.....
____ ___
Bnzelverkanfgprdg RM O.U
Verlag und Schrlftlestu^: Klagenfurt, Bismarckrlng 13, Postfach 115 / Bezugeprels (im
AbbeetellunJ«, T.ifM«- «1 ^ fostiacn lis / Bezugeprels (im voraua zahlbar) monatllch KM 1- frel Haue (elnschlleBllch RM 0.20 ZuatellgebUhr ADbestellungen der Zeitimg Olr den nachfolgenden Monat werden nur echriftUch und nur bis 25. dee laufenden Monate angenommen
Nr. 100.
Krainburg, den 18. Dezomber 1943.
Bivši kralj Peter v kleščah
Razburjene konference v Kairu - Boljševizem išče monarhlstlčne krinke
Belgrad, 17. decembra. Polom v kolu jugoslovanskih emigrantov zavzema histerične oblike. Povzročen po sestavi komunistične vlade sredi neke gorske pokrajine bivšega jugoslovanskega prostora, dokazuje vsak dan jasneje, kako veliko je ogorčenje, s katerim se skušajo najprej v London in potem od tam v Kairo izseljeni »Jugoslovani« ubraniti, da bi jih izrinil Tito.
»Gospod maršal«
V	ozadju tega novega čina jugoslovanske komedije, ki se odvija v polni luči rampe emigrantskega gledališča, se odigravp obilica dogodkov, ki kažejo, kako morajo Angleži, dosedanji zaščitniki bivšega kralja Petra in njegovih trabantov politikov, brez moči gledati boljševiške prevzetnosti. Včeraj še je iskal Churchillov zunanje-politični zastopnik v Spodnji zbornici, mr. Law, zaman jasnih besedi, ko je bil moral dajati odgovor na stavljeno mu vprašanje o sedanjem razmerju Londona do »jugoslovanskega vprašanja«. Ravno tako se je še včeraj izogibala britanska poročevalna služba, da bi Titu priznala naslov maršala. Danes pa si ne more kaj, da ne bi priznala novega dostojanstva poglavarja tolp.
Iz teh in drugih podrobnosti v oblikovanju britanskih poročil o dogodkih glede Tita ee da znova epoznati, da sme Velika Britanija eamo še tuliti z boljševiškimi volkovi, v Posebno značilno za to je, da je ravno londonska Reuterjeva agencija prinesla svetu vest o odpošiljatvi Titovega odposlanstva v Kairo, ki ima nalogo, da sklene mir z bivšim kraljem Petrom in ga, kakor k temu dopolnilno poroča »Evening Standard«, pregovori, naj pride v Titov glavni etan. Odprto vprašanje je, ali bo imel tam vlogo ujetnika talca, monarhističnodemo-kratakegs izveska, velikojugoslovanskega vahnika ali navadnega predmeta likvidacije.
Vabilo ali ultimatum?
Komunistična propaganda namiguje, kaj čaka Petra pri Titu. V Stockholmu že z vnemo razširja verzijo, da je bilo Titovo vabilo Petru v resnici ultimatum. Samo če se Peter pismeno in formalno odreče svoji materi in svojim grškim sorodnikom, mu bo milostno dovoljeno, da se pojavi v Titovem glavnem stanu. V koliko ustreza ta način branja dejstvom, ali v koliko služi le svr-hi, da bi zbrisala slab vtis, da »sovjetski maršal« leta za bivšim kraljem, puščamo vnčmar.
V	isti zvezi zasluži pozornost poročilo angleške »EiXchange-Agenture« o razgovoru v Kairu med Churchillom, Edenom in Petrom, h kateremu so pritegnili tudi gospoda Purića, »ministrskega predsednika« bivšega kralja. Tukaj so, kakor pravi »Exchange« razpravljali »o težkem notranjepolitičnem konfliktu, ki je izbruhnil v jugoslovanskem taboru«. »Razgovor je«, tako pravi poročilo dalje, pripravil popolno odstranitev Purićeve vlade, ki nima, kakor BO pokazala poročila iz »Jugoslavije«, tam skoro nobenih pristašev«. Pozornost zasluži tudi razprava londonskega časnika »News Chronicle«, ki poskuša nekaj takega kakor zadnji rahli odpor proti Titu, če žalostno priznava, »da ima njegova proti-vlada zelo močan komunističen prioskus«. Vseeno pa se tudi ta list prikloni pred Moskvo, ko govori o tem, »da je treba sedaj podpirati prej to komunistično vlado kakor Purića«.
Reakcionarji nezaželeni
Na drugem mestu postaja »News Chronicle« še jasnejši: britanska pomoč Titu je dojmljiv dokaz zboljšanja odnošajev med Londonom in Moskvo. Prispevala bo k temu, da razprši moskovski sum, da daje britanska vlada prednoet »reakcionarnim elementom«. Zato se mora Petru priporočati, naj se aporazume i »narodnim komi-
te jem Ribarja« — kako sramežljivi opis Titovega komunističnega sveta! —; sicer je pa to predlog, ki ga je kot višek boljše-viškega prikrivanja že več dni prej starta! Tito sam, ko je odposlal svoje famozno odposlanstvo sporazuma v Kairo. Zamisel, da bodo imeli v bodoče morda opraviti s komunističnim maršalom v monarhistični obleki, bo menda cel6 v Londonu učinkovala več ko groteskno.
Navsezadnje so poda za presojo tega razvoja raz stališča nemškega opazovanja teh dogodkov samo ena ugotovitev: popolnoma vseeno je, ali poskuša Josip Broz, imenovan Tito, kot vodja banditov ali kot >sovjetski maršal« bojevati se s primitivnim terorjem proti silam reda na Jugovzhodu. Iste sile ko doslej bodo tudi vbo-doče poskrbele, da se boljševiške sanje po želji na Balkanu ne bodo izpolnile, pa najsi je to Veliki Britaniji pn'v ali ne.
Britanci in Amerilonci so bombardirali mesta Zader, Split in Sibenlit
Angleži in Amermanqi, ki trdijo, da podpirajo borbo banditov v prepričanju, da se bodo ti borili za prostor na Adriji, so bombardirali mesta Zader, Split in šibenik. V
šibeniku so napadli mestno civilno bolnišnico, razdrli kirurški notranji oddelek, in oddelek za živčne bolezni. Izpod razvalin so potegnili 11 mrtvih in 15 ranjenih. V Splitu so stanovanjske četrti porušene, sedem cerkva, med temi Dioklecijanov, mavzolej in štirje samostani. V Kaštelu Suču-racu so zadeli cerkev, v kateri se je pravkar vršila služba božja. Pri tem je bilo ubitih 130 vernikov in župnik.
Dognano Je, da se ne nahajajo v nobenem imen /anih krajev vojni ali vojno važni objekti. Tore je bil napad načrtno izveden proti civilnim objektom in proti prebivalstvu brez orožja. Hrvatska škofa iz Splita in ft'benikf. sta vložila protest proti temu načinu vojskovanja zaveznikov.
Srbija proti Huilovlm grožnjam
lieigrad, 17. decembra. Kazen, ki jo je zapreti! Hull Romuniji, Bolgariji in Ogrski, obstaja lahko, tako piše »Novo vreme«, samo v zračnem za.strahovanju, ki pa bo ostalo ravno tako kakor v Nemčiji brez uspeha in ki ne bo razdružilo malih držav od evropeskega bloka. Pravi, da je na Ameriko ta vojna zgolj vprašanje podviga ali usmeritve življenjskega standarda, za Evropo pa življenjsko vprašanje. Ali bomo mogli človeško živeti, ali pa bomo izročeni komunizmu. Zračni teror lahko uniči nek odstotek prebivalstva, komunizem pa pomeni fizični in moralni pogin človeštva.
li^oke mulw SoifHloi ob Pripieiu
Pri KIrovogradu vzeti važni odselil pokrajine - Odbiti sovražni napadi v Italiji
Oberkominando d.cr Welirm^ht je ф1е 16. decembra objavilo:
Več sovjetski napadov na kerzonsko mostišče se je zrušilo v združenem obramb: nem ognju,
V prostoru pri Kirovogradu so naše čete, ko so se ubranile sovražnih napadov, nadaljevale s svojimi nasprotnimi napadi in kljub žilavemu sovražnemu odporu v naskoku vzele več vasi ter važne pokrajinske odseke.
Ob Pripjetu so Sovjeti napadli s pomočjo oklopnjakov. Odbili smo jih in jim prizadeli visoke krvave zgube.
Na bojišču pri Zlobinu so po premenlji-vih bojih tudi včeraj spodleteli vsi sovražnikovi prodorni poskusi.
Južno od Nevla so v teku težki obrambni boji proti z dalcko močnejšimi silami na-padajočim Sovjetom.
Ts'a vzhodni fronti smo včeraj sestrelili 76 sovražnih letal. , ■ ' " '
V	zapadnem odseku južnoitalijanske fronte je sovražnik včeraj z močnejšimi silami prešel v napad na obeh straneh Mig-nana. Odstrelili smo številne oklopnjake in zavrnili napade. Za nek zgubljen vrh se-vernozahodno od Mignana se bi je jo še boji. Pri nadaljevanju svojih s pomočjo oklopnjakov v vzhodnem odseku izvršenih napadov so imeli Britanci tudi včeraj težke zgu-be ljudi in materiala.
Skupina severnoameriških bombnikov je včeraj v opoldanskih urah napadla Innsbruck. Po razstrelnih bombah so nastale zlasti škode v stanovanjskih četrtih in na prosvetnih poslopjih.
V	pretekli noči je nekaj sovražnih vzne-mirjevalnih letal priletelo v rheinsko-west-fallsko industrijsko ozemlje.
Dva ilalijan^ha škofa kol njeliiika
Ser sta protestirala proti nečloveškemu ravnaniu z italijanskimi delavci
Rim, 17. decembra. Kakor se je doznalo iz Rima, so po odredbi ameriških vojaških oblasti obkolili nadškofa v Palermu in Ca-gliari v njunih palačah, kjer sta dejansko ujetnika zasedbenih čet. Cagliarski nad škof je postal pri Amerikancih zaradi tega nepriljubljen, ker je javno protestiral proti nasilni deportaciji več tisoč italijanskih rudarjev iz Sardinije v Anglijo ali v Zedinjene države. Obrnil se je proti meto dam britanskih in anierikanskih agentov pri »nabiranju« italijanskih delavcev in jih označil kot barbarsko izkoriščanje prema ganega naroda.
Italijanske delavce na Sardiniji so po va tikanskih poročilih na tisoče zaprli v kon centracijska taborišča v bližini pristanišč' Cagliari, Porte Terres in Algero, kjer so jih držali do prihoda anglo-amerikanskih pre voznih parnikov. Te tabore stražijo težko oboroženi amerikanski oddelki čet, ki jim je ukazano, da streljajo na vsakega Itali jana, ki bi tvegal pobeg. Med britanskimi in amerikanskimi nabiralnimi agenti je na stalo pravcato tekmovanje, ker bi si vsaka država radi zagotovila čim največje število italijanskih Specialnih rudarjev, da bi v 'svojih premogovnikih zopet- izravnala zni-
3. Jahrgang.
IVadloge Južne Italije
Poročila iz delov Južne Italije, ki so jih zasedle sovražne sile, dajo spoznati, da je interes Anglo-Amerikancev na tem ozemlju namenjen edino in izključno temu, da bi si mogli priklopiti čim največ vrednostnih in gospodarskih predmetov vsake vrste. Temu se brezobzirno umakne prizadevanje, da bi oskrbeli prebivalstvo tudi le z za življenje najpotrebnejšimi rečmi. Krušni obrok so morali od 125 g na dan in osebo znižati nadalje na samo še 75 g, in zavezniki zaradi nedostajanja zadostnih oskrbovalnih možnosti doslej niso mogli izpolniti svojih obljub, da bodo dobavljali premog za ondotno industriio, tako da je v velikem delu južnoitalijanske industrije ukinjeno obratovanje.
Najhujša je pa politika izžemanja, ki jo opravlja v imenu zavezniških vlad A m -got. To oblast, katere polno ime se glasi T- M'-rd Military Goverment of Occupied Territory« (Zave/n'J'.ta vojaška vlada zase-fi-^nih oT.pmcIj), vod'jo britanske in ameri-knnske osebnosti, ki razpolagajo z najožjimi stiki s finančniki in veleindustriaici Anglije in Zrd'ijen-h držav. Amgot se tru-fi;	gospodarstvo
vse kakorkoli zaželene zavezniške gospodarske predmete Južne Italije, počenši od žveplenih rudnikov do velikih plantaž južnega sadja. Izredno prizadevni so v tem o žiru Amerikanci in hočejo v pokrajinah, ki so jih zasedli že sedaj pokazati, kako so si v gospodarskem oziru zamislili »amerikansko stoletje«. Očitno si predstavljajo pod tem popolno zasužnjenje evropskega gospodarstva pod anglo-ameriškim diktatom. »Sedaj naj le garajo kakor sužnji na galejah«, so svojcčasno po osvojitvi Južne Italije pisali britan.iki in ameriški listi, in te strašne besede se naj očitno zdaj uresničijo pod vodstvom Amgota. Tudi Sovjeti streme po najnovejših poročilih za zastopstvo v okviru Amgota. da bi si tudi zagotovili nekaj rozin iz južnoitalijanske potice. Če pride do tega, bo bržkone za dobršen del še nadalje poostren k rižev pot južnoitalijanskega prehivnlstvA.
kardinal Labitiiino že več tednov brezupno bojujeta proti anglosaškim nasilnim ukrepom nasproti prebivalstvu, so napravila v Vatikanu globok vtis. Kardinal Labitrano ni protestiral samo proti deportaciji italijanskih delavcev v Anglijo in Ameriko, ampak tudi zoper politične represalije nasproti svojcem voditeljev in činovnikov fašistične stranke, ki se jim ni posrečilo, da bi pravočasno zapustili Sicilijo. Velik del teh svojcev so zavezniki odvedli v Severno Afriko pod pretvezo, da jih morajo ščititi.
žanje proizvodnje zaradi nedostajanja strokovno izobraženih delovnih moči.
Ko se je bil cagliarski nadškof osebno prepričal o nasilnem postopanju zaveznikov, je v svojih pridigah kakor,tudi v pastirskem pismu na duhovništvo cagliarske škofije napadal brutalne in nečloveške ukrepe Amerikancev in Angležev ne samo v svojem, ampak tudi v imenu vseh škofov v Sardiniji. Vsak Italijan, tako je izjavil dobesedno, ki ga deportirajo v Zedinjene države, je nepovratno zgubljen za svojo očetnjavo in svojo rodbino. Tudi če bi se nekoč še vrnil v svojo domovino, bi prišel nazaj, kakor so pokazali že dosedanji do-Todki, kot moralno strt človek.
Amerikanci so izjavili, da se nadškof noti. Zeljo »izseliti se v Ameriko«, so baje iznesli italijanski delavci sami. Da preprečijo incidente, morajo zato nadškofa nujno prositi, naj svoje škofovske palače ne zapusti več in se odreče nameravanemu obisku svojih cerkvenih občin, ker bi sicer morali pokreniti druge ukrepe proti njegovemu »položaj ogrožajoCemu delovanju«.
Poročila o teh dogodkih kakor tudi istočasno došla poročila iz Sicili;je, kjer se katoliški primas Sicilije in palermsid nadškof
Stalinova „vojaška misija" za Srbijo
Stockholm, 17. decembra. Reuter repro-ducira neko sporočilo moskovskega radia, po katerem je sovjetska vlada sklenila od-poslati vojaško misijo k poglavarju srbskih tolp Titu. Ta sklep so, tako pravijo, objavili v posebni izjavi ljudskega komisariata za zunanje zadeve. Odpošiljatev vojaške misije je dosledno nadaljevanje politike, za katero hodi v Srbiji Kremelj s svojimi spletkami. Ko je bil poglavar tolp Tito imenovan za boljševiškega maršala, bodo sedaj pridodali prikrito boljševiško vrhovno poveljstvo na novo oživotvorjeni srbski bolj-ševiški vladi. Na ta način poskuša boljševizem napraviti korak naprej v svojih tendencah. da prboljševiči srbske upornike.
Sovjetska armada v Severni Afriki
Pariz, 17. decembra. Brazilski diplomatski zastopnik v Madridu je sporočil, da je sovjetski zunanji komisar Molotov na konferenci v Moskvi izrazil željo, naj se Britanci in Severnoamerikanci v Severni Afriki ne upirajo komunistični armadi, ki jo organizirajo po vzorcu sovjetske armade in katere naloga bi bila v tem, da razširja komunistično »ideologijo < v ozemljih, ki se naj osvobodijo.
stran 2. — štev. 100.
KARA W A N K E N BOTE
Sobota, 18. decembra 1943.
Sovjell pri Kirovoqrada krvavo odbili
Popolen obrambni uspeh v srdltffi bojib - Odvrnjeni britanski napadi v Italiji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. decembra objavilo:
V	odseku pri Kirovogradu smo krvavo zavrnili sovjetske na široki fronti podvzete napade. Odredi nemških oklopnjakov, ki jih je učinkovito podpiralo zračno orožje, so prešli v nasprotne napade, štrli odpor sovražnika in ga vrgli iz nekaterih vdomih mest. Pri tem smo zopet osvojili nek začasno zgubljeni važni kraj .severno od Ki-rovograda.
V	prostoru severovzhodno od Žitomira so naše čete vrgle nazaj močnejšega sovražnika in mu prizadele občutne zgube.
Jugozapadno od Žlobina so SoVjeti z močnimi skupinami pehote in oklopnjakov začeli s pričakovanim napadom. V srditih, bojih so naše čete dosegle popolen obrambni uspeh. Sovražne skupine, ki so začasno vdrle, smo vrgli z nasprotnim napadom nazaj. Sovjeti so utrpeli v tem odseku posebno težke zgube. Odstrelili smo jim 40 oklopnjakov.
Južno od Nevla Je sovražnik pripeljal nove moči in bistveno ojačil svoj pritisk. Tudi tukaj smo odbili napade in v hudih bojih zajezili nekaj krajevnih vdorov.
V	Južni Italiji je sovražnik včeraj ob Jadranski obali na ozki fronti znova napadal. Napadi Britancev so kljub močni podpori topništva in letalstva le na nekaterih mestih dosegli terensko pridobitev, sicer so
Kaj pravi sovražnik?
»Washington Star« svari pred optimizmom
Razmotrivajoč razvoj na vzhodni fronti svari časnik »Washington Star« pred vsa-l<im precenjevanjem sovjetsko ruskih uspehov, ker se Sovjetom ni posrečilo, niti da obkoUjo nemške čete na Krimu, niti da bi dosegli omembe vredne napredke v pohodu na balkansko obalo. Nasprotno pa so nemške čete s svoje strani z veliko spretnostjo držale vse važne položaje in brez dvoma prizadele sovjetskim armadam gigantske zgube ljudi in materiala.
NemSka borbenost nezlomljena
Ženeva, 17. decembra. Primerjajoč prvo svetpvno vojno s sedanjo, prihaja »Daily Express« do značilnih zaključkov. Angleški list izjavlja, da pri tem obsegu, ki ga vojna prične dobivati, počasi ne bo več zadostoval angleški človeški material. Armada trati svoje sile med Dalnjim Vzhodom in Evropo. Ce opazujejo položaj Nemčije v letu 1918., prihajajo do zaključka, da je takrat manjkala potrebna borbenost ljudem т oboroževalni industriji in državnikom, ljudstvu pa je grozila smrt radi lakote. V nasprotju s temi razmerami stoji danes pretežen del nemških bojnih sil na Vzhodu, in sicer še vedno nepremagan. Nemčija je zmožna proizvajati vse, kar potrebuje fronta, nemški narod ne strada in ni dokazov za to, da je morala padla. Fiihrer in narod so obdržali kljub 41/2 letni vojni svojo borbenost.
3n tatko le veftel prelet
1938 Bernard Baruch v listu »Journal and Amerikan«, 15. oktobra 1938: »Takoj je treba podvzeti korake, da se prepreči, da bi Hitler zasedel en del Južne Amerike. La-tinskoameriške republike so razmeroma brez pomoči in samo Zedinjene države lahko preprečijo, da bi se jih polastila takšna močna totalitarna sila, kakršna je Nemčija«.
1938. Zid Max Rosenberg iz Krocklyna v listu »New York Daily News* 24. novembra 1938; »Predlagam, da pridobimo name-sto,da bi se kot nacija vojskovali s Hitlerjem, Goringom in Goebbelsom, med sedaj v zaporih nahajajofiimi se poklicnimi morilci deset ali dvanajst prostovoljcev in jim za to, da spravijo Hitlerja in njegovo družbo stran, ponudimo svobodo in zadosti denarja, da lahko udobno prežive ostanek svojega življenja«.
1938. Bernard Lecache v listu »Le Droit de vivre«, Pariz 18. novembra 1938: »Naša stvar bo, da organiziramo moralno in gospodarsko bltmado Nemčije in razčetvori-mo to nacijo ... naša stvar je, da končno brez usmiljenja izsilimo vojno!«
1938. Žid Bernard Lecache Lilschitz v listu »Le Droit de vivre«, Pariz, 19. novembra 1938: »Naša zadeva (stvar svetovne lige) je, napovedati brezobzirno vojno Nemčiji, državnemu sovražniku številka 1. In o tem so lahko prepričani, da se bomo z njo vojskovali!«
se pa zrušili v obrambnem ognju ali v boju od moža do moža. Za vdorna meata se bijejo še boji.
Odred nemških bojnih letal je v noči na 14. december napadel sovražno oskrbovalno oporišče Bari in pogodil pristaniške naprave.
Nad Sredozemljem smo včeraj sestrelili sedem sovražnih letal.
Prva posledica moskovske konference
Stockholm, 17. decembra. Kakor poroča radio Moskva, je bila v Kremlju med Stalinom in Benešem sklenjena pogodba o »medsebojni pomoči in sodelovanju po vojni«. Ta pogodba je prva posledica moskov-
ske konference, v kateri so angloamerikan-ski zavezniki pismeno predali Evropo boljševizmu. Beneš je postal vaba boljševiške-ga samosilnika, s katero vabi ostalo emigrantsko kliko, da naj bi sledila zgledu Be-пвба. Tako upa, da bo mogel uresničiti svoje sanje o boljševistični Evropi. Značilno je, da se emigrantske pogodbe iz Londona sploh ne omenjajo. To pomeni, da so za Stalina ti dogodki brez vsake važnosti. On sam odloča, kaj je za pogodbo sposoben in kdo je sposoben utirati pot boljSevizaciji kontinenta.
Ta »pogodba« Stalin - Beneš je nov dokaz o izključitvi in nemoči Anglije, ki se je šla nekoč »zaščitnico malih narodov« in pritegnila s to vabo emigrantske »vlade« nase. Tako se je slika spremenila; Anglija nima niti poguma, niti moči, prekrižati Stalinov račun o porabi malih narodov kot avantgardo boljševizma.
Grozno barbarstvo т Uali|i
Nedolžno Italijansko deco hočejo odtujiti staršem in jo vzgojiti za boljševike
Rim, 17. decembra. Južnoitalijanske otroke v starosti od štirih do 15 let, katerih starše so anglo-amerikanske zasedbene oblasti pritegnile za deIo\'no službo in jih odvedle v Anglijo, Kanado in Zedinjene države ali Alasko, hočejo po predlogu zastopnika Sovjetske zveze v tako zvani komisiji za Italijo poslati v Sovjetsko zvezo.
S tem groznim načrtom ponavljajo bolj-ševiki svojo, že v španski državljanski vojni izvajano metodo, samo še v veliko večji izmeri. Ravno tako kakor nesrečne španske otroke hočejo sedaj otroke italijanskih delavcev vzgojiti v ondotnih zavodih v komunističnem duhu in jih sistematično odtujiti njihovim staršem in njihovi očetnjavi. Rimski radio protestira v naj-
ostrejših besedah proti temu groznemu barbarstvu, ki eo ga, kakor pristavlja, so-zakrivili Anglo-Amerikanci.
Polkovnik Puaud zopet na vzhodni fronti
Pariz, 17. decembra. Poveljnik legije francoskih prostovoljcev, polkovnik Puaud, je v ponedeljek zapustil Pariz, da bi se na čelu svoje enote znova bojeval na vzhodni fronti. V prisotnosti številnih predstavnikov francoskih oblasti je izjavil: »Tokrat se peljem s tem večjim zadoščenjem na vzhodno fronto, čim sem lahko vedno bolj ugotovil, da zmaguje razum. Prepričan sem, da vedo vse dostojni ljudje v Franciji ceniti žrtve legije.«
lisoke kriaie irive Soijeloi/
Odbiti močni napadi pri Nevlu - ZapadnI breg Tetereva popolnoma očiščen
Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. decembra objavilo;
V	prostoru pri Kirovogradu je sovražnik včeraj ojačil svoj pritisk. Prišlo je do srditih bojev, ki še trajajo in med katerimi so si Sovjeti na nekaterih mestih pridobili nekaj sveta. Mesto čerkasi, čegaf posadkp je bil sovražnik v večtedenskih bojih zaman poskušal zajeti, so naše čete v minuli noči izpraznile, kakor je bilo ukazano.
V	prostoru napada severovzhodno od Žitomira 80 naše čete očistile zapadni breg Tetereva in razgnal? sovražne oddelke. Od 6. do 13. decembra je zgubil sovražnik tam 4400 ujetnikov in okroglo 11.000 mrtvih. Uplenili ali uničili smo 927 topov, 254 oklopnjakov in veliko število lahkih in težkih orožij pehote.
Pri teh bojih sta se posebno Izkazala thlirinška 1. divizija oklopnjakov, ki ji poveljuje Generalleutnant Krliger, in bran-denburška pehotna divizija, ki ji poveljuje Oberst Scheuerpflug.
Južno od Nevla so Sovjeti po močni pripravi topništva napadli z več divizijami in močnimi silami oklopnjakov. Odbili smo jih, zajezili nekaj krajevnih vdorov, druge pa odpravili s protisunkom. številni oklopnja-ki so obležali razstreljeni na bojišču.
Turški glasovi po razgovorili v Kairu
Stališče istanbulskega časopisja k poročilom zunanjega ministra Menemencogla
Na južnoitalijanski fronti je tudi včeraj potekel dan mirno razen krajevnega bojnega delovanja ob jadranski obalL
Skupine sovražnih bombnikov eo včeraj okrog poldneva priletele pod zaščito megle in gostih oblakov nad Severozapadno Nemčijo. Številne razstrelne in zažigalne bombe so pbvžrbčile škode v stanovanjskih četrtih raznih krajev. Enajst sovražnih letal smo sestrelili
V pretekli noči so sovražna vznemirje-valna letala odvrgla bombe na rheinsko-westfalsko industrijsko ozemlje.
Brlilanti za Obersta Alberta SAulza
Fiihrerhauptquartier, 17. decembra. Fiihrer je podelil Oberstu Adalbertu Schulzu poveljniku nekega polka oklopnjakov kot 9. vojaku nemške oborožene sile odlikovanje Eichenlaub mit Schwertem und Brillan-ten zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes (Hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križcu železnega križa). Trikrat je bila v poročilu oborožene sile imenovana 7. divizija oklopnjakov, v katere skupino spada polk oklopnjakov, ki ga vodi Oberst Schulz. Vedno je imel poleg poveljnika divizije Generalmajorja Mannteuffla Oberst Schulz kot vodja polka oklopnjakov izreden delež pri uspehih divizije.
Istanbul, 17. decembra. Stališče k razgovorom v Kairu je zavzelo istanbulsko časopisje. V splošnem se izraža v časopisju mnenje, da se je položaj zjasnil.
Poslanec Sadak piše v »Akscham«, da ni treba o uspehih konference nastavljati dolgih računov. Iz izjav, ki jih je podal zunanji minister Menemencoglu zastopnikom časopisja, je razvidno, da ne zakriva niti konferenca v Kairu, niti politika Turčije kake tajne. Politika nevojskovanja je slonela na petletnih izkušnjah.
Glede vprašanja, kakšno politiko bo sedaj vodila Turčija, je opozarjal Sadak na besede turškega zunanjega ministra, po ka-katerih se bo vodila turška politika po smernicah parlamentarnega odbora in bo ostala nespremenjena,
K vprašanju, ali je po kairskih razgovorih nevtralna politika Turčije za dolgo ustaljena, zavzema stališče »Tasviri Efkair«. Razpravljanja x lietu м oseko povezan* i
diskusijami o vprašanju, če more britan-sko-turška zavezniška pogodba obvezati Turčijo, da zapusti svojo pozicijo kot ne-vojekujoča se država, ako se v bodočnosti spremeni splošni položaj. »Tesviri Efkiar« odločno zanika to vprašanje z opozoritvijo, da so se splošni politični pogoji, pod katerimi je bila leta 1939. turško-britanska zavezniška pogodba sklenjena, tako temeljito spremenili, da se nujnost vstopa Turčije v vojno iz tega ne more sklepati.
Ako se oziramo na to, da je bila Turčija v zadnjih 32 letih prisiljena voditi nešteto vojn in je šele v zadnjem času mogla ozdraviti rane, ki so jo prizadele v teku mnogih let, mora tudi Amerika uvideti, da vstop Turčije v vojno ne pride т poštev. Da je predsednik ХпбпИ, kot najveljavnejša osebnost Turčije to v Kairu lahko obrazložil Rooseveltu, označuje list kot pozitiv zadnjih razgovorov.
Londonski »Financial News« se v skrbi polw nih razmotrlvsmjUi znova bavljo s severnoamo« rlšklm tekmovanjem trgovine. V krogih Wall#« treeta hočejo baje New York napraviti za ere» dlšče svetovnega bančnega prometa In London končnoveljavno poriniti na drugo meeto.
Prva ecja londonskega odbora za Evropo M bo vršila v sredo; tako je britanski zunanji minister Eden sporočil pretekli torek v Spodr nji. zbornici.
General Glraud računa vsak dan 8 tem, da bode tudi nJega doletela usoda admirala Dar« lana In generala Sikorskega t. j., da bo umorjen; tako izpoveduje admiral Hissefe, ki j# prešel med francoske dlsldente.
Ab«8inskl neguS je naslovil na Anglijo prilog, da bi se on dal po zaključku vojne znovft kronati na Kapltolu v Rimu. To domišljij# polno zahtevo je podprl abesinski čuvar sužnjev z opozorilom, da bo s tem zopet porav'* nana: Skoda, ki jo je utrpel on z zasedbo svoja države po Italiji.
Norveški pravosodni minister Rlisnaee ee bo podal na vzhodno fronto, da bo opravljal službo v odredih norveških prostovoljcev; ministrski predsednik Quisling mu je v to svrho ž« dal dopust.
VojaSld obvezi na KetmMkem Je sedaj po naredbi prvega estonskega deželnega ravnatelja dr. Maeja z dne 10. decembra podvržen tudi letnik 1024.
Severnoameriški piloti, ki so se vmlll od zadnjih terorističnih napadov na nemfiko ozemlje, poročajo, da se je петпбка obramba zopet močno ojačila, tako poroča britanska poročevalna služba.
Uvedbo službene dolžnosti žen pričakujejo, kakor poroča »News Week«, v Zedlnjenih državah, ker Je kljub obširnim ukrepom do decembra daleč zaostalo pričakovano število žen^ skega pomožnega zbora prt vojski. '
Karibske otoke, kakor objavlja washigton-
ski državni departmć., še vedno blokirajo nemške podmornice, katerih torpedi Izredno motijo vojne napore zapadnlh sil.
Rooseveitova demokratska večina v severnoameriški reprezentančni zbornici se je po smrtnih primerih In nadomestnih volitvah zmanjšala na en glas večine.
Republikanci v Zedlnjenih državah so postavili maršala McArthurja za kandidata pri volitvah predsednika. Sedaj so dobili novo pobudo po odloku severnoameriškega državnega tajnikd Stimsona, da smejo tudi v oboroženi sili služeči častniki prevzeti kandidaturo za volitve predsednika.
Iz Addis Abebe porofajo, da posameznim ministrstvom aibesinske vlade nista samo dodana po dva britanska »svetovalca«, ampak tudi po dva severnoameriška, ki gledata svojima britanskima prljateljima na prste.
V	Jiižnolranski provinci Khnzesian je vlada zaplenila 16.000 ton žita, ki ga bodo s pomočjo angleških zasedbenlh čet odvozih v silose za-sedbenlh sU.
Angloomerlikl pohod v Južni Italiji se vrM,
kEikor ugotavlja londonski dopisnik lista »A£-ton Tidningen«, slej ko prej v polževem tempu. Nemški odpor označujejo v Londonu kot zelo trdovraten.
O BeneSevem potovanju v Mositvo piše časnik »Gardista«: »Ker se je Beneš bal, da bo odžagan, je izdal svoje poljske prijatelje — tako Jih je sam imenoval — In hoče izdati tudi češki in moravskl protektorat ter Slovaško in postane tako eksponent boljševizma r Evropi«.
Ker se na Angleškem Se razširja epidemija grlffe, je britanski minister za zdravje izdal poziv na prebivalstvo, naj si medsebojno pomaga. Epidemija se je razširila že na Škotsko.
O priliki 13. obletnice ustanovitve nacional-socialističnega pokreta na Nizozemskem je Fiihrer brzojavno čestital vodji pokreta Mussertu.
Nad ozemljem Sofije so nasprotniška letala, kakor Javlja poveljstvo ondotne policije, zopet odvrgla eksplozivne Igrače.
»Zaloge premoga v Zedlnjenih državah bodo v marcu nevarno nizke in položaj v prihodnji jeseni bo katastrofalen ako se zaloge v teku poletja ne bodo izpopolnile«, objavlja vojni informacijski urad v Washlngtonu v nekem poročilu o položaju na premogovnem trgu.
Po poročilu newyorškega časopisa »De Commerce« manjka Zedinjenlm dišavam 60.000 mornarjev, tako da ne morejo oskrbeti z moštvom velikega števila trgovskih ladij.
Prisotnost maršala CangkaJSka v Kairu so tamkaj navzočim časnikarjem Zedlnjenih držav utajili, tako da ti niso Imeli nobene možnosti stopiti z njim v stik.
V	arabeldh državah delijo trenutno milijon« izvodov neke sovjetske brošure v arabskem Jeziku z naslovom »Rusija, mohamedanska sila« in v kateri govore o simpatijah ,kl Jih baje imajo Sovjeti za Mohamedance.
Vsi židje, ki so Se s posebnim dovoljenjem ostali v Sofiji, morajo zapustiti v teku prihodnjega tedna bolgarsko glavno mesto, odreja komlsarlat za židovska vprašanjai.
Epidemija infiuenoe se vedno bolj širi, poroča »Folkets Dagblad« iz Londona. Deloma so oboleli celi okraji. Vzpostaviti so morali pomožne organizacije, ki naj bi prebivalstvo oskrbovalo vsaj s hrano.
Veriag ond Druck' NS- OaavM-lac and Dmckerel KBrnten. OmbH., Klaeenfurt — VerlaKsIeiter Dr. Emil Hpitjnn <im Uphrilienet) — Haupt-■chrifUeiter: Frledrtch Horstmann. — Zursctt iai AiMfiiBMilisf Mr, 1
Bamstag, 18. Dezrmbpr 1!)43.
K A R Л VT Л N K E N В f T E
Selte S. — Nr. ICO.
En*gleiste Sfippvisi'e Roosevelts in Palermo
Der Pržisldent zeigt Badoglio die kalte Sdiulter - General Eisenhower pa&t aus
Madrid, 17. Dczcmbcr. (Eigcnbcricht.) Dcr nord-emcrikamsche Wellkrie^strcibcr Roosevelt durftc fchon aus rein agitatorischcn Griindcn nicht an seincn Rejicrunjssitz zuriiAkchren, ohnc daR er sich vor-eichtij; und in wciter Entfcrnunj einmal angesehcn hatte, wic dcr von ihm crstrebte Kricg iibcr die fliircn und die Stadtc Europas fcgt. Bis an die suditahenische Front sclbst wagte sich dcr Prasidcnt nicht. Imincrhin fiihlte er bis nach Palermo vor und licS sich von den militarischen und politischen Stratc-Scn der USA-Welthcrrschaftsorjanisation Bcricht crstatten. Der italicnischc Vcrratersencral Badoglio hatte sich mit dcr Entschlossenheit der Vcr7weiflung auf diesc Gelcgenheit jjestlirzt, von der er eine mora-]ische und poiitischo Stiitzung seiner wankendcn Position erhoffte. Er hatte dringend urn cine Audienz jcbcten. aber Roosevelt dachte nicht daran ihn zu empfangen. Damit zeijte dcr USA-Priisident nicht nur Bodoglio sondern in jflcicher Wcise dem Exkonig die kalte Schultcr Bcide habcn ihre Rolle ausges^ielt und es lohnt sich nicht fur den ..groRcn Befreier". ihncn auch nur die klcinste Aufmerksamkeit zu schenken.
Das einzige. was Roosevelt interessierte, war die Frage, ob Rom bis Wcihnachtcn in der Hand der Allilerten sein konne. Der Priisidcnt hatte gleichsam ein Rccht daraul, eine solche Schnelllgkeit des anglo-amcrikanischcn Vormarsches zu fordcrn. denn General Eisenhower hatte zu Bcginn der groBangekiin-digtcn Offensive in Richtung Nordcn den Mund recht voll genommen und unter anderem auch von „Weih-nachten in Rom" gesprochcn lnzwi.schcn ist er aber dutch mancherlei Erfahrungen geschritten und hat dabel, was seine Erkenntnia, sein Urtcil und seine AnmaRung anbetrifft, allerhand gclernt. So konnte denn der kriegslorbeerliisteme President keine welt-bewcgcnden Ncuigkeiten und keine erschiittcrnden Zukunftsaussichten aus eeinem europaiscben Gene-ralissimus erpres&en.
Aus Gibraltar wird gemeldet, der amerikanische Kriegshetzcr Nr. 1 set tief beeindruckt wordcn durch die umfangreiclien Zerstorungen. die sein Krieg In Siiditalien zur Folge hatte. Seine Stimmung wurde noch triiber, als sich nun General Eisenhower zu einera Dementi seiner eigenen Zuversicht enuscWoB imd vor dem versammelten Forum der USA-Neu-jjierigen erklarte, es werde wohl nichts werden mit Weihnachtcn In Rom. Ein solcher Knockout-Schlag gcgen die Eitelkeit des Prasidqntcn konnte scWimme Folgen fiir den Ungliicksraben haben, der nidit nur Oberbringer, sondern gleichzeitig auch der Verant-wortliche solch unangenehmer Verzogerung 1st. General Eisenhower hatte sich darum enlschlossen, den Angriff als die beste Verteidigung anzuschcn und zog mit eincr Flut von Vorwilrfen und Anklagen gegcn die Vcrhaltnisse in Itelien, gegcn die Bcvolkerung, aber auch gegen die Amgot und den Mittelmcer-ausschufi los. Die jiingsten militarischen MiBcrfolge tollten «0 verdeckt werden. Immerhin 1st manchee
хдпг bcmcrkenswert was Eisenhower an weincrlicher und zornijcr Ankiage vor dcm Thron des Prasiden-ten aul^erte. Die schlimmste Wut richtctc sich gegen die siiditalienische Bcvolkerung, voji der die Ameri-kancr aliem Anschein nach crwarten, dafi sic ihnen mit freudigstcr Bereitwilligkeit den Weg nach Norden ebnen wurde. Nun heiBt es ledoch die militi:rischen Aktionen der Alliierten wiirden dutch die Haltung dcr Bevolkerung „verhindert". Eisenhower gab bei dicser Gclcgenheit seine Ansicht kund, es ware besser gewesen. wenn er von Bcginn des Feldzugcs an alle Italiener miinnlichen und welblichcn Gcschlechtes ein-schlieBlich dcr Kinder nach Nordafrika evakuiert hatte. Es wird in den Meldungen aus Gibraltar nicht gcsagt. ob Roosevelt nun die Eriaubnis zu dicser Gencralevakuierung erteilte. Jcdcnfalls ist aber die ganze Hilflosigkeit und Grausamkcit des amcrikani-schen Obcrbefchlshabcra in seincn Ausfiihrungcn hcrvorgetreten.
Beziiglich dcr Mitglieder der Amgot und des Mittel-meerausschu.^ses erklarte Eisenhower, sic scien eben-fall.4 cines der zahllosen Hindcrnisse. die die milita-rische Scite der Italien-Expedition erschwerten. Zum SchluB hatte sich dcr nordamcrikanische I.angsam-keitsstratege in eine solchc Wut hineingesteigert. daB er mit det Faust auf den Tisch echlug und die
«lle!nige Befehlsgewalt Terknjte. Damlt bradite er Roosevelt in nicht gerinje Verlegcnheit, denn die vcrschiedcnen Ausschiisse und Untcrausschiisse diencn ia dazu, Frcunden und Partci^anjcrn eine eintragliche und auBerdem dem Miiitardicnst gleidigcordnete Be-schaftigune zu verschaffen.
So wurde der Prasidont zwischen Ehrgeiz und poti-tischer Vorsorjse fiir seine Wiederwahl in die Zenijc genommen und wird mit allei-Iei Sorgen and Be-driickungcn nach Nordafrika weitergereist sein. Doch auch dort empfingen ihn dunkle Gewittcrwolken am Horizont dcr politischen Entwickfung General Eisenhower hatte bereits in Palermo rundweg erklart. er konne angesichta der unhaltbarcn Vcrhaltnisse im Algicr-Komitee nicht mchr fiir die Aufrechterhaltung dcr Ordnung garantiercn. Die t .age stehe in Nordafrika auf des Messers Schneidc Die nordamcrikanische Rcgicrung miissc unbcdingt ihrc Haltung gcgen de Gaulle und andere Unruhcstifter iindern. So schcint die ungliicklichc Weltrcise des USA-Prhsi-dentcn bis zur Tiirschwclle des bolschewistischen Machthabers auch fiir de Gaulle und fiir die Ver-riiterclique in Italicn zu dcm Signal ihrcs Unter-gangs geworden zu sein Denn dafi dcr Ehrgciz des .Weltherrschaftskandidatcn" von ienscits des Ozcans nicht ruhen wird. bevor er all^s, was eigcnc Wcge gchen will oder sich als nicht geeignct erweist fiir seincn Plan aus dcm Wcg fcgcn wird wenn es im Bcrcich seiner Moglichkeiten liegt deran kann wcdcr in Nordafrika noch im Zittcrhauptquarticr Viktor Emanuels gezweifeh werden.

„Front und Heimat stehen unerschiifterlich'
Reidisminlster Dr. Goebbels spradi vor den Leitern der Reidispropagandaamter
Berlin, 17. December. Reich.sministcr Doktor Goebbels hatte die I.eiter der Reichspropaganda-amter nach einetrv Jahr Intensivster politischer Arbeit am Dienstag zu einer Tagung zusammen-gerufen. um ihnen einen OberbliA tiber das politische und militarlsche Geschehen des ab-gelaufenen Jahres und neues Rustzeug fur ihre praktische Arbeit in den Gauen zu geben.
Es kann nicht bestritten werden — so fiihrte Dr. Goebbels in seiner Rede aus —, daB Front und Heimat in dem nun zu Ende gehendcn Jaht auBerordentlich starken Belastungen ausgesetzt waren. Wahrend an den Fronten unscre helden-haft kampfenden Soldaten alle Vernichtungs-absichten des Feindes zunichte machten, zeigte sich die Heimat ihrer wiirdig. Indem ste dem zu brutaler Heftigkeit gesteigerten Luftterror und der damit verbundenen Nervenoffensive unserer Fein d« eine geradezu bewunderungs-wurdige Haltung entgegcnsetzte. In den ver-gangenen Monaten hat das deutsche Volk zwar Wunden und Narben davongetragen. es steht aber unerschiitterlicher denn je und zum auBer-sten entschlossen zur letzten Entscheidung be-reit.
„Durch die Hackmaschine des Kriegsgottes Mars"
Krltisdie englisđie Sllmmen zu den Operatlonen in Italien - „Xrmlldie Strategic"
Genf, 17. Dezcmbcr. Nach vorObergchendcm Optimismus im Zusamrneniiang mit finer neucn englo-ameriltenlschcn Offensive in Italien bctracliten die englischen Militarkorrwpondeiiten und Fachieute die Opcrationen |etzt wieder mit grofiem MiB-behajen. Sie erinnern an die statken Worte von Montgomery, der vor Beginn der Offensive wieder einmal vie! mehr vereprocfaen habe, а1д er echiicS-lidi hielt. Von einem ..toten Punkt"' anf dcm diese Offensive sidi inzwisdicn festfuhr. eprlclit dcr be-kannte Miiitarkorre-spondent der ..Daily Mail". Liddel Hart. Die Armeen wiirden jetzt. so ineinte er, durcb die Hackmaectiine dee Kriegsgottes Mare getrieben.
Drei Wochen selen inzwi.sciien seit diesen groBen Worten Montgomerys verstrichcn, in dencn er ..einen kolossalen Schlag" gcgen die DeuWchen versprach, Man habe auch die Luftiiberlegenhcit wcit ubcr-echatzt und die Schwierigkciten der Kriegfiihrung in Europa unterschatit, vor allem den Schlamm. Die Manner, die etwas von det technischen Kriegfiihrung versiiinden. seien nicht gehort worden und infolge-dessen sel der Omnibus verpaBt worden. Unteriiehe man dies: I<age einer einge^cnden Priifuiig, dann ersdieine det italienische Feldzug tls eine lehr irmliche strategisdie Invest i e r u n g. Tom englls&en Standpunkt betrachtet.
Das Enttanschendste an den allilerten Operationcn in Italien cel. so meinc der militarlsche Mitarbeiter des „Daily Telegraph". Generallcutnant Martin, die Wirkungslosigkeit der Loftangrlffe auf die felnd-lichen Vcrbindungslltiien. denn der Gegner vermoge groEcrc Streltkrafte an der Front zu halten, als man das ur.spriinglich fur moglid\ hielt. Sehr enttauschend nennt auch Lord Hankey in der Londoner ..Times"
die Entwicklung der strategisdien Lage In Italien. Viclleicht so sucht er das Stockcn der Operatlonen zu entsAuldlgen sei das abecheuliche Wetter schuld, aber man mache auch das Wetter fiir den Mangel an amphibisdien Operatlonen verantwortlldi. die sich zu Beginn des ganzen Feldzuges' niitzlich zu erweisen schlenen. Oder sei der Mangel an Schiffsranm der wirkliche Grund wie auch bel der verpaBten Angriffs-gelcgenhclt im Fall von Rhodes?, fragte Hankey, ohne eine Antwort darauf zu erteilen.
Der Minister kennzeichnete dann die Illu-sionen unserer Felnde, die aus der Verkiirzung unserer Frontlinicn auf einen militarischen und analog zum November 1918 auch auf einen politischen Zusammenbruch Deutschlands gehofft batten und nun resigniert das Scheitern ihrer Plane und die ungebrochene militarlsche und wirtschaftliche Kraft des Reiches feststellen miissen. In Moskau. Kairo und Teheran ver-suchten sie. sich mit der neuen l.age abzufinden Wie die leeren Kommuniques dieser Konferenzen iedoch beweisen, bleibt ihnen kein anderer Aus-weg, als die Entscheidung bei dem verzwelfel-ten Versuch einer Invasion auf dem Kontinent zu suchen, der fur sie mit gewaltigen Blutopfern verbunden sein wird und fiber dessen Ausgang nach Diinklrchen und Dieppe kein Zweifel be-stehen kann.
Einen weiten Raum In den Ausfiihrungen dee Ministers nahmen Fragen des Luftkrieges ein. An einzelnen Beispielen wies Dr. Goebbels auch nach. daB wir auch mit den schwierigsten Pro-blemen fertig werden, vor die uns der britische Phosphorkrieg gegen Frauen und Kinder stellt, und daR die Widerstandskraft des Volkes In den Feuerstiirzen der Terrorangriffe nur gehartet wird.
1st der Endsieg erkampft, dann werden Leid und Not, die der Feind uber uns brachte, bald iiberwunden werden. Bleibend vor der Ge-schichte ist allein die Haltung, mlt der wlr unsere Freiheit verteidigten. „In diesen Wochen und Monaten", so sagte Dr. Goebbels. ..schreiben wir ein ruhmvolles Kapitel unserer Geschichte."
Die Tagung wurde durch verschiedene Referate liber aktuelle Probleme unserer Kriegfiihrung abgerundet. So sprachen u. a. Staatssekretar Dr. Ganzenmiiller iiber die Verkehrslage, Gauleiter Lauterbacher aus Hannover und Mlnisteriql-direktor Berndt zum Thema des feindlidicn Luft-terrors.
„Gememscmei Kampi bis zmn endgiiltigen Sieg
Starke Beaditung der Erkiarung RlbbentropS in der europaisdien Presse
n
Berlin, 17, Dezemb«r. Die Rundfutikerkla-rung des ReichsauBenrainisters v. Ribbentrop anlafi-lidi des zweitcn Jahrestages de» Abschiusses des deutsch-italienisch-japanlschen Waffenbundee wurde in den mei.itcn europaischen Blattern an erster Steile in besonderer Aufmachung und im vollen Wortlaut wicdergegeben.
.Der Kopenhagener „Socialdemokrateti" iitiert in seiner Oberschrift des ReichsauBenmini-ster* Wort: „LaBt «ie (die Pcinde) nur kommen, wir halten Wacht und werden ihnen einen warm en Empfang bereiten." An diese Feststellung erinnert auch „National Tidende" In Ihrer Schlagieile „Berlinske Tidcnde" spricht von Ostasien und Europa als iwei Granitblocken und sagt In einer nwelten Oberschrift: „Die Alliierten eind hemmuogslos Im-
„Eine Welle von England geschiirten Hasses"
Trefflidie Eennzeidinung des Bombenterrors durdi eine britisdie Stimme
Liseabon, 17. Dezcmbcr. (Eigenbericht.) Als Rufer in der Wiiste entpuppt sich das britische Blatt ..Catholic Times", das England einen Spiegel vorhalt, der das Antlitz der Plutokraten in seinei ganzen ab-schreckendcn HaBlichkeit wiedergibt. Von der stark aufgestiegenen Kriminalitat auf der Insel. von den zahlreichen Fallen von Mord. Raub und Diebstahl bchauptet das Blatt. dafur sel weniger det Krieg an sich verantwortiich als die Tatsache. daB der Krieg Englands die letzte Tiinche des Im Fricden noch mit knapper Not aufrediterhaltcnen Ansehens genommen habe.	^
Diese Stimme auf der Felndseite. die durdi ihre eeltcne Offenheit auffallt. beschaftigt sich auch mit dcm Bombcnterror und beton', von England geschilrt, gchc cine wahre Flut des Masses iiber Europa bin-weg. England schickt Welleti auf Wellen schwercr Bomber um die deutschen Stadte in Schutt und Asdie zn legen. Voi allem wollte man in Berlin Stadtteil um Stadttell vernlchten. Der Geist schrecke schon bei dcm Gcdanken dnran zuriick und werde zu dcr Frnge gczwungcn, ob dies noch motalisch sei. Man konne wohl kaum behaupien Stadtteil fiir St»dtt«U Berlina atelltea militarljdie Ziel« du Wie
konne man In England glaubcn. daB Unrecht Recht hervorbringc? Man sche schon die Friichte dieser An-griffe: die Saat des Hassp. in der Seele dee deutschen Volki'S gche auf. Nicht nur seine Fiihrer sprachen von Vergeltung. Die Alliierten bchaupteten nicht mehr von sich daB sle es bei den Bomben-angriffen nur auf Industrie- und militarlsche Aniagen abgcsehcn batten So schiirten sie den HaB.
Hter wird also der britische Bombenterror von britischer Seite eindeutig tls das jeschildci" was er 1st: ein haBwcckcndes Verbrechen dessen Bemante-lung sclbst von alllierter Seite nicht msht versucht wurde. Die Vortauschung von Angriffen auf militarlsche Zlele 1st einfach nicht mchr aufrechtzuerhal-tcri Man erkennt also auch In England langsam daB man dadurch nicht die Moral des dciinchcn Volkes ei'-chiittern kann Was die . Catholic Times von der Kriminalitiit GroBbrltanniens sagi gilt in gleichem MaBe von der britischen Kriegfiihrung- die TOnche einer angebllchen Moral fallt und es bleibt die nackte Rrutalit.nt, der iiber I.eichen gehendcn Egoismus, die verbrcchcrlsche Gesinnung. Die gleidi' Gangster-mentalitat kommt auch bel den Yankees immer wie-dei zum Ausdruck.
periallsten, wShrend die Achse eine europaische Ge-meinschaft schaffen will."
Die M a d r 1 d e r Sonntagsblatter bringcn einen ausfUhrlichen Auszug luf den Titclseiten. In den Schlagzellen onterstrelchen die Blatter vor allem die unerschiitterliche SiegesgewlBheit. die aua den Wor-ten des RelchsauBcnmlnistera spricht. und stellcn die Satze von RibbentYops: „Deutschland. Japan und das oeue Italien werden den Karapf bis zum Endsieg fortfiihren" und „Von Frankreich bis zum Dodckanes wird die deutsche Stellung taglich stirker" in breiten Balkeniiberschriften herau«.
Die gesamte S o f 1 o t e r Morgenpresse bringt die Erklarung eb en falls an erster Steile. Die Zeitungen schreiben In ihren Oberschriften: ..Der europaische Kontinent befindet sich fest in deutschco Handen. Ostasien aber in japanischen." „In Europa und in Ostasien halten die Dreierpaktmiichte die gewonne-nen Positlonen fest in ihren Handen."
„Die Miichte des Drelerpaktes stehen unerschStter-llch auf den eroberten Po\itionen", ilberschrclbt die s e r b i 8 di e ..Nove Vreme" iibcr alle fiinf Spalten die Erklarung des RelchsauBenministers Im Dreier-bSndnls gcbe es keinen Egoismus und keine Riva-litaten, sondern nur gegenseitigee vollstes Ver-trauen.
In groBer Aufmachung bringt sodann die gesamte I s t a □ b u 1 e r Morgen- und MIttagspresse an her-vorragender Steile auf den Titelseiten unter der Oberschrift „Eine Rede Ribbentrops' tells im Wortlaut. tells in sehr ausfUhrlichen Fassungen die Erklarung des ReichsauBenministers. Als Oberschriften verwenden die Blatter Kemsatze aus der Rundfunk-erklarung.
Auch die Stockholmer Blatter haben die Erklarung gut wicdergegeben In Schlagzellen wird auf die Bcdcutung dcr Ausfiihrungcn hingewiesen. „Da-gcns Nyheicr" widipct der Mcldung die Oberschrift; ..Rippentrop: Das Bajonett und nicht die Vorrate entscheiden den Krieg." — ..Das Material nStzt nichts gegen den deutschen Soldaten." „Svenska Dagbladet" iiberschreibt die Ausfiihrungen: „Die Staatcn des Dreimachtcpaktes sind bcrcit. sagt Ribbentrop" und „Stockholms Tidningen": „Ribbentrop; Die denttch« Front im Oaten vird bwteten."
Sdiwcre ZusammenstOfie in Neapel
Mailand, 17 DezemSer. In Neapel kam es ztf sdiwcrei) Zusammen.stofien zwisdien Studenten der Universitat und Poltzisten der alliierten Militarrcgierung, be' denen es aui beiden Seitea Tote und Verletzte gab Aut einer Zusanimen-kuntt batten die S'. irienteri gegen Malinjhmeti dcr englisch amerikanisdien B^satzungsbehorden Stellung genommen. Als sie der Aufforderung der anglo-amerikanisdien Polizisten, auseinander-zugehen, nicht njchkamen, eroffneten diese das Feuer. . Die Anglo Amerikaner verfiigten die SchlieiJung der Universitat und lie(?en zahlreidia Studenten verhaftcn.
Liefi Stalin den Unliequemen ermorden?
Stockholm, 17. Dczcmbcr. In hiesigen neutralcm Krclscn crhaltcn sich hartnackig die Geriichtc. der socben verstorbenc Fiihrei der sowletischcn Gott-« losenbcwcgung. Jaroslawskl. sei nicht einem natiirw lichen Tode erlcgen, sondern auf Befeh! Slalins ег4 mordet worden. Stalin habe ihn sozusagen auf denj Altar seiner ncucn ..Freundschaft" mit den Erz-bischofcn von York und Canterbury geopfcrt. Vođ den anglikanischen BisJiofen sei der Krcml immer wieder dahin untcrrichtet worden. die Personlichkcii Jaroslawskis bedeiitc eine Belastung dcr engli.sch^ sowletischcn Bezichungen. Die anglikanischc KitchS konne sich nicht im vollen Umfange fiir die Sowjcti einsetzen solongc Jaroslawski zwar nach auBcn hiti kaltgestellt, aber weitcrhin sozu.sagen in Reserve ge-' halten werde. Stalin selb.st scl auch verargcrt dariibct gewe.scn dnB Jaroslawski seincn neuen Kurs in Privatgesprachcn scharf kritislerte. Stalin habe zwaZ durchaus die Absicht. bel dcr niichsten Gelegcnhcili wieder in die Bahnen der Gottloscnbewegung einzw lenken, die er fur seine Person vollauf vertrcte. abell der Widerstand Jaroslawskis sei ihm im Augcnblick aus diplomatiscb-taktischcn Erwiigungen unbequen* gewesen.
' Der Jude ist verantwortlidi
Paris, 17. Dezembcr. Die gesamte MittwochW Morgenpresse beriditci aui Algier, dafi ein fran« zosisdier Jude die Bombenangrifte gegen fran< zosisdie Stadte leitet, und zwar handelt es sidhi um den friiheren Abgeordneten und jetzigenf Kommissar beim Finan/,aussdiu(5 des Komitees vonl Algier, Mendes-Francc. Er hat die Plane au«ge4 arbcitet, auf Grund deren die franzosisdiei* Stadte von anglo-amerikanisdien Bombern ange<
griff en werden. Die Pariser Blatter unterstreidieai nierzu, dafi also ein Jude fUr die Morde an der! franzosischen Zivllbevolkening verantwortlidi ist,
Der deutsdie Kampfwille ungebrodien
Genf, 17. Dezember. ..Dally Express" kommt W einem Verglcich des ersten Weltkrieges mlt den* letzigcn zu bemerkenswerten Ergebnissen. Daj engw lische Blatt erklart Englands Menschenmaterial reichi bei dem AusmaB, das der Krieg annehme. allmahlid*
nicht mehr aus. Die Armee werde zwischen dem Femen Osten und Europa verzetttlt. Wenn mail Deutschlands Situation von 1918 betrachte. komm4 man zu der Feststellnng. daB es damals die Menw schen In den RUstungswerken und seine Staatsmanne* am notigen Kampfcswillen hatten fehlen lassen, w&h^
tend das Volk dem Hungertode gefahrlich nahegen kommen eel Im Gcgensatz %u diesen Zustandirt!""'" stiinde heute der iiberwiegende Tell der deutscheit ■'' i Streltkrafte Im Osten, und zwar noch immer unge^ schlagen, Deutschland sel durchaus In Her Lage^ alles, was die Front brauche herzustellen. da4 deutsche Volk hungere nicht und es lagen keine Веч weise dafiir vor. dafi seine Moral gelitten hab% Fiihrer und Volk hatten sich trotz den 4 H Krlegs^ jahren ihren Kampfeswillcn erhaltcn.
Eine Sowjetarmee in Nordafrilia
tc. Paris, 17. Dezember. Wie der diplomatlsdi# Vcrtrcter von Brasilien In Madrid mitteilte. bracht« der sowjetlsdie AuBetikommissar Molotow anf deal Konfercnz von Moskau den Wunsch zum Ausdrudsj daB die Briten und Nordamer<kaner sich nicht W Nordafrika einer kommunistischcn Armee entgegen^ stellten die nach dem Muster der Sow|etarmed organislert-wird und deren Aufgabe darin bestehetj soil, die kommunistische ..Ideologie" in den zn bew freienden Gebieten zn verbreitcn.
„Wasliington Star" warnt vor Optimismus
Stodiholm, 17 Dezember. In einer Betrachtung гШ Entwicklung an der Ostfront warnt die Zeltunj „Washington Star" vor |eder OberschStznng der eowietrussischen Erfolge Den Sowlete sei es wedel gelungen. die deutschen Trnppen ant der Krim eiti^ zukcsseln. noch hatten sie Im Vormarsch anf dW BalkankUste nennenswerte Fortschritte gemacht. Di# deutschen Truppen Ihrerselts hatten mlt groBem Ge4 Schick alle Stjilfisselstellungen gehalten und zwelfeln los den sowletischcn Armeen gigantische Verluste Ml Menschen und Material zugefiigt
Massensterben indisdier Bauern
Genf, 17. Dezember. Tauscnde indisdier Bauenl bredien in diesen Tagen auf den Feldern zusam^ men, und zwar diesmal nidit, schreibt der Son-« derberichterstetter des „Daily Herald", voe Hunger, sondern weil sie eine der Seuchen er^ fafite, die jetzt ungeheure Opter unter der Ве-л volkerung der Elendsgcbiete tordern. Dadurdi werde die Einbringung der vielversprechendeni Reisernie arg gestort Man schatze, dafi vor Aus-. gang des Winters an Malaria hunderttausend Indeg sterben werden, Tausende weitere raff ten Cholera, Typhus und anderj jn.steckende Krankheiten bin,
Trotz der Erklarung Amerys herrsche in vieleg Teilen der Provinz Bengalen ernsthaiter Mangel an Chinin. Das indisdie Blatt „Sunday Statesman*' habe zu den Ausfiihrungen des Indienminister# erklart, dieser sdirine weiterhin sdilecht inform miert zu sein. Was er sage, sei — of fen gestandei# — lacherlich.
In dem Bezirk von Kandi, so f'ahrt der Когл respondent fort, litten 75 v. H. der 400.000 Bin-* wonner an Malaria. Daneben wQte auch die Cho-i lerasdiwer. Das Schlimmste aber sei, dafi es nicht nur an. Medikamenten, sondern audi an Srzten, Pflegepersonal und vor allem an Krankenhauserai fehle. Die wenigen vorhandenen Hospitaler k8nrv4 t«n <lie Flut Erankea niche bewiiltigeiv
\
Spite 4. — Nr. 100.
KARAWANKEN BOTE
SamstaR, 18. December 1943.
Das Herz des Reiches / STS"
Mephl.sto — ill Gciionilsiinlform
Der Hofschauspieler Lomm sprach mit starke m Pathos Uen Faust. Die untermalende Mu-sik dee FUrsten schilUei te die magischen Vor-gUnge iui Studierzimmer das Erscheincn des Krdgelstes, das Zwlegespr'ach mit dem geheim-nlsvollon Geist. Dann kam die Szene mit Wagner, den Graf VoB, ein Husarenrittmcl.ster, tiberraschend gut charakterisierte. Gewaltig tiinte der Chor, von Glocken und Hailen be-gleitet, in der Ostevszenc. Nach der Pause wurde die Szene mit Mepliisto vorgetragen.
Ota Geist, der stets verneint, spielte Herzog Karl von Mecklenburg. In der Uniform eines Kgl. PreuQ. Generals der Inl'nnterie mit zwei Kisernen Kreuzen auf dem Waffenrock sprach der Herzog mit eisernen Ktschett>U-sae.u il«r Herzog mit krachzender Stlmme die Worte des bd.ien Geistes — ganz vortreffiich!
So wurde in der WilhelmstrnlSe der lang-.liilirige Traum Goethes Wirklichkeit, mit Hiife von Dilettanten aus der preulllschen Gesell-.schaft — 12 Jahre vor der UrauffUbrung in Braunschweig!
Ш.
Hier tagte der »KongrcB der Grcise«
Bimiiarck rettcte 1878 den Frieden Europas
Im Jahre 1876 ging das Palais Radzlwlll In den Besitz des neugegrilndeten Deutschen Rcichs Uber und wurde als Wohn- und Amts-sitz filr den Kanzler des neuen Roiches, Ftlrst Bismarck, eingerlchtet. Es wurde zu elner Statte, an der ein Uberragender Diplomat die Geschicke der deutschen Politik leltete.
England Hchickte si ini н judlsihen Promierniinlster
Das bedeutendste Ereignis dleser Epoche wnr^der Berliner KongrcR des Jahrcs 1878, von Bismarck elnberufen, um den stark be-drohten europaischen Frieden zu slchern. Es war eine Zeit, In der das Schicksal Europas in den HSjiden von Greisen- ruhte. Daher d as Spottwort Uber den Berliner KongreQ: >Kon-greB der Greise«. Es war in der Tat eine Ver-sammlung von Vertrctćrn der ouropJilschen GroUmftchte, In der dor Vorsltzende, FUrat Bismarck, mit seincn 63 Jahren der JUngste war. Der Vertreter des Zarenreiches, FUrst Gor-tschakow, zabite 80 und Englands Premiermi-nlster — bezelchnenderweise der Jude Lord Disraeli Beaconsfield — 74 Jahre. Es gait, was heute besonders aufschlulireich erscheinen mag, die Spannungen zwischen RuSland und England zu beseitigen. Tagllch sah man in dle.sen bewegten Tagen einen geschminkten Oreis, der am Arme seines SekretiU'K, eit'rig geiitikulicrend, vor den Augon der neugierigen Pn.'isanten vorbeihumpelte. Es war Loid Disraeli, dessen Vorfnhren gegen Ende des 15. Jahrhunderts sis Juden aus Spanien vertrie-ben waren. Benjamin Disraeli hatte in London His jiidischer Kaufmann begonnen, um spater ale Preniierminister des britischcn Weltreiches eine gUinzende Karrlere zu machen.
.JIl'lllcs Blut wcgon finer brl(lsc.h»>u »CSt^stte«
Die Russen standen damals am Ende de.i Krieges mit der Tiirkel vor den Toren Konstan-tlnopels. Ein tausendjahriger Traum mosko-wltischer Macht — der Besitz Konstantinopels!
—' schien der ErfUllung nahe zu seln. Als aber die englische Flotte in den Dardanellen erschien, muSten die russischen Armeen kehrt-. machen. Ein malJIoser Hafi gegen England hatte sich wegen dleser brltlschen >Ge8te« Im Zarenreich verbreitet. Moskau stand dicht vor dem Krlege mlt England. Nun solite der Ei-serne Kanzler Bismarck den Frieden fUr Eu-ropa retten.
Im groBen Saal des nunmehrigen Relchs-kanzler-Palals, an der Stelle, wo zum ersten Mai der Text des »B^austt erklang, wurde nun der Kongreli erOffnet. In der ersten Sitzung
von dei Wilhelmsirofie geschtieben
U. 1'u^Lsetzung)
wurde FUrst Bismarck zum Vorsitzenden und sein Sohn Graf Herbert zum Protokollfuhrer erwiihlt. Wieder einmal beschaftigten sich Di-ploraaten in goldstrotzendcn Uniformen mit der Neugestaltung Europas, vor ail cm des Balkans. Zuerst wurden die Grenzen des neucn FUrstentums Bulgarien festgfestellt. Das frucht-bare Land Bessarabien beanspruchte das za-ristische RuBland fUr sich, es verstand auch diesen Ausdehnimgswunsch'durchzusctzen. Die Dobrudscha, von den Bolschcwisten heute be-gehrt wurde am Rumanien abgetreten. Moskau erhielt Batum, einen v/ichtigen, Ausfuhr-hat'en am Scluvarzen Meor. Es war ein schein-bar groSer Erfolg fur das Zarenreich. Dleser Vorteil wurde aber vollig aufgeho-ben durch die glelchzeitige VerSffentll-chung eines englischen Vertrages, der England das Protektorat Uber turkische Stiidte in Kleinasicn und, was noch wichtiger war, die Besetzung des wichtigen FlottenstUtz-punUtss im Mittelmeer, der luael Zypern, ge-wahrte.
»... er sagt, was cr nieint, und moint, was er sagt...«
Die brennende Dardanellenfrage wurde eben-falls eriirtert, jedoch blieb es beim Pariser Ver-trag, der den Krimkrieg zwischen England, Frankreich und Rutland im Jahre 1856 been-digt hatte, und jede Befestigung der Dardanellen verbot.
Die Erledig-ung der schwierigsten Fragen wurde durch personliches Eingreifen Bismarck« wesentlich erlelchtert. Der jUdlsch-englischo Bevollmiichtigte sagte einmal zu seinem Sekretar: »Bismarck 1st ein gefahrllcher Mann, er sp,gt_ was er meint, und meint, warn er srgt*. Als bel elnem Diner in der Reichsknnzlel ein Diplomat aah raft welchem Appetit Bismarck den vielen giilen Speisen zuypvach, sagte er entsetzt: s>Ahcr ExsclJonz, es gtbt doch .slcher noch mehr«, worauf Bismarck schmunzclrd erwiderte: »Das will Ich hoffen.«
IV.
Im »Aiwwartigon Amt« rcsidierte einst die Barberina
Die lielinliche Ehe der schiineii Tiinzerln
Das Haus WilhelmstralJe 76 — das heutige Ausw&rtige Amt — tst gegen Ende der Re-
gierung Friedrich Wilhelm I. entstanden. Der Erbauer Oberst Pannewitz hatte im Jahre 1735 die Rrlaubnis erhalten, das GnmdstUck zu bebauen. Nach scincra Tode erwarb das Grund-stUck Barbara von Goccejl — so hieS durch ihre Heirat die berUhmte Tanzerin Barberina.
Auf iJcfohl (los Kiiiilx* acwaltsam nach Berlin gcbracht
Selt Dezember 1742 hatte Berlin eine ncue SchenewUrdigkeit, die es mit anderen europai-schen Hauptstadten auf die gleiche Stufe stellte, ein Opernhaus. Es war ja selt frUhe-ster Jugend ein sehnlicher Wunsch Friedrichs des Groflen, in seiner Kesidenz eine solche SlKtte der Kunst ins Leben zu rufen. Am 7. Dezember des genannten Jnhres konnte nun dfe feierliche Erdffnung des freilich noch nicht ganz fertigen Opernhi uses vor sich gehen. Zur groBten Attraktion des neuen Opernhau-•ses wurde neben berUhmten Itallenischen S&n-gern die TSnzerin Barberina, die in Wirklichkeit Fraulein Barbara Campanlnl hieB. In Venedig hatte diese in ganz Europa gefelerte Tanzerin mlt elnem Beauftragten des Konigs einen Vertrag abgeschlossen und solite im Jahre 1744 in Berlin elntreffen. Sle weigerte sich zuniichst. In ein Liebesabenteuer mlt elnem englischen Lord verstrickt, ihr Engagement anzutreten. Jedoch befahl der KOnig, von der venezlanlschen Regierung unterstUtzt, >die widerspenstige Kreatur zu verhaften und mit Gewalt nach Berlin abzuliefern.«
Niich Glugan verhannt —, als Wohltilterln geHtorl>en
Bald lag die ganze Stadt zu den FUBen der schonen und begabten Tanzerin. Vier Jahre dauerte der BUhnentriumph der feurigen Ita-licnerin in Berlin. Im Jahre 1748 fiel jedoch die Barberina beim Konig wegen ihrer Intri-gen und fortgesetzten Liebsaffaren in Ungnade und wurde gezwungen, die Hauptstadt Preu-Bens zu verlasaen. Aber ein Jahr spater kehrte die schđne Frau nach Berlin zurUck und be-zog ein Palais in der WllhelmstraBe. Sle nannte sich jetzt Barbara von Cocceji und war die Gf.ttin des Sohncs des GroBkanzlers von Cocceji, den sie helmllch geheiratet hat. Sle fUhrte in der WllhelmstraBe ein groBes Haus, veranstaltete prunkvolle Feate Im Geschmack der Rokokozeit und machte viel von sich re-den.
(Fortsetzung folgt.)
Sieger im Sireit um die Lamps /
Vor 50 Jahren slurb TSjiihrig in New York dor auK DeulEch'.and aus^ewanderte Heinrich Ooohpl, niTchc'.sin cr noch Icurz zuvor im Mittel-punkt eines in elektrotechnischen Fachkrei-sen Amorlkos viel erortcrten Patcntprozesses gestanden hatte.
Dleser Mann, ein biederer Uhrmacher und Optlker aus Springe bei Hannover, dem die kaufmanni.sche VerachlagenheJt seiner Umweit keinesvyegs lag, konnte damals als Haxipt-zeuge vor deu Kchruniten des Gorichts, vor den Augen namhafter amerikstnischer Sach-verstfindiger und gegen alle erhobenen Ein-wande und Zweifcl den schlagenden Beweis erbringen, daR er .schon 25 Jahre vor der Edl-sonschen Lampenkonstruktion Kohlenfaden-lampen angefertigt hat, also zu elner Zeit, als der bedeutonde Arnerikaner noch ein Schulknabe war. Corbel ging mit elnem wenn auch spftten Triumph aus diesem Strelt her-vor: einem Deutschen war die Urheberschaft an der Gllihlampe zugestanden worden!
Wenn man bedenkt, daU Edison, diesem in aller Welt gefeierten Erfimler, cin Vierteljahr-hundert spater schon wesentlich besser ent-wickelte technische Voiausaetzungen und auch erhebllche finanzielte Mittel zur VerfUgung standen, um die Srhaffimg elner im Prinzip
ahnlichen Gllihlampe anzubahnen und durch-zufUhren, so erkernt man, welche hohe WUrdi-gmig die Leistung dieses schlichten deutschen Handwerkers verdient.
GcwlR ist die Goebelsche GlUhlampe, die er zunachst aus luftleer gepumpten ParfUmfla-schen und verkohlten Bambusfasern zusam-menbastelte, nicht ohne weiterea mlt dem tech-niechen Wunderwerk unserer heutlgen Osram-lampen zu verglelchen, aber seine Erfindung war doch der VorlHufer eines Erzeugnisses, das wle keln anders sich In wenlgen Jahr-zehnten eine weltbeherrsehende Stellung er-ringen konnte.
Goebel hat nicht nur die GlUhlampe erfunden, snndern er kam auf den Gedanken, sie auch glclch praktisch anzuwenden. So beleuchtete er unter anderem die Nfthmaschlne seiner Tochter und schnf damlt die erste Arbelta-platzbeleuchtung der Welt.
Wufiten Sie schon...
... dad von elner rumanlsclven Erdolgesell-schaft ein neues Verfahren ausgearbeitet wurde, durch dae Jod aus den bisher als wert-los geltenden Sondenabwassern gewonnen wer-den kann?
Ч4„п'г SCfiATZKASiLElN
GKOKG CHRISTOI'H I.ICHTKNBEKG
VOi\ HGI\SCI1E1\ART
mi}
\V<'r s I <■ li s <» 11) s t rcclit kcnnt, Umm nohr bahl allp undurn MeiiHcht4i kenncn lerncn. Ee 1st alles XtirlickHtralilung;.
Due der Mensch das eilcJste Geschopf sol, liiBt sloh aiich schon daraiis abnohnien, duB es ihm noch ki-incr widersprochcn liat.
Die untcrhaltendste Flache auf der Erde fiir uns 1st die des menschlicheu Gesichts.
Der Mensch denkt wunder, wer er ware, луепп er die Milbe einen Elefanten und die Sonne einen F'unken nennt.
Es^ glht Leiite, die kbnnen alles gianben, wa» sie wolien; das sind glUokliche Geschiipfe!
Es gibt Ix4ite, die Klanben, alles wilre ver-niinftie:, was man mit einem ernsthaften Ge-sicht tut.
Der Mensch muB nicht gleich w i s s e n. E» ist vielmehr eine eehr wei.se Einrichtiinjf der Katur, duB er von den groBen Haiiptprozi-ssen, die sie zu seinem Vorteil fiilirt und worin fr endiich mithandein muB, nur alsdami erst erfiihrt, wenn er sie nicht mehr verstiim-pern kann.
In jedes Men.schen Ciinrakter sitzt etwas, das sich nicht brechen lilBt — das K no-c Ii e n e b ii n <1 e des O h a r a l< t e r s ; und dieses ilndern wolien, heiBt immer, ein Schaf das Apportieren lehren.
Wle glucidich wUrde mancher leben, wenn cr sich um anderer lycutc Saclien so wen I g bckunimcrte als um seine eigenen.
Von dem, was der Mensch sein solite, wlssen auch die Besten nicht viel ZuverliisslRPs; von dem_ was er 1st, kann man aus jcdem etwaa lernen.
Wir sind Alle Blatter an einem Baum, keins dem andern ahnlich, das eine syinmotrisch, das andere nicht und doch gleicii wicbtig dem Ganxen. Diese Allegoric konnte durcbgefiihrt werden.
Unwer I.ieben kann man mlt einem WInterlay verglelchen; wir werden z.^iscben 12 und 1 Uhr des Nachts geboren, es vvird 8 I hr ehe ee Tag wird, nnd vor 4 Llir des NacbmlttKKS wird es wledcr dunkel, und um 13 Uhr stcr-ben wir.
Gib meinen giiten Entschliisscn Kraft, 1st eine Bitte, die im Vaterunser stehen konnte.
Man muB sich die Menschen nach ihrer Art vorbindllcb ma^'hen, nicht nach der unsrigen.
Die Leute, die niemals Zeit haben, tun am wenigsten.
Vom Wahrsagen lUBt elch wohl leben In der Welt, aber nicht vom Wahrheit sa-gen.
Wenn die Hundp, die Wespen imd die Hor-nlssen mlt incnschllcher Vernuitft begabt waren, so kbnnten sie sich viellelcht der Welt bemachtigen.
Ee macht allemal einen groBen Elndruck auf mich, wenn ich einen groBen Gelehrton Oder sonst clnen wiclitlgen und gesetzten Mann sehe, dabel zu denken, daB doch einmal eine Zeit war, da er den Malkiifem ein I,led sang, um sie zum Auffllegen zu ermimtern.
Bismarck kiimpit um das Reich /m
Fortsetzung und SchluB
Es 1st Sommer 1866.
Die Entscheidung iiir die deutsche Ge-schichte des kommenden Jahrtausends ist nahe: Wer soli iuhren, PreuBen oder Oster-reich?
Da* dsterreichische Heer ist bei KOnig-grStz vernichtend geschlagen worden. Bismarck drangt aus militarischen und politi-schen Grundeh auf den AbschluB des Frie-dens. Im Feuer des Sieges muB die Diplomatic den nSchsten Schachzug fiihren, be-vor Frankreich in den Lauf der Dinge eingreifen kann.
Die Generale aber wolien den Siegeslauf ihrer Armee fortsetzen. Sie sind Soldaten. Sie verstehen nicht die Absiohten des „Oue-•tenbergs im Lager", wie Bismarck schon ge-nannt wird.
Kaiser Franz Joseph hat Louis Napoleon Ve-netien abgetreten und ihn um die Vermitt-lung des Wailenstillslandes ersucht. Frankreich ist von der Entwicklung des Krieges enttauscht. Es erwartete die preuflische Hilfs-bedUrftigkeit, die es auszunutzen gewuBt hatte. Jetzt steht hinter dem VermittTer die franzCsische Armee.
PreuBen mufl Frieden schlieBen, well es die militSrische Lage erfordert: Die unge-niigende Ausnutzung des Sieges von KOnig-gratz hat dem Gegner zuviel Zeit gelassen, •s droht die Gefahr des Zweifrontenkrieges im SUden und Westen Dazu groBe Ausfaile durch die schnell um sich greifende Cholera.
PreuBen muB Frieden schlieBen, weil es die diplomatische Klugheit erheischt: Der Kaiser von Osterreich darf nicht gede-mtitlgt werden, er muB spater einmal der VerbUndete des KAnigs von PreuBen, |a des deutschen Kaisers seln. Es geht hier nicht um PreuR.?n allein, r4#s 1st der Kampf um das Reich.
Die Beratungen idhren zu keinem Ergebnis. Der Ktolg >teht auf der Stflte lelner Oili-
ziere. Der MinisterprSsldent 1st entschlos-sen, den FriedensschluB zu elner Kabinetts-frage zu macheh. Seine Nerven sind bis zum AuBersten angespannt und gereizt. Mit einem Weinkrampf hatte der gestrige Kriegs-rat geendet. Heute, am 24. Juli, 1st Bismarck zum Vortrag beim K6nlg befohlen worden.
„Wir haben unsere militarische Oberlegen-heit bewiesen. Gewahren wir unserem Gegner den erbetenen ehrenvollen Frieden auf der Grundlage der territorialen Integritat, so wird kein Revanchegefahl ihn in die Arme Frankreichs treiben. Die Basis zur VerstSn-digung ist nun gegeben. Es wOrde unseren nationalen Zielen schaden, wenn wir von Osterreich und'seinen YerbUndeten Gebiets-abtretungen fordern wtirden." •
„Wir kOnnen den Urheber dieses Krieges nicht ungestraft davonkommen lassen. Das verlangt meine soldatische Gerechtigkeit."
„Ew. Majestat sind Soldat und Staats-mann. Wir haben nicht eines Richteramts zu walten, sondern deutsche Politik zu treiben. Osterreichs Rivalitatskampf gegen uns ist nicht strafbarer als der unsrige gegen Osterreich. Unsere Aufgabe ist d 1 e Herstellung oder Anbahnung deutschnationaler Einheit unter Leitung des K6nigs von PreuBen."
Forderung um Forderung des KSnigs wird vom MinisterprSsidenten bekSmpft. Er bittet, beschwOrt, verlangt, widerlegt, fuhrt tau-send Argumente an und vermag doch nicht mit seinen VorschlSgen durchzudringen. Die tagelangen Kampfe gehen uber seine Kraft. Bismarck steht allein, der KOnig, der Kron-prinz, die Generale sind gegen ihn. Er ver-laOt das Zlmmer mit dem Gedanken, um seine Entlassung zu bitten und als Offlzier in seln Regiment elnzutreten Es wftre bes-s?r, rich nus dern renstpr zu stfirzen, denkt er bji sich, als der Kronprinz die Hand aui seine Schulter legt.
.Ich war gegen dieien Krleg. Si# hieltea
ihn iiir notwendig. Sie- tragan dafvir die Ver-antwortung. Wenn Sie den Zweck erreicht glauben, will ich bei Vater ftir Sie sprechen.'
Nach elner halben Stunde kehrt er zurOclc. ,,Es hat sehr schwer gehalten, aber mein Vater hat zugestimmt."
Nachdem mein Ministerprasident mich vor dem Feinde im StLch laBt, und ich hier auBerstande bin, ihn zu ersetzen,... sehe ich mich zu meinem Schmerz gezwungen, nach so glSnzenden Siegen in den sauren
Der alte Derffllnger war zur Tafel galaden: und weil sie von der Schlacht bei Fehrbellin sprachen, kam die Erinnerung auch auf den Handstreich von Rathenow, wo Derfflinger mit einer tollkiihnen List die Vorhut in die besetzte Stadt hinein gefiihrt hatte; so machte es sich von selber, dal) der Grofie KurfUrst sein Glas hob und dem alten Waf-fengefShrten zutrank. Ihm schloR sich pflicht-schuldig die Tafelrunde an, so daB der Feld-marschall unvermutet zu einer Ehrung kam.
Das verdroB einen Grafen, der es nicht verwinden konnte, daB ein Bilrgerlicher von derart geringer Herkunft sich hier breit machen durfte. Den Derfflinger offen zu beleidi-gen, wagte er nicht, so gedachte er ihn mit einer Frage zu dSmpfen. Herr Feldmarschall, sagte er Uber den Tisch mit gespielter Harm-losigkeit: wie kam es eigentlich, daB Sie Soldat wurden und nicht bei dem Schneider-handwerk Ihres Vaters blieben, wie es in den ZUntten gebrauchlich ist?
Wenn die Frage ehrlich gewesen' ware hatte der alte Derfflinger dem Grafen eine Antwort geben кбппеп; denn er schamte sich seiner Eltern nicht; so aber vor den lauern-den Blicken rundura legte er die Hand an den Degen, und es sah aus, als ob er von der Tafel aufsprinqen wollte. Der KurfUrst indisseii winkle ihrn ab, sich selber an den hamischen Frager zu wenden.
Herr Grai, sagte er schneidfnd, laid Ihr
Apfel zu beiBen und einen so scamachvoilen Frieden anzunehmen", schreibt der K6nig an den Rand einer Denkschrift Bismarcks. Es 1st seine Tragik, von seinem geliebten Herrn nicht immer gleich verstanden zu werden.
Der Friede mit Osterreich ist Ende und Anfang:
PreuBens FUhrung ist auf dem Schlachtfeld „mit Eisen und Blut" erkSmpft worden.
Der Weg zur Einigung der deutschen S t a m m e ist frei.
denn bei dem gablleben, was Eures Vaters war? Ich habe Ihn gut gekannt und kann verslchern, dafl er ein Edelmann wart
Da muBte sich freilich der Graf von der Tafel erheben und den Kurfiirsten um Ur-laub bitten, der ihm ungnždig gewahrt wurde.
CfieljcipjQithml
Das schOnste Band, das uns zusammenhSlt, es 1st schon Jahr um Jahr der GruR Ins Feld. All was ich trSumf In sehnsuchtsvollen
Stunden,
In Briefen hats den Weg zu dlr gefunden.
So oft Ists nur ein kleines, schllchtes Wort, doch scheuchts die triiben Alltagssorgen fort. Im Schaben meiner Feder find' ich Trost. als hatte deine Stimme mich umkost.
Dein kurzer GruR, geschrieben vor der
Schlacht,
hat mich unsšgllch stolz auf dich gemacht. Und ]edes Wort, es ward mir zum Gesang, der tie! in meine Seele drang.
Du schreibst, zum Sterben blst du allezelt, wenn es d;s Krl^gcs S-h!rk?nl will, bernit. Wir reichen uns die Hande, du und ich, denn unira Lieb* w&hrt twigHqb.
Die Zunft des Vaters! / w ».im

Sobota, IS. deopmbra 13t3.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Stev. 100.
»Ipils in klicali moram, priiiino aSi iiepriličiio«
Ljubljanski škof dr. G. Rozman ponovno obsodil brezbožni komunizem; „Do zadnjega bora trdil in učil, da je brezbožni
komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod"
Na Miklavževo nedeljo dne 32. decembra je imel ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-. man v stolni cerkvi govor, v katerem je, kakor ppsnamemo Iz ljubljanskega lista »Slovenca«, med drugim povedal tudi naslednje:
Vam dragi verniki, je božja Previdnost v najtežjih časih, kar jih je naš narod doživel, postavila mene, brez mojih zaslug in proti pričakovanju, Služba škofova: čuvati in voditi vaše duše, je vedno težka, a v teh časih stokrat težja, in verjemlti mi, da me teža šltofov-skega križa .чИпо tare In me v duši žge zavest težke, pretežke odgovornosti.
Skof je postavljen na vidno mesto — na svetilnik, vsi verniki ga vidijo In opazujejo, sodijo ga dobri verniki, vdani In poslušni pa tudi nasprotni in sovražni ga sodijo In obsojajo. Izpostavljen je kritiki, pravični In krivični.	»
Moja službena dolžnost, od Boga ml naložena, je, da vam oznanjam resnico, pa naj ho komu prav ali ne, di^ preganjam temo zmot In laži in prižigam luč božjih resnic, da vam sveti na poti življenja. To moram delati zvesto, če ne, bom poklican na strog odgovor, bom obsojen pred sodnim stolom božjim.
Ukaz imam od Boga: Pojdi in uči... kakor apostoli. In še pbsebno danes, ko se širi toliko zmot, velja povelje božje Izaiju; >Vpij in ne jenjaj« (Iz 58Д). In ne smem se strašiti tistih ki ml zaradi tega grozijo z mučenjem in smrtjo.
Vpiti In klicati moram, prillčno ali neprili-Cno, In zavračati zmote. Ne zmot, ki so pred sto, petsto ali tisoč leti begale vernike, ne zmot, ki 80 morda nevarne v Franciji all Španiji, ampak zavračati moram zmote, ki so danes nevarne siovensknm vernikom, ki danes motijo glave in srca slovenskega naroda. In ta nevarna zmota je brezbožni komunizem. Vpiti, klicati in učiti moram, da bi slovenski ljudje vsaj k pravi pameti prišli in se rešili
Velike akcije, ustvariti igrače za otroke naših padlih vojaiiov so se udeležili tudi dečki in dekleta domschalske meščanske šole in so s tem delom znova-dokazali svojo voljo do službe ter dokazali svojo zgledno složnost. 2e več tednov so z neutrudljivo marljivostjo, najprej v prostem času, brkljali pri Igračah. Tako je nastalo na stotine Izvrstnih, pravilno in čvrsto izdelanih igrač. To marljivo predbožično ustvarjanje je bilo nagrajeno z razstavo, ki je bila otvorjena v soboto. Raz stene razstavnega prostora je v debelih črkah svetila misel dela, ki je vezala dečke in dekleta, da so napeli vse sile. Te po nas samih zbrkljane igrače so darilo HJ na meščanski šoli Domschale otrokom palih stallngrajsklh borcev. Z barvno kredo Izvedeni stenski frizl, skupna dela najsposobnejših učencev, so povzročili človeku takoj čar predbožlčnega razpoloženj. Vidimo tu božička v mestu In na kmetih dopustnlka s težkim nahrbtnikom In privešenlml zavojčki, ko ga ob-stopi rodbina, In se ozremo enkrat tudi na položaj ob času, ko ravno vojna pošta prinaša darila. Neka druga slika prikazuje zopet fante In dekleta v url brkljanja. Nad vsemi pa visi prikaz stalingrajskih ruševin, iz katerih ranjenec visoko dviga prapor — pobudo za najvišjo pripravljenost do službe.
pogina, če že nočejo sprejeti vsega jasnega in rešilnega nauka Cerkve.
V to me sili ljubezen do vas in do vsega naroda. In ta ljubezen, ki ima korenine v božji ljubezni, me sili, da dolžnost učenja vršim tudi tedaj, če bi moral še toliko trpeti. Pripravljen moiarn biti in sem! S sv. Pavlom vam ponovno zatrjujem: »Jaz pa vam bom prav rad vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše dufe tudi če bi me vi tem manj ljubili, čim bolj vas ljubim« (2 Kor 12, 15).
Da satan in njegovi pomočniki tudi v bodoče ne bodo mirovali, kot doslej niso, to vem, saj je tako napovedal Gospod Jezus sam, da bodo vse hudo zoper nas lažnivo govorili zaradi njegovega imena — tega se ne bojim. Bojim se samo za vas, da bi vas satanove laži ne zapeljale in bi vi svoje duše pogubill. To me skrbi in za to trpim.
Z božjo pomočjo hočem — In moram — vztrajati na mestu, kamor me je Bog postavil.
Rdečekraka štorklja častitljivo zre na vse te stvari, ki leže razprostrte pred nami, namenjeni mali in najmanjši ded. Domislekov polna in dobra Izvedba pač ne da slutiti originalen izvor razstavljenih stvari. Ali si more kdo predstavljati, da je srčkana oprava za dvojčka, sestoječa Iz ljubkih pisanih dvojnih jopic, hlačk, drobnih rokavičk in kapic nekoč korakala v odrski razsvetljavi na bolj ali manj mi-šičastlh nogah klasičnega vojščaka. Ali pa more kdo uganiti da so živoplsane otroške torbice in copate nekoč kot kaprlclozen klobuk, okusno posajen na glavico subretke pomagale zapeljevati moška srca! In kdo vidi v tem kot otrok velikem rožnatem medvedčku, da Je nekoč s španskim vellkašem ponosno premeril
In za otroke stallngrajsklh borcev je bilo zbrkljanlh 735 igrač, ki so bile v okusni razvrstitvi predvajane obiskovalcu: najrazličnejši tipi letal in modeli ladij, vlaki In naprave tirov s kolodvori In predori (proga Schwarzen-dorf—Domschale—Steln), gorske železnice, oklopnjaki In tovorni avtomobili, samokolnlce, dvokolnlce, nešteto živali itd. itd. — ob taki božični rastavl poljejo srca višje ne samo mladini. Človek se kar čudi temu, kar zna storiti stvariteljska sila mladine, 'če dobi pobudo in jo razvnamejo za službo vneti in sami tudi stvariteijsko nadarjeni vzgojitelji.
Schulrat Stonner je v imenu šolske oblasti izrazil v svojem nagovoru veselje in priznanje ter opozoril na izborno pripravljenost do službe in znanje domschalske šolske mladine, ki se je že enkrat pokazala pri nekem velikem delu skupnosti, ko se ji je posrečilo postaviti v šolskem tekmovanju »Boj na Vzhodu« 7 državnih zmagovalcev In 19 zmagalcev Gaua.Zahvalil se je mladini in vzgojiteljem, zlasti strokovnemu učitelju Obe y a uterju kot odllkovancu risarskega in t\%mega dela. S pesmijo: »Hohe Nacht der klaren Sterne« je bila vzneseno zaključena otvoritvena slovesnost.
In do zadnjega bom Isto učil In opominjal. Naj pride tudi to, kar mi grozijo; naj me na kose razsekajo ali pa, kar ljubljanske komunlstke želijo, da me na kongresnem trgu živega zažgo — do zadnjega bom tidil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.
Vesti iz Ljubljane in okolice
%apl. niha Imovine ui)ui'nikuv — kuiminlHtov.
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine brez izjeme, lastnine upornikov: dr. Lemeža MIlana, odvetnika v Ljubljani, Stepinška Draga, profesorja v Ljubljani, dr. б n u d e r 1 a Maksa, odvetnika v Ljubljani, Žagarja Karla, industrialca in lesnega trgovca na Rakeku, in imovine njihovih rodbinskih članov.
oder. Da tudi petelinom, čisto podobnim resnim, rdečegrebenastlm, ki iz sovražno lesketa-joCih očesc merijo to svojo mešano družbo — belozobega slona, rejenega prašička, krivoro-gega ovna, rjavega psička In raco — kratko in malo, vsej tej očarujoči menažeriji ni videti da se je odigrala njih preteklost na deskah, ki pomenijo svet.
Vse te »prasnovi«, iz katerih so Izdelane te res presenetljivo lepe naravne Igrače so bile od NS-GemelnschEft Kraft durch Freude kot nepopravljivo poškodovane gledališke obleke pregnane Iz svojih sijajnih vlog in Izročene Frau-enschafti v Steinu. Frauenachaft In gorenjske tovarlSlce toga Krelsa so pripravile s svojimi spretnimi rokami In ljubkimi domis-leki otrokom bombnih oškodovancev ta božična darila. Toda niso jim'namenjene samo te Igrače, marveč tudi stotero praktičnih stvari, katere je ista nenavadna pot usode Iztrgala Iz pisanega vrvenja tega neresničnega sveta, razbojniške romantike In menlStya, hudobne-žev In naivnežev obojega spola, kraljevske bleščice in z žarom obdanega junaštva ter jih spremenila v novo In prijetno resničnost.
Tu so nogavičke In predpasniki jopice v veselih barvali, topli otroški plaščki In mehki deški suknjiči izdelani iz šelestečega atlasa, s svilo obrobljene In podložene oblekce za male punčke, čevlji in kapce, vse toplo. Izdelano skrbno z izrazitim okusom za barve in predvsem z ljubeznijo. Prilika za ogled malega Izreza te dobro obiskane razstave, ki se je videla v neki Ortsgruppl Gorenjske je dana do dneva, ko se bodo stvari odposlale na bombne oškodovance, na Beratungsstelie des Deut-schen Frauenwerks in Klagenfurt, Bahnhof-straSe.
Četudi se tu in tam prikrito pobaha »vila, žamet in atlas med srčkano opremo za dojenčke pa do strumnih deških hlačk, vendar nič več ne vsebuje slutnje na nekdanji gledališki lesk In vabeči odrski zrak; Iz vseh teh malih stvari diha prisrčna, osvežujoča resničnost In otroci jih bodo sprejeli z radostjo In z blaženo zamaknjenostjo, kakršna more odsevati le iz mladih oči.	*
Zatemnitev na Gorenjskem. Po uradni odredbi se mora na (iorenjskem v času 19. do ze. decembra l/.vrftlti zatemnitev od ie.4,5. do T. ure.
c^m ^rennpunkt de» Тадел
V žarišču dneva
Weihnachtszigaretten fur die Raucher
И07..1 n:' I iffiin Wie die Rcichssielle Tabak und Kattef oe-kanntgibt, ermo^lichen die seic lan^ercr Zcji m-секцсеп Vorrate von Tabakwaren, der Bevol-kerung zu Weihnaditen cine Sonderzuteiluri}; /.u-kommen zu lassen. Es werden vom ij. DczenibtT 1943 bis zum 9. Janner 1944 iolgende Mengen auf M-li«rten ausgegeben; Zigarctten 30 StiiJc oder Zigarren 8 Stiidi zum Kleinverkautspreis (ohne Kriegszuschlag) liber 12 Rpi., i z Sciick zu 7 bis 12 Rpf., 18 Stiiik bis zu 6 Rpf. oder Raudi-tabak 50 Gramm, Fe,n-, K.rull- oder Grobichnitt bzw. Prefitabak Gramm oder Kautabak 5 Rollcn oder Sdinuphabak 100 Gramm. Inhabcr von F - K a r t e n und P - K a r t e n erhalten die Haltte der genannten Menge oder 50 Gramm Madiorka Abzutrennen 1st von den Ein/.elhiiiid-lern ein Teil der Raudierkarte, der insbesondcre die Budistaben M, F oder P enchalt, sowie der Vermerk „Giiltig vom 1. Juli 1943 bis 31. De-zember 1943".
Fur Wehrmachtangehorige wird die Sonderzu-teilung durch die Dienststellen der Wehrmadit durdigefiihrt. Nur die Wehrmaditurlaubcr, die wahrend der Zeit vom 13. Dezember 1943 ois 9. Janner 1944 sidi auf Urlaub befinden und entsprechende Ausweise haben, konnen die Son-derzuteilung bei den Kleinverkaufsstellen erhalten.
Honig fur Kleinstkinder
Med 7.a male deoo Voraussiditlidi wird an die Kleinstkinder bis zu 3 Jahren in der 58. Zuteilungspcriodc, das ist in der Zeit vom lo. Janner 1944 bis 6 Februar 1944, die Mengc von 250 g Bienenhonig (Naturhonig) ausgegcben werden konnen. Die Ausgabe selbst wird wahrsdieinlidi durch eine Vorbestellung geregelt werden, woriiber zu ge-gebener Zeit nodi die rntspredienden Vertugun-gen getroffen und die Bekanntmachungen durch das Landesernahrungsamt Karnten erlassen werden. Es sei aber jctzt sdion daraui verwiesen, dafi es nidit mflglidi sem wird, diesen Honig den be-zugsbereditigten Personen in der Ubiichen Pa&ung zur Verfiigung zu stellen, sondern es wird notwendig sem, dafi die bezugsberechtigtcn Personen zum Zwedt des Bezugcs des Honig; selbst Gesdiirr mitbringen.
Rodbinska kronika iz liorenfske
lirois Kramhurt;
Piillund. V mesecu novembru so se rodili: Franz Alitsch, Predmost; Maria Demanlier, Sii-batberg; Martina Doiiuer, Gorenje Brdo; JoseJ Kerschlschnlk, Dobie; Martina Bogatel Af-riach; Cacilia Bogatel, Afriach; Stanislaus Tu-schek, Tschetena Ravan; Martin Kokel, De-wenze; Johann Dollner, Mlaka; Johann Oblak, Sabatberg; Maria Pototschnik, Gorenje Brdo. — Umrli so; Maria Demscher, Sabatberg; Michael Laister, POlland; Mathilde Ruper, Dolenja Žetina; Franz Kos, Gorenja Zetina; Franz Kos, Gorenja Žetina; Maria Urch, Gorenja žetina.
Schwarzenberg. Umrli so: Mariana Koschir roj. Plstotnlk, Schwarzenberg; Ursula Dolenz, Schwarzenberg; Franz Peternel in Bernharrla Gabroschek.
Krnil stein
Mannuburg. (Smrtni primer.) Dne 10. decembra tega leta je na potu v službo umrl kovač Franz Veider, ki je bil zaposlen v elektrarni v S^chwarzendorfu. Imenovani je bil 51 let star in bil Propagandaleitcr pri KVB Manneburger Ortsgruppe.
IMenavadna pola qleiJalisliiii hoslnmov
Z gledališkega odra v zibelko - Spretne roke Gorenlke ustvariajo igrače
lepa liožifiia razslaia v Oomsciiale
DomsAalski otroci so brkl]all za otroke pred Stalingradom padlih voiakov
'Xa^o be )e kencaCa ^ugobCavija
Spisal Danilo Gregor:Ć t'opvr'gft ИМЗ by Wiiheim Uoiamann Verlag in Leipzig 25
Sedmo poglavje.
'	Simović svari.
Bila je lepa topla nedelja v marcu. Čutilo se je že v zraku, da se bliža kratka balkanska pomlad. Ta letni čas ki daje zapadnira Evropejcem vsako leto dva do tri mesece priliko sanjariti in pesnikovatl o cvetni pomladi, br-stečih popkih, o mladi ljubezni, traja na Balkanu samo nekaj dni. Včeraj je bilo še ledeno-mrzlo, naletavale so Se pomešane s prScem snežinke, ki so se vrtlnčlle vzdolž belgrajskih po vetru prepihanlh ulic.
>... In danes to milo mehko pomladansko vreme«, je mislil dvorni minister Antlć.
Proti svojemu stalnemu običaju, da je imel trdno zaprta okna in zastore pri svojem mogočnem Packardovem avtomobilu, je bil spustil eno šipo In v globokih dihih zavžll dišeč večerni zrak Veliki, črni voz je drvel po drevoredu kneza Aleksandra proti Dedinju.
Prvo zelenje vitkih topolov se je zgrozilo pod zadnjim toplim ljubkovanjem rdečega sonca, ki je počasi zatemnllo v modri sopari velike ravnine onstran velikih veletokov. Lahen zlat drget je vdahnil poslovilni poijub na nežno, mlado listje.
In nato je nastala noč. Brez prehoda, nenadno. Lahno mrazenje je napotilo Antlča, da je zavrl okno zopet kvišku. Naslonil se je globoko v blazine.
»še dva dni, in potem bo konec tega brezplodnega, odvlSneera govoričenja paradnih domoljubov, ki so jih zmotili ti protesti In nasitile parole inozemske propagande. Z njihovimi tlradami o narodni časti, o dolžnosti zvestobe In sličnlm«.
Kako je bll vendar bombastično kot govornik radikalne stranke nastopil Mlša Trlfunovlč, ilol^i prhi srpiinjnSolsKi nrofr.sor, k' gn ip ljudstvo obdarilo z vzdevkom »konj'. Temno-važno lice, ki ga Je vedno kazal, Je bilo še
važnejše,' še temnejše, ko je bil vstopil pri Antiču. Branil je bil manifest združene opozicije. Tisto čvekanje, v katerem so bila pomešana otročje — naivno načela iz orožarne že davno minule dobe z prevzetnimi frazami. ' »Tem je pa tudi treba, da slpljejo sedaj z manifestacijami okrog, ti združeni«, je mislil Antlč. Sedaj, ko se je princ tako trdno zavezal, da sploh ne more nazaj, ženejo se pa za popularnostjo, kakor običajno. Ko bi ti ljudje le vedeli, kako se' dela politika, kako in kje se predejo niti — da, takrat bi pač bili tudi politiki. Tako pa bi to le radi bill. Po PaSiču v državi sploh ni bilo nobenega politika več. Samo dlletantje se koSatijo s svojim malim znanjem In veliko prevzetnostjo. In morda bo sedaj enkrat končno napočil dan, da bo Pa-šič dobil svojega vrednega naslednika. Ravno tako spretnega, ravno tako okretnega, ravno tako obdanega po mistiki moža, ki ve kaj dela, ki ima dva lica: eno, s katerim stopi nasproti svojim sotrudnikom in množicam, in drugo, s katerim prede v kabinetu fine niti, katere mreži z ozkimi petljami ne more nihče uiti«.
Avto je bil dosegel višino Dedinja in krenil stran proti Belemu gradu, ki ga je bil namenil ranjkl kralj prestolonasledniku In v katerem je sedaj stanoval kraljev namestnik. Nujen poziv princa je bil spravil Antića sedaj na pot k Belemu gradu.
»Kaj neki bo zopet«, je preudarjal Antič, ko je stopal z lahnim pozdravom mimo službujočega pobočnika po širokih stopnicah navzgor. »Menda zopet srd nad patriarhom, ali pa z nahujskaniml neumnimi mladiči, rezervnimi častniki, ali...«
Oba gardista v rdečih hlačah »ta mu odprla vvnta 7, vpliiftml kmpfktmt .4npnmt, ki so no--lie bele rokavici- /vniič je stal pi-cii pr.;iceni, čegar najtesnejše misli je poznal, čegar naj-
rahlejše geste so mu nevftrljlvo razodevale njegove čutne nagibe
Princ je sedel za svoti pisalno mizo, mrSav In tanek, nervozno poigravajoč se z nožem za papir. Dva moža v uniformi sta mu sedela nasproti. Koslč, g široko In ogromno, z naprej porlnjeno oglato glavo z na kratko ostriženimi lasmi In po vojaSko pristriženimi brki, pokrivajoč beli križ Karadžordževe zvezde s srditim svitom v ostrih malih očeh — tak je bil šef generalnega štaba Koslč. Drugi Dušan 81-movlč, gizdalinski vzravnan v svoji modri, tesni letalski obleki z v tilniku vzravnano glavo in nazaj upognjeno brado bolj kakor navadno zakopano v zglbe na vratu pod naprej molečim nosom.
»Hudimana razburjena zabava je morala biti«, je šinilo Antiču v glavo, ko se je bil z globokim poklonom pojavil pred princem, ki je vstal. In z naglim pogledom ošinll razburjena obraza obeh generalov. Ali je bll že zopet Slmovič vzrok? Ubogi princ! Za človeka je vendar prehuda preskušnja živcev, ko se mora jeziti s tem svojeglavnežem.
Pozdrav je bll kratek. Slmovič in Antlč si že dolgo nista bila dobra. In tudi tokrat je Antič le s težavo premagal osebno nevoljo, ki jo je občutil proti temu domišljavemu generalu. Ravno tako malo, kakor se Slmovič ni trudil, da hi kazal prijazen obraz pred možem, ki ga je smatral za svojega ' osebnega sovražnika.
Ostro, kot teg'a cel6 Antlč nikoli nI bll slišal, je zvenel prinčev glas:
»Ponovite, Simovlč, še enkrat kar ete mi ravnokar rekli«.
Koslč je napravil nenadno kretnjo z roko, kakor da bi hotel Slmovlču prepovedati, da bi govoril. Ta pa toliko, da je priklonil glavo pred princem, je sedel potem še bolj negibčno, še bolj vzravnano
»Rekel sem, da je armada najodločneje proti paktu. Rekel sem, da je razburjenje v častniškem zboru tako veliko, da ne more več upadati. Rekel sem, da se ne sme Iti preko odločnosti mlajših častnikov, da preprečijo to nnrodno sramoto. In opozarjam na 2П. maj 1903. leta ...«
Antlć je bil posKoćil. Njfcgovo bledo lice иа je bilo skrčilo v spako groze in ogorčenja. Z naprej Iztegnjeno roko je storil korak proti monotono in glamno govorečemu generalu. Njegov glas se je prevračal.
»Kaj se predrznete? Kako si upate v tej h191 tako govoriti? Ali sploh veste, kje se nahajate?«
»On je prismojen. Visokost, je popolnoma prismojen«, je kliknil Koslč vmes. »Povedal sem vam že, da je Simovlč norec«.
S stisnjenimi ustnicami z za prst nabreklimi žilami na visokem čelu, je sedel princ. Igra z nožem za papir je postajala še bolj nervozna.
>. da, da, na tisti 29. maj 1903. leta, ko sb mladi, domoljubni častniki srbske armade u-morlli kralja, ki je hotel voditi politiko proti volji svojega naroda In svoje armade«, je končal Simovlč svoj stavek, kljubovalno In ne da bi se dal motiti po viharju, ki ga je bll razbrzdal,
Antlč je odrevenei. Ni verjel svojim ušesom. Take grožnje, tukaj na gradu, pred princem — spomin na grozno dejanje častniške zarote kot analogon današnjemu položaju, tiste zaroto, ki je pomorila zadnjega Obrenovlča in njegovo ženo lepo Drago MaSin, iz katere se je rodila skozi leta vsemogočna častniška klika, ki je terorizirala državo dokler ni energično posegel vmes kralj Aleksander Karadjordjevič — grozno, neverjetno, ni mogoče misliti.
»Prismojen, saj vendar pravim, prismojen!« je ponovil Koslč. »Saj ne veš. kaj govoriš!«
Mal, porogljiv smehljaj je igral okrog usten negibno sedečega Simovlča.
»Vršim samo svojo dolžnost nasproti kroni. Izrekam mnenje častniškega zbora. Idlte v gar-nizije, povprašajte pri poveljnikih polkov, o razpoloženju njihovih častnikov. Prepričajte se sami, ne samo po skrbno fi'izir?Tilh poročilih starega Pešiča«.
(Dalje prihodnjič)
Diplom. Opfiker Ca KRONFIISS
Kfoffenlnrf Bahnhofsfr*«'" 15
Bis auf wciteies jedca Vormittag (eschlosscn.
Rtr4n в. — Atfv. 100.
KAKAWANKE> ГОТЕ
Sobota, IS. derembra 1943.
MM vs« stole iiiiri Dvif $11111411. ||)ш SWETA
K božični ccstnl zbirki Hitler Jugcnda dne 18. in 19. decembra
Otroci In igrače spadajo skupaj, In človek ■1 kar ne more predstavljati, da nekega dne ne bi bilo več nobenih igrač. Koliko vzgojnih momentov za otroka je 7,aslguranih v igrači In koliko 9'ečnlh spominov iz otroških let se je drži. Najlepšim oblikam v svetu Igrač pač lahko prištevamo igrače iz lesa. Kdor se te dni sprehaja po mestnih ulicah, temu gotovo obvlae pogledi ob božično okrašenih Izložbah Hitler Jugenda, ki vsebujejo toliko lepih Igrač Iz lesa. Tedne, da mesece, so dečki in dekleta marljivo brkljali in tako omo.cročili, da bo našlo vsako dete pod božičnim drevesom igra-Co_ ki jo tako ljubi. Spretne, da, pač velikokrat umetniške roke marljivih dečkov in deklet so pričarale veliko pravljično kraljestvo, ki bo priredilo veliko božičnega veselja malim otro-_žkim srcem. Ce bodo sedaj vsi ti božični trgi v Gauu Karnten v prihodnjih dneh imeli vele-obrat, pač delo Hitler Jugenda z igračami ne bo samo prineslo veselja v vsako rodbino, ampak bo s tem tudi na izboren način pomagano zimski pomoči. Svojo veliko službo za zimsko pomoč pa opravlja Hitler Jugend šele to soboto in nedeljo, ker Je ona nosilka četrte državne cestne zbirke. Ce bomo v obeh teh dneh srečavall dečke in dekleta z nabiralniki, naj bo lepo darilo za zimsko pomoč zahvala za njihovo vzorno službo, kajti s tem Jim pomagamo najbolje, da dosežemo postavljeni cilj, ki 80 si ga postavili, namreč ta, da naj ima »njihova« državna cestna zbirka popolen uspeh.
Hraii Rralnburg
Schwarzenberg (Nezgode.) Pred enim tednom se Je posestnik Josef Buch Iz Schwar-zenberga ponesrečil, ko Je spravljal v pogon evoj kmetijski bencinski motor In zadobll tako močne opekline, da so ga morali odnesti od kraja nezgode. Zdravijo ga doma. — Franzlska Krschischnik posestnica v Schwarzenbergu, Je tako nesrečno padla da se je poškodovala na desni roki.
Zar*. (Iz vaške kronike.) V naAl občini so padli za FUhrerJa in Reich: na Zapadu Grenadier Johann Markel iz Oberzerza in na Vzhodu Grenadier Anton Jensterle iz Unter-Daine, ter Grenadier Franz Lauter iz Salilog. — Sirom znanega posestnika Aloisia Jemeza Iz Dautscha so zvlekli bandit! v Novake in ga tam na zverinski način umorili. Zapužča ženo In sedem otrok. Banditi so brezobzirno izropali hišo ter odvedli vso živino in mnogo živil. Mnogoštevilna družina je zašla zaradi tega v veliko bedo. — V hiši kolarskega mojstra Valentina Kaiserja v Oberzarzu Je nastal 11. decembra 1943. ogenj v dimniku, ki se je hitro razširil na podstrešje. S hitro pomočjo sosedov in moštva carinske obmejne straže so preprečili najhujše. Ogenj je bil pravočasno poga-sen in je hiša ostala še uporabna za bivanje.
3% sodne dvorane
Ni mu bilo mar cene
24 letni Franz G. iz Kreisa Krainburg je bil v Villachu pekovski pomočnik in mu nikakor ne bi bilo treba spuščati se na polzka tla nedovoljenega trgovanja. G. se Je lotil inozem-ekih delavcev in vojnih ujetnikov, ter kupoval od njih tkanine po zelo visokih cenah in trgoval s temi stvarmi s precejšnjim dobičkom; dokazano mu Je, da je med drugim prodal naprej 3 metre blaga za obleko po 300 RM in 20 metrov blaga za perilo prav tako za 300 RM. Tihotapec je bil obtožen pri Landgerichtu v Klagenfurtu radi pregreška proti predpisom o cenah in radi nedovoljenega občevanja z ujetniki. Obsojen Je bil na štiri mesece ječe
in 3C0 lUI denarnp kazni. Razen tega Je zapadel prebitek Iz teh umazanih kupčij v korist državne blagajne.
Tatovi v hiSi
Nekemu mesarju v Bleibergu, Kreig Villach, ' so bili v teku letošnjega leta ukradene različne stvari. Med drugim tudi iz neke omare ki Je bila odprta s ponarejenim ključem, šest parov svilenih nogavic, več kot štirje metri volnenega blaga, ovčje volne, dve prešiti odeji, deset lanenih rjuh, mesarski predpasniki In slično. Nadalje v neznani množini klobase, meso, špeh, mast, vino, kakor tudi usnje in nekaj vreč s 100 do 150 kg narezane repe. Teh tatvin sta bila osumljena dva mesarska pomočnika in sicer v Mannsburgu rojeni 30 letni Stefan S t r a C h in 27 letni Franz Benedikt roj. v Blt-nbaumu pri ABllngu, Krels Radmanns-dorf, ki sta bila zaposlena pri okradenem mesarskem mojstru. Strach in Benedikt sta bila obtožena pred kazenskim sodnikom poedlncem pri Landgerichtu v Klagenfurtu radi teh tatvin: Strach je priznal, da Je del stvari ukradel, Benedikt pa je skušal tajiti tatvino še, kb ga je tatinski drug pred sodnikom spomnil na skupno izvedeno tatvino zaboja a 25 kg sladkorja. Strach, ki Je bil težje obremenjen, je bil obsojen na devet mesecev, Benedikt pa na šest mesecev Ječe.
rfportwi poroćcpfllcc
Kot predhodna priprava za predstoječe re-vanžno srečanje ASIiiiga z MUnchenom, Ki bo kakor predvideno v Januarju v ABllngu, so povabili ABlingerJi preteklo nedeljo KAC-ovo moštvo iz Klagenfurta na revanžno srečanje. KAC je nastopil v postavi:, Koinik, Eberhard, Kronig, ABllng pa so zastopali brata Strumbl in Payer, že prvi boj v Klagenfurtu se Je končal z visoko 11:2 zmago ABllng, revanžna borba v ABllngu pa Je dala še bolj prepričevalno zmago domačih 9:0. Gostje iz Klagenfurta so sicer pokazali lep napredek, vendar niso mogli napram rutiranim ABlingerJem doseči niti točke in so se skoro vse igre končale z gladkimi 3:0 zmagami ABlingerjev.
Športni drobiž
Ugodno vreme je ponovno zvabilo nogometaše na zeleno polje. V Klagenfurtu sta se srečala preteklo nedeljo v prijateljski tekmi pred številno publiko dva domača kluba, KAC-Rapid in' novoustanovljeno moštvo Ц. Po zelo pre-menljivi Igri, v kateri je prišlo ff-moštvo takoj v pričetku s 3:1 v vodatvo so KAC-Rapidovci po zaslugi odličnega SafatHka do odmora izenačili in prišli s 6:3 v vodstvo. V drugem polčasu so ff-ovci s stalnimi hudimi napadi zopet izenačili In šele v .zadnji minuti se je levemu krilu Belacku posrečilo zabiti zmagonosni gol in postaviti končno stanje 7:6 v korist KAC-
Raplda. Tekmo Je sodil g. Rleder. -*
wienerska Vienna, zmagovalec Tschammro-vega pokala, Je preteklo nedeljo nastopila v medmestni tekmi v Schweinfurtu. Vienna je visoko zmagala a 6:1.
*
V Wlenerskem prvenstvu je na vodstvu tabele FAC 8 16 točkami In 10 igrami, sledi WAC z 11 tekmami in enakim Številom točk kot FAC, na tretjem mestu je Vienna z 14 točkAni In 8 Igrami, sledijo pa: Austria, Mar-kersdorf Itd.
*
Za otvoritev letošnje smučarske sezone v KčLmtnu bodo Izvedeni 1. januarja novoletni skoki na 65 m skakalnici v Planltzi.

%
a

Naravna posledica svetovnega nazora, кГ zanika družino kot temelj, je, da mladina posurovi in se sipridi v zločince. Strahotna slika, ki je ne opisujejo samo Nemci, marveč so jo popreje opisovali tudi britanski in amerikanski opazovalci, je bila v teku te vojne potrjena; Mladina v Sovjetski zvezi nima spoštovanja niti pred ljudmi niti pred Bogom. Ne zanikamo, da tudi pri nas — kar skoraj spada v tako zvana nora leta — mladina skrivoma kadi in kvarta. V Sov-
jetski zvezi pa je to neka oblika mladinske »zaposlitve«. Dečki more in kradejo in že 12—13 in 14 letna dekleta so zapadla prostituciji. S to sprijeno mladinsko vzgoja pa primerjajmo strumno držo naših dečkov in deklic, ki so deležni skrbne vzgoje starcev, šole in Hitler Jugend in nato še v Reichsarbeitsdienstu in vojski. }Iočcmo jih vzgojiti v žene in može, v katerih so resnično utelešene čednosti človeške nravnosti.
Najvišje cene za vence v adventu
Na podlagi § 5 šeste naredbe ki jo je 2. V. 1941. leta Izdal Chef der Zlvllverwaltung v zasedenih ozemljih Kftmtna in Kranjske (ukazni In naredbenl list št. 2.) so določene za zasedena ozemlja Kftmtna in Kranjske sledeče najvišje cene za potrošnike glede prodaje vencev, ki jih proizvajajo poklicni vrtnarji; I. ven«ci 8 premerom (od.vnanjega roba do vnanjega roba) 60 cm, v višino 15 cm in širo-kostjo 12 cm: RM 6.—; П. venci s premerom 50 cm, višino 12 cm In širokoetjo 10 cm RM 4.50; III. venci e premerom 50 cm, višino 10 cm in širokostjo 8 cm RM 3.—
Te najvišje cene veljajo izključno za vence z navadnimi obodi, ki so sestavljeni Iz najboljšega. materiala, pristriženi, strokovno Izdelani, brez prldatkov. Za vence iz manjvrednega materiala morajo biti cene primerno nižje. Glede označbe cen veljajo topogledna določila. Prekrški te naredbe bodo kaznovani po obstoječih predpisih.
Naš! vojaki pozdravljajo domovino
Iz Zapadne Nemčije pošiljajo pozdrave sledeči gorenjski fantje svojim staršem, sorodnikom, znycem in znankam: Brata Alois In Vinzenz Pototschnik Iz MOschnach; Welu-schek Josef Iz Bresiach; Gubanetz Johan iz Wesza; Knes Johann iz Unter PIrnitsch; Ko-privBchek Stephan Iz Morftutach; Lunar Vinzenz iz Jauchen; Paulln Anton Iz Moste-Sche-
raunltz;Mazzlni Vinzenz iz Salrach: Jelouschek Franz Iz MUhlberg: Bogatai Matheus iz Log; Per Nikolaus iz Blagowltz; Jemetz Bartolo-maus iz Osredka-Weintai; Piwetz Rudolf Iz St. Martin bel LIttal.
Iz Vzhoda pošiljajo pozdrave vsem gorenjskim očetom, materam, fantom in dekletom. Grenadlrjl: Grill Alois, HI. Kreuz ABllng; ZIrmann Srečko, St. Velt a. d. Sawe; Schuster-schitz Franz, Staneschitz, St. Velt a. d. Sawe; Tarmann Franz, Kronau; Udennann Josef, Kronau; Jeklar Alois, Koprivntk; Wldmar Blaž, St, Georgen; Wllfan Vinzenz. Otok; Wa^ cak Franz. Domschale; Wolkar Johann, Dobi, Domschale.
Doslej 5569 prijav za vojno poklicno tekmovanje
Do 11. decembra se je v Relchsgauu Karnten prijavilo že 5569 tvornih mladeničev In deklet za vojno poklicno tekmovanje. To število bo v prihodnjih tednih še naraslo, ker se še vedno sprejemajo prijave. Tako dokazuje tvorna mladina Kilrntna FUhrerju svoje neomajno pri« pravljenost za službo v domovini.
ytlate gospodarske novi€c
Turški ministrski predsednik Saracoglu je
izjavil v nekem govoru, da so državni Izdatki že dosegli vrtoglavo višini 900 milijonov turških funtov. Od tega odpade 70 odstotkov sa« ' mo na Izdatke vojaške uprave.
Dr. F. J. LakM
AoMchiMiden! Anfliewahreiil
n[)euf9elt mfthnfUSi'h und ptakfiseh
236. STUNDE,
Einige unpersonliche Redensarten,
1.	Es geschieht melten (es komint selten vor), dalj einer diese StraUe verfehlt.
2.	Es kam so weit, daI3 sie sich scheiden lielJen.
3.	Wie kammt es, daB sie heute dienst-frei sind?
4.	Wie gef&llt es Ihnen hier?
5.	Es ist allgemein aiifgefallen, daB Sie so schlecht aussehen.
6.	Es heiBt, dalJ morgen der Gauleiter kommt.
7.	Es fehlt ihm an Mut, dies zu tun.
Redkokdaj s« zgodi (se pripeti), da kdo zgreši to cesto.
Prišlo je tako daleč, da sta se^dala ločiti.
Kako to, da ste danes prosti službe?
Kako vam je všeč (vam ugaja) tukaj? Vsem se je čudno zdelo (pri vseh je vzbujalo pozornost), da ste na oči slab.
Pravijo da pride jutri Gauleiter.
Hatten Sie das richtig iibersetzt?
1.	Das ist mein Platz.
2.	Das waren wirkliche Kiinstler.
3.	Wessen Platz ist das?
4.	Wessen Schuhe sind das?
5.	Was fiir Biicher sind das?
6.	Wer ist da? Es ist Dein Freund Kari.
Ich bin es, — Wir sind es.
Tu je moje mesto.
To so bili pravi umetniki.
Čegav je ta prostor ?
Čegavi so ti čevlji?
Kakšne knjige so to?
Kdo je tu? Tvoj prijatelj Kari. Jaz sem
Mi smo.
Kurz, aber gut (Der Kaufmann und der Seemann.)
Ein Kaufmann fragte einen Seemann, was fiir einen Todes sein Vater gestorben sei. Der Seemann antwortete: »Mein Vater, mein GroJivater und mein Urgrofivater sind alle auf dem Meere verungliickt.« »FUrch-test du dich denn nicht«, fuhr der Kaufmann fort, »auf die See zu gehen?< »Aber sage mir doch,« versetzte der Seemann, »wie ist
dein Vater, GroBvater und UrgroBvater ge-t storben?« »Die sind alle in ihrem Bette gestorben«, erwiderte der Kaufmann. »Wie«^ sagte jetzt lachelnd der Seemann, »und du fUrchtest dich nicht, zu Bette zu gehen?
1.	Seemann, der — mornar, pomorščak
2.	UrgroBvater, der — praded
3.	verungliicken — ponesrečiti se
4.	fortfahren — nadaljevati
5.	auf die See gehen — na morje iti
Ni tako pogumen, da bi to storil.
Einige Sprichwdrter.
1.	Wer selbst geht, den betrugt der Bote nicht,
2.	Bissige Hunde haben zerbissene Ohren.
3.	Die Gesinnung ist dasjsnige, was den Wert oder den Unwert einer Handlung ausmacht,
4.	Wen Falschheit krankt und Undank qualt, der gehe beizeiten aus der Welt.
5.	Wer eines Menschen Freude stort, der ist keiner Freude wert.
6.	Wer «ich nicht nach der Decke streckt dem blciioen d;c FiiBe unbedeckt. .
Kdor gre sam, tega sel ne goljufa.
Popadljivi psi imajo prcgrizena ušesa. Mišljenje je tisto, kar tvori vrednost ali ne-vrednost kakšnega dejanja.
Kogar žali hinavstvo in tare nehvaležnost,
ta naj začasa odide iz tega sveta.
Kdor moti veselje kakšnega človeka, sam
ni vreden nobenega veselja.
Kdor St ne stegne primerno odeji (kdor ne
živi primerno svojim dohodkom), temu
ostanejo noge nepokrite.
Zgodbe ћжеж pollli^e
Mož odtehta dve ženi Se v 18. stoletju pravo Švicarskega mesta Bern nI posebno visoko ocenilo pričevanja žene. Za polnoveljaven dokaz sta zadostovali so-dliču n. pr. izpovedbl dveh tnoSkih prič. Ce eo bile priče ženskega spola, so morale najmanj štiri Izpovedati soglasno, da so jih smatrali kot polnoveljaven dokaz.
Vallkanekl jetniki V okviru liiej svoje male mestne države izvršuje papež kot suveren po ustavi z dne 7. junija 1929. najvišjo zakonodajno, Izvršilno In sodno oblast. Kazenski delikti so seveda v vatikanski državi redki, vendar stoji v senci Petrove cerkve tudi mala JetnIAnica, v katero zapirajo uboge grešnike, ki Jih tu pa tam obsodi po nalogu Svete stoUce papeSki guver-
ner na zaporne kazni. Približno pred tremi leti Je bil nek pripadnik vatikanske države obsojen na Štiri leta Ječe, ker Je kot nameščenec vatikanske knjižnice zlorabil fonde, kt
Vedenje ob letalskem alarmu Glavno pravilo: Ohraniti miri
Nobene luči, ako ni popolnoma zatem« njeno. Vzeti prtljago za v zaklonišče in sc| podati v zakloni&čp ali zaklonski jarek.
so mu bili dani v upravo. V zadnjih desetlet^ Jih pa se Je le malo ljudi seznanilo z vatikansko JetnlSnlco, ki Je danes prav za prav le šg almbol papeževe suverenosti,
Robota, 18. decembra 1943.
KARAW ANKEN BOTE
Btran 7. — #W. 100.
AMTLICHE BEKANNTMACHtNGEN
eozialTeniebernnBskaur fHr die beitetzten Geblete KSniteiit nnd
___Kraing In Kralnbarg_
, Sektkm Lei>dwirt«jh»ft B — 1052/7, 1150. 5181. 5171,
Bekanntmadbung
Der Beauftraete fflr Sozialvkrelcheraiur beta Ch«f d«r Zlvfl-hat mit eemer Siebenten DurchftJhrunspsbwtimmune rom 23, November 1943 rur Verordnune vom 6. Dezember 1942 aie Beitraer« «ur Lnfallverelcherumr ftir landwirtechaftliche Un-lornenmer, deren Bhegatten und tosetiee Fainilieiianjceb5riire wie lolart feeUreeeUt:
fUr den Unternehaner mit. • .
fUr den Eheeratten mit.........t
lUr Jede« eonetlere im Betriefce be-
•ch&ftiirte Familienmiteiied mit • • 2 Reichtmark j&hrlich . vpn dieeer Beitraeepflicht sind nnr j
. i Relchemark iHhrljch • 2 Reich^ark jtlhrlich
v.» Ti" jfu' 'iinr jene FamillenangehBriMn Г Jl51- "'® bereita anf Grund emer versicherunitspflichtiRen Be-unter	wnd, lowie BchulpfllchtlKe Kinder
Der ^itrae ftlr dae Jahr 1948 let топ den landwlrtecha.ftll(3hen Untemehmern (Besitsern., Pfechtern) bis 81. Dezember 1943 an die oozmvereicherunsekaMe in Krainburtr zu entrichten. _ .Die zahlmiCTpfhchtliten Unternehiner erh«lten топ den Oe-eieindetotern Zahlkarten. Die Bereehnune dee Beitrase* ^lieet oen Untemehmern.
Auf_ der KUckeeit« dw ZahlkaKenabechnittee tet senau ansu-fttr wieviel Personen der Beitpajar entrichtet
Bebeu, fUr welohe und fttr wieviei Јг^ЛЈОпеи аег oeiir&fT 0П1Г1СП1е1
aL Eujee^đer hat eein«n Vor- und Zunameiu meinen Wohn-©rt u^ die Gemelnde deutlich leeerlioh anzufUhren.
ТЧ- t-У Li	leeenipu anzuiunron.
Die Nichtxahlune der Beitr%g@ iieht neben den Stra-ffoljcen die swaneewewe Bintreibuiur, welche Menrkoeten verur»acht, na(^ •ich. Au^rdem wird der Anepruch auf die VertioherunKelelstun* gen relfthrdet.
^ Г Inhalt und den TJmfang der LeistuTuren eind die Qe-ttelndeamter ^ durch ein beflonderee Schreiben unterrichtet. Auf Verlangen erteilt auch die Kaese hiertlber iedeneit Auekunft«
Krtittbttrsr. den 25. November 1948.
leS.e^S) Der loiter: иеж. Anton Tropper, Verwaitanindirektor.
Bla^Jn* za BOdalxfto zavarovanje za zasedena ozemlja Koroftfce fat Kranjeke v Kralnbnrgn
Oddelek ж» poljedelatvo.
B — 1052/г 1150, 51S1, eiTi
Razglag
PoverJenOt za socialno zavarovanje pri šefu civilne uprave Jb 8 svojo sedmo Izvršilno določbo z dne 23. novembra 1043. k odredbi od 6. decembra IMZ. določil prispevke k nezgodnemu eanrapovanju ка kmetovake, njihovih zakonskih drugov in drugih svojcev kakor sledit
гл kmetovalca......4 RH ktno
xa zakonskega druga .... 3 RM letno M vsakega drugega т kmetiji
zaposlenega svojca ... 2 RM letno
Od plačevanja teh prispevkov so oproščeni le oni svojci, ki so že na podlagi kakega drugega delovnega razmerja eavarovani, kakor tudi šoloobvezni otroci pod 14. leti.
Prispevek mai leto 1943. se mora od kmetovalcev (posestnikov, najemnikov) do 31. decembra 1943. plačati blagajni za socialno zavarovanje v Kraln/burgu. Kmetovalci, ki so dolžni plačati prl^vek, dobe od občinskih uradov položnice. Vsak kmetovalec mora prispevke sam obračunati.
Na zadnji strani položnice se mora natanko navesti, ва katere osebe In za koliko oeeb se prispevek vplača. Dalje mora vplačitelj tudi natanko navesti svoje ime, priimek, stanovanje In občino.
Kdor prispevkov ne bo plačal, bo kaznovan, tn poleg tega ве bodo prispevki prisilno izterjali, kar bo povečalo stroške. Razen tega je ogrožena pravica do zavarovalnih dajatev.
O vsebini in obsegu dajatev so bile občine obveščene s posebnim dopisom. Na zahtevo daje pojasnila vsak čas tudi blagajna.
Krainbnr;, dne 26. novembra 1943.
Der Lelteri gez.: Anton Tropper, Verwaltimesdirektor.
LehrlingsprOfnngen 1944
Die Qauwirtschaiftskammeir K&rnten hftlt in den Monaten JBnner und Februar 19# die nftchsten r^elm&Blgen Lebr-abschloBprttfungen ab.
Zu diesen FrUfungen haben slch bls l&ngstens 5. №n-ner 1944 anzumelden:
1. Gewerbllche und kaufmSnnische Lehrlinge und An-lemHnge, deren vertragllche AusbUduogszeit bi# sp&testenS EO. 4. 1944 endet;
a. m&nnllohe gewerbllche und kaufm&nnlsche Lehrlinge, die dem Geburtsjahrgang 1927 und Alter angehSren und deren vertragUche Lehrzeit bls spatestens 31. Oktober 1944 endet. Die Zulaasimg zur Prlifung braucht nicht zu erfolgen, wenn Lehrbetrieb oder Berufsschule unter Hinwels auf mangelhafte Leistungen in der Ausbildungszeit der Zulassung ausdrilcklich Mddersprechen;
S. m&nnliche gewerbllche Lehrlinge, die AngehSrige des Geburtsjahrgamges 1927 und ftlter sind und deren vertragUche S%j&hrlge Lehrzeit bis spatestens 30. April 1946 endet. Die Zulassung soli nur dann erfolgen, wenn Lehrfirma nnd Berufsschule gegen die vonzeltl^ Prilfung dee Jugendllchen kelne Bedemksc erheben.
Die PrUfungsanmeldungen sind mlttels der vorgeschrie-benen Drucksaohen bel der Gauwirtschaftskammer K&mten, Dezemat filr Berufsausbildung in Klagenfurt BabnhofstraQe Nr. 4i2, elnzureichen. EJs wlrd gebeten, die Einzahlung der Pril-fungsgebUhr mlttels Zahlkarte vorzunehmen und den Einzah-lungsbeleg in die Anmeldung elnzukleben.
Die Ganwirtschaftskammer Kilmten
Zahvala
Oto tragični smrti mojega ljubljenega so-proga, brata, strica, svaka, gospoda
Antona Sitar
smo prejeli k vseh strani toliko izrazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej pismeno zahvaliti. Zato tem potom naša naj-prisrčnejša zahvala za cvetje, vence, spremstvo na njegovi zadnji poti in za naklonjenost v dneh žak)etl ter za Izraženo sožalje.
Stahovlta—JHIg. Kreuz, 18. 12. 1943.
žalujoča žena In ostalo sorodstvo
KAUFHAUS KLAGENFURT
HILFT
PUNKTE SPAREN
durch Raparahw von SMlmp(#n
und Trikolwlich*
MaiiiBe.
vem« pwd ognlem In vlomom. Omare M tpl*« In knjlg#
HMS WEBNNI.
KloDenlurt HeydrtchdraK* I!
ArztHdior Sornitagsdionst
Kralnburg: Am 19. Dezember IMSt Dr. Stanlslaue Skul, Kralnburg Friibelsraee«.
Too tlefstem uneagbarrai Schmen g«, beugt, sebe Ich alien Verwandten und Bekaam-ten Ше traurlge Nachrlcht, daB meda Gatte
Pg« Ernst Seiger
tecbnlscher Beemter, Ог1арт1ч»рео]е11вг шм1 BUrg^ermeister der Oemelnde Schwerxendorf
tuM tm 40. Lebenejahre fOr tmmer verlaaeen hat. Der teure Verachiedene wurde am 12. Dezember 1943 Im Frie^of In Kralnburg be* graben.
SchmimQdorf—Wl«a, IS. D##. SOM. *	Die tMtraaemde Frao.
Нава pi. Samima, IJee Mayer roj. pL Seaseeea, baronica Anny Foratvr roj. pL Soniaeea tn A№ert pl. Samaesa kakor Emmertch Mayer bi barom Paol Fonter
naznanjajo т lastnem, kakor tixS т Imenu vaeh vnukov in pravnukov žaloetno vest, da J« njihova nad vae Ijufbijeoa mati, taACa, stara mati Is babica
Panla pl. Samasša
roj. Parcus
umrla po dolgem trpljenju, ki ga je ргешМа
z neekonCno potrpežljivostjo, v 80. letu #voj* starosti, dne 7. decembra IS^. v Veldeeu.
K večnemu počitku smo jo poloCUl т petek, dne 10. decembra IMS. na farnem рокораШИ« T Veldeeu.
Hkrati #e najtopleje zahvaljujejmo VMm, Id ■o naSo drago pokojnlco spremili na njeni zadnji poti in nam isrekli #voje aoduetovanj«.
V e 1 d • ■, Ljubljana, Budapeet. Sorocaba ((ВгакШја), т decembra IStt.
In tlefeter Trauer greben wIt alien Verw&n*. ten, Freunden und Bekannten die unfaObar# Nachrlcht, dafi unser InnlgvtgelieMer Genudd, Vater uad Schwlegervater, Herr
Fridolin Braih
teohniioher Direktor
beute alteufrUh im Alter von 08 Jabrtn dm
Opfertod erlltten hat.
Wlr baiben unser Uebetee verlorea. Wir werden imeeren tlefbetrauwten Toten am Sometag, den 18. 12. 1943, шп 10 ХЛлг im Frledhof in Kralnburg-Wart zur letzten Ruh# brlngen.
Kralnburg-Wart, Vetdes, KWginho* #. d. Bib#, 16. 12. IMS.
la tiefater Timnert Julia Brath, Gattin, Martha Mnlel, g«b. BnMi,
Tochter, Dlpl.-Kfm. Phil. Molel, Schwlcgersohn. Mit den Hlnterbliebenen betrauem die Betriebe-fUhnmg und Gefolgschaft der TeoctUwerk« dM Reichagauee K&mten in KraiiAuig Ihren vor> bildlichen technlecher Letter.
/
V globoki žaloetl »poročamo vrnem »orodni« kom, prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oče in tast, gospod
Fridolin Brath
tetudčnl dtrelrtor,
ki je moral prezgodaj žtrtvovati sto> ttvIJ** nje, v starosti 53. let.
Izgubili smo najljubše.
Blagopokojnega bomo pokopali v soboto dne, 18.12. 1943. ob 14. uri na pokopališče v Krain-burg-Wart.
Krainburg-Wart, Veldes, KWginhof s. d. Elbe, dne 16. 12.1943.
Globoko Calujočt:
Julta Brath, soproga, Martha Mulei, roj. Brath,
hči, dipl. trg. Phtllpp Mulel, zet. S preostalimi žaluje obratovodstvo in ushil-benci te)cetilne tovarne Reich%aua K&rntem ▼ Kralnburjru za svojim vzornim tehničnim vodjem.
Oi
Sim fiedcAcn^ ^уШ^мАЈкали.!
M jtdtm Poštami orhitlUdi

DEUTSCHE ® REICHSPOSI

War elne starka Lampe durch zwei tchwdchere ersetzt, sport vielleicht Strom, braucht jedoch dop. pelt soviet OSRAM-Lampen. Auch zu ihrer Herstellung obergehoren Energle, Ma> terloTund ArbeitsKrdfte. Desholb: Strom und Icmpcn sporeni
^ OSRAM ,
SEIT JAHRZEHNTEN

DARMOL-WERK
Di/ULiCHMIDWl
W I E N

GuteAnlage
Ihrer ЕгГраглше
uerlanoenSle den laiften> io№nAnlaoe-Katocber flbcrtrruci^Onmgtcs DMljMim und (tasVmnfr gcnsTpaimbeidrrgreercn und iltcftcn ВаиГраг1(а№ (ndaiDonau-Ajpcnwuca

NIVEA
2AHNPULVER
ijt ein feinei, ichSumendet Zahnpflegemittel von er-friichend oromoriichem Geschmock. Ei ill neu o*, schoffen worden fur jem Foil, doB Sie xur Zeit Nivea-Zahnposto nlAl iim mer bekommen kSnncn.
o prUilcl emrtl mojega dragega soproga In ljubljenega očeta, starega ateka, gospoda
ifiaimmida 3f£os€Aitw,
poeetnlka in kovača v JVeumarktlo,
se vsem, ki so s nemi sočustvovali In aam stali kakorkoli ob strani, ter vsem, ki ao ga epremUl na ladnjl poti, prav prisrčno labva-Ijujemo.	- — -.....
Neumarktl, 1в. 13. IMS.
Neutolažljiva tena Tbererfe, hči Elisabeth, stn BtOnmaa.
In tlefeter Trauer geben vtir alien Verwand-ten, Freunden und Bekanntea die unfaBbara Nachrlcht vom Ableben uneeree InmlgatgreUeb« ten Sohnes, Bruders und BrKutlgame, Oee Herrn
Hans Jalle
BetriebefUhrer
d«r beute allzufrUh Im Alter von 40. Jahren den Opfertod gestorben let.
Wlr werden imseren unvergeBllchen Toten am Samstag, den IS. 13. IMS, um 14 Uhr Im HeMenfrledhof In Kralnburg zur letzten Ruhe betten.
Kralnburg-Wart, Lalbach, am 16. 12. IMS.
Frieda ЈаЛе. geb. Laekmean, Mutter, KmI Jalle, Bruder, HKdy Budemch, Scbweetw, HUde Sandler, BrauL
M!t den ISnterbUebeiMn trauera <9e Betrtebe-
fUhrung und Gefolg&chaft der Textllwerke dee Reichsgaues K&mtem In Kralnburg um Ihren vorbildllchen, etets elnaatz- und hllfeberelten Betrlebefilhrer.
v globoki žaJoeti »poročamo vsem sorodni-kom, prijateljem In znancem, da je tunrl nM Шсгеоо ljubljeni sin, brat in zaročenec, gospod
Han* Jalle
BetriebefUhrer,
ki je moral prezgodaj žrtvovati noj« življenj#^ T etarostl 41 let.
Nepocsabnega pokojnika bomo ц>гешШ na zadnji poti v soboto, 18.13. ob li. url na Hel-denfrledhof v Kralnburgu.
Kralnburg-Wart, Lalbacb, dae 1«. lA. IMA.
Frlede Jalle, roj. lAokmaim, mati, Kerl ЈаПе, brat, H&dy Rudeseh, sestra,
HUde Sandler, nevesta.
S cvojd žaluje za svojim vzornim požrtvoval^ nlm obratovodjem, vodstvo In uslužbenci t<bcs> tllne tovarne Relchsgaue KIrnten v Kralnburgu
urlT
IT
stran 8. — 8fPT. 100.
KARA WANKEN BOTH
Sobota, 18. decembra 194S.
£ichtspiele
Allgemeine filmtreuhand C.m.b.H.-^weigstelle Veldes
Assling
xu.
17., 18.. 19., 20.
Sofienlund
PUr Jugendllche zugelassc.
21., 22., 23. XU.
Der Stammbaum des Dr. Pistorius Jugendllche unter liJahren nicht zugelassen!
Domschaie
15., 19. ХП.
Liebesgcschichten FUr Jugendllche nlcht jnjgelassen! 22., 23. ХП. ■
Das MUdchen vom Moorhof
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Krainhurg
17., 18., 19., 20. Xn.
Karneval der Liebe FUr Jugendllche auht zugelassen! 21., 22., 23. XII.
D 388
Mr Jugendllche zugelassen!
Laak
17., 18., 19., 20. XII. .
Nacht ohne Abschled
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
21., 22., 23. ХП.
Stadt Anatol
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Littai
1?., 19., 20. ХП.
Gefahrtin meines Sommeni Jugendllche unter 14Jahren nlcht zugelassen!
22., 23. ХП.
Frau Sylveline Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
Miess
18., 19. ХП.
Mebie Frau Theresa
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Neumarktl
17.. 18.. 19., 20. ХП Kohlhiesls Tochter FUr Jugendl.che zugelassen!
22., 23. XII.
Jugend
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Radmannsdorf
17., 18., 19. XII.
Der kleine Grenzverkehr
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
21., 22., 23. ХП.	'
Nordlicht
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Stein
17., 18., 19., 20. XII.
Der Hochtourist FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 22., 23. XII.
Symphonic des Nordens. FUr Jugendllche zugelassen!
St. Veit
18., 19. ХП.
Die Jungfem vom Bischofsberg Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelassen'
Schwarzenhach
18., 19. ХП.
Himmelhunde
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Veldes
17., 18., 19., 20. XU.
Diesel
Filr Jugendllche zugelassen! 21., 22., 23. ХП.
Der Stammbaum des Dr. Pistorius
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
Wart
18., 19., 20. ХП.
Salonwagen E 417
FUr Jugcndlicfte nicht zugelassen!
tVoiAeinertat
18., 19. XII.
Spate Liebe
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Zu Jedem Him rtir Ooiittxthe VVm-he^mchau:
an den Obstbiiumen vernicKtet man durdi eine Wint€r$prit;unq
SENF
PabruE C. Wengei, RIagenfurt
Fabrik C Wenger. Klagenfurt
Vsem pnjateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je naš ljubljeni sin
Selinon-Neu
'^»хткн iff.
študent,
K NihcUander & do.
Farben-GroBlandlnn« KLAQBNFURT lO.-Oktoher-StraUc Nr. 1.
v ovetocd mladosti 18 let dne 1. decembra umil na Gallenfelsu
Pokopali smo ga dne 3. decembra v Gori tschach. Vsem sorodnikom kakor tudi ostalim udeležencem izrekamo tem potom prisrčno zahvalo.
W o C h. F e i s t r i t z, 15. iXII. 1943
тгЧ
ИлМ ■ л
Johann, Amalija, starši Marija, Kristina, sestri
Uespart mit Mehi, 1 mitFettundBi - " und doch-gufv Weihnachfs-buckare!!
nach HdZipten ausdšm
Ob preraai mrtl mojega eoproga, ljublje neg« očeta, goepoda
FRAeEK S(E IHREH KAUFMANNt
Johanna Tarmana
se za izkazano eočutje prisrčno zahvaljujem vsem, vsem
Pabrik C Wensei Klaeenfur
Posebna zahvala pa veljaj darovalccm cvetja In vencev. Feuenvehru ter vsem. ki eo mojega pokojnega moža spremili na zsdnji poti
lui(;ela%%#'ne labrikHn
Blmbaum, v decembru 1948.
Braudi bare Masdimeii kautt
KURT FKICk
Klaseulurl
Salmstralie Kernrul t48()
zaJujoča žena Angela In aitUco Johann
e^osi
Služb'j dnhi
Deklico, zdravo, siroto brez starcev, od g do 12 let, vzamem ta svojo. Dopise na K. B. Klagenfurt pod „Oberkrai-ner". 5810-1
I vajenca za pohištveno mizarstvo iz bližnje okolice sprejme
takoj: Josef Kreaar, Mobel-oiscnlerei, Wisch-marie 70, bei St. Veit Sawe.
2073-1
Služkinja vajena živine in poljskih del, dobi stalno mesto z dobro oskrbo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov ri K. B. Krain-urg pod 2072-1
Mlinar, ki zna dobro brusiti naraven kamen, se iSie. Dopise na: Strniischa Krain-burg, Habidtit-gasse 2084-1
Vajene« krepkega, ki ima veselje do kovaške in podkov-ske obrti, takoj sprejmem z vso oskrbo. Zerar Anton, Huf-sdimied, Prevojc J 8, Lukowitz.
2086-1
Mizarskega vajenca takoj •prejme: Splošno mizarstvo, Kuhar Josef, St. Veit a. d. Sawe 7J, Oberkrain.
2091-1
sprejmejo le mlinar zt valjčni mlin, hlapec za kmetijst vo, in deki« za kmetijstvo v mlinu Juvan, Mittergamling Nr. 10 #. d. S« we. 5 70 J-1
Шв se k dobri družini v Krein-burgu dekle z o-)ravljenim dol-nostnim letom ali mlajSe dobro in čisto dekle za hišno pomočnico. Ista bi smela stanovati eventuel-no tudi doma. Več ustmeno. Naslov pri K. B. Krainburg.
1009-1 Samostojna, zanesljiva hišna pomočnica nad 18 let stara, ki ima rada otroke, dobi radi omoiitve dosedanje mesto takoj ali pozneje pri Dipl. Ing. Pfeiderer Vel-des-Seebach iio 2021-1
Krojaški pomočnik išče mesta. Sprejme tudi službo hišnika, sluge ali kaj
primernega. Grem tudi Karntcn. Cenj. ponudbe na K B. Krainburg pod „Služba".
2o61-2
Odda v najem
Dvoje enosob-nih stanovanj oddam ob železnici Domschaie—Stein. Ponudbe na K. B. Klagenfurt pod „Takoj".
1517-3
Sobo in kuhinjo
oddam takoj mirnim ljudem. Milkovič Adam, Holm 56 bei Stein.
Prodam
Prodam gramofon kovčeg in 7 ploSČ Ze 200 RM. Bogata! Julija, Wart 412 bei Krainburg.
2037-«
Kitaro, srednjo, lepo in dobro ohranjeno, čisti
zvok, kakor tudi šolo za kitaro, ter tambu-raški prvi brač kupim. Miche-litsch Michael, upokojenec, Ra-domel 3, Stein.
2094-7
Kupim koncertno gitaro ali akkordeon cit re. Dam v zameno tudi radio zvočnik. Naslov pri K. B. Klagenfurt pod „Citre" 5825-7. Kupim globok, dobro ohranjen otrošHi voziček.
Ogled mogoč samo ob nedeljah. Ponudbe na K. B. Klagenfurt pod „Nujno". 5816-7
Menjam
moSkel" čevlje *1! elck-)
Menjam čevlje trično peč 1500
2enitve
v <do 220 v ali fotoaparat „Lei-ca" 4X6 zt Volksempfanger ali drug radio. Naslov pri K.
B. Krainburg pod 2062-15.
V Kronauu Meisternu iiče ali zamenja eno-
do dvosobno stanovanje s kuhinjo, mirna }
Članska družina iz Krainburga. Cenjene ponudbe na K. Bote, Krainburg pod 2060-15.
Vdovec, star 45 let, ki je dal oglas dne 27. novembra v K. B., se prosi, da pošlje svoj rta-slov na K. B. Krainburg pod značko „Želim ali spoznati". Tajnost zajamčena.
2098-21 Dekle, 23 let, s primernim posestvom in lepim
Menjam prima jazz trubo za I srajce it. 41. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Prilika 20)4-1
Tobačno seme s' popolnimi navodili za setev, pridelavo in pripravo za kajenje stalno razpošiljam. Naročilu priložiti 4 RM. Ignaz Medved,
Volkermarkt, Karnten. 2054-6
Vodno ^turbino 6 Ph prodam.
Schwarzendorf 115. 2075-6
Prodam 1 vrtalna stroja, malo rabljena, m motorni pogon, in enega novega za prebijanje, vse skupaj 7Л RM 1.300.— Jenko Josef, Radomle 65, pri Kamniku (Stein) št. 2083-6
Konja, dobrega za vožnjo, prodam, (cenjen RM 500.—) ali ga zamenjam za poljski voz samec. Ober Fer-nig 72. 2096-6
Motorno kolo Д00 cm, violino, diatoniino harmoniko zamenjam za pisalni stroj,filmski fotoaparat, klavirsko harmoniko. Ponudbe na K. Bo-„Ugodna žamete Krainburg pod njava" 1031-15 Zamenjam dvosobno stanovanje v Jarschach za en6 ali dvosobno v Domscha-lach. Pismene ponudbe pod „Lepo stanovanje" na K. B. Krainburg 1053-15
Zamenjam ple' menskega volt za kravo mleka-rico, brejo. Vol je sposoben za klanje ali za pleme. Naslov se izve pri K. Bote, Krainburg pod „Zamenjam" St. 1036-1 J.
Kupim
Sodarskega pomočnika z vso oskrbo v hiši, sprejmem takoj ili pozneje. So-darstvo Homan, Wart 17, Lahore pri Krein-burgu. 1045-1
Vajenca za krznarsko obrt in šiviljo, četudi ne prav dobro izurjeno, sprejmem takoj. Rudolf Bertschitsch, KUrsAner — Krainburg, Val-vasorpl. 13.
1018-1
Službe išče
Upokojenec išče primerne zaposlitve kot pisarniška moč, skladiščnik ali kaj sličnega. Pismene ponudbe je poslati na K Bote Krainburg pod „1. Januar 1S44"- i035-i
Išče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 14 in 16 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz tage ali trgovine v vseh kaKOvostnih razredih. Visoka nopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Trttiinger, Holz-groKhandel, Klagenfurt, VSlker-markter Stralie, Bahnubersetzung.
1O83-7
Menjam skoro novo črno, tei' ko zimiko suknjo s plišasto podlogo, vel. 165 za pisalni stroj, i'Uliko tudi potniški. Ponudbe ne K. B. Krainburg pod štev,
Dobro ohranjeno moško športno kolo dam za dobro moško zimsko suknjo, v. 165. — Zlato žepno double uro dam za gramofon kovčeg s ploščami ali za boljši fotoaparat. — Margarethen-berg 5, Wart. 1493-Ч
Kupim rabljeno, četudi bolj slabo nakovalo (ambos). Ponudbe na K. B. Krainburg, pod^ 2o;6-7.
Kupim elektromotor 4 54 do 7 Ph. Ponudbe na K. B, Krainburg pod
Kupim visoki navadni pisalni stroj v dobrem stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg pod J074-7 Kupim citre — koncertne. .Icraj BartholomSus, Scebadi 10, Flodnig. 2067-7
Zamenjam dobro ohranjen gepeJj za voz zaprav-Ijivček. Naslov pri K. B. Krainburg pod štev.
2065-15. _
Voznega vola 600 kg dam ла J do 8 letno težko kobilo. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2068-15.
Zapestno uro, štoparico, zamenjam za boljše smučarske čevlje št. 43 ali 44. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Ugodnost" 2089-15.
Menjam dobro uro budilko v lesenem okviiru za dobro žepno ali zapestno uro. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 2092-15.
Dopisi
lokalom želi znanja s fantom do 30 let. Obrtniki niso izključeni.
Slika zaželena. Cenjene dopise pod „Resnica in pravica" na K. Bote Krainburg.
2057-21
Obrtnik želi znanja z gospodično ali vdovo do
V nedeljo, 5. 11. v vlaku AGling — St. Veit. pozabljen velik, črn dežnik z zeleno palico in temnorjavo klu-ko, naj se proti nagradi odda n«
želez, postajo Laak/Z. 2063-21 Prejšnji teden sem v vlaku Podnart - Krain^ burg zgubil listnico s tobačnimi kartami <11 cca 35J RM go> tovine. Najditelja prosim, dft najdeno denarnico z vsebino vred odda proti visoki nagradi na K. B. Krain-' burg. 2059-22
v torek, dne 14. 12. sem v Krain-burgu na cesti od bivže gimna-
I., t_. :„,izije po Seeland-40_ et, ki ima _ J
nekaj premoženja in primeren lokal za mizarsko obrt. — Znanje nemSčine zaželeno. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Srečen Božič'' 2044-21.
2044-21
Ko berem Kara-wanken Bote in
bežno gledam med dopisi, tam vidim pod „Želim toplote",
da v samoti med nost imajo dekle-
29 letni nameiče-nec želi poznanstva v svrho že-nitve z gospodično, ki bi hotela postati dobra življenjska tovariSica. Pred-
orami <e zadnjijti živahne narave, ki razumejo
Šas nov praznik'
drami. — Ce res nesrečen si in sam, n« iSči sonca v samoti, če mlad si, sezi po lepoti, pa pridi k nam na sončno stran! Dopise na K. Bote Krainburg pod „Bela roža" It. 2097-20.
razočarano srce. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Razočarano srce" št. 2048-21.
20 letni mladenič, prijetne zunanjosti, visok, v ljubezni neiz-kulSen, želi radi
pomanjkanja znanje, dopisovati z dekletom enakih let. Cenjene dopise s sliko poslati na K. B. Krainburg pod „Prva ljubezen" 2080-20.
Krainburžan, ve sele narave, do brosrčen, srednjih let, želi izmenja ve pisem z flet nim dekletom do 20 let. Prednost imajo Gorenjke.
Pozne jiSa ženi-tev ni izključena. Сепјфе dopise
na K. B. Krainburg pod „Samotar" 2049-21".
Na samotni gori, s pogledom preko zameglene zimske prirode,
hitijo otožne misli moje k dekletu, ki nima nikogar na svetu, kateremu bi
stralSe do kokr-
Bkega mostu zgubil rjav gu-Iriiran plalč s sivimi volnenimi rokavicami. — Najditelj naj istega proti visoki nagradi odda na K. Bote, Krainburg.
1087-21
Ona znana damt, ki je bik opažena, da je naila
moiki dežni plašč na Jeeland-strafie, se napro^ ša, da ga (^da na K. B. Krainburg proti пач gradi. 2088-22.
V Krainburgu ali okolici le |# neznanokam zatekel pei „ilirski ovčar", ki
sliši na ime „čujko". Kdor bi o njem kaj vedel ali ga ujel, naj sporoči proti nagradi na K« Bote Krainburg.
2090-2%
Gospod (mizar po poklicu), ki se je peljal 2L II. 1943. T tfe%-jem razredu iz Litije na delo vi Villach, je vljud-^ no naprošen, da takoj obvesti, če
Mlad Gorenjec,
27 let star, išče_____, ______
v svrho ženitve mu je kaj zna-i no o modrem dežnem plaSču,
poznanstva s kmetskim dekletom od 17 do 22
katerega je po-
let. Cenjene do-j zabila sopotnica, pise s sliko na ki je izstopila v K. B. Krainburg Črnučah. Proti dobri nagradi prosi za takojšnje sporočilo Stanislava 8ko-fic, Oberfeld 27, Stein. 5813-22 Dne 10. decem-
od „Oglasim se le enkrat" štev. 2026-21.
Elektrotehnik želi resnega zna-smela zaupati za-Inj* s čedno go-klad svofe ,re- »podiJno do д8
kolice. Littai po'*^ ženitev mogo-želji, blodinke, , Dopise, .po pišite človeku, možnosti s sliko, ki ne išče spre-! ki se vrne, na K. membe, pač pa!Bote, Krainburg konca večne sa-|po<l i,Ugod,no", mote na Karaw,|st. 2035-21 Bote Krainburg
pod „Zvezda Iliru" 2076-20.
heka do želez, nadvoza v klancu Krainburg, zgubil žensko zapestno uro z jermenom. Najdite-
.....Iju plačam lee
54 letni obrtniklRM Nagrade. — želi znan,a v Oddati pri K. B.
_ »vrho ženitve z Krainburg pod
Mlad fant, 30 let, zasebnico ah vdo-l J055-22.
želi spoznati |vo, katera naj bi preprosto kmet-lbila dobra go-sko dekle od 26 spodinja in čute
Kupim prizma
daljnogled. Zwenkelj, Lau-fen_ 75. 2069-7 Kupim pisalni stroj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Eventuelna menjava" 2053-7.
Dobro ohranjen gepelj dam za
dober kmečki voz. Zavrl Johann. Vopoule 5, Post Komenda. 2070-15
Skoro nov ge-pclj zamenjam za mlatilnico s tresali. Naslov pri K. B. Krain-Durg pod štev, 1071-15.
Zamenjam , 4И let staro kobilo za brejo kobilo ali za irebico od 2 let naprej. — Naslov pri K. B Krainburg pod 2081-1;.
do 30 let. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod „Max" št. 2095-20.
30 letni upokojenec z lastnim domom v bližini Krainburga, osamljen, želi znanja z gospodično ali vdovo, ki bi hotel« krajšati dolgočasno življenje. Slika zaželena. Lc resne dopise s sliko poslati na K. Bote Krainburg,
pod „Prijetne urice" 2047-20.
Katero dekle do 20 let И hoče krajšati zimske večere z dopisovanjem. Naslov pod „Na Koroškem z dežele' na K. B. Klagenfurt. 5826-20.
ča žena. Ponudbe na K. B Krainburg pod „Gospodar" 2032-21. Slovenka, uradnica 24 let, bi se rada poročiU. Starost in poklic nista važna, tudi ne premoženje, ker ga tudi sama nimam, pač pa mora biti dostojen in pošten. Ponudbe na K. B. Klagenfurt pod „Družinsko življenje". 5817-21
IZQUhijPnO
Dne 6. t. m. mi je n« kolodvoru v Krainburgu zmanjkala velika svetlorjava usnjata aktovka z vsebino peril* in ključev. Izsledi tel ju tli one« mu, ki vrne aktovko, plačam visoko nagrada in naj javi na K. Bote Krtinburr pod „Nagrada* 2040-22.
Razno
čevlje, damikt in molke (Stra-ISenschuhe) na Bezugschein I. izdeluje po meri Maria Peklenik, Krainburg, Berg-. strafie i{.
M0£2|
v vlaku Cilli —
Laas v soboto 11. 12. pozabljen
črn ovratnik,
krznen, naj se.Knjigovodstvo * proti nagradi abonmaju povrne na žel, po-štni predal id stajo Laak/Z. iLaak t. d. Zaier, 2064-221