z ustreznimi poviški) bi vrnil družinam zaupanje in po- trošnja bi poskočila. To pa ni mogoče doseči z novimi vladnimi omejevalnimi finančnimi manevri in z zamrznitvijo delovnih pogodb, je menil Forlani. Tudi Adriano Musi, konfederalni tajnik sindikata UIL, je ob analizi podatkov ISTAT izpostavil vprašanje že zapadlih delovnih pogodb. Z novimi pogodbami bi imele italijanske družine veC pod palcem in bi torej tudi lahko veC potrošile. Po njegovem mnenju bi bili novi finančni manevri, ki bi odjedali ljudem kupno moC, zgrešeni. Ce bi že bile nove žrtve potrebne, naj o njih spregovorijo ob pripravi letošnjega finančnega zakona in naj pripravijo tak zakon, da bi bili vsi enako prizadeti, je poudaril Musi. Zavod ISTAT je v svoji statistični obdelavi izpostavil sek- torje, v katerih so zabeležili večji porast industrijske proizvodnje, in sektorje, v katerih je proizvodnja padla. Pri tem je vzel v poštev primerjavo industrijske proizvodnje v lanskem in letošnjem oktobru. Pozitivne rezultate so zabeležili pri proizvodnji papirja in papirnatih izdelkov (+7, 4%), v založništvu in tisku (+6, 8%), radiotelevizijskih in telekomunikacijskih naprav (+6, 7%) ter kemijskih proizvodov in sintetičnih vlaken (+6, 5%). Manjšo proizvodnjo so zabeležili v lesni industriju (-9, 4%), v proizvodnji kovin (-8%), v predelavi nekovinskih rudnin (-6%) in v proizvodnji napravah za obdelavo podatkov in pisarniško opremo. Skratka, proizvodnja sektorja komunikacijskih sredstev tačas vleče veC kot klasične industrijske panoge. LETALSTVO / EVROPSKI KONZORCIJ AIRBUS PRIPRAVLJA PROTIPOTEZO Ura je izkoristila »šibkost« marke RIM - Ob včerajšnjem odprtju valutnih trgov je vladalo med operaterji dokajšnje pričakovanje, da bi izvedeli, kako se bo po dublinskem sporazumu obnesla nemška marka, ki ji je bila pverjena nehvaležna naloga, da zagotovi nekakšno stabilnost med evropskimi partnerji. Predvidevanja, da bo dublinski sporazum vplival nanjo, so se uresničila. Tako se je italijanska lira okrepila za 4 točke. Nemška marka je veljala 984, 23 lire, to je 4 lire manj kot ob zaprtju trga v petek. Lira ostaja tako Čvrsto pod 990 lirami, srednjo vrednost, ki so jo določili, ko so jo nedavno spet sprejeli v Evropski denarni sklad. Kot se navadno dogaja, je relativno šibkost marke izkoristil ameriški dolar, ki se je v primerjavi z liro okrepil za skoraj 10 točk (v petek je kotiral 1.521, 70 lire, vCeraj pa 1.531,16). NOVICE Združena Boeing in McDonnell novi kolos na letalskem tržišču NEW YORK - Ameriški tovarni Boeing 111 McDonnell Douglas sta v nedeljo napo-Vedali fuzijo. Rojstvo novega velikana na Ppdrocju letalstva in vesoljske industrije 'P bilo nepričakovano, vendar nihče ni ^slil, da bo do poroke prišlo tako hitro. Spojitev Boeinga in McDonnella bo pitiogocila ameriški letalski in vesoljski |®dustriji večjo konkurenčnost, saj pri 8oeingu računajo, da bodo prihranih vsaj ^dlijardo dolarjev na letnih stroških, Ce-Prav ne nameravajo odsloviti uslužben-Cev (v novem podjetju jih bo okoli 200 ti-s°c). Poleg tega pa bo Boeing pridobil ^anto tehnološko znanje in proizvodni Potencial McDonnella, obenem pa tudi Proizvodnjo, ki je bila usmerjena predv-8em v obrambni vojaški sektor. Poroko je Blagoslovila tudi ameriška administracija, ki 86 je dalj Časa zavzemala za racionaliza- Cli° v tem strateškem sektorju. Poroko je pozdravila tudi ameriška bor-?a' Včeraj zjutraj so se delnice McDonnel- la ovrednotile za 12 dolarjev, Boeingove P® za dobrih 6 dolarjev. Združitev ameriških družb je izzvala akojšnjo reakcijo evropskega tekmeca Airbus. Nova Boeing bo s svojimi 48 milijardami dolarjev prometa in z naročili imela okoli 60 odstokov potniških letal in na ta naCin bo zelo nevaren tekmec za evropski letalski konzorcij. Prav vodstvo Airbusa (pred nedavnim si je zagotovilo naročila pomembnih letalskih družb) je v svojem sporočilu poudarilo, da je edino tekmovalo z Boeingom v sektorju potniških reaktivnih letal, združitev ameriških podjetij pa tekmovalnost še zaostruje. Za takojšnjo protipotezo je nemška vlada, saj je Nemčija z družbo DAŠA prisotna v evropskem konzorciju. »Napeti je treba vse moCi, da se zaščiti in okrepi položaj Airbusa,« je poudaril predstavnik nemške vlade. Dodal je, da se bo tudi v prihodnje nemška vlada zavzela, da jamči obem tekmecem enake možnosti. Obenem je spodbudil Airbus, naj se primemo opremi in ustrezno odgovori na ameriški izziv. Posledice poroke na letalsko tržišče namerava razčleniti tudi evropska komisija, ki želi preučiti predvsem učinek na letalsko tržišče stare celine. Italija in delo pred računalniškimi ekrani RIM - Razsodišče Evropske unije je pred dnevi obtožilo Italijo, da ne spoštuje evropskih norm o uporabi računalnikov na delovnih mestih, glavni krivec za obtožbo pa je po mnenju združenja Ambiente e la-voro (Okolje in delo) italijanski minister za delo Ti-ziano Treu. Po njegovem mnenju minister ni prisluhnil parlamentu, temveč je pristal na stališče, ki so ga - seveda iz gospodarske raCunice - zagovarjali industrijci. Združenje Okolje in delo je obrazložilo, da sta decembra lani poslanska in senatna komisija za javna dela odobrila predlog o delu pred računalniškimi ekrani, ki je predvideval zaščito zaposlenih, M delajo dnevno 4 ure pred ekranom, oziroma 20 ur tedensko. Namesto te formulacije, ki je bila vključena v zakonski predlog prav na predlog združenja Okolje in delo, je bilo odobreno besedilo nekdanjega dekreta Berlusconijeve vlade, po katerem bi morali zaščititi uporabnike računalnikov le v primem nepretrganega štiriumega dela pred ekranom. Minister Treu in takratna Dinijeva vlada nista upoštevala parlamentarnega predloga, pac pa sta še poslabšala Berlusconijev dekret. Milanska Banca popolare znižala prime rate MILAN - Milanska Banca popolare bo 23 decembra za pol točke znižala prime rate in za 1,25% top rate. Prime rate bo tako znašal 9, 50 %, top rate pa 16, 75%. Predsednik banke Francesco Cesarini je ob napovedi izjavil, da se je bančni zavod držal sedanjega trenda na finančnih trgih, in da želi s tem podpreti razvoj proizvodnih dejavnosti 3 2 1 I CC ca 5 O N h Igor Ota, Biondi, Sancin, Gurmani Udovicie (Russo), Pečar. Po katastrofalnem porazu pred tednom dni proti Roianeseju (6d/ so Brežani tudi v nedeljo izgubili' Vendar z igro so zadovoljili. Usod' ni sta biti dve napaki v obrambi v prvem polčasu. Varovanci trenerja Trona so izvedli nekaj lepih akcij; a v napadu manjka igralec, ki u uspešno zaključil trud celotne eKi pe. (E.B.) IZIDI 11. KOLA: Breg - M- V' Bosco 0:2, Campanelle - Roianes6 1:0, Union - Servola 1:6, Cus - j Carso 1:2, SanfAndrea - Gaja 1;1' S. Vito - Venus 1:0. VRSTNI RED: SanfAndrea 29, Roianese 27, Gaja 22, Servola 2 > Campanelle 19, M. D. Bosco 1 > Cus Ts 12, L. Carso, Venus, Uniou 8, san Vuito 7, Breg B 6. „ PRIHODNJE KOLO: Breg B -Vito, Venus - Gaja. r SMUČANJE / DANES SLALOM Tomba v Campialiu prvič po poškodbi MADONNA Dl CAMPIGUO - Po težavah z vremenom v Val D’Isereu, kjer pa je organizatorjem kljub vsemu uspelo v nedeljo in včeraj izpeljati moški smuk in superveleslalom, se smučarska karavana seli v Madonno Di Campiglio, kjer bo danes na sporedu moški slalom. Zanimanje za to tekmo je zelo veliko, saj bo prvič letos nastopil Alberto še ni zanesljivo, da bo nastopil na nedeljskem veleslalomu v Ata Badii. Neposredni prenos bo po TV (Rai 3 in TMC ob 9. 55 in 12.55) število 43 vse presenetil Fritz Strobl, pa tudi na naslednjih treh mestih so sami avstrijski smučarji, in sicer Franz, Qr-tlieb in Josef Strobl. Včerajšnji superveleslalom v Val dTsereu pa je dobil Avstrijec Hans Knaus, pred rojakom Giintherjem Ma-derjem in Švicarjem Steveom Locherjem. Knaus je tudi prevzel vodstvo v skupni uvrstitvi svetovnega pokala. G. Weah kaznovan s šestimi tekmami Disciplinska komisija UEFA je napadalca Milana Georgea Weaha kaznovala s prepovedjo nastopa na šestih tekmah, ker je 20. novembra po tekmi Evropske lige prvakov s Portom z udarcem z glavo zlomil nos igralcu Porta Jorgeju Costi. Milan ima zdaj do četrtka čas, da se na odločitev disciplinske komisije pritoži. VVeah je eno tekmo že presedel, saj 4. cfecembra ni nastopil na tekmi lige prvakov. r- SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL Peterka zdaj vodi V Harrachovu drugič letos zmagal Se ne 18-letni slovenski smučarski skakalec Primož Peterka je v nedeljo v Harrachovu na Češkem že drugič letos zmagal v tekmi za svetovni pokal. Za Peterko seje uvrstilhranilec kristalnega globusa, Avstrijec Andreas Goldberger. S to zmago je Primož Peterka po šestih tekmah s 356 točkami tudi prevzel vodstvo v svetovnem pokalu. Dragi je Norvežan Brenden (311), tretji pa Goldberger (292). NEDELJSKI ŽIDI...NEDELJSKI IZIDI... Juventus povečal prednost IZIDI 13. KOLA: Atalanta - Piacenza 4:0, Cagliari - Bologna 2:2, Inter - Sampdoria 3:4, Juventus - Verona 3:2, Perugia - Verona 3:2, Perugia - Lazio 1:2, Reggiana - Milan 0:3, Roma - Napoti 1:0, Udinese - Fiorentina 2:0, Vi-cenza - Parma 1:1. VRSTNI RED: Juventus 28, Vicenza 23, Milan, Bologna, Inter 21, Roma 20, 20, Sampdoria, LAzio 19, Fiorentina 18, Udinese 18, Perugia, Piacenza 16, Parma 15, Atalanta 14, Cagliari 11, Verona 7, Reggina 5. V B ligi na vrhu Lecce IZIDI 14. KOLA: Bari - Venezia 3:1, Ca-stelsangro - Lucchese 0:0, Chievo - Torino 1:0; Cosenza - Pescara 1:1, Cremonese - Ce-sena 1:0, Empoti - Foggia 3:0, Genoa - Brescia 4:0, Palermo - Reggina 1:1, Ravenna -Padova 1:1, Salemitana - Lecce 1:1. VRSTNI RED: Lecce 31, Pescara 26, Bari, Brescia 23, Empoti 21, Genoa, Padova 20, Lucchese, Torino, Chievo 19, Ravenna 18, Palermo, Foggia 16, Cosenza, Salemitana 15, Venezia, Reggina 13, Cesena, Cremonese 12, Castelsangro 11. Genertel izgubil s Cagivo Cagiva - Genertel 98:80 (44:38) CAGIVA: Pozzecco 16, Meneghin 7, Lončar 37, Petruška 20, Damiao 3, Moran-dotti 15, Morena, Cazzaniga, Leva, Buona-venturi. GENERTEL: Guerra 4, Burit 32, Herriman 8, Vianini 4, Robinson 25, Biganzoli, Laezza 4, Tonut, Gianolla 1, Pol Bodetto 2. PM Cagiva 13:20, Genertel 14:18; skoki: Cagiva 46, Genertel 34; 3T: Cagiva 7:23, Genertel 6:19. OSTALI IZIDI 14. KOLA V Al LIGI: Be-netton 24, Stefanel 22, Kinder 20, Teamsy- stem 18, Telemarket, Cagiva, Rolly Pistoia 14, Polti, Mash, Reggio Calabria 12, Fontana-fredda, Genertel 10, Scavolini 8, Montana 6. PRIHODNJE KOLO: Genertel - Kinder. V A2 poraz Pall. Go Serapide - Pall. GO 92:78 (46:35) PALL. GO: Stokes 11, Fumagalli 3, Caffl" bridge 14, Riva 23, Mian 9, Fazzi, beason H, Foschini 7, Bellina, Girardi. OSTALI IZIDI: Jcoplastic - Koncret 72:78, Chn - Caserta 94:79, Casetti - Floor 80:78, Montecatini - Banco Sardegna 92:88, Livorno - Faber 92:88. VRSTNI RED: Koncret 24, Cfm 20, Livorno, Serapide 18, Pall. Go, Caserta, Casetti, Montecatini 16, Banco Sardegna 14, Faber 12, Jcoplastic 10, Floor 0. PRIHODNJE KOLO: Pati. Go - Livorno. Remi Triestine z vodilnim Triestina - Livorno 0:0 TRIESTINA: Vinti, Beretti, Birtig, Brevi, Corino, Scattini, Camporese (od 75. Poj™® nari), Pavanel, Serioli, Di Costanzo (od 8 Nzamba), Marsich. OSTAU IZIDI 14. KOLA: Aezzo - o®1' dona 1:0, Forli - Giorgione 1:2, Iperzola ^ Pontedera 1:1, Piša - Masese 1:0, Ponsacco Fano 2:0, Rimini - Baracca 1:1, Tolentmo -Temana 0:0, Vis Pesaro - Maceratese 2:1-PRIHODNJE KOLO: Temana - Triestina. Odbojka: v Al vodi Davtona IZDI10. KOLA: Auselda - Jeans Hatu 2-J, Apitour - Com Cavi 3:0, Las daytona - Lu banca 3:0, Catania - Sisley 0:3, Mta - Area venna 3:1, Gabeca-Gplmark 2:3. , • VRSTNI RED: Daytona 18, Sisley, AT tour 16, Lube 14, gabeca 12, Cohnark, 10, Area, Jeans Hato 8, Com Cavi, Ause Catania 0. ^CnaMIZNI TENIS / A LIGA h Kras Generali z novo zmago utrdil 3. mesto Kras Corium je v ženski B ligi jesenski prvak Kras Generali - San Gia-tomo Siracusa 5:2 Bersan - Pann 2:1 (15:21, 21:12, 21:14), Vanja Mile - Oshonaike 0:2 (14:21, 7:21), Wang - Mau-riello 2:0 (21:8, 21:12), Ber-san - Oshonaike 1:2 (21:19, 13:21,15:21), Wang - Pann 2:0(21:6, 21:10), Vanja Milic - Mauriello 2:1 (21:14, 15:21, 21, 17), Wang -Oshonaike 2:0 (21:12, 21:14). Krasove prvoligaške so zaključile prvi del prvenstva z zmago nad solidno Postavo iz Siracuse in si s tem utrdile tretje mesto. Nedeljska tekma je bila zabrniva, ker je San Giaco-bo najmočnejša od ekip iz Sicilije. Kras Generali je Povedel Sele v zadnji tretjini. Prvo točko je osvojila Ana Bersan proti prvokategornici Tržačanki Marži i Parm v dvoboju, la je terjal dodaten set. Tudi Vanja Milic je v šesti tekmi iztržila zmago v podaljšku s sta-rejso neuničljivo Rosario Mauriello. Gostja je poleg dobre igre pokazala tudi ves svoj južnjaški tempe-ratment in si prislužila ru-tneni karton. Obe točki za J gostje je osvojila Mige--djcanka Olofunke Oshonaike, medtem ko je bila a°t zmeraj odlična Kresova Kitajka Wang, ki je nadigrala vse tri nasprotnice. Prav z dvobojem med tujkama se je zaključila dve uri in pol trajajoča tekma. Ostali izidi 7. kroga: Ca-bellana - Coccaglio 5:0, mamina Al Ar Messina -Mamina Archimede Mes-®na 5:1, Regal di Novara -Piamma Gesso Milazzo 5:0. Vrstni red po prvem de- Sfi Castellana 14, Cocca- glio 12, 3. Kras Generali 10, 4. Regal di Nova 8, 5. Fiamma Al Ar Messina 6, 6. San Giacomo Siracusa 4, 7. Fiamma Archimede Messina 2, 8. Fiamma Gesso Milazzo 0. ŽenskaBliga Villa d‘Oro Modena -Kras Corrium 1:4 Muggelini - Katja Milic 0:2 (10:21, 11:21), Lodi -Bresciani 2:1 (21.19,13:21, 21:15), Lodi Palumbro -Milic Stubelj 0:2 (8:21, 12:21), Muggelini - Bresciani 0:2 (14:21, 14:21), Lodi - Milic 0:2 (10:21, 13:21). Prva Krasova ekipa se je iz Modene vrnila z zmago in ob koncu jesenskega dela dmgoliškega prvenstva obdržala vodilno mesto. Katja Milic je prispevala dve posamični zmagi. Daša Bresciani 1, Katja in Ivana Stubelj pa sta bili uspešnejši od nasprotnic tudi v igri dvojic. Ostali izidi 7. kroga: Tra-min Bolzano - San Marco Verona 4:1, Primavera But-tapietra - Coccaglio 3:2, Kras Activa - Etruria Arez-zo 2:3. Vrstni red po 1. delu: Kras Corrium 14, Tra-min Bolazano 12, Etruria Arezzo 10, Kras Activa in Coccaglio 6, San Marco Verona 4, Villa d’Oro Modena in Buttapietra Verona 2. Zenska Cl liga Mdi 5. kroga: CUS Udi-ne - Kras 2:3, TT 91 Este Padova - Libertas Latisna 3:2, Adriatica Libertas AP -Chiadino 3:1. Vrstni red po 1. delu: Adriatica Libertas Ascoli Pičeno 10, Kras Zgonik 8, Udine 6, Chiadino 4, TT 91 Este Padova 2, Libertas Latisana 0. OJ.) ODBOJKA / ŽE O DERBIJU V GORICI Res praznik goriške ženske odbojke Derbi med Olympio in Valom v znamenju temperamentonsti in dobre igre Sobotni ženski derbi Cl lige je postregel s stopeti-mi minutami požrtvovalnega boja in s kakovostno veC kot dostojno igro. Za primerno ozračje so na polnih tribunah Slovenskega športnega centra poskrbeli zlasti navijači 01ympie, ki so po Številu in glasnosti daleč prevladovali. Na koncu so se lahko veselili zmage svoje Sesterke, z dvignjeno glavo pa so igrišče zapustile tudi valovke, saj so se favoriziranim nasprotnicam zelo dobro upirale. V napovedi pred tekmo smo zapisali, da bo derbi med Kmečko banko K2 šport in La Goriziano Zadružno kreditno banko pravi praznik goriske ženske odbojke. Tako je tudi bilo. Derbi je potrdil, da slovenska ženska odbojka v Gorici stopa po stopinjah moške, ki je v preteklih letih doživela velik razmah. Čeprav v letošnji Cl ligi bržkone ne Val ne 01ym-pia ne bosta dosegla vidne končne uvrstitve, se odločitev obeh društev, da z odkupom pravic »sforsira-ta« nastop v isti državni ligi, kaže (za letos) kot posrečena. Najbolj spodbudno je pri tem dejstvo, da sta trenerja Kalc in Jerončič skupaj zvrstila na igrišče kar 21 igralk, menjave pa so igrale enako dobro kot standardne igralke, pri 01ympii pa sta Mirjam Černič v prvem in Mery Trapuzzano v tretjem setu svojo še-sterko celo rešili iz zelo kočljivega položaja. Pa še nekaj je bilo značilno za sobotni derbi: obe ekipi sta pokazali zelo dobre živce. Valovke so z izredno temperamentnostjo tako v prvem kot zadnjem setu nadoknadile visok zaostanek, igralke 01ym-pie pa so v končnicah vendarle ohranile mirno kri in našle v sebi dovolj energij, da pravočasno reagirajo in uveljavijo svojo precej večjo moC na mreži. Ohraniti mirne živce na derbijih pa res ni lahko. Čeprav je bil derbi, kljub gladkemu izidi, v bistvu zelo izenačen, je 01ympia vsekakor pokazala, da je ta Cas boljša od Vala. Njena zmaga je bila zaslužena, ni pa bila lahka. Gostiteljice so v polju igrale zmedeno in preveC statično, verjetno pa še niso asimilirale vseh sprememb, ki jih je v igro vnesel trener. Valovke so pokazale večjo uigranost. Presenetile so z izredno dinamično igro v polju, z zelo dobrim sprejemom servisa pa so prisilile 01ympio, da je forsirala servis in pri tem naredila veliko napak. Toda v napadu razpolaga 01ympia z večjim številom enakovrednih napadalk, ki so tudi prodornejše in to je bilo na koncu tudi odločilno. Ženska goriška odbojka je torej doživela svoj veliki dan, a še bo napredovala samo, Ce nadaljevanja sezone ne bo preživela izključno v pričakovanju povratnega derbija. Zdrava rivalnost je dobrodošla, a raseš samo, Ce se dokazuješ iz tedna v teden, (ak) PLAVANJE / V SAN VITU Biserka Cesar le štiri desetinke od norme za DP Na 50 m prosto odlična tretja v konkurenci 70 tekmovalk Borova plavalka Biserka Cesar že nekaj Časa opozarja nase z dobrimi rezultati, na nedeljski kvalifikacijski tekmi za zimski del deželnega prvenstva v absolutni kategoriji pa je resnično presegla vsa pričakovanja. Se ne trinajstletna borovka je v konkurenci okrog 70 tekmovalk različnih starosti na razdalji 50 metrov prosto v Času 29, 3 zasedla tretje mesto, še važnejši pa je podatek, da je samo za pičle štiri desetinke sekunde zamudila priložnost, da bi si med deklicami kot druga tekmovalka v zgodovini PK Bor za Matteom Ferugliom priborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Vsekakor v Borovem taboru menijo, da ima perspektivna Cesarjeva vse možnosti, da z intenzivno vadbo to normo doseže v zelo kratkem Času. Na tekmovanju v San Vitu so se dobro odrezali tudi ostali Borovi plavalci. Na razdalji 400 m prosto so Matteo Feru-glio, Oskar Perosa, Nico-letta Corossez, Micol Rosa, Biserka Cesar in Alejandra Glavina izboljšali svoje osebne rekorde, Feruglio in Cesarjeva pa sta s Časom 2:34, 5 oziroma 2:46, 0 postavila moški in ženski društveni rekord na 200 m hrbtno. Košarkarski izidi Moška B liga IZIDI 14. KOLA: Cassano - Borgomanero 69:75, Pavia -Collegno 89:71, Monza - Scame 65:73, Oderzo - Riva 85:72, Šesto S. Giovanni - Gesteco 77:65, Jadran - Affrico 62:68. VRSTNI RED: Borgomanero, Scame »Bergamo in Gesteco Čedad 20, Caffex »Pavia 18, Riva del Garda, Legnoflex Oderzo in Credito Coop Šesto San Giovanni 16, BCCI Cassano 12, Afifico Firence 10, Jadran 8, Forti e Liberi Monza in Sanfilippo Collegno 6. PRIHODNJE KOLO (22.12.): Riva del Garda - Jadran. Moška D liga IZIDI 9. KOLA: Bor Radenska - Dom Agorest 103:91, Santos - Largo Isonzo 79:61, Grado - Inter 1904 66:68, Cicibo-na - Libertas 68:70, Chiarbola - Arte 92:94, Adi Trst - Mo-mo Gio 70:71, Ronchi - Lega nazionale 73:61, Infoter -Kontovel 70:60. VRSTNI RED: Santos 16, Bor Radenska, Dom Agorest in Adi Ronchi 14, Infoter, Kontovel in Arte 12, Grado 10, Inter 1904, Lega nazionale, Libertas in Acli TS 6, Cicibona Preff. Marsich, Largo*Isonzo in Chiarbola 4, Momo Gio 2. PRIHODNJE KOLO (21.12.): Santos - Dom Agorest, Kontovel - Bor Radenska, Chiarbola - Cicibona Preff. Marsich (22.12.). Obvestila mladina - 'Oiičarski odsek ^jeja od 22. t. m. do ' lanuarja 1997 zimo-I^aje v Mariboru Pohorska smučišča), adrobnejše informa-1)6 ’n pojasnila dobite j.a sedežu društva v °mU Alberta Sirka ^ak ponedeljek od -30 do 21. ure, kjer je °2en tudi vpis. Infor-haacije nudijo tudi od-t>ki društva ali na ' St- (040) 213518. ^KBRDINA aProša udeležence j^ovanja v Maribo-hl ’ da poravnajo ledna'° V teku tega ^SŠDI rHsca, da bo urad v t ric’ odprt danes, 17. Ci’ 0d iB-30 do 20. J m Ponedeljek, 23. t. Gori? 15‘ do 17■ ure-ska društva prosi- „ ’ da v teh terminih podložijo trenerske a l®v^tke. Za vse na-i.lijriie informacije se Tri*° obrnejo v urad v ^ tek (040) 635627. ODBOJKARSKI IZIDI IN LESTVICE - ODBOJKARSKI IZIDI IN LESTVICE Moška B2 liga IZIDI 8. KOLA: San Miguel - Riviera 3:2 (15:9,15:11,11:15, 5:15, 20:18), Isola -Koimpex 3:2 (13:15, 15:6, 15:8, 11:15, 15:7), Cordenons - Fossb 0:3 (8:15,16:17, 10:15), Mogbano - Lagunalight 3:0 (15:10, 15:8, 15:7), Bonacici - Mec & Gregory 3:0 (15:13,15:4,15:11), S. Giustina - Argenta-rio 3:2 (11:15, 12:15, 15:10, 15:12, 15:13), Imsa KmeCka banka - Copparo 3:0 (15:5, 15:6,15:6). VRSTNI RED: Red Level Isola in Bina San Miguel 16, Imsa Kmečka banka 14, Mogbano in Bonacic Chioggia 12, Riviera del Brenta 8, Lagunahght in Santa Giustina 6, Fossb, Koimpex, Aigentario, Mec & Gregory in Cordenons 4, Copparo 2. PRIHODNJE KOLO (21:12.): Koimpex - Cordenons, Fossb - Imsa Kmečka banka. Ženska B2 liga IZIDI 8. KOLA: Porcia - Cavazzale 3:1 (15:9, 6:15, 15:12, 15:3), Albatros - Koim-pex 3:0 (15:8, 15:11, 25:8), Rovereto -Camst 2:34 (15:12,15:8,14:16, 7:15, 7:15), Godigese - Mogbano 0:3 (8:15, 9:15, 9:15), Schio - Noventa 3:1 (15:11, 9:15, 15:12, 15:5), Sangiorgina - Coneglinao 3:0 (15:7, 15:12, 15:3), Alloys - Marzola 0:3 (6:15, 8:15,4:15). VRSTNI RED: VVuber Schio, Sangiorgina, Noventa in Camst Videm 14, Marzola 10, Albatros in Koimpex 8, Godigese, Rovereto, Conegliano in Mogbano 6, Cavazzale 4, Porcia 2, Alloys Tržič 0. PRIHODNJE KOLO (21:12.): Koimpex -Rovereto. Moška Cl liga IZIDI 8. KOLA: SoCa Sobema - Pa-squato 1:3 (9:15,13:15,17:15, 8:15), Pon-te nelle Alpi - Finmcantieri 0:3 (9:15, 13:15, 12:15), Livenza - Eltor 3:2 (11:15, 11:15,15:13,15:7,15:8), Povoletto - Vivil 0:3 (11:15, 11:15, 13:15), Nova Gens -Mussolente 3:1 (15:12, 15:13, 11:15, 15:4), Ideal Sedla - Pallavolo Trieste 1:3 (15:11, 8:15, 2:15, 8:15), Sovae - Oderzo 0:3 (11:15,8:15,5:15). VRSTNI RED: Pallavolo Trieste in Nova Gens 16, Electron Oderzo 14, Armet Mussolente, Fincantieri, Pasquato Chioggia in Vivil 10, Livenza 8, Ideal Sedia Buia, Eltor San Giovanni al Natisone in Soave 6, SoCa Sobema, Flebus Povoletto in Ponte nelle Alpi 0. PRIHODNJE KOLO (21:12.): Flebus Povoletto - SoCa Sobema Ženska Cl liga IZIDI 8. KOLA: Kmečka banka K2 spori - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:0 (16:14, 15:10, 15:13), Tomana - Gemona 3:0 (15:0,15:10,15:11), Sartori - Dolo 3:2 (15:5, 16:14, 13:15, 10:15, 16:14), Fontane - Codogne 0:3 (7:15, 13:15, 8:15), Edi Mobili Volley 93 - Cordenons 3:0 (15:7, 15:13, 15:8), Colombo VR - Bmeters 2:3 (15:4, 15:5, 7:15, 10:15, 9:15), Martignacco - San Carlo 3:2 (5:15, 15:8, 8:15,15:10,15:13). VRSTNI RED: Sartori 16, Bmeters in Edi Mobili Volley 93 14, San Carlo in Cordenons 12, Codogne in Dolo 10, Libertas Martignacco in Kmečka banka K2 šport 6, Colombo in La Goriziana Zadružna kreditna banka 4, Torriana in Fontane 2, Gemona 0. PRIHODNJE KOLO (21.12.): Fontane -KmeCka banka K2 šport, La Goriziana Zadružna kreditna banka - Torriana. Moška C2 liga IZIDI 8. KOLA: VBU - 01ympia CDR 0:3 (11:15, 5:15, 14:16), San Vito - Grado 3:0 (15:6, 15:10, 15:9), Prata - Torriana 1:3 (11:15, 6:15, 15:9, 9:15), Rojalese - Mossa 3:0 (15:9, 15:13, 15:6), Como - Itely 2:3 (7:15,15:4,14:16,17:15,13:15), Prevenire -Bor Fortrade 3:1 (6:125,15:12,15:7,15:8). VRSTNI RED: Prevenire 14, Rojalese, 01ympia CDR in San Vito 12, Mossa, Torriana in Como 8, Bor Fortrade, Prata in Itely Fojda 6, Grado in VBU Videm 2. PRIHODNJE KOLO (21.12.): 01ympia CDR - Itely Fojda. Ženska C2 liga IZIDI 8. KOLA: Castenetto Sedle - Cus Udine 3:0 (15:6,15:7,15:6), Farra - Gonars 3:0 (15:11, 15:2, 15:12), Tarcento - Risto-rante del Doge 3:0 (15:3,15:6,15:4), Sattec PN - Sokol 1:3 (15:9, 10:15, 2:15, 12:15), Fiume Venelo - Vivil 1:3 (12:15, 14:16, 15:13,12:15), II Mercato di Selz - Asfjr Čedad 0:3 (4:15, 7:15,12:15). VRSTNI RED: Castenetto Sedie 16, Tarcento, Asfjr Čedad, Farra in Vivil 12, Fiume Venelo 10, Sattec Gomme PN in Sokol 6, Ristorante dele Doge in Gonars 4, CUS Videm 2, II Mercato di Selz 0. PRIHODNJE KOLO (21.12.): Sokol - Selz Moška D liga IZIDI 8. KOLA: La Grotta - Rozzol 2:3 (15:0, 7:125, 10:15, 15:11, 9:15), SanFAndrea - Nuova Pallavolo 2:3 (15:11, 11:15, 11:15, 15:4, 12:15), Rove-redo - Corridoni 3:1 (15:13, 10:15, 15:5, 15:3), Espego - Travesio 2:3 (10:15, 12:15, 15:13, 15:13, 5:15), Acli Ronchi -Cordenons 3:0 (15:7, 15:2, 15:9), San Sergio - Ina Assitalia 0:3 (12:15, 14:16, 10:15), Club Altura - Maniago 3:1 (10:15,15:8,15:3,15:9). VRSTNI RED: Ina Assitalia in Rozzol 14, Maniago 12, Roveredo, Club Altura in San Sergio 10, Travesio 8, espego, NPT, Acli Ronchi in Cordenons 6, La Grotta in SanFAndrea 4, Corridoni 2. PRIHODNJE KOLO (21.12.): Corridoni - Espego. Ženska D liga IZIDI 8. KOLA: Sloga - Cecchinese 2:3 (15:10, 8:15, 15:10, 15:17, 5:15), Altura - Fiumicello 3:0 (15:9, 15:5, 15:5), Azzurra 94 - San Lorenzo 1:3 (5:15, 15:11, 8:15, 3:15), Staranzano - Rivigna-no bo v sredo), Aquileiese - Fontana-fredda 3:1 (8:15, 15:7, 15:6, 15:12), Cas-sacco - Paluzza 1:3 (6:15, 15:7, 11:15, 9:15), Sgt - Virtus 0:3 (9:15, 6:15, 5:15). VRSTNI RED: San Lorenzo 16, Cas-sacco 14, Paluzza in Aquileiese 12, Azzurra 94, Cecchinese in Virtus 8, Staranzano, Fontanafredda, Altura in Sloga 6, Rivignano in Sgt 4, m Fiumicello 0. PRIHODNJE KOLO (21.12.): Sloga -San Lorenzo. f X Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3,- 20.4: Uspelo vam bo malone vse, česar se boste lotili. Uspeh bo izostal zgolj na podro-čju, kjer si Se zmeraj zatiskate oči. Lotite se torej najprej problema svoje namerne slepote. BIK 21.4-20.5.: Nad glavo se vam bo nagrmadil kup neopravljenih nalog, vi pa boste stali križem rok Pametno. Počakajte, da se nepomembne sesujejo, pa jih morda sploh več ne bo. DVOJČKA 21.5. • 21.6.: Ne boste ravno židane volje, zato pa bo blestel vas um. Trosili boste modrosti, kakršnih še ni slišalo niti vaše lastno uho. Nekomu boste taki zelo simpatični. Preveč. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nadrejeni vas bo p krivem obsodil, vi pa si boste zaman prizadevali, da dokažete nedolžnost Sledil bo molk prizadetosti, temu pa iskre-noenoeno vljudno opravičilo. LEV 23.7.-23.8.: Zagledani boste izključno predse in navzgor - pa ne zato, ker bi se bali padca na trdna tla realnosti, ampak zato, da bi končno odkrili zvezdo svoje usode. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Nekdo vas bo omamil s svojim čari in vas popeljal p poti v neznano. Ne boste se mu upirali, kajti neznano vas mika bolj kot znano, srce p poganja hitreje kot pamet TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Novi finančni obeti bodo blagodejno vplivali na vase počutje. Se najbolj boste podobni otroku, ki pričakuje veličastno darilo. A ko eden pričakuje, drugi kuje; pazite torej. ŠKORPIJON 23.10. - 22.1 L: Potipati boste po pravem ozadju velikodušne ponudbe novega pslo-vnega partnerja in spoznali, da je še večji avanturist ko vi Razvijta torej iluzorna jadra. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Lotevali se boste stvari, ki jih ne boste do kraja premislili, zato se vam bo vseskozi pmalem zatikalo. Se je čas za ppravek, zato rukar ne odklanjajte pmoti izkušenih. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Za svoj neuspeh boste okrivili hudobijo zavistnežev, ki da so vas ovirali pri projektu. Upoštevajte naslednjič tudi to, pa boste brž odhiti pravega krivca. VODNAR 21.1. -19. 2.: Spoznali boste nekoga, ki isto delo opravi v enkrat krajšem času kot vi. Ne boste mu zavidali, kajti že po nekaj besedah vam bo jasno, da so njegove misli trikrat počasnejše. RIBI 20. Z - 20. 34 Končno se boste dokopali do skupne cene načrtovanih daril. Kaj ko bi se letos odločili za daritveni bojkot, v zameno pa razmislili o notranjih motivih darovanjskega podkupovanja? j GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBS! SSG - Kulturni dom Jutri, 18. t. m., ob 20.30 krstna uprizoritev »Afrika ali Na svoji zemlji«, ki jo je napisal in režiral Boris Kobal. Ponovitev v v petek, 20. t.m., ob 17. uri. Otroška matineja: V nedeljo, 22. t.m., ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Papilu. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 17. t. m., ob 20. uri (red E) ponovitev opere »Rigoletto«. Dirigent Gi6rgy Gyorivanyi Rath. Režija Roberto Lagana. Ponovitvi v sredo, 18. t.m., ob 20. uri (red C) in v četrtek, 19. t.m., ob 20 uri (red F). Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 17. t. m., ob 20.30 G.B. Shaw »Candida« z Marino Mal-fatti in Minom Bellei. Režija Luigi Squarzina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Ponovitev jutri, 18. t. m., ob 16. uri Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele La-via.V abonmaju: odrezek št.14 (modri). Gledališče Cristallo Danes, 17.t.m., ob 16.30 : »A.De Benedetti »Non ti cono-sco piu« z L. Masiero, M. Pam-bieri, O. Bobbio. Ti povem pravljico: v nedeljo, 22. t.m., ob 11.00 »Le storie di Natale« v izvedbi Teatro Te-laio. Gledališče Miela Danes, 17. in jutri, 18. t.m., ob 20.00 - »Večer z Antonom Čehovom«. MILJE Gledališče Verdi Jutri, 18. t. m., ob 20.30 mladinska predstava »...E fu cosi che la guerra fini« v izvedbi gledaliških skupin Muggia Spettacolo Ragazzi, La Piccio-naia in I Carrara. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Sca-la, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessina in Corghi. Gledališče Miela V petek, 20. t.m., ob 21.00 Božični koncert s skupino Wie-ner Wnsemble, ki ga organizira Združenje Ancol-Indac, Tržaška turistična ustanova pod pokroviteljstvom tržaške občine. Stolnica Sv. Justa Danes, 17. t. m., ob 20.30 koncert v spomin na 100-letnico smrti avstrijskega skladatelja Antona Brucknerja, ki ga prireja Cappella Civica. Nastopajo sopranistka Veronica Vascotto, mezzosopran Donatella Riosa, tenor Riccardo Botta in bas Hector Leka, zbor Cappelle Ci-vice in Komorni orkester Furla-nije-Julijske krajine pod vodstvom Marca Sofianopula, pri orglar Mauro Macri. Vstop prost. GORICA Kulturni dom V petek, 20. t.m., ob 20.00 Božična akademija SRG Dom (v telovadnici) Kulturnega doma). Prireditelj SRG Dom Gorica. V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 - Gledališka prestava skupine Tuttoteatro »Gigi« z Ernestom Calindrom. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 17. t. m., ob 20.30 koncert ansambla Trio Italiano. Solisti Giovanni Battista Rigon (klavir), Sonig Tchakerian (violina) in Luca Signorini (čelo). Na programu Part, Schnittke in Schumann. GLEDALIŠČA KOROŠKA CELOVEC Celovško sejmišče Hala 7 (zaradi popravil Mestnega gledališča): danes, 17. t.m., ob 19.00 - opera »Rigoletto«. Ponovitve 19., 21., in 28.t.m. Studio Delavske zbornice Jutri, 18. t.m., ob 20.00 - D. Ka- rahasan »Das konzert der Vogel* (Igra ptic), igra Ensemble Krea tiv. ŽOBIRSK Pri Zupancu V petek, 20. t.m., ob 19.00 - ObC ni zbor Alpskega kluba Obir. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA cakinema: film »Lontano da Dio 5 dagli uomini«. Prireja Kinoatelj6' Kulturni dom • V petek, 20. t. m., ob 20. uP V četrtek, 19. t.m., ob 20.30 - Gori- Božična akademija SRG Dom- RAZSTAVE TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkrovitelj-stvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o Tiepolu. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v črnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’uni-verso del tango« Galerija Isis (Ul. Corti 3/a): na ogled je razstava Diega Pollija. Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fertilidades«. Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delPamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Galerija Bassanese: Do 10. januarja 1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. Turistična ustanova (Ul. S. Ni-cold 20): na ogled je razstava An-namarie Ducaton »Sensualita tro-picali«. Državna knjižnica (UL del Teatro Romano 17): do 21. t. m. je na ogled razstava posvečena Elody Oblath Stuparich. NABREŽINA Župnijska dvorana sv. Roka -SKD Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Ka‘ men...«. GORICA Kulturni dom: do 20. t. m. je 118 ogled skupinska razstava g0) riških slikarjev ob 15. obletnic1 otvoritve Kulturnega doma. Katoliška knjigarna (Travnih 25): na ogled je razstava Klavdij3 Tutte. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 199? bo na ogled razstava »Veličin3 neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Slovenski kulturni center Korotan Na ogled je razstava »Tapise-rije« Silve Horvat. Generalni konzulat RS - N3 ogled je razstava slik in steke Jožeta Horvata-Jakija. • Koroška deželna galerija: Do februarja je na ogled razstava na) novejših del koroškega slikar) Petra Kravvagna. Bau Holding Kunstforum: Do 1°' t. m. razstavlja Farid Sabha. Kunsthalle Ritter: Do 22. t- ^ razstavlja Lavvrence Weine »Slipping and sliding«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 6. januarja 199 je na ogled razstava del Drag Druškoviča. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstav3 del Gustava Januša in Gustav Gnamuša. ,:S;; ‘tiVlV 'J# 'OLV83 'viainv^ ‘NTJ ‘irrvAv •‘VSl5 •vNiiai^ ‘SJfl '30 -AS ‘OJ-v 'jnoo ‘N3SVV ‘VHVlS -visi -dS ‘V3 'NVIO^ ‘VJNO ‘HVJ 'VOJtiVN# ‘VNV^ ‘SNITICD^0 A VEDAO KRAŠKIH JAMAH OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC GLAVNO MESTO GANE (ACCRA) PTIC NELETALEC FRANC. PESNIK (RENE) CHAPLINOVA ZENA STEPA V TROPSKEM PASU J. AMERIKE LITU KDOR IZDAJA KNJIGE REKA V VZHODNI ANGLUI DEBELA VOLNENA PREJA ZA PREPROGE AVTOR: MARKO DRESCEK SPODNJI DEL OBRAZA GRŠKO MESTO VTESALUI NAPAČEN SKOK KONJA VSTRAN SLOV. GLEDALIŠKI IGRALEC IN PEDAGOG TALIJ SESUKAN DOLG ZANEK SKUPEK VLAKEN BOG RIŽA VSINTOIZMU PREKOP, VODNA POT AMER. FILM. IGRALKA (DINASTIJA) KRISTALINSKA KAMNINA PRETIRANO PITJE ALKOHOLA ORGANIZEM Z LISTI IN CVETI NATRIJ POGOSTO DOMAČE ZENSKO IME DNINARICA KITAJSKA UTEŽNA MERA VINORODNA RASTLINA STARA MAMA V MEŠČAN. OKOLJU PREČNI DROG V KOZOLCU KOTNA MERA RENU RADIJ KAR JE GNILO SPREMU. BOGA EROSA STANE POTOČNIK POSEBNA GOVORICA SKUPINE LJUDI RIMSKI CESAR (TITUS) HUNSKI POGLAVAR ŠIBA BOŽJA PLANINA ZAHODNO OD BOKE KOTORSKE PRIPRAVA ZA KROPLJENJE, KROPILNIK SEZNAM OSEB, KI SPADAJO SKUPAJ PTIČJA SAMICA SLOV. PISATEU (JAKOB) NORV.PESN. II. ANDREASI SPLET ZENSKIH LAS KRAJNA OTOKU PELJEŠAC SANITETNI MATERIAL VRSTA APNENEGA, IKRAVEC NEKDANJI KAMBOSKI POLITIK ILONI ETIPOSKI GOSPOD SLOVENSKA VOJSKA DUKE ELUNGTON MATEMATIČNA NEZNANKA URADNI SPIS SUGRALKA RINA ROMUNSKI JEEP VNETI DEL TELESA NRAVOSLOVJE KAMEN Z AVALE ENAKA VOKALA 100 M2 ZENSKI PRINCIP INDIJSKE FILOZOFIJE NAJDIŠČE, NAHAJALIŠČE GRŠKA BOGINJA UUBEZ. POEZIJE OKR.ZA ELEKTRO- KARDIOGRAM GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE GL. MESTO PROVINCE ADRARV MAVRFTANI.il ATOMSKA SKUPINA TIOCIAN ISTAR.I ^UAe-ieP0^ :A3Hs38 mm m ME8 ■IS .. i|i H IB {H Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) *a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 © RAI 1 6.30. 6.45 10.25 H.30 '2.25 12.35 '3.30 14.05 15.00 15.45 16.10 08.00 I'8.10 j 18.50 19.35 20.00 20.25 20.45 20.50 22.50 22.55 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00. 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Peccato d’ amore (zgdo., VB ’72, i. S. Mi-les, John Finch, R. Chamberlain, M. Leighton) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Župan (i. Jane Sevmour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet - Opice pred ogledalom Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Johnny Quest, Gargoyles, itd. Nan.: Zorro Dneroik Aktualne teme: Jtalia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualne teme v oddaji: H fatto (v odi Enzo Biagi) Variete: La zingara TV film: Samson in Dali-la (zgod., It.-Nem.-ZDA ’96, i. E. Thal, E. Hurley) Dnevnik Nan.: In viaggio nel tempo - Resi nas hudega Dnevnik,-zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved • Dok.: Prometej RAI 2 g? RETE 4 Variete za najmlajše Nan.: Kojak, 6.50 Colom- Nan.: Blossom bo (i. Peter Falk) Nad.: Quando si ama, Nad.: Kassandra 10.00 Santa Barbara Aktualno: Peste e corna Perche? - Zakaj? Nad.: Zingara. 10.30 Aro- Rubrika o zdravstvu Tg ma de cafe, 11.45 Ali del 33,11.15 dnevnik destino, 11.30 dnevnik Variete: I fatti vostri - Variete: La mota deila Vaše zadeve fortuna - Kolo sreče Dnevnik, 13.30 Zdravje Dnevnik Nan.: Schwarzwaldska Rubrika o zdravju klinika Nad.: Sentieri - Steze Variete: Ci vediamo in Film: II comandante TV - leri, oggi e...domani (kom., It. ’63, i. Toto) 17.15 Dnevnik Kviz: OK, il prezzo e giu- Aktualno: La cronaca in sto (vodi I. Zanicchi) diretta-Kronika v živo Dnevnik in vreme Dnevnik in šport Variete: Game Boat Rubrika o izletih in po- Film: Verdetto finale - tovanjih Sereno variabile Ricochet (dram., ZDA ■Era Nan.: VVolff, policaj v '93, i. D. VVashington) Berlinu Ciak- Filmske novosti Variete: Go-Cart Film: Gienn Miller (biog., MM! Dnevnik ZDA '54, i. J. Stevvart), Film: Pustolovščine ne- 1.25 Night Line vidnega moža (fant., Film: Decameron (71) ZDA ’92, i. C. Chevy) Aktualna odd.: 24 ore Dnevnik, Neon-Kino, vreme, 0.10 Danes v par- Ul CANALE5 lamentu, 0.20 šport Film: Doc Savage (pust., ZDA 74, i. Ron Ely) m Na prvi strani, vreme B Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) RAI 3 m Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Jutranji dnevnik, vreme lip Film: 11 cavaliere del ca- RIM Nad.: Beautiful (i. Ron stello maledetto (pust., bšpi Moss, K. Kelly Lang) It. ’58, i. M. Serato) MIM Aktualne teme: LJomini e SP v smučanju: moški donne - Moški in ženske slalom, 1. tek Nan.: Robinsonovi (i. Videosapere: Vstop pro- Bill Cosby, M.-J. VVarner) st, Islam, Mondo 3, Po- Variete za najmlajše Bim zor na kritika, itd. Bum Bani in risanke Dnevnik Nan.: SuperVicky (Dick Aktualno: Telesogni Christie, J. Supiran) SP v smučanju: moški Aktualna kronika: Veris- slalom, 2. tek simo - Tutti i colori della tm Deželne vesti,dnevnik cronaca |BP!| Dok.: Tgr Leonardo, Variete: Tira & molla (vo- 15.00 Belli talia di Paolo Bonolis) Nan.: Blue Jeans Dnevnik TG 5 Športno popoldne Variete: Striscia la noti- Dok.: Geo & Geo zia (vodita Ezio Greggio, Nad.: Un poštoal sole Enzo lacchetti) Dnevnik, deželne vesti Nogomet: Roma - Lazio Variete: Blob (Derby del Cuore, tekma Aktualno: Chi 1’ ha vi- v dobrodelne namene) sto? (vodi G. Milella) Dnevnik Dnevnik, deželne vesti Variete: Maurizio Costan- Aktualno: Storie male- zo Show, vmes (0.00) dette noCni dnevnik Aktualno: Pred premiero Sgarbi quotidiani Dnevnik, pregled tiska Striscia la notizia Variete: Fuori orario Pregled tiska ITAUA 1 $r Slovenija 1 Slovenija 2 6.10 9.15 10.15 12.25 13.00 14.00 14.25 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 23.15 23.25 0.25 1.25 2.00 3.00 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Highlander - Morska Čarovnica, 10.20 Baywatch, 11.30 Street Justice Aktualno: Planet Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete, risanke in Ciao Ciao Parade Nan.: Masked Rider Varieteja: Telepanzane, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Mr. Cooper, 15.30 VVishbone Aktualno: Planet Nan.: Patenti e tanti guai, 17.30 Flash Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Star Trek, 20.00 Happy Days Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi Mii.bele San-toro) Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Voci nella notte Italija 1 Šport Aktualno: Planet Nanizanka Film: Le 7 citta di Atlantide (pust.. VB ’78) # TELE 4 19.30 14.40 17.00 19.00 20.10 20.30 21.30 0.10 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Košarka lige Al Aktualne teme: Zoom Trst, pristniSCe brez meja La sfera di cristallo Košarka lige A2 Film: The Bitch Videostrani 1.30 Teletekstk TV Slo- Otroški program: Zlati M venija prah - Zakaj je morje sla- m Euronevvs no, 10.25 Bilo nas je pet Svetovni pokal v alpskem (ceska nad., 2. del) smučanju: moški slalom, Nemški film: Emil in de- 1. tek (prenos iz Madonne tektivi (ponovitev) di Campiglio) Poročila Tedenski izbor: Osmi TV igrica: Lingo (ponovi- dan tev) Poljudnoznanstvena se- Videostrani rija: Boj za obstanek (VB. Tedenski izbor: Podobe 8. del) narave (kanadska poljud- Alpe Jadran noznastvene serija) Svetovni pokal v al- Obzorja duha psekm smučanju: moški Koproducijska serija: Ko- slalom, 2. tek nec velikih počitnic (če- Zoom trta epizoda) Dokumentarna serija: Pu- Mostovi stolovščine in odkritja - Videostrani Med islamskimi mošeja- TV Dnevnik 1 mi (Italija, 20. del) Otroški program: Skriv- Tedenski izbor: V slogi nost sedme poti (32. del je moč (2. del avstralske nizozemske nadalje- nanizanke) vanke), 17.35 O.J., 17.45 Ameriška nanizanka: An- Jakec in čarobna lučka gel, varuh moj (3. del) (ris., VB) Sova: Umor, je napisala Po Sloveniji (i. Angela Lansbury, 14. Risanka del ameriške nanizanke) Otrokom za praznike SP v smučanju: moški TV igrica: Kolo sreCe slalom TV Dnevnik 2, vreme Francoska nanizanka: Hgj Šport Karina in Ari (5. epizoda) V žarišču Ameriška nanizanka: Da- Sto Gore in ljudje: Kreta vov svet (21. epizoda) Nadaljevanka: Družina Včeraj, danes, jutri (VB, i. Sean McGinley, Avstralska nanizanka: V Ger Rvan, zadnji del) slogi je mo c (3. del) Včeraj, danes, jutri Nanizanka: Na robu (’94, TV Dnevnik 3, vreme i.James Brolin, Gameron SR Šport Bancroft, Juiie Bovven, 8*5 Poslovna borza Brooke Langton, 2. del) Sova: V Frostovem slogu Studio City (2. del angleške nani- Oci kritike zanke, i. David Jason, B. Film: Gertrud (Danska '65, Alexander), 0.35 Davov r. C. Th. Dreyer, i. N. Pens svet ( nan. ZDA, 21. del) Rode, Bendt Rothe) TV jutri, videostrani Studio City (ponovitev) ® MONTECARLO |B Koper 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- nik, 13.00,19.50 Šport mjj Nan.: Ironside, 12.20 iso- le pedute Film: My Fair Lady Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap, risanke B Aktualno: Check Point nB Film: 11 nome della rosa (dram., It. '86) Film: La signora omicidi (kom., VB ’55, i. Alec Guinness, C. Parker) .. . SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 13.00 2. tek Euronevvs, 16.30 NBA Action Evropski kulturni magazin: Aliča, 17.30 TV Sola Program v slovenskem jeziku: Studio 2 pogovor Zamejski portreti, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: Nočni sodnik Alpe Jadran Dokumentarna oddaja: Tiri skozi Cas, 20.45 Pogovorimo se o... Rhythm & Nevvs (vodi Andrea F.) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Nanizanka: Leteči zdravniki Film: Sierra Baron (ZDA ’58, i. Rick Jason, Rita Gam) Vsedanes - Tv Dnevnik r A Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '2.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Po-r°Cila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, °froci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v ži-vo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji ^Qn; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvesti-a in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; '5.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; '2.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Mesta in želje. Slovenija 2 5'30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, '2.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dr|evnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9|ed; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki t6dna; 11.00 Glasb, novosti; 14.00 DrobtinP 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki edna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V Jdčunalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 štos -e v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbi-rate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vre-rne; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 ^ 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, joo, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; \b.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solistčnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.55 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od levosredinske pomladi do osinske pozebe; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (r. M. Kravos, 15.); 9.40 Kaj bomo danes kuhali? Svetuje Stojan Colja); 10.30 Intermezzo; 11,45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka '96; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester Pro Ar-te; 18.00 Igra: Vice (F. Frančič, r. M. Sosič); 18.40 Orkestri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Torek, 17. decembra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA SREDIŠČE FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA^ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.23 -Dolžina dneva 8.44 - /LUNINE MENE Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 23.42. Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje. J <— PLIMOVANJE Danes: ob 2.50 najvisje 35 cm, ob 9.37 najnizje -11 cm, ob 14.22 najvisje 4 cm, ob 20.32 najnizje -27 cm. Jutri: ob 4.00 najvisje 36 cm, ob 11.15 najnizje -19 cm, ob 16.35 najvisje 2 cm, ob 21.55 najnižje -20 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............3 1000 m..............1 1500 m..............2 Vremenski vpliv na počutje ljudi bo na Primorskem ugoden in vzpodbuden, v krajih z meglo pa bodo vremensko občutljivi ljudje imeli manjše težave. . ---------- I n OVIDENS 4,!2 _.N. GORICA GORIM 03/>2 "UUBUANA V3 N. MESTO 0/5 POSTOJNA o O 2,4 KOČEVJE -f Slovenija: V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, dmeod spremenljivo oblačni, v ponedeljek bo pretežno oblačno. 2000 m.............0 2500 m ...........-1 2864 m............-3 - SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE »Nacistične pokojnine« so madež za Nemčijo in Evropo LONDON - Kot strela z jasnega je v nedeljo Evropo odšla vest Sunday Timesa, da Zvezna republika Nemčija plačuje veC tisoč pokojnin nekdanjim pripadnikom VVehrmachta in esesov-skih oddelkov iz držav, ki jih je nacistični vojaški stroj zasedel med drugo svetovno vojno in ki sedaj živijo v tujini in ne v Nemčiji. Resnici na ljubo se je o tem že leta šušljalo, pred dnevi pa je nemška vlada priznala obstoj teh pokojnin v odgovoru na neko poslansko vprašanje. Zidovske organizacije so odločno protestirale. »To je sramota,« je poudaril Efraim Zuroff, predsednik jeruzalemskega centra Simon VViesenthal. Po njegovem mnenju je nezaslišano, da demokratična Nemčija finančno pomaga ljudem, »ki so podpirali režim, ki je pobil na milijone ljudi«. Sunday Times je torej vesti dal izreden poudarek in navedel, koliko takih pokojnin je v posameznih državah. Na prvem mestu so Združene države Amerike 3.377 pokojnin, kar navsezadnje ni čudno, ker je večina preživelih nacističnih kolaboracionistov iz vzhodnoevropskih držav zbežala v ZDA in tu pod krinko »an-tib.nnunizma« dosegla politično za- točišče. Presenetljiv pa je podatek, da je na drugem mestu Slovenija z 2.380 pokojninami. Ker nemška vlada seveda ni navedla regijske razporeditve in še manj imen koristnikov, ni jasno, ali so koristniki v VVehrmacht vpoklicani Slovenci pod nemško okupacijo, ali pa prostovoljci iz ese-sovskih oddelkov. Zgovoren je primer Hrvaške, kjer so med drugo svetovno vojno ustanovili kvizlinško Pa-veličevo NDH, a je na plačilnem seznamu »samo« 1.010 upravičenčev. Sodec po bornih vesteh, ki prihajajo iz Bonna, naj bi to bile vojaške invalidnine, koristniki pa naj bi bili prevsem pripadniki esesovskih oddelkov in le v manjši meri pripadniki Wehrmachta. Med temi so le. redki nemški državljani, velika večina jih je tujcev. Zgovoren je primer Velike Britanije, kjer je 459 koristnikov, med njimi pa naj bi bilo tudi deset pripadnikov litovskih esesovskih oddelkov, ki so leta 1941 poklali 8.000 Zidov pri mestu Kaunasu. Predsednik komisije za vojne zločince britanskega parlamenta lord Melyn-Rees je obljubil, da bo sprožil preiskavo, tako da bodo ugotovili, ali so koristniki »nacističnih pokojnin« zagrešili vojne zločine. Zimska idila z zasneženega Vogelsanga v Bavarskih Alpah nad dolino reke Inn Pohodnica se je podala na zasneženi Vogelsang, ki se dviguje nad dolino reke Inn v Bavarskih alpah. Snega le tu nekaj več kot prejšnja leta, domačini pa trdijo, da bo letošnja zima izredno mokra in bela. (ielefoto AP) i »Naravno« nemastno kravje mleko LONDON - Potem ko je Britancem uspelo, da je njihovo govedo zaradi beljakovinske hrane ovčjega in govejega izvora zblaznelo, sedaj napovedujejo »naravno« nemastno kravje mleko. Nemastne krave mlekarice so izredili v Hampshiru s pomočjo prispevkov birtanskega ministrstva za kmetijstvo in zasebne industrije. Spet jim je podvig uspel s pomočjo krme, le da so tokrat rastlinojedim kravam namesto mesa dali ribe, ribje olje in plankton. Seveda raziskovalci poudarjajo, da je to mleko zelo zdravo, dobro in nima priokusa po ribah. Jezdec jo je dobro skupil Larry Sandwick jo je v Las Vegasu skupil, ko ga je konj vrgel s sedla (AP) SYDNEY - Avstralski maratonec Pat Far-mer je postavil nov rekord, saj je avstralsko Simpsonovo puščavo (379 kilometrov) pretekel v treh dneh, 17 urah, 31 minutah in 18 sekundah. V boju proti utrujenosti, krčem in dehidraciji je 34-let-ni sydneyski vrtnar za 21 minut potolkel prejšnji rekord, ki ga je pred desetimi leti postavil Ron Grant iz Queenslanda. Far-merjev podvig je res enkraten, ker je Simpsonova puščava ena najhujših na svetu. Temperatura zraka doseže 60 stopinj, pesek pa se razbeli nad 70 stopinj Celzija. Nic čudnega torej, da so to puščavo prvič prekoračili šele leta 1939 in to s pomočjo uvoženih kamel. Cestni itak orc'1 s*ma£|U TOKIO - Mitsubishi Materials Corporation iz Tokia je izdelal posebne plošt1' ce za cestni tlak, ki nevtraliziraj0 dušikov dioksid izpušnih plinov. Izvedenci Mitsubishijeve korporacije s° navedli, da njihove plošCice nevtralizi rajo do 80 odstotkov v zraku prisotnih oksidov. V površinski plasti teh beton skih plošč pomešajo titanijev oksid, ki ob sončni svetlobi sproži kataliticn0 reakcijo, tako da nevtralizira dušik°v dioksid v dušikovo kislino, ki pa 1° dež zaradi malenkostnih količin lahkoto spere. Poskusno so tlakova 50 metrov neke ceste pri Osaki z izre no spodbudnimi rezultati.