. .Primorski List"
izliaja vsaki i., iO., in 30,, dan v mesecu. Cena za celo leto I grl-50 U., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
B
(§oučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja;
Urednivo in upravništvo
mu je v Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi
_lL
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna. 3
91či-C. Zfioju -mscj.. Člnt. 01cci'fivHČn -naSa ose n a -uoSčifa o& 0Cjccjoi.\:m ljocu. 00 adc^avno ot Uidi ttaJaljne GCago-■naftfon jcnodti	(Spitani
cBocj. -mnoga -feta v -Magofc ccinvt in !
iiazoco :
Ali je kaj na tem?
Na čem? Nil, na nloži“, na »prostozidar st vu“ ! Zadnjič je v neki št. sicer vže nekoliko razjasnil „ložino“ delovanje na Primorskem i „Pr. L.“, ali zdelo se nam je potrebno podati še par podatkov in razjasnil glede na dandanes tolikokrat imenovano skrivno družbo „ložo“.
Zdelo pa se nam je to potrebno za to, ker tudi nekateri slovenski, izven primorski listi zadnjič o „loži“ tako čudno pišejo, kakor bi bilo vse le navidezen strah, katerega so si posebej duhovniki sami v svoji razgreti domišljiji našemili, da bi ga potem ložje izkoriščali v svoje namene.
Povod taki pisariji dala je razne vrste časnikom zloglasna Miss Diana Vaughan, katera je bila resnično kot o-seba le — švindel! Tej izmišljeni osebi "Diani* so prebrisani »prostozidarji1* sami podtaknili razne spise in pretirana razkritja o organizaciji in delovanju lože. Stvar je bila tako premeteno nasnovana, da so jo verjeli številni katoliški listi ter sploh skoraj ves omikani katoliški svet. Tudi razni katoliški slovenski časniki so šli za splošnim javnim mnenjem in nekateri so tudi obširneje prijavljali napominana laži-razkritja.
Ti spisi, katere je priobčeval pro-stizidar Leon Taxil v zvezi z nekaterimi drugimi so deloma tudi pripravljali vsesplošni protimasonski shod v Tridentu ! Tam se je zbralo lanskega leta obilo katoliških odličnjakov duhovskega in posvetnega stanu; prišel je tudi slepar — Leon Taxil, ki je hotel shod za nos voditi. Ah shod je razkrinkal zvitega Leona Taxila, kot sleparja in katoliško razumništvo, pred vsem nemški katoliški duhovniki so posvetili v tajnostno bre-zdno Dianinih oziroma Taxilovih priobčil.
Shod je dal nezaupnico Taxilu in njegovim izvestjam ; on sam se je kmalu potem na Francoskem istotako razkril kot „švindlerjau.
Nil, in vsled tega, ker je bila zgodovinska ! oseba „Diana“ v Taxilovih iz-vestjih neresnična, lažnjiva, izmišljena pisarita vredna brata „ Slovenski Narod“ in „Delavec" tako, kakor bi sploh ne bilo nič hudega na framasonstvu, kakor bi bila to kaka nedolžna stvari ca! Ne boš! Mi na Primorskem le predobro čutimo udarce brezbožnega, prothnonarhiinega, republikansko-revolucijskega kladva mason-skega.
Da, vsi Slovani na Primorskem, brez razlike na stranke in posamna ločilna načela, srno edini v tem, da loža je „brezversko-republikanskau skrivna družba.
Morda bo vedel kdo izmej starejših kak hrup je napravilo po evropskem časopisju izjava lože v Antverpenu, katero je leta 1882 prinesel „Journal de Bru xelles“. Dotična izjava pa je odločno povdarjala, da se mora katoliška organizacija namestiti z framasonsko; katoliško papeštvo ž papeštvom ložinim v Rimu!
To je torej vsa politična modrost „lože“ : posnemati organizacijo Kristusovo pa jo vdinjati — Luciferju — t. j. napredku, svobodi, prosti ljubezni itd.
Seveda odgovor na tako očitno izzivanje ni izostal. Papež Lev XIII, kateri je še poprej kot apostolski odposlanec na belgijskem dvoru imel dovolj prilike opazovati škandalozne spletkarijo tamošnjih l* ž, je izdal prelepo okrožnico
proti framasonom, dne 20. aprila 1884. Pozval je škofe in vse katoliške razumnike, da naj delajo na to, da razkrinkajo „ložine“ brate in pokažejo vse njih početje v njega ostudni nagoti !
Njega svetsko - očetovski poziv ni bil bre/ sadu. Katoliški svet se je jel bolj zanimati za framasone in kat. učenjaki jeli so po 'istinitih ložinili virih proučavati njen načrt, cilj in konec.
Da so lože politično nevarne, spoznala sta vže preje dva izmej najnadar-jenejših mož — politikov, namreč, Jožef II. in Napoleon I.
Oba sta jih nravno preganjala, dasi je Napoleon tudi s pomočjo „lože“ se povspel od advokatskega sinu do francoskega cesarja!
I)a so pa versko pogubonosne prepričevali so svet zlasti Dupanloup, Legur in pozneje jezuit „Pachtler“. Pij IX je imenoval ložo po vsej pravici „sinagogo satanovou!
A*se to, zlasti pa Leona XIII odločno apostoljsko pismo je menda prestrašilo framasone in boječ se, da bi svet s studom se ne odvrnil od njih, spoznavajoč njih državi in še posebaj veri ter človeški družbi opasnih namer, uprizorili so nečuven „hindel“ z zgorej omenjeno Diano Vaughan, da bi s „švindlomu odvrnili pozornost od ostudne resnice.
Zdi se, da so vse resnične, obredne, in gnjusne dejanja obesili na vrat namenoma izmišljeni osebi Diani, da bi potem o pravem času slovesno in zmagoslavno zatrjevali svetu: Glejte, kako smo sleparili katoliško cerkev, vse kar smo pisali o framasonstvu ni nič res, ker Diana je izmišljena oseba in take framasonke sploh niti bilo ni kedaj!
Ali, Gospod Bog je odvzel to pričakovano zmagoslavje loži; razsvetlil je še o pravem času nekatere razbolite kat. duhovnike, da so sami spoznali švindel in to prej, kakor ga je loža oziroma Leon Taxil uradno razglasil. Na shodu v Tridentu se je to zgodilo. In prav na tistem shodu se je potrdilo, da velika večina dejanj, ki so se umetno pretiravale v izmišljenem spreobrnenji Taxilo-yem ter Dianinem, je čista, gola resnica/
Boj kat. cerkvi! Boj monarhiji!
Dandanes, trde, je vže do 30 milijonov bratov prostozidarjev, ki so raztreseni po celem svetu. Pomislite le, da je bilo vže pred 10 leti samo v Parizu 71 lož. V Nemčiji 317 ; v Belgiji 77 ; v Italiji 171 ; Portugalsko jih je imelo 48; Angleška 1334; Škotska 623; Holandija 67 ; Švedska 28; Amerika 6851. Lože so tudi v drugih državah. Na Ogrskem očitno; na Primorskem (0) in v Avstriji prikrito!
Posebno pri nas na Primorskem čutimo, da naši tripični bratje uprav peklenskim srditim sovraštvom preganjajo sveto mater kat. cerkev, njene služabnike škofe in duhovnike zasramujejo, blatijo, obrekujejo, natolcujejo, kratijo cerkvi zvestim' Slovencem iii Hrvatom jednakoprav-nost v šoli, v uradu. Cerkvene naprave: sirotišča, bolnišnice (Trst) razkvistija-njajo ; iz hiralnic, šol itd. otimajo sveta razpela! V svojih časnikih pa dan za dnem spodkopujejo tla katol. dogmi in nravnosti!
Zapišimo si torej enkrat za vselej neizbrisno v srce : Da pri nas na Primorskem imamo 9 lož (zdaj morda vže tudi več) in da te lože krčevito delujejo proti altarju in proti tronu in vsemu o-nemu, kar ju ščiti, brani in jima je v zaslombo, boj proti vernim in habsbur-ško-mislečim Slovencem in Hrvatom !_______
Kong-rua!
Stari državni zbor je sklepal in sklenil novo postavo o duhovskih plačah skorej v zadnji seji svojega šestletnega zasedanja. Sklepal je v naglici. Govorniki so morali svoje govore krajšati. Vsak je imel, rekel bi, določene minute, koliko naj govori. Ako je hotel poslanec kaj več povedati, je vže predsednik opomnil, naj bode kratek, ker čas hiti, in ker vže tako in tako nič ne pomaga, postava bo tako sprejeta, kakor hoče naučni mini-
ster Gautsch. Naglica nikoli ni dobra, posebno pa ne, ko se nove postave kujejo.
Ni mi namen tu na široko razpravljati o govorih in pomislekih govornikov.
Le to naj omenim, da so vsi, bpez izjeme opomnili, da nova postava . ntbi -od daleč ne zadovoljuje duhovščine.-vfctjr ne bode vstrezala niti naj skromnejšim njih zahtevam in potrebam. A minister je hotel vse prepričati, da se zviša duhovščini plača za 50% !!
* No pustimo to. Poglejmo le naše razmere ua Goriškem. Za nas duhovnike goriške nadškofije je nova postava na sploh stvar poslabšala.
Vikariji so dosedaj samostalni s letno plačo 600 f. Izjeme so bile le redke. Ako se ne motim so bili v dekanatih: Bovec, Kobarid, Cerkno, Kanal, Tolmin, Ločnik, Devin, Komen vsi vikarijati s plačo 600 f. V Šempeterslcem dekanatu sta bila vikarijata Vrtojba in Gradišče ekspositure, v Černiškem pa velike Zabije in Stomaž in v goriškem Podsabotin in Št. Maver. Zakaj ne vem ? Kamno na tominskem ni od vlade priznano niti kot ekspozitura, niti kot vikarijat, isto velja o Starem Sedlu na Kobaridskem. Ako štejemo vse dosedanje ekspoziture v našej nadškofiji (govorim le slov. delu, ker furlanski kraji mi niso povsem znani), jih naštejemo 6. Teli šest ekspozitur je bilo dosedaj nadarovauih do le ta 1890 s 300 f. potem s 400 f, in od leta 1891 pa s 460 f. Vsi drugi vikariji pa so bili nadarovani s 600 f.
Kako pa po novi postavi ?
Difficile est, satyram non seribere !
Hudobni jeziki-govorijo, da je nova postava bila šiloma skrpaua le zaradi goriških vikarijatov. Minister Gautsch je poskusil vže popreje, menda leta 1890, naše vikarijate ponižati. Ko so namreč sklepali postavo o povišanju kapelanov ekspozitov, je naš dobri minister hotel vtakniti kar pod roko tudi naše vikarijate med kapelane. A dr. Fuchs ga je I zavrnil, češ, da bi to le napravljalo zmešnjavo in bi postavi veljavo manjšalo. Proračunski odsek je Fuchsu pritrdil in Gautscheva zahteva je srečno splavala po vodi.
Gautsch je padel, na njegovo mesto je stopil Poljak Madeyski. Duhovščini je bil jako naklonjen. Stiloli je bil mož pravičen, ali da drugače povem, ni bil birokrat. Pod Madeyskim so nekateri goriški vikarijati bili povišani v ktiracije. Po kakem načrtu je šlo, ne vem, in menda ne ve nilcdo, ne'med duhovščino, ne med posvetno gospodo, ne na Dunaju, ne v Trstu in ne v Gorici. Menda so bili vikarijati zaznamovani s številkami, ali prav za prav so toliko številk napravili, kolikor vikarijatov so mislili v kuracije povzdigniti. Vsa imena vikarijatov so lo-žili v lonec. Tisti, kateri so bili tako srečni, da so prve vzdignili so postali kuracije, drugi so pa v loncu ostali. Niso krivi vikarijati, nego lonec, ki jih je obdržal.
Le tako je prišlo, da so nekateri ostali vikarijati, drugi pa ne. Ali govorimo resno. Nerazumljivo je, kako so na kanalskem, Avče, Deskle, Gorenje polje, Zapotok, Plave, Srednje, ostali vikarijati. Avče je mati kuracije v Levpi. Hči je povišana, mati pa ponižana. Isto velja v Kobaridskem kotu. Kako za božjo voljo, in zakaj so ponižani: Kred, Borjana, Se-dlo, Logje ? To velja sploh o vseh vi-karijatih. Vsi vikariji so dosedaj enako bili odvisni od župnikov, vsi enako od škofije, enako od vlade, vsi so enake pravice vživali. Le nekateri so imeli cerkveno več neodvisnosti, kakor Šempolaj, Srednje in drugi, (pravico Božjega groba, blagosloviti krstno vodo itd.), a ti niso bili povzdigneni v kuracije.
Kar je, je. — Moramo vzeti sedaj stvar, kakor je, in ne kakor bi morala biti, ako logično mislimo. Poleg vže imenovanih šest ekspozitur, bodo od sedaj naprej Š6 naslednji vikarijati ponižani v okspoziture: Kronberg, Sovodnje, Srednje, Gorenje polje, Plave, Deskle, Avče, Zapotok, Pečine, Ponikve, Grahovo, Str-žišče, Obloke, Poljice, Orehek, Čez Soča,
Trenta, Ternovo pri Kobaridu, Kred, Borjana, Sedlo, Logje, Osek, Lokovec, Gabrovica, Pliskovica, Veliki dol, Lipa, Kobiljaglava, Doberdob, Temnica, Mav-hiuje, Nabrežina, Jam je, Šempolaj, Cerovo, Vipolže, Flejana, Kozana, Vedrijan, Gradilo, skupaj torej 41, (reci eden in štirideset) samo v slovenskem delu nadškofije. Vsi ti vikarijati bodo ponižani na ekspoziture, v gmotnem oziru pa od letnih 600 f. na 460 f. Na slabšem bodo vsak za 140 f. na leto, kar znese 5.740 f. na leto. Vsi drugi duhovniki ostanejo pri sedanji plači. Imeli bodo namreč vsi dekani, župniki in kurati 600 f. na leto, kakor so imeli do sedaj, kaplani pa 300 f.
Edini razloček je, da se jim ne bodo vštele ustanovne sv. maše, in da se bodo pri vštetju dohodkov v naravnih pridelkih odbilo 20%, namesto 10%.
Pač resnično izvrsten priboljšek, ta nova kongrua za goriško duhovščino !!
Končna beseda-„Ecu“!
„Eco“ z dne 2. junija nam je zopet odgovorila. Iz njegovega odgovora pa se lahko razvidi, da ni pobila nobene naših stvarnih trditev. Zopet in zopet se skriva za osebe in pravi celo, da našim dokazom, ki smo jih naveli, ali sicer faktom, ki bi jih utegnili še navesti ne bode več sledila: „No, non segtiiremo il ,.Primorski List“, che vuol contimiare sbiz-zarirsi contro di noi!“
Mi pa rečemo, da nam bo močno žal, če nam „Eco“ ne bode prav nič drugače odgovorila, kakor nam je. Njegov molk namreč v tej zadevi nikdar ne bode oblažil nasprotja mej obema strankama,- nikdar se potemtakem ne bodo zjasnila katoliška vremena na Primorskem ; nikdar ne bode prišlo do skupne akcije yseh katoliških sil proti fra-masonski in liberalni povodnji...., ampak odnošaji mej obema se bodo zmerom bolj napenjali, vezi kršile, osebna „unija“ ali prijateljska zveza bode trpela, ločilni proces na vsej črti se bo moral prej ali slej z vršiti...
„Conditio sine qua non“ do zveze pa je mej drugim tudi status quo v Podturnu, in pri sv. Antonu.
Sicer pa „Eco“ ne potrebuje potrditve „Pr. L.“ — „non ha bisogno af-fatto deli a sua (Pr. L) approvazione! |.
Hm ! Ne vemo, če je res tako ; ne, če bi se šlo samo mej uredništvom „Pr. L.“ in mej „Ecom“, nii, tedaj bi vže še šlo ; ali za „Pr. L.“ je v tej zadevi vsa slovenska duhovščina, katera si je v zadnjem času list naročila, v kolikor ga preje ni marala. Nii, in slovenska duhovščina složna, kakor je sedaj in le še bolj bode, bi pač utegnila imeti še precej besede glede na „Hilarijansko tiskarno11, h kateri največ prispevajo slovenski časniki in slovenski duhovniki.
In slovenska duhovščina je vže tudi pokazala, kaj bode prisiljena storiti, če gospoda ne bodo hoteli odnehati v svojem nesrečnem delovanju.
„Eco“ je ižginila mej nami, kakor kafra’; iz tiskarne pa se izgubljajo slovenski odjematelji.
Oj gospodje, dajte, zdramite se, dokler ne bode prepozno. S silo in morebiti tudi s disciplinarnimi kaznimi ne bodete prav nič dosegli; le pravica in resnica boste govorili — zadnjo besedo !
Zato pa mi danes re<emo še eno moško, pa zadnjo besedo v napominani polemiki contra „Ecou !
Ta list se proti nam zopet in zopet sklicuje na Prevzvišenega, da je le ta še ni davno (dunque dopo tutti i fatti cui vuole accenare il „Prim. List“) motu proprio in prav presrčno priporočal „Eco“ !
Gospodje okoli „EcaM izvijajo iz tega fakta, da to pomenja še nekaj več, kakor pa navadno, golo odobrenje.
Pač, tudi mi smo tega mnenja, ali skrajno nasprotnega.
Resnično trdimo, da Prevzvišeni so dali uredništvu „Pr. L.“, takoj ob novem letu z misijo ali poslanstvom k uredni-
škemu poslu tudi izrecno svobodo pisati o vsem (kar je pisal „Pr. L.“ in liavel
o	faktih ('Podturnom, sv. Anton) v obsodbo „Ecove“ politike.
Da, Prevzvišp.ni so nam dovolili, da smemo v našem listu izraziti čutila slov. duhovščine o tistih novotarijah...., zakaj povedali smo mu, da bi bilo bolje da bi „Pr. L.“ ,?,ploh ne izhajal več in bi ga tudi res opustila slov. duiiovščina, ko bi molčal in molče v tem potegnil z „Eco“, kateri je mnenja, da imamo mi Slovenci v Gorici (pri političnih oblast-vih in v cerkvi) vže tako zadosti vsega!
Da, tudi to smo mu bili povedali... In na to nam je rekel Prevzvišeni: Torej pišite.
To so besede — Prevzvišenega.
—	Ko bode ozdravil, za kar vsaki dan molimo, a takrat prosimo, da Mu pokažete te le vrstice ; sicer pa smo njih resnico pripravljeni potrditi na pristojnem cerkveno - pravnem mestu tudi s prisego !
S tem pade trditev „Eca“, da Prezvi-šeni, kot tak, odobravajo politiko „Ecovo“ tudi v cerkvenopolitičnih zadevali. Nam in vsej slovenski duhovščini pa bodi to v novo spodbudo pa v zadoščenje. „Eco“ pa naj si le vzame k srcu razlago onega, ci raccomandava caldarnente il foglio, v smislu navadenih pojasnil.
Sicer pa, gospoda okoli „Eca“ ! Če dobite pet, slovenskih duhovnikov, kateri ne obsojajo ampak odobrujejo Vašo cerkveno politiko, mi radi umolknemo.
Torej snmo pet slovenskih duhovnikov nam prijavite v potrdilo svoje cerkvene politike ! — E punto fermo ! —
Kar se tiče mar. Mahniča je faktum to, da je ob tisti priliki, kedar so nepoklicani uredniki! vtaknili svoj nos v prvi odtissk „Pr. L.“ za državno pravd-ništvo in so iztaknili oni povsem resnični članek „8am se obsoja11, ter šli od Pon-cija do Pilata, da bi članek izostal ali se premenil, s.uu msgr. Mahnič obsodil naznačeno „Ecovo“ politiko!
Tudi ni res, d:i bi bil sam prosil ali poslal koga prosit; res pa je, da je do-tičnika odposlal na — konzorcij, kamor naj se sploh vsi nasprotniki i sedaj bla-govole obračati.
Iz zasebnega pisma preč. g. dr. Pavlica pa je razvidno, da 011 obsoja le pisavo „Pr. L.,“ katera je po njem tako rezka . ... da je ne more odobravati !“ Pismo je phano dne 3. junija t. j. pa oni „Dichiarazione“. E punto fermo !
Tako! — Zdaj smo povedali vse, kar se nam je zdelo umestno za danes; na drugem kraju pa, kamor nas, utegnejo poklicati gospoda okrog „Eca“ bomo podprli svojo pisavo in predmet svoje pplemike še z mnogimi drugimi, neizpod bitnimi dokazi...
Mi pa ostanemo stari :
Stokrat rajši z resničnimi katoliškimi Lahi kakor pa sloy. liberalci; con-ditio sine qua non: status quo v Podturnu in pri sv. ^ntonu...
Sicer pa pojdemo naprej po reku msgr. Mahniča, kakor nam je pred kratkim pisal:
Odločno, vstrajno, dostojno !
Politični pregled.
Notranje deželo.
Državni zbor — zaključen, naznanil je brzojav avstrijskim narodom. Tritedensko komedijo, ki je stala nad 300.000 gld. končal je grof Badeni 2. junija, ter poslanpe poslal domov, da se jedi)i_o(rdahnejo, drugi pa odpočijejo vsled razbijanja utrujene roke. Nič’ prav nič se, ni storilo. Vit. Javorški je v imenu večine izjavil da ista popolnoma vstraja pri temeljnih nač,eli.l^, katero so izrazili v načrtu adr,ese.
Presv. cesar je v Četertek sprejel podpredsednika drž. zborni^ Abrahamoma in Krampa. Obžaloval je, da zbornica ni pričela, resnega d^Ja na gospodarskem poljih Potem'je vsprejel načelnike klubov desnice,
Protjj, posl, Š^j^ersiČu je cesar globoko obžaloval dogodke v zbornici. Izrazil je tudi željo, naj poslanci delajo na to,, (la se pomirijo duhovi. — Posl ba,r. Dipa^iju, n ičelniku.kat. ljudske stranke je pa,, (jesar izreke^'syoi4 veselje,...da,je njegoya ^piuka vstopila, y, večiijo ja- v nji vstrajala. ~ Po^l..,dr. Ka^' je ‘cesar omenil, da se mora sporazuipljgrijp narodov pričeti na Čečenu	.
Mladočfthi in pus. Izvrševalni odbor’	s^a,flk§,.'je. jzjlaT oklic,
kateri Cehe privija naj 'sijajno obhajajo Husovo slavnost 6. jul. ^ojij^o ^^iito .pi,i W.Jk,i, priliki se pokala,ti?i Ali Ce^i. nimajo važnejših (qjjflivil.?;
‘-U5*.	'1*	't	fll'	'.'ril	ii	;f	•	(!(!•	tu	■;	'it :
Vnanje države.
Sveta stolica se je z rusko vlado glede novih škofov po 7 izpraznjenih škofijah popolnoma poravnala. V kratkem papež imenuje nove škofe. Sploh se sedaj katoličani radi bogoslužja nič več ne preganjajo kakor poprej.
Na Španjskem je odstopilo mini-sterstvo. V Špauiji gospodari framason-ska loža. In skoraj gotovo je strmoglavila tudi to ministerstvo, da sedaj, ko je upanje, da Španjska srečno konča vojsko na Kubi, pokaže liberalce kot jedine rešitelje države.
Grška in Turčija. Premirje je sklenjeno in traja toliko časa, dokler se ne sklene mir. Sultan je vže precej odnehal od svojih prvotnih pretiranih zahtev. Tudi Grška si želi miru, ker postajajo notranje razmere vedno bolj zamotane. Rusija hoče prevzeti vojuo odškodnino za Grško ter jo obračuniti s Turčijo na račun vojne odškodnine po poslednji rusko-turški vojski. To pa Turku ne diši, ker ne bi imel nobenega dobička vsled poslednjih zmag. Upanje je, da se posreči zastopnikom držav skleniti mirovno pogodbo.
Grška. Razmere v Atenah so skrajno napete. Ljudstvo in častniki so jako razdraženi proti kraljeviču. Tudi mini sterstvu hudo nasprotujejo, ker ni pokazalo potrebne odločnosti za Grško v tako žalostnem položaju. Kraljevič se niti ne upa v Atene Odpotuje v London k ce-saričnim slavnostim, da se tako ogne ljudski nevolji. Za kraljevo rodbino Grško tla sploh niso posejana s rožicami.
Dopisi.
Iz Rima. Vrla „Civilta catt." v Rimu, se je dala speljati na led. Izvrstni list, katerega čita lahko rečemo ves omikani svet, prinesel je povodom volitvenega boja v Avstriji, v „Cronaca contempora-nea“ dne 15. maja t. 1. odlomek o volitvah v Primorju. Dopis mora vžaliti, vsako slov. srce, ker črni Slovane pred vsem svetom. Kdor di sodil Slovane iz onega dopisa — mora si misliti, da so v izobrazbi malo pred divjimi narodi.
Gotovo je, da je dopis skovan po poročilih Slovanom sovražnih listov.
Sicer pa, ako bi bilo res, kar očitate Slovanom prašamo : Kdo je temu kriv ? Kdo odreka vsako pravico do obstanka celo, ne samo do omike — slov. sodeželanom v Primorju, tako da si morajo pribojevati vsako ljudsko šolo ? Ali je potem moško, ali je tudi znamenje — omike (superiori per coltura ?) pridejati krivici še sramoto. Ali ni dovolj znano, kako so se zatirali in se še zatirajo Slovani v Primorju ?
Nikakor ne odobrujemo vsega, kar se je godilo ob času volitve tudi od slovanske strani. — Ali pa nič ne ve — nepristanski list — o nečuvenih napadih na sl. poslance, dijake, ljudstvo, o na-silstvu, o podkupovanju (morebiti pomeni to : superiori per censo) in izzivanju od talijanske strani: v Gorici, Trstu, Kopru, Poreču in drugih istrskih mestih ?
— Res ni se čuditi, da je tudi mirna-slov. kri se uprla' nasilju — judovsko framasonske garde. Omenja potem dopisnik tudi interpelacijo it, poslancev.
— Moral bi pa tudi vedeti, da so stavili si. poslanci ne ene, ampak dye interpelaciji o neznosnih razmerah v Primorju in zraven tri utemeljene utoke proti 3. nezakonito izvoljenim it. poslancem. — Moral bi vedet', da vlada v Primorju Slovanom skrajno sovražna, židov-sko-framasonsko-iredentovska stranka, kateri seveda so verni, avstr, misleči .Slovenci največje uapotje.
Da ti možje in njih glasila nimajo lepe besede za Slovane se ne smemo čuditi. — Ali da vzorni rimski list stopica za njimi se — čudimo. . .
Drugi je vzrok Jzgredom, ne katerega vi navajate. — „Mi vstajamo, in vas je strah . . .“ pravi naša pesem. Odzvonilo je v Primorju krutemu nasilstvu: Slovan neče ve$ biti — rpb, zahteva svoje pravice, katere, mu daje zakon in " . Bog.	, f'
Toži se dopisniku po nekdaj mirni Istri (un tempo si; tranquilla,.) Se V? so bili to časi ko so neopazovane pijavke pestile, izkoriščale in izženiale ogromno večinp prostega ljudstva — in je Slovan k vs°mu molča(. Ali minili so časi, Mir bode, ko pride teptana večina do pravic, katere vžiyajo nasprotniki in jih izključljivo sebi prilastujejo. — Da, tudi naš narod ima ,od B;9ga mu podeljene pri-vice, svobode dan pri.de tudi njemu.
To kršenje pravic/edino je. krivo izgredov, ne ueomikanos.t slov. naroda, kateri, se j'q v, marsikaterem, Jjrajii vzori no obnašal proti ital. neotesanostim.
Zato pa bi drugikrat, predno se v
svet pošiljajo tako pristranska poročila v takem listu, svetovali, da čujejo oba zvona.
Toliko v blagohoten popravek.
Iz Branice 5. junija. (Izv. dop.)
Komisija na licu mesta gled.b spomenika bar. A. Čehovina ; zaslužen mož gledb tistega ; veteran 87 let star in 53 let v pokoju ! — Dne 30. maja t. 1. je došla komisija veteranskega odbora z veleza-služnim avstrijiskim patrijotom, g. Jaco-bijem, predsednikom in stotnikom v reser-vi, g. blagajnikom J. Simčičem in klesar-skim mojstrom g. Bitežnikom in njegovim sinom, strokovnjakom v klesarski stroki, na lice mesta, kjer se ima postaviti spomenik temu velezaslužnemu junaku. Temu spomeniku je dal povod predsednik g. Jacobi, ki je vže s pokojnim vojnim ministrom bar. Kulinom se v tej zadevi pogovarjal, da bi bilo umestno napraviti po dolgih letih spomenik temu v avstrijski vojni zgodovini redkemu junaku. To krasno misel je odobril pokojni Kuhn in sedajnemu predsedniku veteranskega društva gre ta zasluga, da je 011 prvi to misel sprožil. Da se pa tudi dostojuo to izpelje, ni kar lehka stvar! Veliko skrbi in dela ima zato g. Jacobi; koliko pisanja na razne častniške zbore in polke mu to provzročuje, se razvidi iz tiskanega imenika mnogoštevilnih darovalcev. To pa dela iz pristnega nesebičnega avstrijskega domoljubja in iz globokega prepričanja, da je pravi avstrijski čut potreben obema narodostima v Primorju, ki se pa pri mnogih omikanih Italijanih zelo pogreša, kakor nas uče ravno letošnji žalostni dogodki. Stavim da, ko bi 11. pr. se hotel ta spomenik napraviti kje v Gorici, ne bi šlo tako gladko.
Veselo je pa to slišati, da so trije kraji (3 županstva) ponujali brezplačen prostor za spomenik in še prispevek od od 300—o00 for. po vrhu. Vendar pa se je dotičnenni odboru zdelo najbolj prikladno, da se postavi ta spomenik pred rojstno hišo junakovo in to tem bolj, ker je ta kraj zelo primeren, nekoliko vzvišen in le 80 metr. od ceste oddaljen, od koder se bo napravila 8 metrov široka in 8Q metrov dolga pot do spomenika, z drevoredom ob kraju.
Unuk pokojnika radovoljno odstopi prostor, če tudi je tisti vreden nad 500 for. Spomenik bo tudi pod dobrim varstvom, ker bo na vidiku pred hišo in le kakih 35 metrov od same hiše oddaljen. Isti dan se je tudi stalno določilo, da bode spomenik, izklesan iz kararskega trdega marmorja, v delo se izročil domačemu klesarskemu umetniku g. Bitežniku očetu in sinu v Gorici, rojaku iz Grgarja. Ves načrt je napravil naš rojak g. Maks Fabijani, profesor na tehniki na Dunaju.
H komisiji je bil povabljen tudi pisec teh vrst, s predsednikom cerkvenega skladovnega odbora g. Fr. St., ki so se vsi prijazno pogovarjali o potrebnem. Unuk slavnega junaka je vsej komisiji gostoljubno napravil brezplačen ofied, pri katerem je bila pričujoča tudi g. soproga predsednika g. Jacobija, ki je Ru-munka in ima sočutje s Slovenci, menda zato ker tudi njene rojake na Oger-skein tako zelo tlačijo oholi Mažari. Odločilo se je tudi, da bode pri tej slav-sti, ki se bo vršila 'ob cesarjevi 50 let- I nici tudi ceikvena slovesnost, namreč sv. maša pred junakovo hišo s primer- | nim govorom, za kar se bo pa svoječa-sno naprosilo prečastito nadškofljstvo za dovoljenje. Ako Bog d&, bo ta redka slovesnost velikanska in zares morda je-dina v tem oziru v Avstriji ob priinor-sko-kranjski meji.
Se nekaj redkega moram sporočiti povečanemu „Prim. Listu11, da 1 živi tukaj v Branici mož 87 letni invalid korporal Fr. Marc, ki je bil vže 1844 leta po 14 1. službovanju, kot tak umirovljen, in v-živa malo pokojuino dnevnih 317* krajr carječ, torej vže 53 let! Gotovo redek slučaj in morda v tem oziru edini v Au-strjji, da bi kdo vžival pokojnino vže celili 53 let! Še bolj čudno ja pa to, da. se glasi v dotični izjavi invalidne knjižice vzrok, zakaj so ga kot topniškega korporala vmirovili, namreč radi ozkih persi .in nezmožnosti pv^našati vojaškei „napore" („Wegen Engbriistigkeit und Unfahigkeit Marsch-Strapaze.n zu ertra-gen!-‘) In vender ima vkljub temu mož vže 87 let minolih in trpi le vsled osta-relosti brez vsake bolezni ter upa še 0-menjeno slavnost doživeti, -r- Mož je rojen 1810 1., kakor pokojni junak bar. A. Čehovim.	^ M. Mihaeljev. <
Iz Bosanske Dubice. Grško-turška vojska je vznemirila tudi bosenske Turke. Take radoyednosti še nisem videl, v Vsaki večer, ko pride pošta, vse hiti po 1 novine, da zvedo kako napreduje njiho- |
vega „cara“ vojska. Tako šo se vže prevzeli vsled zmag sultanove vojske, da so nas vže počeli strašiti, da bodemo Avstrijci morali zapustiti vojno, da vže dneve so šteli, kedaj pride turška vojna do nas. Ko sultanove vojne le ni telo biti, pričeli so se sami pripravljati, da nas izženejo ali pa po noči pobijejo. Nevarnost je bila velika. Toda imeli so predolg jezik ter se izdali. V džamijah našli so shranjenih mnogo pušk. Tako so dobili v Priedoru, pravijo, 3 voze in tudi v Dubici mnogo starih pušk. Turkom je vže tako greben zrastel, da se niso nikomur hoteli ogniti z pota, prepevali izzivajoče pesmi ter pretili 3 noži. Sedaj so se nekoliko umirili, ker se je Sultan začel pogajati za mir. — Od tu je šlo v veliki noči več kmetov na Dunaj prosit cesarja polajšanja glede desetine in tretjine, iter ne morejo več izhajati. Tudi povodenj zelo nagaja kmetovalcem. Sirka še dosedaj niso sejali vsled vednega deževja.
Kaj novega po Slovenskem ?
Na Kranjskem. — V Radečaji so ustanovili konsumno društvo. — V Žejah pri Komendi so pogorela poslopja dveh gospodarjev. — V Colu so obhajali sv. misijon. — V Logatcu je vozil težak voz črez 9-letno deklico. Malo je upanja, da ozdravi. — Na Grubnicah pri Št. Petru je vlak povozil 30-letno Leno Abram.
— V Ljubljani je šel voz čez nekega voznika, ki je bil takoj mrtev. — V Ljubljani se je ustrelil brezposelni trgovski pomočnik, ki je došel v Ljubljano. Vzrok je bila beda. — Medveda je ustrelil Jož. Strle, posestnik iz Koritnic na Notranjskem.
Na Štajerskem. — Na smrt obsojena sta bila v Celju Matija in Franc Fošner, ker je Franc pregovoril Matijo, da je zadavil njegovega 5-letnega nezakonskega sina. — V Celju se je v ječi obesil Jož. Ploj, ki je 19. maja z vilami umoril lastno mater. — Trgovinsko ministerstvo je ukazalo, da je v vseh okrajih na Štajerskem in Koroškem, koder prebivajo Slovenci za novoustanovljene pošte napraviti dvojezične pečatnike. —
V Črešnjevcih pri Radgoni sta dva fantalina na potu ubila Jož. Steleerja, ko se je vračal od nabora. — V Mariboru so se v jednem tednu trije vsmrtili. —
V Dravi pri Mariboru sta- utonila neki Santel in korporal Bielbauer.
Na Koroškem. — V Pontablju sta 15- in 13 leten fant (brata) igrala s samokresom. Starejši je mlajšega ustrelil v desno oko. Pazite na otroke! — Blizu Paternijona je utonil v Dravi delavec P. Lesacher. — Strela je ubila dne 20. m. maja blizu Volšberga delavca Fleclmer, ko je delal v gozdu. — One posojilnice, ki so pri nemški zvezi koroških posojilnic, bode pregledoval vpokojeni učitelj g. J. Javornik v Grabštanji. — Občni zbor nemškega in avstrijskega planinskega društva se letos vrši od 6. do 8. avgusta v Celovcu. Ker takrat pride v Celovec dokaj „bratcev“ iz „rajha“, bodo „nemški“ Celovčani kajpak vsi po konci!
— Za celovškega podžupana je zopet izvoljen naš znani „prijatelj“ di\ pl. Met-nitz. — Novo pošto dobijo v Št. Juriju ob Št. Vidu.
I€S.
■ |	». ! Gorica. /
Sv. Birmo je delil o binkoštnih praznikih mil. naslovni nadškof ms g. Gla-vina. Birmancev je bilo lepo število tudi z dežele.
Slovenski rojak, novomašnik v Ameriki. C. g. Andrej Smrekar iz Kneže pri Tolminu je dne 6. t. m. daroval prvo sv. mašo v Towru v Minesoti.
Odlikovanje. Višji oskrbnik c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Gorici g. Peter Augscheller je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
Pred sodiščem se je vršila razprava proti .menjalcu g. R. Vervegi in odgovornemu ureduiku „Eco del Litora-le“ Dante Grossi ju. Državno pravdništvo je vsled ovadbe fožilo g. Vervega, da je hotel s petakom kupiti glas Grossijev za kandidata Bujattija. Razprava pa je dognala, da je Vervega dal Grossiju petak le za raznašanje volilnih oklicev in za agitacijo. Vsled tega sta bila oba obtoženca oproščena. Odgovornega urednika Eca" je zagovarjal žid Luzzatto.
Učite se slovenski! „Narodni listi“ poročajo, da je minister grof Gleis-pacji rekel primorskim italijanskim poslancem, ,ki so so pritoževali nad pošlo \renjevanjem uradov na Primorskem : ^Gospodom ne morem drugega svetovati, kakor da. se učijo slovenski." Prav dobro jo j.e pogodil minister.
„Sentinella“ in Garibaldi. Goriški J „budalo“ se je dne 2. junija s prav gorkimi | besedami spominjal 15. obletnice smrti | proslulega Garibaldija, smrtnega sovraž-[ nika sv. cerkve in Avstrije. Ali ne diši to po irredenti ?
Razpisana prebenda. Deželni odbor razglaša: $11$ izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospe poknežene gi'ofovine goriške in gradiške se $ tem razpisuje z opazko da imajo prosilke podati svoje dotične vloge v šestih tednih goriškemu deželnemu odboru. V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto njihovega plemstva in ali spadajo med plemenite Todbine tukajšne grofovine: 4. da so lepega zadržanja ; 5. stan in premoženje njihovih starišev, pa kake zasluge imajo oni za državo ; 6. število sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama, kako prebendo ali drugo pomoč.
Glavna Skupščina „Lega nazio-nale“ se je vršila 31. m. m. v Roveredu. Zbralo se je le kakih 150 odposlancev. Mnogo se je govorilo, posebno proti Slovencem, ki baje zatirajo ! Italijanstvo na Primorskem. Prihodnjo skupščino so nameravali prirediti v Zadru, a so se premislili (tam jim je vže odklenkalo menda za vedno) ter se snidejo prihodnje leto
v	Tržiču. Sprejeli so tudi resolucijo za ustanovitev italijanskega vseučilišča in učiteljičva v Trstu. Druge nesreče ni bilo.
Ples na Gradu, ki se je običajno Tršil binkoštni pondeljek, je letos, vsled prepovedi izostal. Tako je prav!
Ukraden denar. V Ljubljani so zaprli cigana Jož. Majerja iz Goriškega ter našli pri njem 400 gld., ki so najbr-že ukradeni. Kdor meni, da so mu ukradeni, naj se v tekom jednega leta oglasi pri deželnem sodišču.
Mestne volitve. V tretjem razredu je bil zopet izvoljen sedanji župan dr. Venutti s 152 glasovi.
Podturnom. G. dopisnik iz Podturna tirja od Pr. L., da prijavi dokaze J za svojo trditev, da se je tamošnji farovž prezidal ozir. popravljal le pod tem po-|gojem, da se zvrše v cerkvi premembe, kvarne Slovencem ! — Če tega ne storimo, pravi, da smo neumni obrekovalci!
No, mi nečemo biti niti obrekovalci Hiti neumni.
To pa rečemo, da je dolžnost političnega lista zasledovati — resnico!
Nil, in vse javno slovensko mnenje
V	Gorico je bilo odločno zsl to trditev....
Kdo je nasnoval to javno menenje, uri ne vemo ; eno je res, da mi v začetku nismo prav nič držali na nje, dokler nas ni „opozoril“ un autorevole sacerdote sloveno na-to.
Sicer pa mi radi verjemo gospodu dopisniku — J —, da to ni ni nič res in da se godi krivica tamošnjemu cerkvenemu predstojništvu, ali splošnega javnega mnenja ne bode niti naša osebna vera, niti sto ali še več morebitnih popravkov g. — 1 — moglo utešiti in predrugačiti.
G. — 1 — J če hočete svetu pokazati, da je javno slovensko menenje Vam | krivično, potem imate samo eno pot! j Uredite vse po starem — status quo —; j in če Vam ne bodo gospoda krog „Cor-
I	riere* nič kaj takega opočitali ter Vas ne izdali: boste oprani pred slov. občinstvom.
To pa bi morali sami želeti v korist svojemu vzvišenemu poklicu in njega ugledu! Torej : storite tako! Fiat lux! —
L' „Amico“ v Trstu je v svoji predzaduji štev. pozval msgr. Mahniča, da bi odpravil vse slov. bogoslužje v Boduliji na otokih Kvarnerskih.
Mhe . . . Mhe . . . . ! Tako radikalni rnogo biti le gospoda okoli „ Arniča* ! V istem smislu piše poleg „Piccolau, v,Giovine Pensierou tudi — Pester Llyod,
—	e Compaguia bella! —
Obsojam, tako nam piše prijatelj, razne Italijane izzivajoče in zasmehujoče pesmi, katere zadnji čas prinaša „Soča“. Nas boli, ako nas drugi izzivajo, zakaj naj Slovenci izzivamo druge. „Česar nočeš da drugi tebi stori, tega tudi ti drugim ne stori11, to imejmo vedno pred očmi. Nesramno pa bi bilo, da bi se s takimi besedami skrunili krasni slovenski napevi (kakor „Hej Slovenci!.*, itd).. ._
Tombola, kakor se čuje se ne bode vršila v dan 29. junija niti v Gorici, pa tudi: ne v Št. Petru pri Gorici. Sem-peterci so vložili dve prošnji: eno v Trst, na c. kr- finančno voditeljstvo; drugo pa na Dunaj p0 Dr. Gregorčiču na c. kr. finančno niinisterstvo.
Tombolo bodo dovolili i v Trstu i na Dunaju; le c. kr. politično oblast v Gorici jo bode zavila zaradi ?• •
Svoji k svojim. Naši okoličani in jposebno Šempeterei, Vrtojbenci še zmi-
rom hodijo k laškim trgovcem v Podtu-ren, češ da se boje, da sicer ne bodo imeli kam prodajati prešičev!
Za Boga ! Podpirajte Slovence, pa Vam bodo mogli odkupiti vse Vaše prasce z drobom vred!
Znamenito! General Ricciotti Garibaldi je imenoval korporalom prostovoljca Edgarda Raskoviča, sina znanega tržaškega mestnega odbornika, v priznanje zaslug v zadnji grški vojski. Zakaj ga ni odpeljal rajše seboj v blaženo Italijo.
V Anhovem prišel je 11-letni deček pod mlinsko kolo, ki ga je tako po-mastilo, da je takoj umrl.
Anarhista. Iv. Marretti, ki je bil v zvezi z napadnikom italijanskega kralja Acciarito so prijeli v Trstu. Našli so pri njem mnogo anarhistiških pisem. Kaj vse se ne zateče v našo Avstrijo!
Nesreča. Povozil se je hlapec barona Kammel iz Zdravščine. Povoženec je precej hudo ranjen.
Letovišče na Serpenici. Zdaj še le, ko poletna vročina pri Vas hudo pripeka, pri nas vživamo najprijetneji hlad. Vzrok temu je naša gorska lega. Naša vas Srpenica in bolj proti Severju ležeča vas Žaga se nahajati na desni strani skoraj prav tik Soče, ki tukaj prav hitro teče, in sti v prav romantični legi med visokimi gorami, in tik državne ceste, po kateri se s pošto pripelje toliko iz Gorice, kolikor iz Ljubljane v 7 urah. Naš kraj, ležeč med romantičnimi gorami, je kakor nalašč za letovišče. Na Serpenici se po leti za ptujce dobi 23 sob in 46 postelji, na Žagi 13 sob in 26 postelj, pa 2 prazni hiši za stanovanje, ena z vrtom, druga brez vrta. Tudi v narodnostnih vprašanjih imamo popolen mir. Srpeničan in Žagar spoštujeta vse narode, pa tudi sama imata mir rada. Sama poštena Slovenca na čutita potrebe v druge dregati in pametno se ogibljeta vsakemu prepiru. — Za stanovanje pa se je treba poprej obrniti se na tukaj-šuega obč. tajnika: Jožefa Trebše.
Nevihta s točo se je razvila nad Oblokami v Gorah. Vendar ni napravila posebne škode. Strela je vdarila v zvonik vikarijske cerkve, vendar brez škode.
V Podbrdu so dne 6 t. 111. pričeli sv. misijon. Sklep bode dne 13. junija. Bog daj svoj blagoslov!
Zasebni tamburarški zbor se je osnoval v Ajdovščini. Teorijo poučuje č. g. župnik iz Sturij.
Nabor v Solkanu vršil se je v najvzornišem redu, kakor smo vže poročali. Italijanski listi sami so morali poročati, da se je vršilo v nalepšem redu. „Gorriere“ sicer poroča da neki novačenec je bil det pod ključ za 4 dni radi pre-malega spoštovanja do komisije. Pozabil pa je povedati, da oni novačenec je bil rojen v Trstu ter Lah po vzgoji in mišljenju. „Corriere“ ! mladenič tvojega duha je bil, ki je delal zgago. Poklicanih je bilo okoli 170, potrdili so jih 19.
Prijatelj delavcev. S Krasa se nam piše : Agent židovske tvrdke z vinom prodal je posestniku sod vina „pri-ma qualit&“ (! ?). Čez nekoliko dni pa se posestnik potoži agentu:	,"Vaše vino je
jako slabo — zdravju škodljivo — tako, da je ne more nihče piti“. Mož pa odgovori: „Za delavce bo vže dobro,,. Glej delavec! — Za delavca — za ubogega trpina je dober — škodljiv fabrikat. To so tvoji prijatelji! Za delavca je vse dobro — vsaj delavec ni človek — naj pije uboga para strup, da se poprej spra-
vi	tje -- kjer ui muh. Posestnik je kupil vino za se in za svojo družino, pa piti je ne more, ker je prima quaiita! !
Zato varujte se židovskiv agentov, saj ne manjka poštenega domačega vina.
Iz Gabrovice se nam poroča, da so dobili iz livarne Samassove novo zvonilo, ki ljudstvu posebno ugaja in zvonarja priporoča.
Na bližnjem Beneškem se mila slovenščina vedno bolj zgublja. Mlajši rod se kar sramuje govoriti slovensko.
V	vaseh ob cesti iz Kobarida v Čedad se večina dela, da slovenskega še razumi ne. Samo pod Utano so še trdni. Kmalu bo imela Italija same Lahe. Zato ima veliko izobraževališče za učiteljice v Št. Petru slovenskem, da jih pošilja med Slovence, če delajo naši Lahi 3 nami kruto, toliko bolj oni onkraj luže. Zdaj se ne čudimo, če se je družba sv. Mo v liorja vže parkrat pritožila, da zgublja ude na Beneškem, i.,	,1
Trst-Istra.
Mestni svet tržaški je sklenil pritožiti' se na državno sodiščfe, ker je ministerstvo za notranje stvari odbilo Utok proti odredbi namestništva, s katero se je razveljavil sklep mestnega sveta glede neodobranja izvolitve g. Na*
bergoja mestnim svetovalcem. Pač nimajo še dovelj blamaž v svoji zalogi!
Razstrelitev. V petek zvečer čuli so po Trstu strašno gromenje, ki je prov-zročilo dokaj strahu med prebivalstvom. Nastal je namreč ogenj v tovarni umetal-nih ognjev A. Brandolina. V tovarni je bila velika zaloga raket, umetalnih ognjev, smodnika in solitarja. Vse to je šlo med strašnim pokom vzrak. Poškodovan je 60 letni oče tvorničarjev. Škoda znaša okoli 2000 gld.
Zdravišče za vojaštvo so otvori-li dne m. m. na slovesen način v Porto Rose pri Piranu. Zdravišče je blagoslovil prevzvišeni škof tržaški mnsgr. Šterk, a azistovalala sta mu kanonika Sinčič in Butignoni. Po dovršenem obredu je predsednik družbe „ belega križa11, knez Sclnvarzenberg, nagovoril protektorja te družbe, nadvojvodo Ludovika Viktorja. Te slavnosti se je udeležilo še mnogo druge odlične gospode.
Uboj na dan tržaške volitve v 5 kuriji. Kakor smo poročali je bil v Trstu ob volitvah zaboden delavec Fr. Gašperčič. Radi tega je drž. pravdništvo tožilo dva mladeniča. Ker se ni moglo dognati, kdo je zabodel Gasperčiča, bil je neki Ambrosich radi težke telesne poškodbe obsojen v štirimesečno ječo.-
V	Grimaldi blizu Buzeta so udrli tatovi v župnišče ter razmetali vse v župnem uradu. Odnesli so tudi nekaj denarja. Tatovi so odnesli pete, dasi jih je ljudstvo lovilo.
Pretep med delavci. V Skednju nastal je pretep mej domačini in italijanskimi delavci. Dve osebi ste težko, več je lahko ranjenih. Ob praznikih je močan oddelek policije skrbel za red.
Dva nova svetnika. V veličastno okrašeni cerkvi sv. Tetra v Rimu je sv. Oče papež Leon XIII. na praznik Kri-stovega vnebohoda slovesno svetnikom prištel bi. Antona Marijo Zaccario in Petra Founerja. Porodil se je Anton Marija 1. 1500. v Kremoni na Laškem. Sprva je bil zdravnik in potem je postal duhoven. Ustanovil je red barnabitov in umrl 39 let star v svojem rojistvenem mestu. Peter je pa zaglegal luč sveta 1. 1565., je postal l. 1585. avguštinski ko-rar in 1. 1597. župnik v Matincourtu na Lotrinškem. Pomagal je reformovati av-gušt.inki red in mnogo je storil v svoji deželi za utrjenje katoliške vere. Umrl je 1. 1640. in pridobil si častni naslov „apostol lotrinški.“ — Vže nad 30 let ni bilo take slavnosti v cerkvi sv. Petra, kjer se je zbralo 50.000 ljudij.
Židovski profesor. V Erlangenu je židovski profesor medicine, Rosenthal, sekciral žabo in isto v to svrho pribil na drevo. Pri tem je cinično dostavil: Glejte gospodje, kakor ta žaba tu na drevo, tako je bil pribit Jezus Kristus na križ. Med krščanskimi slušatelji je zavladala velika ogorčenost vsled te židovske predrznosti. I11 ta Rosenthal je dika nemškega liberalizma!
Nezgoda v cerkvi. V soboto- so se pričele velike cerkvene slavnosti na čast Materi Božji v mestu Pizi na Laškem. Toda precej prvi dan se je dogodila majhna nezgoda, ki pa je provzročila žalostne nasledke. Padla je namreč goreča sveča iz lestenca mej natlačeno množico. To je napravilo velik strah. Ljudje so jeli upiti, da gori, tlačili so se proti vratom in hiteli na prosto. Pri tem je bilo usmrtenih sedem ljudij, zelo veliko pa ranjenih. V mestu vlada vsled tega velika žalost.
Ne v Ameriko ! Avstrijski konzul u Filadelfiji poroča, da so se ondi dela vske razmere silno poslabšale. Mnogo premogokopov je ostavilo delo. V čikagi je 50 000 delavcev z družinami vred brez dela. V Filadelfiji je bilo preteklo zimo 6 do 8000 avstrijskih izseljencev brez dela. — Lansko leto se je v Ameriko izselilo 65.103 avstro-ogerskih državljanov, ko skoro nikjer ni bilo dobiti zaslužka.
Slovenski umetnik. V Mekinzah pri Kamniku na Kranjskem se vidi nov misijonski križ s Kristusom, v naravni velikosti, katerega je izdelal vže znani u-metnik Jože Grošelj iz Selc pri Škofji loki na Gorenjskem. Delo je tako izborno, da vzbuja splošno občudovanje.
Ko sem se lanjsko leto mudil po kupčijskih opravilih v Selcih, sem se prepričal da je g. Grošelj priznanja vreden umetnik. — Imel je namreč dovršen prav izgledno pogojen kip sv. Jožefa z božjim detetom naravne velikosti, kateri bo cerkvi v Kresnicah, gotovo v najlepši kras. Ker je g. Grošelj preskromen, da bi se sam hvalil in ponujal, zato naj bo potem najtoplejši priporočen vsej častiti duhovščini, kakor tudi vsem drugim, kateri potrebujejo, kaj kiparske* ga dela.
Poleg tega pošte^ krščanski mož, ki dela tudi po jako (igodnih oenah.
Potovalec.
Korupcija v Italiji. V Neaplju je iz najdefiišnice v teku jednega leta izginilo do 900 dojencev. Pravijo, da vlada ne bode posebno hitela s preiskavo in pravdo, ker baje tudi nekateri poslanci pri tej stvari niso popolnoma nedolžni.
Pri volitvah na Hrvaškem so se godile grozne krutosti. V nekaterih krajih so volili skoro sami uradniki, kar si ljudstvo ni upalo blizu. Drugod so volilce zapirali brez povoda, da le niso mogli voliti. Dekana Tumpiča so žandarji kot agitatorja prijeli v župnišču in gnali v zapor. Opozicijonalec Barčrč je dobil dva glasova večine, a proglasili so, da je bil izvoljen vladni kandidat Ferič. V Boš-njakovcih so žandarji in vojaki ustrelili 29 oseb in mnogo jih ranili. Res strašne volitve v svobodni Hrvaški!
Za gojitelje špargeljnov. V 20. številki lista: „Praktischer Rathgeber in Obst und Gartenbau1* objavlja neki Horn-bogen svoj način, kako goji to rastlino, da ima vže sredi aprila mnogo lepo razvitega blaga na razpolago. Založnik „Tro-\vitzsch & Solin in Frankfurt a. 0.“ pošlje številko brezplačno vsakemu, ki se za to zanimlje.
Ves zastop v zaporu. V blagajni italijanskega mesta Foggia so zasledili primanjkljaj od 354.000 lir, radi česar je prefektura dala zapreti vseh 42 mestnih zastopnikov. O blažena Italija !
Kako umre socijalen demokrat ? Na Gorenjem Avstrijskem je ležal socijalen demokrat na smrtni postelji, Žena mu je prigovarjala nai se spravi z Bogom.
A bilo je zastonj. Ko je začel umirati, mu je žena potisnila križ v roke. Toda ta zbere, vse moči in vrže križ od sebe, s kletvijo v ustih. Položili so ga na oder. Domači so mu djali v roko — kakor navada — križ, a socijalni demo-kratje so prišli, izruvali mu so razpelo iz rok, vrgli je na tla, in dali so mu v roko rudeč „uagelj-‘. Prišli so nosači, ki nosijo mrliče na pokopališče, a socijalni demokratje so jih odpodili, iztrgali iznad rakve križ, in brez duhovna so ga nesli na pokopališče.
Zopet socijalni demokrat. Blizu Gradca je nesel duhvnik bolniku sv. po potnico. Prišel je srečno k umirajočemu. Socijalni demokratije to zvedo, in obstopijo hišo in izhod, da napadejo duhovna, ko se bo vračal. Duhoven se je moral skriti, da si je ohranil življenje in priklicati so morali orožnike, da so spravili duhovna v varnost.
Mažarska svoboda. Povodom famozne postave glede civilne poroke se je kaplan iz Rackeve, Jožef V. KnežiS zameril patentovanim Mažarom s tem, ker je raz prižnice povedal vernikom mnenje vseh katolikov celega sveta, da namreč civilna poroka brez cerkyenega blagoslovljena ni nič druzega, ko kon-kubinat. Ta neustrašeni duhovnik bil je takoj tožen, in le ta tožba se je končala z odsodbo glasečo se na eno leto težke ječe. Sedaj pa se dogodi nekaj,, kar se mogoče najde le v letopisih turškega ali sedmograškega paše zapisano. Vkljub temu namreč, da je imenovani duhovnik vložil do nj. Veličanstva cesarja prošnjo za pomileočenje, dnjali so ga po pravomočnosti razsodbe takoj v zapor, oropali ga njegove duhovske časti, ter ga obleki v obleko navadnega kaznjenca. Niti tiste pravice do poboliekov, ki jih vživajo boljši kaznjenci, temu mučeniku privoščili niso. Prošnja zi pomiloščenje pa, ki je bila takoj odposlana, bila je ugodno rešena, obvestilo o pomiloščenju pa so sporočili ubogemu duhovniku šele po sedmih mesecih nezaslužeue in ne-, pravične kazni v ječi! Vsekako seveda nas ni presenetili tako ravnanje v deželi, kjer vladajo prostozidarji.
Vera. Pripoveduje se, da je nekoč prišel na Tirolskem kmetič v mesto po svojih opravilih. Poda se v neko gostilno, Tu naroči skromno kosilce. Ko mu naro-? čeno prineso, se pred jedjo spoštljivo odkrije in moli, kakor obično doma, dobro vedoč in podučen, da mora kristjan povsod in ne le doma svojega Stvarnika častiti. Mladi gospodič, kateri ie bil pri sosedni mizi v živahni družbi lahkomi-šljenih sovražnikov, vidi kmeta, da se je prekrižal, da moli..,., nasmehne se ia zakrohota, ter vzbudivši pozornost go-r sto v vpraša zasramovaje kmeta. Očka li pri vas vsi tako radi molijo ? Kmet globoko užaljen, a hladnokrvno pa resnobno odgovorit „Ne gospodič, krave, svinje* osli in slična druhal. tudi. pri nas ne molijo, ljudje pa vsi!“ Mlad gospodič ostal je z dolgim nosom. Kar je iskal, je tudi pošteno našel.
Ltstnipa vred.: Veječ. g. C. v Č. Ra<Ji pomanjkanj* prostora prihodnjič, Uya).>.
JSttr. 84
fatuiig i
-aloga „ Bambus" glavna ...	tovarne
dvokoles iz graško . in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev itd.
"V nnnsRi ulici št- 16
Popravljalnica koles in iz deloval-niea žičnih blazin v nunski ulice št. 14.
Ed, Favlin,
v Gorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne »Belega Zajca" usoja se priporočiti preč., duvovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake Širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje,
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Štev. 329
3 — 3
Ob.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. četrtleta t. j. mesecev
januvarja, februvarja in marša 1896.
začne v
ponedeljek dne 14. junija 1897.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 14. maja 1897.
zastopnik tvrdke N. Scliad Monakovo Vrtna ulica St. 24.
priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-miranih tovaren Diir-kopp in „Swift“ Steyr. Specialiteta »Diana 21“, izvrsten stroj, lehak tek. Ti izdelki se ne strašijo nika^e konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu.
USNJAR
Franc Bensa,
v Ozki ulici štev. 8.
‘■j- . i K " '
priporoča vsakovrstno usnje, podplate kopita, orodje in druge potrebščine za čevljarje.
((
„ Januš
vzajemna zavarovalnica za življenje na
Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah jter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 5G letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4o/0 obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof). Zastop za Primbrsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo.
Račun bilance goriške ljudske posojilnice za leto 1896
"5“ 44 3	Aktiva (Gl. knjiga 87)	gld.	kr.	gld.	kr.	'c? 3
96	Denarnični račun: za gotovino ko-					89
	nec leta 1896 		—	—	10410	05	
88	RaČun vrednostnih listov: za 12					74
	vrednostnih listov po kupni ceni	—	—	3291	33	
81	Ručun pohištva : za vrednost naše-					98
	ga pohištva		—	—	151	11	
93	C. kr. poštna hranilnica na Z)u-naji: za preostanek naših pošt-					
	nohranilnih vlog 		—	—	3140	15	
94	Centr. posojilnica slovenska v Kr-					86
	škem : za naš delež pri tej po-					
	sojilnici 		—	—	100	—	75
95	Hišni konsorcij v Gorici : za naše					
	imetje 4 deležev pri konsorciju	—	—	4000	—	90
82	Račun posojil: za posojila društ-					
	venikom 		—	—	308210	90	70
85	Račun dolžnih obrestij : za vse za-					
	ostale obresti do konec leta 1896	—	—	3594	78	
92	Račun vknjižnih stroškov: za se ne					
	vrnjene vknjižne izdatke . . .			109	12	61
		—	—	333013	44	
Pasiva
Račun glavnice: za našo glavnico s 3120 deleži po 10 gld. .	.
Račun hranilnice : za znesek hranilnih vlog..............................
Račun upnikov hran. vbrestij: za vse do 31- dec. 1895. kapitali-zovane hran. obresti .... za vse v letu 1896. naložene
hran. obresti.........................
Račun posojilnih obrestij: za vse predplačane posojilne obresti Račun deležnim : za še ne tirjane
deležnine.............................
Račun preneskov. za saldo prene-
skov..................................
Račun reservnega zaloga: za znesek čistega reservnega zaloga . vstopnine leta 1896. po § 3. črka
d. naših pravil.......................
Račun zgube in dobičke:
a) za prenos ostalega dobička iz leta 1895 ...........................
b) za letošnji čisti dobiček .	.
gld.
13577
6141
11376
119
24
3529
kr.
74
42
gld.
31200
263023
19720
2981
909
120
11495
3553
333013
kr.
04
16
45
92
74
64
49
44
V Gorici, dne 1. januvarja 1897.
Ravnateljstvo :
FR. VODOPIVEC,	Dr. HENRIK TUMA,
ravnatelj.	ravnateljev namestnik.
Z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli. Nadzorstvo:
FR. A. KOŠUTA,	VAL. KANZLER,
predsednik	tajnik.
Naznanilo.
Na prodaj so stare nevezane knjige »Družbe sv. Mohora" in nekaj drugih v prav dobrem stanu in po nizki ceni, pripravne za kako farno bu-kvarno.
Več o tem se zve v našem uprav-ništvu.
Nunske ulice št. 10.
Nova trgovina.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo prodajalnico manufaktur nega blaga v ulici Duomo št. 13 poleg stolne cerkve. Prodajam po najni-žih cenah.
Rojaki! obljubujoč Vam najboljšo postrežbo, se priporočam za obilen obisk.
Za odličnim spoštovanjem E. Šušteršič et C.o
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda
naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči.
v gosposki ulici št. 23, v liiši g. dr. Lisjaka,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko I številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta.
Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna.
V
S
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Svečar
i
i
v Gorici
Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 k?.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu.
Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
srebrar v £Q§1CJ ulica Morelli štev. 17.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni, kot : monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-brim in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah.
Sil j a vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto.
Trgovec z manufakturnim blagom
v Raštelu št. 8.
ima Mo presMlieno zalop vol«!ia svilni snavii
ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta
moderno blago in perilo za vsaki stan,
kot n. pr. za uradnike, učitelje, čč. duhovnike itd.
Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje, pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht i. t, d,
Vse po najnižji ceni.