KRALJEVINA fig£& JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96‘—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
35. kos.	V	LJUBLJANI	dne	3.	maja	1939.	Letnik	X»
186. Navodila za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 19:19./40.
1X7. Spremembe uredbe o sprejemanju v službo, razporedbi zvanj itd. uslužbencev finančne kontrole.
188. Uredba o dopolnitvi uredbe o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov.
189. Uredba o podaljšavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih.
Uredbe osrednje vlade.
is«.
Dne prvega aprila tega leta je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939./40. Da bi ravnali vsi uakazovalci in računodajniki ob izvrševanju proračuna glede računovodstvene službe enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939./40.*
PRVI ODDELEK.
L
Splošne pripombe.
1.	Celotno poslovanje v vseh resorih se mora gibali izključno v mejah s proračunom odobrenih in predpisno °tvorjenih kreditov. Za vsako ugotovljeno prekoračitev bredita in ustvaritev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo uakazovalci računodajniki po členu 58. zakona o državnem računovodstvu, 5; 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne **’• aprila 1939., 81. 78/XXUI/173. — Upoštevani so tudi Popravki z dne 12. aprila 1939., št. 11/31.800, objavljeni X •»Služb, novinah . z dne 15. aprila 1939., št. 84/XXlV/181.
190. Pravila o opravljanju strokovnega državnega izpita za stalne veroučitelje meščanskih šol.
191. Dopolnitev pravilnika o pobiranju vstopnine v državne muzeje.
19jž. Tarifa avtorskih nagrad za glasbene prireditve.
193. Odločba o prenosu sedeža davčne uprave za dravograjski srez iz Prevalja v Dravograd.
194. Navodila za gradbeni pravilnik v mestih in trgih dravske banovine.
dvanajstinah in § 7., točki 1., finančnega zakona za lelo 1939./40. Nakazovalci druge stopnje so poleg materialne odgovornosti po navedenih predpisih odgovorni po ij 9. finančnega zakona za L 1939.'40. tudi še disciplinsko za vsako angažiranje izdatkov iz državne blagajne brez predhodno odobrenega ali brez predhodno otvorjenega kredita.
2. Način, kako se opravljajo nabave za državo, in postopek, i>o katerem se angažirajo in likvidirajo izdatki iz državne blagajne, sta jasno predpisana v zakonu o državnem računovodstvu, pravilniku za izvrševanje določb iz oddelka B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu in pravilniku o poslovanju računo-vodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Vsi državni organi, ki poslujejo pri izvrševanju proračuna razhodkov, se morajo ravnati strogo po teh predpisih. V vsakem primeru ugotovljenega nasprotnega ravnanja se pokličejo na odgovor in jilt zadenejo predvideno zakonske posledice.
3. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939./40. izkazuje nasproti prejšnjemu proračunu znatno zvišanje, ki so ga terjali državno-gospodarski in nacionalni vzroki, a je bilo doseženo njegovo ravnotežje, ne da bi se uvedle nove ali zvišale že obstoječe javne davščine. To je bilo doseženo zaradi povečane gospodarske delavnosti, ki se je očitovala V poslednjih dveh letih, in s tem v zvezi so se okrepili tudi viri državnih dohodkov. Kljub temu je pa pri izvrševanju tega proračuna treba vse opreznosti, da se uporaba kreditov uravna po pritoku državnih dohodkov in da se tako doseženo proračunsko ravnotežje popolnoma ohrani.
Zato se mi zdi nujno potrebno, da takoj poudarim, da so vsi nakazovalci dolžni držati se strogo določbe § 5.,
točke 1., finančnega zakona za leto 1939./40. glede angažiranja in trošenja vseh odobrenih kreditov za redne in izredne materialne razhodke v proračunu za leto 1939./40. V zvezi s tem se vsem nakazovalcem naroča, naj v tem proračunskem letu pri opravljanju razhodkov sistematično varčujejo in trošijo kredite samo v neobhodno potrebni meri in z najmanjšimi zneski in se izogibajo vseh izdatkov, brez katerih je mogoče prebiti. Z drugimi besedami rečeno, treba je uvaževati, da krediti, odobreni s proračunom, ni da bi se morali otvoriti in izkoristiti do konca proračunskega leta v celoti, izvzemši primere, ko to terjajo nujne in neodložljive državne potrebe.
4.	Kljub mnogim izdanim razpisom in naredbam se še stalno dogajajo primeri, da se državnim uslužbencem prejemki neredno izplačujejo, najsi vzrok temu nerednemu izplačevanju ni v nedostatku potrebnih denarnih sredstev, ker se vse izplačevalne blagajne s temi redno in popolnoma zalagajo.
To neredno izplačevanje je povzročeno samo po malomarnem izvrševanju računske službe po posameznih organih, ki ne pazijo na to, da bi se opravila pravočasno potrebna virmiranja in otvorili krediti v zadostnih zneskih. Plačilni spiski se ne pošiljajo izplačevalnim blagajnam do najdalj 20. dne v mesecu za naslednji mesec. Če se pa tudi pošljejo pravočasno, jih je treba zelo pogosto po večkrat vrniti nakazovalcem v popravo, ker so nepredpisno sestavljeni.
Zato opozarjam tudi ob tej priložnosti vse nakazo-valce in ostale pristojne organe, naj se povsem ravnajo po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, kjer je jasno predpisano, kako se prejemki izplačujejo.
Finančnim direktorjem naročam, naj ukrenejo tudi s svoje strani vse, kar je potrebno, da se izplačujejo prejemki pravočasno, in naj mi poročajo o vsakem nerednem izplačilu, da bi odredil, česar je treba za pokaz-nitev vsakega nakazovalca II. stopnje ali drugega organa ne glede na to, po čigavi krivdi se je izplačilo zakasnilo.
II.
Otvarjanje kreditov.
1.	Kredit otvarja državnim napravam, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, in sicer ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici, državni razredni loteriji, ministrstvu za promet za njegove naprave, ministrstvu za gozdove in rudnike, ministrstvu za zunanje posle, ministrstvu za pošto, telegraf in telefon, upravi državnih monopolov, osrednjim carinskim blagajnam, direkciji jugoslovanskega prostega pasu v Solunu, državnima tiskarnama v Beogradu in Sarajevu, narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državnima posestvoma ;:Belje in . Topoiovace, državni tvornici sladkorja na Čukarici, državnemu kmetijskemu skladu, državnima kobilarnama Karadordevo in Aleksandrovo, državnim zdraviliščem v Topolščici, Kraljeviči in Novem Marofu in upravi Vrnjačke Banje ministrstvo za finance, oddelek za državno računovodstvo, pri blagajnah teh naprav samih na podstavi zahtev kreditov ministrstva, v čigar pristojnost dotične naprave spadajo, razen ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva in ministrstvu za zunanje posle, katerim se še dalje otvarjajo krediti pri glavni državni blagajni. Blagajne teli u&fira¥ opravljajo izplačilu iz gtvorjepih kA'e<iitoy po
nalogih pristojnih nakazovalcev iz svojih dohodkov ali iz sredstev, ki jim jih daje na razpolago glavna državna blagajna, obračunjajo vse razhodke in dohodke in prejete vsote z ministrstvom za finance z obračunom, vse presežke dohodkov pa izročajo redno glavni državni blagajni, če jih ima katera izmed njih kaj.
Krediti za te naprave se otvarjajo za šest mesecev, tako glede osebnih kakor glede materialnih izdatkov.
Glede na to, da se daje trem državnim osrednjim narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani državna podpora po točki 1. § 39. finančnega zakona za leto 1938./39. za opravljanje izdatkov, določenih v državnem proračunu, naj pošiljajo uprave teh gledališč oddelku za državno računovodstvo, odseku za glavno državno knjigovodstvo, vsak mesec zahtevo za izplačilo ‘/o zneska kreditov, otvorjenih pri njih blagajnah po dotičnih partijah.
2.	Vsi ostali državni uradi in naprave naj se obračajo radi otvoritve njim potrebnih kreditov na ministtstva, v katerih pristojnost spadajo. Po teh posebnih zahtevah sestavijo računovodstveni odseki teh ministrstev kreditne zahteve po veljavnih predpisih, in sicer za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne pa za po tri mesece; te zahteve pošljejo oddelku za državno računovodstvo ministrstva za finance radi otvoritve kredita pri pristojnih finančnih napravah — glavni državni blagajni, finančnih direkcijah — ki opravljajo iz teh otvorjenih kreditov izplačila po naredbah ali nalogih prištpjnih nakazovalcev.
Glede na določbo § 5., točke 1., finančnega zakona za leto 1939./40., po kateri se smejo vsi odobreni krediti za redne in izredne materialne razhodke v proračunu za leto 1939./40. angažirati in trošiti samo v znesku do 90%, in to po predhodno opravljeni predpisni otvoritvi, a odobruje angažiranje in trošenje teh kreditov čez ta znesek minister za finance glede na gibanje državnih dohodkov v proračunskem letu 1939./40., se naroča računo-vodstvenim odsekom pri ministrstvih in specialnim računovodstvom in blagajnam, naj kredite za redne in izredne materialne razhodke predhodno znižajo za 10% in po tej znižbi sestavljajo kreditne zahteve in zahtevajo otvoritev od oddelka za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance po veljavnih predpisih.
Če pa terjajo neodložljive in nujne državne potrebe angažiranje in trošenje tudi iz tega zneska 10% čez odobrenih 90%, za katere je potrebna moja odobritev, je zahtevati otvoritev iz teh 10% s posebno zahtevo, podpisano po resornem ministru, ki mora vsebovati nadrobno obrazložitev potreb, za katere se ta višek zahteva.
Od prednjega postopka za otvarjanje kredita za redne in izredne materialne razhodke se izvzemajo spodaj navedeni krediti sedanjega proračuna, ki se smejo glede na potrebe, za katerih poravnavo so določeni, v celoti otvoriti brez predhodne znižbe za 10% in katerih otvoritev je zahtevati po veljavnih predpisih.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
7.	Vrhovna državna uprava:
part. 7, poz. 2, part. 9, 10, 16, 23, 29, poz. 4, part. 30, 31, 32, 33, 34, 41, poz. 2, part. 47, 48, 52, poz. 2, part. 53,
63, 64 in 65.
2.	Ministrstvo za pravosodje:
part. 70, poz. 2, part. 71, 72, poz. 4, part. 73, 74, poz. 1, part. 79, 83, poz. 4, purt. 87, poz. 4, part. 95, 101, poz. 4, part. 10g, 108, poz. 3, part. 112, poz. 4, part. 117,
121, poz. 3, part. 138, poz. 3, part. 145, poz. 3, part. 146, 161, poz. 2, part. 162, 163, 169, poz. 2, part. 174, poz. 5, part. 181, poz. 3, part. 182, 183, 184, 194, 195, 196, 197, 198 in 199.
3.	Ministrstvo za prosveto: part. 204, poz. 6, part. 206, 208, 210, 221, 222, 228, poz. 3, kolikor se nanaša na najemnino, part. 232, 233, 234, 235, 236, 247, poz. 5, 10, 11 in 17, kolikor se nanašajo na najemnino in zavarovanje poslopij in zbirk, part. 249, poz. 3, part. 255, poz. 1 in 7, kolikor se nanašata na najemnine, part. 272, 276, 277, 278, 286, 292, poz. 1, 2, 6 in 7, kolikor se nanašajo na najemnino, part. 297, poz. 1, kolikor	se nanaša na najemnino,	part.
298, 301, 305, poz. 1 in 2,	kolikor se	nanašata	na najem-
nino, part. 306, 312, 318, 324, poz. 9, part. 326, 370 in 371.
4. Ministrstvo za zunanje posle:
part. 384, 385, 386, 387, 389, 395, poz. 2, kolikor se nanaša na najemnino, part. 396 in 399.
5. Ministrstvo za notranje posle:
part. 405, 406, poz. 6, part. 407,	408, 418,	poz.	3, 6,
18, 21, 24, 27, 30, 34, 36,	41, 43, 48,	54 in 59,	part.	428,
poz. 3, kolikor se nanaša na izplačilo anuitet Državni hipotekarni banki, part. 435, poz. 6, part. 441, poz. 13 in 15, part. 446, poz. 4, in part. 447, poz. 5.
6.	Ministrstvo za finance: part. 451, poz. 8, part. 453, 455,	466,	poz.	2	in 14,
part. 471, poz. 2, in part. 483, poz. 4.
7.	Ministrstvo za vojsko in mornarico: part. 512, 518, poz. 8, part. 519, poz. 6, part. 530, 531, poz. 5, kolikor se nanaša na najemnino, part. 575, poz. 6, in part. 579.
8. Ministrstvo za gradbe: part. 601, poz. 2, part. 602, 680 in 685.
9. Ministrstvo za promet:
part. 711, 716, poz. 3, part. 717, poz. 3, part. 722, 727, poz. 3, part. 742, poz. 3, part. 745, poz. 1 in 2, part. 746, poz. 1, part. 760, poz. 2, part. 761,	763,	poz.	1	in 2,
part. 770, poz. 3, in part. 773.
10.	Ministrstvo za pošto, telegraf in	telefon:
part.	781, 784, 787, poz. 1, 2	in 3, part.	790,	791, 792,
793, 794, 795 in 808, poz. 3.
11.	Ministrstvo za kmetijstvo: part. 827, poz. 3, part. 828, 829, 834, poz. 1, kolikor se nanaša na članske vloge naše države mednarodnemu nradu za	živalske kužne bolezni	v Parizu, part.	840, 843,
847, poz.	17, part. 864, poz. 12,	part. 868,	poz.	25, part.
874, 875,	876, 924, poz. 2, part.	926, 927,	928,	929, 930
in 931.
12.	Ministrstvo za trgovino in industrijo:
part. 936, poz. 3, part. 937, 938, 948, 949, 956, poz. 3, part. 960 in 967, poz. 2.
13. Ministrstvo za gozdove in rudnike:
part. 971, 973, 984, 986, 1002, poz. 6, part. 1028, Poz. 2, in part. 1031.
J4. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje:
part. 1053, 1055, 1000 in 1072,
15. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part. 1083 in 1086, poz. 2.
3. Vsi uradi in naprave, pri katerih ni specialnega računovodstva z blagajno, morajo izročati pristojnim finančnim direkcijam vse svoje dohodke v dobro dotičnih partij proračuna dohodkov.
4. Kredite, ki so določeni za banske uprave, dajo banovinam na razpolago resorni ministri po svojih strokah; bani so po § 30. zakona o banski upravi po teli kreditih nakazovalci I. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jih otvarjajo nakazovalcem II. stopnje, če jih odrede.
Posamezni oddelki banskih uprav pošiljajo svoje kreditne zahteve pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahteve za vse svoje področje in jih vroče v določenem roku odseku za računovodstvo, ki sestavi kreditno zahtevo za ves resor.
Ko je oddelek za državno računovodstvo kredite otvoril, obvesti računovodstveni odsek pristojne oddelke banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek banske uprave.
Ker je otvarjati kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, vroči finančni oddelek, če se razdele krediti med nakazovalee 11. stopnje, finančni direkciji izvršeni razpored po nakazovalcih in obvesti istočasno vsakega nakazovalca o vsoti otvorjenega kredita.
5. V razdelku "Pokojnine in invalidske podpore« proračuna za leto 1939./40. je določen v part. 54, poz. 1, 2 in 3, kredit ne samo za izplačevanje prejemkov vseh državnih uslužbencev, upokojenih pred 1. aprilom 1939., in njih rodbin ob njihovi smrti, marveč tudi za upokojitve med proračunskim letom 1939./40. v vseh strokah, razen v stroki ministrstva za vojsko in mornarico, za katero je odobren poseben kredit v ‘part. 507, 539, 563 in 586 za upokojitev vseh vojaških in civilnih uslužbencev, in v stroki ministrstva za promet, za katero je prav tako odobren poseben kredit v part. 755 za izplačilo prejemkov vseh upokojenih uslužbencev tega ministrstva.
Krediti po part. 54, poz. 1, 2 in 3, se otvarjajo na zahteve občnega oddelka ministrstva za finance, ki mu naj pošiljajo izplačevalne blagajne kreditne zahteve za izplačilo pokojninskih prejemkov.
Zato naj pošiljajo pristojna ministrstva glede uslužbencev, upokojenih v tem proračunskem letu, občnemu oddelku upokojitvene odloke in soglasnost glavne kontrole nanje kakor tudi vse potrebne izplačilne dokumente z navedbo, pri kateri blagajni naj prejemajo upokojenci svoje prejemke, da more občni oddelek obvestiti izplačevalne blagajne radi likvidacije njih pokojnin.
Mesečne kvote, ki jih je ministrstvo za gozdove in rudnike po točki 3. tj 13. finančnega zakona za 1. 1939.,'49. dolžno izplačevati glavni državni blagajni na račun viškov dohodkov, iz svojih tekočih sredstev za osebne in rodbinske pokojninske prejemke, znašajo po '/»* skupnih zneskov, določenih v part. 54, poz. 1, 2 in 3, proračuna za 1. 1939./40. za izplačilo pokojninskih prejemkov v stroki njegovega resora.
Te kvote se morajo izplačati glavni državni blagajni vsak mesec, in sicer najkasneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec.
6. Krediti po part. 55, 56, 57, 58, 59 in 61 proračunskega razdelka »Pokojnine in invalidske podpore« se otvarjajo na zahteve občnega oddelka ministrstva za finance.
Krediti po part. 60 istega razdelka se otvarjajo na zahteve ministrstva za pravosodje, po part. 62 pa na zahteve ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
7. Odloke o otvoritvi kreditov izdaja za vse stroke šel odseka glavne državne blagajne.
8. Ministri in nakazovalci označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, te po partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
9. Skladno s § 26. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah vknjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in jih ima v razvidu samo po proračunskih partijah; razhodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1939./40., pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
10. Otvarjanje in zatvarjanje kreditov se mora vršiti povsem po predpisih pravilnika o poslovanju računo-vodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovod-stveni službi pri nakazovalcih. Ti predpisi veljajo tudi za otvarjanje kreditov po posameznih določbah finančnega zakona.
Ko se sestavlja razpored kreditov, je treba najstrože gledati na to, da se vnašajo samo dejansko najpotrebnejše vsote po posameznih proračunskih partijah in pozicijah za čas, za katerega se zahteva otvoritev kredita, ne pa s poljubnimi zneski.
Pripominjam, da je opravljati posel otvarjanja in razporejanja kreditov kot zelo važen posel kar najhitreje pri vseh ministrstvih in njim podrejenih uradih in napravah, da bo moči redno zadoščati državnim potrebam.
Strogo je gledati na to, da se vsi krediti v predpisanih rokih pravočasno otvorijo, izogibati pa se je treba pogostnemu zatvarjanju kreditov pri blagajni ene naprave in naknadnemu otvarjanju pri blagajni druge naprave.
Ni treba, da bi se finančne direkcije, če ugotove v triplikatu kreditnih zahtev napake, obračale radi njih poprave neposredno na oddelek za državno računovodstvo, marveč se morajo obrniti za njih popravo na pristojne računo vodstven e odseke pri ministrstvih, kakor je to predpisano s členom 18. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računo-vodstveni službi pri nakazovalcih.
Za vsako ravnanje zoper predpise, ki veljajo glede otvarjanja in zatvarjanja kreditov, se odrede zoper odgovorne organe najstrožji zakoniti ukrepi.
11. Od rednega postopka za otvarjanje kreditov se izvzemajo spodaj navedeni krediti proračuna za 1.1939./40., ki se glede na potrebe, katerih zadostitvi služijo, smejo, ne pa morajo porabiti v celoti.
Otvoritev teh kreditov je zahtevati s posebno zahtevo, podpisano po resornem ministru, z nadrobno obrazložitvijo potreb, katerih zadostitvi dotični krediti služijo.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
1.	Ministrstvo za pravosodje:
part. 69, 77, 78 in 96.
2.	Ministrstvo za prosveto:
part.	202,	203,	212,	213,	214, 215, 223,	224,	225,	229,
230, 231,	237,	251,	257,	262,	263, 264, 265,	266,	267,	275,
293, 301,	306,	313,	314,	815,	316, 319, 335,	340,	341,	342,
843, 344,	345,	348,	361,	366,	367 in 374.
3.	Ministrstvo za notranje posle:
part. 410, 413, 414, 428, poz. 3, kolikor se nanaša na odkup poslopij in zemljišč in zidanje stanovanjskih poslopij, part. 447, poz. 1, 2, 3, 4 in 6.
4.	Ministrstvo za finance: part. 456, poz. 1, 2 in 3, part. 457, 466, poz. 11 in 12.
5.	Ministrstvo za vojsko in mornarico:
part. 505, poz. 4 in 7, part. 511, poz. 3, part. 513, poz. 1, 2 in 3, part. 515, poz. 3, part. 523, poz. 1, part. 529, poz. 1, 2 in 4, part. 531, poz. 1, 2, 3, 4 in 6, part. 544, 572 in 593, poz. 2, kolikor se nanaša na odkup zemljišč in privatnih zgradb in postavljanje novih zgradb.
6. Ministrstvo za gradbe:
part. 603, 604, poz. 2, 3 in 4, part. 605, 608, 609, 610, 611, 612, 615, poz. 1, part. 616, 617, 618, 622, poz. 1, part. 623, 624, 625, 629, poz. 1, part. 630, 631, 632, 636, poz. 1, part. 637, 638, 639, 643, poz. 1, part. 644, 645, 646, 650, poz. 1, part. 651, 652, 654, 658, poz. 1, part. 659, 660, 661, 665,	poz. 1, part. 666, 667, 668. 672, poz. 1, part.	673,
674, 675,	683,	684, 689, 691, 692, 693,	694,	695,	696,	697
in 698.
7. Ministrstvo za promet: part. 733, 735, 765 in 768.
8.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon:
part. 777, poz. 2, part. 778, 787, poz. 5, part. 789, 797, 798 in 799.
9.	Ministrstvo za kmetijstvo: part. 823, 824, 825 in 842.
10.	Ministrstvo za trgovino in industrijo:
part.	934,	poz. 2, 8, 10 in 11, part.	940,	941,	943,	944,
947, 949,	poz.	2, part. 950 in 951.
11.	Ministrstvo za gozdove in rudnike: part. 974, 977, 983, 1006, 1007, 1009 in 1030.
12.	Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje:
part. 1046, poz. 1, 2, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 17, 18, 19, 20, 21 in 22, in part. 1054.
13.	Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part. 1080,1081, 1085, 1086, poz. 1 in 3, in part. 1087.
Odločbe o otvoritvi teh kreditov, izvzetih od rednega postopka, izdaja načelnik oddelka za državno računovodstvo.
12. S pooblastitvijo iz točk 2. in 3. § 5. finančnega zakona za f. 1939./40. se smejo koristiti samo tista državna gospodarska podjetja, katerih glavna naloga je ostvar-jati viške dohodkov.
13. V točki 6. § 6. finančnega zakona za 1. 1939./40. je predpisano, da morajo nakazovalci pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji valuti, iz angažiranega kredita pokriti razlike, ki se lahko pokažejo zaradi tečajne razlike v času, ko je bil kredit angažiran, pa do dne izplačila; v ta namen morajo nakazovalci rezervirati v vsakem primeru najmanj 5% zneska angažiranega kredita za pokritje tečajne razlike.
Nakazovalci se opozarjajo, naj ta predpis strogo upoštevajo, ker se nikakor ne bo opravičila prekoračitev
odobrenega in olvorjenega kredita, ki bi se zaradi tega pokazala.
14. Z določbo § 8., točke 1., finančnega zakona za leto 1938./39. je urejeno trajanje računskega leta tako, da se smejo izdajati naredbe in nalogi za izplačilo do konca tretjega, izplačila pa opravljati najkasneje do preteka četrtega meseca naslednjega proračunskega leta, in to samo po rednih likvidnih dokumentih.
Ker je veljavnost te zakonske določbe podaljšana po § 137. finančnega zakona za 1. 1939./40. tudi za 1.1939./40., se opozarjajo vsi organi, ki izvršujejo državni proračun, naj se strogo po tej določbi ravnajo.
15. Ponovno opozarjam nakazovalce na določbo § 9. finančnega zakona za 1. 1939./40., ki se glasi:
»Poleg materialne odgovornosti iz člena 58. zakona o državnem računovodstvu odgovarjajo nakazovalci druge stopnje tudi še disciplinsko za vsako angažiranje izdatkov iz državne blagajne brez predhodno odobrenega ali brez predhodno otvorjenega kredita.
Za preiskavo in razsojo teh disciplinskih kaznivih dejanj pristojno disciplinsko sodišče je disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance za nakazovalce druge stopnje, ki so v območju uprave mesta Beograda, za nakazovalce druge stopnje, ki so v območju posameznih banovin, pa disciplinsko sodišče pri finančni direkciji tiste banovine.
Za preiskavo in razsojo teh disciplinskih kaznivih dejanj velja povsem postopek, predpisan z zakonom o organizaciji finančne uprave.«
III.
Virmiranje.
1. V § 6., točki 7., finančnega zakona za leto 1939./40. je predpisano, da se pri pozicijah tistih proračunskih partij, kjer so virmani dopustni, ne more pozicija, iz katere se druga pozicija povečuje, naknadno povečati ne z virmanom ne iz proračunskih rezervnih kreditov in tudi ne z naknadnim kreditom.
V točki 8. istega paragrafa je predpisano, da ni dopustno virmiranje za druge potrebe:	•
a) iz kreditov, odobrenih za prehrano bolnikov, nabavo zdravil in ostalega sanitetnega materiala, in
b) iz kredita, odobrenega za izplačilo anuitet, iz-vzemši tistih, ki so odobrene v razdelku državnih dolgov za anuitete.
Zato morajo nakazovalci in vsi ostali organi, ki izvršujejo proračun, te zakonske predpise strogo upoštevati, ko opravljajo virmane glede zahtev naknadnih kreditov, ker so za vsako nasprotno ravnanje materialno odgovorni.
_ Ko se pošiljajo ministrstvu za finance zahteve za zvišanje iz rezervnega proračunskega kredita po členu‘27. zakona o državnem računovodstvu ali za odobritev naknadnega kredita po členu 35. tega zakona, je v zahtevi vselej navesti, da pozicija, katere zvišanje se zahteva, ni bila znižana z virmanom.
2. V § 120. finančnega zakona za 1.1939./40. je dana ministroma za zunanje posle in za notranje posle možnost, da lahko postavljata in premeščata uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega po proračunu za osebne razhodke teh uslužbencev, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in Zastopništvih v inozemstvu in pri posameznih banskih npravali, njih podrejenih napravah ali ostalih napravah.
Da se more ta zakonska pooblastitev uporabljati pri ministrstvu za notranje posle, je treba izvršiti, preden se izda odločba o uslužbenčevi postavitvi ali premestitvi, virmiranje po § 24. zakona o podaljšavi odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
Prednje velja tudi za pooblastitev, ki jo daje ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje točka 6. § 107. finančnega zakona za 1. 1939./40., z utesnitvijo, ki je v tej določbi.
Glede na posebne razmere v resoru ministrstva za zunanje posle ni pri uporabi te določbe predhodno postopati po § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, marveč se konec računskega leta izravnajo te partije in pozicije osebnih razhodkov, kolikor so bile po pooblastitvi iz tega paragrafa povečane ali zmanjšane; ministrstvo za zunanje posle pa pošlje najkasneje v 15 dneh po preteku računskega leta potrebno poročilo oddelku za državno računovodstvo radi soglasne vknjižbe.
3. Krediti, odobreni za razsvetljavo in vodo, se morajo izključno v ta namen porabljati. Zato se nikakor ne sme vršiti virmiranje s pozicij, s katerimi so določeni krediti za razsvetljavo in vodo, na druge pozicije, s katerimi so določene druge potrebe. Šefi računovodstva pri ministrstvih in ostali organi, ki se bavijo s posli računo-vodstvene službe pri specialnih računovodstvih in blagajnah, naj skrbe, da se izplačujejo računi za razsvetljavo in vodo predvsem in o pravem času upnikom v breme kreditov, odobrenih v ta namen. Za natančno izvrševanje prednjega so mi šefi računovodstvenih odsekov in ostali omenjeni računski organi odgovorni. Zoper vsakega izmed njih, ki bi ravnal zoper to, odredim najstrožje zakonite ukrepe.
4. Če se pokaže potreba, da se kredit radi odobritve virmiranja zatvori, ni treba pošiljati zahtevo za zatvo-ritev kredita, rešitev o virmiranju in zahtevo za otvoritev kredita istočasno. Obenem z rešitvijo o odobrenem virmiranju je poslati tudi soglasno odločbo glavne kontrole v overjenem prepisu.
Likvidacija neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let.
1.	Za likvidiranje neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let je ustvarjena možnost v § 8. finančnega zakona za leto 1939./40.
Postopek za prijavljanje, odobrovanje in izplačevanje teh obveznosti na podstavi te zakonske določbe je naslednji:
Vsa ministrstva, naprave s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo morajo vsem svojim podrejenim nakazovalcem II. stopnje naročiti, naj jim kar najhitreje pošljejo vse dokumente o neporavnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, da bi po dokumentih, ki jih zbero, in po dokumentih, ki jih že imajo, sestavili potem spiske za prijavo obveznosti.
Nakazovalci II. stopnje morajo na dokumentih potrditi, ali in koliko je ob svojem času bilo otvorjanega kredita, iz katerega je bilo treba izplačati obveznost, in koliko je še ostalo kredita po angažiranju tistega izdatka. Če bi se dognalo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci zaradi predložitve netočnih poročil.
V računovodstvenih odsekih pri ministrstvih, napravah, pri katerih posluje specialno računovodstvo z blagajno, oddelkih ministrstva za finance in vrhovnem državnem pravobranilstvu se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in njih pravilnost ugotoviti.
Na podstavi pravilnih dokumentov sestavijo računo-vodstveni odseki, oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo poseben spisek v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno — finančno direkcijo — glavno državno blagajno — osrednjo carinsko blagajno. V vsakem teh spiskov, ki ga mora podpisati resorni minister, sopodpisati pa šef računovodstvenega odseka, pristojni načelnik oddelka pri ministrstvu za finance ali vrhovni državni pravobranilec in sopodpisati za likvidacijo teh obveznosti določeni uradnik, se vpišejo samo tiste obveznosti, ki naj se izplačajo pri finančni direkciji oziroma glavni državni blagajni ali osrednji carinski blagajni. Vsi ti posebni spiski, sestavljeni v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru ali pristojnem načelniku oddelka ministrstva za finance ali vrhovnem državnem pravobranilcu, v katerem se zahteva odobritev izplačila obveznosti, navedenih v spiskih, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 8. finančnega zakona za 1. 1939./40.
Naprave, pri katerih poslujejo specialna knjigovodstva in blagajne, sestavijo spiske v duplikatu, ki jih podpiše resorni minister, sopodpiše pa šef računovodstva. Tudi ti spiski se morajo poslati ministrstvu za finance s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru in sopodpisanim po šefu računovodstva, z zahtevo za odobritev izplačila obveznosti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 8. finančnega zakona za 1.1939./40.
V teh spiskih morajo biti obenem vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu, kakor so nastale, in v posebnih razpredelkih naslednji podatki:
1. zaporedna številka;
2. upnik, kateremu naj se izplača (ime, poklic in stalno bivališče);
3. vrsta obveznosti;
4. blagajna, ki naj izplača;
5. proračunsko razdobje, ko je bila obveznost ustvarjena;
6. proračunska partija in pozicija, v katerih breme se je obveznost ustvarila;
7. znesek obveznosti;
8. zakaj se ni opravilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega leta, kakor tudi zakaj obveznost ni bila prej prijavljena;
9. zakaj je bila obveznost ustvarjena brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita;
10. ime nakazovalca, ki je obveznost ustvaril zoper člena 60. in 06. zakona o državnem računovodstvu, in navedba, kaj je bilo zaradi tega zoper njega po zakonu ukrenjenega.
Razpredelka 9 in 10 se morata izpolniti glede obveznosti, ki ne spolnjujejo pogojev iz členov 60. in 66. zakona to državnem računovodstvu.
Na koncu spiska mora biti izkazan skupni seštevek obveznosti.
Tako sestavljeni spiski vseh neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let, ustvarjenih do dne 31. marca
1938., se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, na dan 31. avgusta 1939.
Pripominja se, da je treba s posebnimi spiski, sestavljenimi povsem po spredaj navedenih predpisih, prijaviti obveznosti, glede katerih je bil izdatek angažiran skladno s členoma 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo o svojem času zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za tisto proračunsko razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo do konca računskega leta iz katerega koli razloga ni opravilo; s posebnimi spiski pa glede obveznosti, ustvarjenih zoper navedeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakršnega ali ni bilo zadosti odobrenega in otvorjenega kredita.
Organi, ki se jim ta posel nalaga, se opozarjajo še posebej, da morajo obveznosti, za katere se zahteva odobritev izplačila, biti nedvomno državne obveznosti, t. j. da morajo biti zanje likvidni dokumenti in pristojna odločba o obstoju dotične obveznosti, kakor tudi, da niso zastarane po določbi člena 81. zakona o državnem računovodstvu.
Ko se prejmo spiski teh obveznosti v oddelku za državno računovodstvo, se izdajo odločbe o odobritvi njih izplačila.
Po izdanih odločbah o odobritvi izplačila se vrnejo duplikati spiskov pristojnim računovodstvenim odsekom pri ministrstvih, napravam s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelkom ministrstva za finance in vrhovnemu državnemu pravobranilstvu; triplikati pa se poš-ijejo pristojnim izplačevalnim blagajnam.
Računovodstveni odseki in avtonomne naprave s specialnim računovodstvom in blagajno izdajo, ko prejmo duplikate spiskov, naredbe za izplačilo s podpisom resornega ministra in šefa računovodstva pri pristojnih blagajnah, pri katerih se odobri izplačilo obveznosti.
Glede obveznosti po finančni stroki izdajajo naloge za izplačilo pristojni oddelkovni načelniki ministrstva za finance, vrhovni državni pravobranilec in starešine naprav s specialnim računovodstvom in blagajno.
V naredbah za izplačilo, ki se morajo izdajati izključno po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, je treba mimo ostalega navesti številko moje odločbe o odobritvi izplačila, številko soglasne odločbe glavne kontrole in zaporedno številko, pod katero je obveznost vpisana v duplikatu spiska.
Finančne direkcije in ostale izplačevalne blagajne opravljajo izplačila po prejetih naredbah za izplačilo kar najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, izvzemši naredbe za izplačilo po izvršnih sodnih sodbah, ki se morajo takoj po prejemu izvršiti.
Izjemoma se smejo prijavljati pred odrejenim rokom in po njem samo spiski obveznosti, katerih izplačilo je treba opraviti na podstavi izvršnih sodnih sodb, in je treba v teh primerih postopati tako, kakor je predpisano z naredbo št. 24.200—II z dne 15. marca 1937. Ti spiski morajo biti sestavljeni na način, kakor je predpisan zgoraj, in jim morajo biti priloženi overjeni prepisi sodnih sodb.
2.	Glede likvidiranja obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih pokojninskih prejemkov se je še nadalje povsem ravnati po odločbi št. 41.865/1 z dne
21.	oktobra 1935. in navodilu oddelka za državno računo-
vodstvo št. 153.000/11 z dne 6. novembra 1935. Glavna državna blagajna in finančne direkcije morajo odslej pošiljati spiske teh obveznosti oddelku državnega računovodstva vsak mesec z zahtevo za odobritev izplačila po § 8. finančnega zakona za leto 1939./40., in sicer vsakega 1. dne v mesecu.
Prav tako mora za likvidiranje obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih invalidskih prejemkov pošiljati odsek za računovodstvo pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje vsak mesec zahteve za odobritev izplačila na način, ki je spredaj predpisan za prijavljanje obveznosti iz prejšnjih let po § 8. finančnega zakona za leto 1939./40., in sicer vsakega 1. dne v mesecu.
DRUGI ODDELEK.
I.
Vknjiževanje po finančnem zakonu za leto 1939./40.
1. Po § 6., točki 1., finančnega zakona za 1.1939./40. se izkažejo izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se niso mogle likvidirati v teli letih, v zaključnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo naprave, ki se obračunavajo z oddelkom za državno ‘računovodstvo z obračunom (glavna državna blagajna, finančnč direkcije, osrednje carinske blagajne in naprave s specialnim računovodstvom in blagajno), take izdatke, če jih kaj imajo, v zaključnem obračunu za leto 1938./39. v posebnem izpisku razhodkov kot razhodek po § 6., točki 1., finančnega zakona za leto 1939./40. Odsek za glavno državno knjigovodstvo vknjižuje te izdatke v breme računa obratne glavnice glavne državne blagajne, paračun: § 6., točke 1., finančnega zakona za leto 1939./40.
Po tej zakonski določbi se smejo izknjiževati in v zaključnem obračunu za leto 1938./39. izkazovati samo redni dokumenti, izplačani v času, ko traja računsko leto, na katero se nanašajo, in se morajo vsi taki dokumenti izknjiževati in v tem zaključnem obračunu izkazati, ne smejo se pa puščati še dalje nelikvidirani.
2. Vsi nakazovalci se opozarjajo, naj se strogo drže določbe § 6., točke 2., finančnega zakona za leto 1939./40., s katero je predpisan postopek za angažiranje razhodkov po posebnih pooblastitvah tega zakona ■v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
3. Po § 6., k^ki 4., finančnega zakona za 1. 1939./40. se odpišejo terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, nastale v času od dne 1. januarja 1919. do vštetega dne 31. marca 1938., kolikor se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Kolikor se pa te terjatve ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se vodijo samo v računskih knjigah, jih je na podstavi odobritve Pristojnega nakazovalca odpisati v teh računskih knjigah, ne da bi se nadalje izterjevale.
Obveznosti, ki se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, se likvidirajo po odločbi št. 152.197/11—1933 z dne 15. januarja 1934. takole:
a)	Medsebojne terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav, ki imajo dvojno knjigovodstvo, kakor:
ministrstvo za promet (generalna direkcija državnih železnic in direkcija rečne plovbe), ministrstvo za gozdove in rudnike, ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, uprava državnih monopolov in državni posestvi »Belje« in ^Topolovac«, se likvidirajo v njih tekočem računu pri ministrstvu za finance brez položbe denarja, ker so zneski teh obveznosti pri enih že ob svojem času izkazani kot razhodek, pri drugih pa kot dohodek po njihovih zaključnih računih. Te vknjižbe se morajo opraviti na podstavi redne zahteve upniške naprave, vidirane po pristojni krajevni kontroli, o čemer se obvesti tudi naprava, ki dolguje;
b)	terjatve spredaj naštetih in ostalih državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki jih je bilo treba ob svojem času izplačati v breme kreditov, odobrenih tem napravam po njih posebnih proračunih oziroma po občnem delu državnega proračuna razhodkov za tisto leto, se izknjižijo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, ko nastane za to možnost, t. j. ko je kaj te obratne glavnice.
Vse te obveznosti morajo upniška državna podjetja in naprave prijaviti oddelku za državno računovodstvo, odseku za glavno državno knjigovodstvo, s spiskom v duplikatu, ki mora imeti tele razpredelke:
1. zaporedna številka;
2. naprava, ki zahteva;
' 3. naprava, ki dolguje;
4. za kaj dolguje;
5. dan in številka, s katerima je bil račun poslan napravi, ki dolguje, in
6. znesek obveznosti v dinarjih.
Opozarja se, da mora biti razpredelek 5 natančno izpolnjen in če dotlej iz katerega koli vzroka račun ni bil poslan napravi, ki dolguje, ga ji je treba takoj poslati.
Pri sestavljanju tega spiska je treba paziti na to, da se vpisujejo dolžniki vanj zapovrstjo najprej po resorih, nato pa razvrščeni po napravah tako, da se pojavi ena naprava zaporedoma v spisku tolikokrat, kolikor je njej izdanih računov in je znesek takega računa posebej vpisan.
Spisek je poslati oddelku za državno računovodstvo najkasneje do 1. oktobra 1939., in morajo biti z njim obsežene vse ustvarjene, toda doslej ne likvidirane obveznosti iz časa od 1. januarja 1919. do vštetega 31. marca 1938.
Ker so po navodilu za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1938./39. morali spiski teh obveznosti iz Časa od 1. januarja 1919. do 31. marca 1937. biti dostavljeni oddelku za državno računovodstvo do 1. oktobra 1938., morajo tista gospodarska podjetja in naprave, ki so za ta čas že poslale spiske, sedaj poslati spiske samo za obveznosti, ustvarjene v času od 1. aprila
1937.	do 31. marca 1938. Ostale spiske pa odpošljejo za čas, kakor je spredaj predpisano.
Likvidirane terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki se ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se samo vodijo v računskih knjigah, se odpišejo v teh knjigah po odločbi pristojnega nakazovalca I. stopnje, izdani na podstavi pooblastitve v § 6., točki 4., finančnega zakona za leto 1939./40.
4.	Po tj 7., točki 2., finančnega zakona za 1.1939./40. se smejo ustvarjati pri državnih podjetjih obveznosti
proti kakršni koli drugi napravi samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Te obveznosti se obračunajo samo preko ministrstva za finance.
Za obračunjanje obveznosti po tej zakonski določbi se predpisuje naslednji postopek:
Pristojni nakazovalec, ki je tako obveznost pri državnem gospodarskem podjetju ustvaril, in če je zadosti odprtega kredita pri pristojni izplačevalni blagajni (glavni državni blagajni, finančni direkciji), izda tej izplačevalni blagajni redni nalog za to izplačilo in mu priloži redne dokumente. Ko prejme izplačevalna blagajna nalog za izplačilo z dokumenti in jih redno likvidira, jih izknjiži v breme zadevne proračunske partije in pozicije razhod-kov nakazovalca, odobri pa tekočemu računu ministrstva za finance, in obvesti o tem takoj oddelek za državno računovodstvo, odsek za glavno državno knjigovodstvo, sklicuje se na številko računa in priznanice podjetja, ki sta priložena nalogu za izplačilo. Na podstavi tega poročila obremeni odsek za glavno državno knjigovodstvo tekoči račun te izplačevalne blagajne, odobri pa tekoči račun državnega gospodarskega podjetja in ju o tem obvesti.
Pripominja se, da se vrši tak način obračuna po tej zakonski določbi samo na koncu račftnskega leta, če nimajo izplačevalne blagajne med proračunskim ali računskim letom zadostne gotovine, da bi opravile izplačilo po teh nalogih, da ne preidejo v obveznosti iz prejšnjih let; kajti takšne obveznosti ne smejo ostati nelikvidirane po izteku računskega leta.
5. Po § 8. finančnega zakona za leto 1939./40. se pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu angažirani izdatki, ki se v določenih rokih tistega računskega leta iz katerih koli vzrokov niso mogli izvršiti, opravljajo z odobritvijo ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne spolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo izplačevalne blagajne, če se izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in se izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izplačane vsote v svojih obračunih kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, paračun: § 8. finančnega zakona za leto 1939./40. in tako se tudi vknjižujejo v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
6. Po točki 6. § 13. finančnega zakona za 1.1939./40. imajo državni kobilarni Karadordevo in Aleksandrovo, državna zdravilišča v Topolščici, Kraljeviči in Novem Marofu in uprava Vrnjačke Banje od 1. aprila 1939. dalje svoje specialno računovodstvo in blagajno in obračunavajo ortvarjene dohodke in opravljene razhodke z ministrstvom za finance z obračunom, prebitke dohodkov pa izročajo glavni državni blagajni.
Potemtakem morajo spredaj naštete naprave od
1.	aprila 1939. dalje za opravljena izplačila iz njim otvor-jenih kreditov po predpisih v prvem oddelku teh navodil kakor tudi za ostvarjene dohodke pošiljati po posebnih razpisih in navodilih oddelku zn državno računovodstvo, odseku za glavno državno knjigovodstvo, mesečno ob-
račune in so za to poslovanja v razmerju do ministrstva za finance na tekočem računu.
7. Po § 14., točki 8., finančnega zakona za leto 1939./40. je minister za finance pooblaščen, da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni iz zapadlih varščin in po kakršni koli drugi osnovi, za povečano amortizacijo posojila, kateremu obveznica pripada.
Zato morajo vse državne blagajne takšne obveznice, glede katerih izdajo po veljavnih zakonskih predpisih odločbo, da pripadejo državni blagajni, pošiljati po izvršnosti odločbe oddelku za državne dolgove in državni kredit, sklicuje se na ta zakonski predpis, ta pa postopa z njimi dalje po veljavnih predpisih.
8. Po § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. se ustanovi pri ministrstvu za vojsko in mornarico poseben sklad z nazivom »narodni obrambni sklad«. Način upravljanja tega sklada se predpiše z uredbo ministrskega sveta, izdano na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance.
Glede odmere in pobiranja posebnega prispevka, ustanovljenega z določbo tega paragrafa pod II., se izda naknadno navodilo.
9. Po § 32. finančnega zakona za 1. 1939./40. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po predlogu ministra za pravosodje v enakih mesečnih obrokih srbski pravoslavni cerkvi patriarhijsko doklado za plače parohij-skemu duhovništvu v skupnem letnem znesku 75,000.000 (pet in sedemdeset milijonov).
Za kritje izplačil, ki se opravljajo po prednjem odstavku, se uporablja po členu 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi ustanovljena KP/ona patriarhijska doklada, vplačana na neposredni davek (brez dopolnilnega davka in posebnega davčnega dodatka), ki se vknjižuje v glavni davčni knjigi, kakor tudi na uslužbenski davek vseh davčnih zavezancev, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi.
Potemtakem se opravljajo izplačila po prvem odstavku tega paragrafa po mojih odlokih v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Pobiranje, vknjiževa-nje in izročevanje 10°/one patriarhijske doklade po drugem odstavku tega paragrafa, komur pristoji, se ravna torej povsem tako, kakor je predpisano v mojih odločbah št. 29.300/11 z dne 19. marca 1938. in št. 19.693/111 z dne
7.	aprila 1938., ki sta natisnjeni v »Finansiskem zborniku« št. 15 z dne 14. aprila 1938., str. 313 do 316.
10. Po § 34. finančnega zakona za leto 1939./40. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministra za pravosodje v mesečnih obrokih bero imamom, kolikor so jo doslej prejemali v drinski, zetski, dunavski moravski in vardarski banovini, v skupnem znesku 2,100.000’— dinarjev.
Bera po 12 dinarjev na leto, pobrana od vsake ob* dačene glave islamske veroizpovedi v označenih banovinah, kjer se je tudi že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki so opravljajo po tej določbi.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za bero po tej zakonski določbi, v svojih obračunih za stroko ministrstva za pravosodje kot razhodek po§ 34. finančnega zakona za leto 1939./40.
Bero, pobrano po prednji zakonski določbi morajo izkazati omenjene naprave v svojih obračunih kot do*
hodek od bere po § 34. finančnega zakona za leto 1939./40.
11. Glede določbe točke 4. § 124. finančnega zakona za 1.1939./40. se opozarja, da se s 1. aprilom 1939. prekinja začeti rok 12 mesecev, v katerem so imeli ostati pri dotedanjih prejemkih tisti uslužbenci, ki so napredovali pred 1. aprilom 1939. Potemtakem gredo tem uslužbencem od 1. aprila 1939. dalje prejemki nove skupine, v katero so bili napredovali.
Ker pa po tej zakonski določbi povečani prejemki iz napredovanja oziroma iz dobljenega periodnega poviška niso mogli biti vpisani v plačilne pole za mesec april 1939., se mora razlika teh prejemkov za mesec april vpisati v plačilne pole za mesec maj in opraviti ob tej priložnosti odtegljaj za uradniški pokojninski sklad po točki 2. § 134. zakona o uradnikih.
12. Po točki 15. § 124. finančnega zakona za leto 1939./40. prenehata s 1. aprilom 1939. veljati člen 9. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/1—1935 in § 5. zakona o znižanju prejemkov iz 1.1931., s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
Skladno s prednjo zakonsko določbo preneha s
1.	aprilom 1939. veljati navodilo št. 24.791/1—1938 (»Fi-nansiski zbornik« št. 33 z dne 18. avgusta 1938.) v zvezi z navodilom št. 31.610/1—1938 (»Finansiski zbornik« št. 39 z dne 29. septembra 1938.). Potemtakem se od
1.	aprila 1939. dalje ne bodo zniževale specialne doklade, stalni honorarji in posebne nagrade, ki gredo aktivnim državnim uslužbencem, pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem poleg njihovih rednih prejemkov, marveč se jim bodo izplačevali v tistem znesku, kakor je določen v zadevnem zakonu, uredbi, pravilniku ali odločbi pristojnega nakazovalca, po odbitku rednih odtegljajev. Tako je ravnati tudi tedaj, ko gredo specialne doklade, stalni honorarji in posebne nagrade zaposlenim upokojencem poleg redne nagrade, ki jo prejemajo kot pogodbeni uradniki, honorarni uslužbenci in dnevničarji.
Kar se tiče rednih prejemkov pogodbenih uradnikov, honorarnih uslužbencev in dnevničarjev, ostane še dalje v veljavi navodilo št. 11.004/1—1938 (»Finansiski zbornik« št. 19 z dne 12. maja 1938.). V zvezi s tem se od 1. aprila 1939. dalje nagrade osebnih in rodbinskih upokojencev, ki so zaposleni v državni službi kot pogodbeni uradniki, honorarni uslužbenci in dnevničarji, ne bodo zniževale za 20%, kakor je to odrejeno z navodilom št. 49.026/1—1935 (»Finansiski zbornik« št. 1 z dne 2. januarja 1936.) in navodilom št. 2160/1—1936 (»Finansiski zbornik« št. 4 z dne 23. januarja 1936.), marveč se znižujejo po členu 8. nredbe o znižanju osebnih prejemkov št. 37.420/1—1935, kakor je to pojasnjeno z navodilom št. 11.004/1—1938 (»Finansiski zbornike št. 19 z dne 12. maja 1938.).
13. Po § 124., točki 19., je v § 40. zakona, s katerim Re podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah, z dne 3l. julija 1929., spremenjenega z določbo točke 3. § 80. finančnega zakona za 1.1933./34., v tretji vrsti namesto hesed >do dne 81. marca 1932.« postaviti: >do dne 31. marca 1938.«
Potemtakem se nanašajo določbe § 40. omenjenega Zt»kona na vse v tem paragrafu omenjene začasne izdatke, opravljene do 31. marca 1938., in se morajo iz-književati no postopku, predpisanem v navodilu za iz-
vrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za 1.1927./28. D. R. št. 54.300 z dne 19. aprila 1927., drugem oddelku § 3. pod c), in v razpisu D. R. št. 194.100 z dne 14. novembra 1929., kateri postopek velja še nadalje.
II.
Poročilo o stanju skladov in ustanov.
Po § 3., točki 1., finančnega zakona za leto 1939./40. morajo o vseh razhodkih iz skladov ali ustanov po tem ali drugih posebnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, posamezni uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, podati nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v zaključnem računu za to proračunsko leto.
Poročilo oziroma pregled po prednji zakonski določbi o vseh razhodkih iz teh skladov ali ustanov, za vsak sklad ali ustanovo posebej, naj mi predloži urad ob koncu proračunskega leta 1939./40., najkasneje pa do dne 31. maja 1940., po obrazcu, ki mu ga pošlje oddelek za državno računovodstvo, odsek za glavno državno knjigovodstvo.
III.
Režiserji.
Nobeno ministrstvo ali urad ali nakazovalec I. ali
II.	stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Izjema je dovoljena samo za tehnična dela ob gradnji cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljenih med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče opravljati vse te posle. V teh primerih odobrim na obrazloženo zahtevo resornega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Določba člena 87., trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeti tako, da se sme izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca po enem poslu nova akontacija, brž ko predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči morebitni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da bi se čakalo na to, da se vidirajo izpričujoči dokumenti po krajevni kontroli in vknjižijo po knjigah izplačevalne blagajne.
Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem ravnati po teh navodilih; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za državno računovodstvo.
V Beogradu dne 3. aprila 1939.; št. 31.800/11.
Minister za finance V. M. Duričič s. r.
187.
Spremembe
uredbe o sprejemanju v službo, razporedbi zvanj itd. uslužbencev finančne kontrole št. 76.660/111 z dne
10.	septembra 1932.*
Na podstavi § 66. finančnega zakona za 1. 1934./35. takole
odločam:
Spreminja se § 14. uredbe o sprejemanju v službo, razporedbi zvanj itd. uslužbencev finančne kontrole Št. 76.660/111 z dne 10. septembra 1932.** in se glasi:
»Zvaničniki finančne kontrole (pregledniki, pod-pregledniki in pomožni podpregledniki) se smejo oženiti šele po sedmih letih, ki so jih dejansko prebili v službi finančne kontrole.«
S tem nadomeščam odločbo št. 3587/IV z dne 16. marca 1939.***
.V Beogradu dne 12. aprila 1989.; št. 4550/1N.
Minister za finance V. II. Puričie s. r.
—
188.
Na podstavi pooblastitve §§ 62. in 78., odst. 4., zakona o obrtih in sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisujem tole
uredbof
o dopolnitvi uredbe o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov.ft
Člen 1.
V členu 20. uredbe se na koncu dodaje odstavek, ki se glasi:
>(4) Kljub določbam te uredbe se sme dati dovolitev za opravljanje hotela, restavracije, gostišča, kavarne ali penzije samo osebam, ki so uspešno dovršile najmanj osnovno šolo in ki so bile do uveljavitve te uredbe najmanj pet let zaposlene v ustreznem obratu pri neposredni strežbi gostov, če dokažejo pri posebnem izpitu, ki se /.a vsak primer posebej v ta namen predpiše, splošno izobrazbo, potrebno za opravljanje zadevnega obrta.<
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih novinah«.
V Beogradu dne 18. aprila 1939.; II. št. 15.194/u.
Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 22. aprila 1989., št. ‘K)/XX VI/i‘»4.
** »Službeni liste št. 716/89 iz 1. 1932.
*** »Službene novine z dne 22. marca 1939., št. 65. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. aprila 1939., št. 90/XX VI/192.
»Službeni list« št. 678/89 iz 1.1934,
189.
Ministrski svet je izdal na predlog ministra za gradbe na podstavi § 100. finančnega zakona za leto
1938./39. tole
uredbo
o podaljšavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih.*
Člen 1.
Rok za izmeno'platišč na obstoječih tovornih vozilih, predpisan v § 1. zakona o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. (»Službene novine« št. 102/XXVI z dne 4. maja 1934.)** in podaljšan z uredbami ministrskega sveta z dne 25. februarja 1937., 24. julija 1937. in 22. marca 1938. do 1. aprila 1939., se podaljšuje do 31. marca 1940.
Člen 2.
Na predlog tehničnega razdelka sme minister za gradbe za državne ceste in ban za banovinske ceste prepovedati vožnjo s tovornimi vozili, ki nimajo predpisanih platišč po členu 18. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929.,*** na cestah, na katerih je izdelan zgornji stroj kot sodobno vozišče iz betona ali asfalta ali na novoizdelanih makadamskih cestah.
Člen 3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo ministrski svet podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
*
V Beogradu dne 20. marca 1939.; št. 12.053/39.
Minister za gradbe Dr. M. Krek s. r.
190.
Na podstavi točke 49. § 124. finančnega zakona za
1.	1939./40. in dobljene soglasnosti pristojnih verskih oblastev predpisujem po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta tale
pravila
o opravljanju strokovnega državnega izpita za stalne veroučitelje meščanskih šol.f
Člen 1.
Pravico, opravljati državni strokovni izpit, imajo veroučitelji meščanskih šol, ki so na teh šolah najmanj dve leti poučevali.
Člen 2.
Veroučitelji meščanskih šol z dovršeno bogoslovno' fakulteto ali višjo strokovno bogoslovno šolo, po veljavi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
15.	aprila 1939., št. 84/XXlV/177.
** »Službeni list« št. 361/46 iz 1.1934.
*** »Uradni list« št. 273/64 iz 1.1929.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. aprila 1939., št. 90/XXVI/198.
enako fakulteti, opravljajo strokovni državni izpit po pravilih za profesorske izpite Sn. št. 35.449/31 pred stalno komisijo, ki je sestavljena za izpraševanje profesorskih kandidatov na tistem ozemlju.
Člen 3.
Za vsa pojasnila in tolmačenja teh pravil je pristojno ministrstvo za prosveto.
Člen 4.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih podpiše minister za prosveto, obvezno moč pa dobijo z dnem razglasitve y »Službenih novinah«.
y Beogradu dne 19. aprila 1939.; V št. 1300.
Namestnik ministra za prosveto, minister za gradbe dr. M. Krek s. r.
191.
Dopolnitev
pravilnika o pobiranju vstopnine v državne muzeje.*
Na podstavi točke 1. § 27. finančnega zakona za leto 1932./33. odločava sporazumno z ministrom za finance, da se členu 1. pravilnika o pobiranju vstopnine v državne muzeje P. št. 13.033 z dne 27. aprila 1932.** doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za obisk posebnih razstav, ki jih prirejajo muzeji, se sme pobirati posebna vstopnina. Kdaj naj se uvede taka posebna vstopnina in koliko naj znaša, odloči minister za prosveto na predlog direktorja muzeja.«
Te spremembe stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 17. aprila 1939.; I. št. 12.772.
Minister za prosveto
S.	Čirič s. r.
Minister za finance
Vojin Duričič s. r.
(Ta dopolnitev pravilnika je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 21. aprila 1939., št. 89.
192.
Tarifa
avtorskih nagrad za glasbene prireditve, ki jih ima pravico pobirati pooblaščeno avtorskopravno posredništvo Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev —
ITTliA ***
'A. 1. Lokali 2. Lokali
UJMA.***
I. Gostinski obrati;	■*	1
I.	reda	din	GOO’—
II. reda	„	450’—
»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	aprila 1939., št. 90/XXVI/196.
** »Službeni list« št. 433/46 iz 1. 1932.	  "
*** »Službene novine kraljevine Jimpal§vu$« £ dye
*• a£tjiR im &
3. Lokali III. reda..................din 300'—
4. Lokali IV. reda...............................................................................  200’-
5. Lokali V. reda.......................... 120'—
6. Lokali VI. reda................................................................................  70'—
7. Radijski aparati	v	lokalih	...	„	30 —
8. Enkratno sviranje	v	lokalu	...	„	50'—.
Pripomba 1. Vsak lokal, ki vzdržuje godbo, je uvrščen v eno izmed prvih 0 kategorij. Kategorizacija lokalov se vrši sporazumno med UJMA in Državno zvezo gostinskih združenj (Zemaljski savez gostioničarskih udruženja). Za primere, v katerih se ne doseže sporazum, odloča na pismeno prošnjo ene ali druge stranke delegat ministra za prosveto.
B. Poimensko našteti lokali, in to:
v Beogradu: Hotel »Moskva« in »Ruski car«; v Zagrebu: »Gradski podrum«, »Gradska kavana.', »Velika kavana«, »Esplanade« in »Korzoc, na Bledu: »Park Hotel« in »Hotel Toplice«; v Dubrovniku: »Gradska kavana« in »Imperial«; na Rabu: Hotel »Imperiak; v Crikvenici: Hotel »Terapija«; v Vrnjački Banji: KO-OP ,
so izvzeti iz kategorije pod A. in velja zanje svobodna pogodba z UJMA. Maksimalna mesečna povprečnina sme 'dosezati din 2500’—. To velja tudi za bare, v katerih se pobira vstopnina ali so cene potrošnje znatno zvišane.
Pripomba 2. Od občinstva (konsumentov) se ne sme kot	avtorska nagrada	neposredno	pobirati nobena
vsota, ne	v obliki bonov ne v kateri koli	obliki,	tako v lo-
kalih, določenih pod A., kakor tudi v tistih pod B.
II.	Plesi, zabave, besede, matineje in čajanke:
Kraji L II.	III.	IV. V.
reda dinarjev
1. Elitni	plesi .....	700	350	150	—	—
2.	Plesi .......	350	250	150	100	75
3.	Zabave ......	250	180	100	75	50
4.	Zabave II. reda ...	100	100	75	50	50
5. Zabave humanih in dobrodelnih društev . .	75	50	40	30	25
G. Besede, matineje, čajanke do 21 ih s plesom	75	50	40	30	25
7. Prireditve pod G. humanih in dobrodelnih
društev	 40	30	20	15	15
8. Pričakovanje novega leta (silvestrovanje) za
lokale, ki nimajo pov-	100	50	50	50
prečninske pogodbe . do 250 do 150 do 100 do 75 50
Pripomba 3. Pri točkah 6. in 7. je za odmero avtorske nagrade odločilen značaj društva, ne pa namen prireditve.
III.	Koncerti:
1. Koncerti tujih umetnikov in društev, od kosmatega dohodka  ............................... 8	°/»
dinarjev.
2. Koncerti domačih filharmonij in večjih
. orkeattov , L . . . > . . . ■ • 200
p
380
3o. kos.
dinarjev
3. Koncerti domačih društev in umetnikov,
brez plesa..................................50 do 200
4. Koncerti domačih društev in umetnikov,
s plesom....................................50 do 300
5. Koncerti in zabave srednjih in strokovnih šol................................... 10 do 30
IV.	Razno:
1. Radijske postaje od čistega dohodka naročnine:
do 30.000	naročnikov...................... 2'5°/o
nad 30.000 naročnikov............... 3 °/»
dinarjev
2. Kratkovalovna radijska postaja, mesečna povprečnina................................. 1000' —
3. Plesne šole: vsaka matineja................ 25'—
mesečna povprečnina za več ko 4 matineje	100	do	150
4. Beograjski sejem, Ljubljanski sejem iu Zagrebški zbor, na dan........................ 200'—
5. Bioskopi z nemim filmom, mesečna povprečnina za glasbo	30	do	100
G. Vsesokolski in pokrajinski zleti, povprečnina za vsak zlet......................... 700'—
7. Zupski zleti, povprečnina	za	vsak	zlet	.	150 —
8. Sokolski javni nastopi z godbo, za društva	20'—
9. Sokolski javni nastopi z godbo, za čete .	10'—
10. Športne prireditve z godbo, do . . . .	200'—
11. Godba na sejmih in cerkvenih slavnostih,
na dan........................................10	do	20
12. Vojaške godbe 1. reda, letna	povprečnina	100' —
vojaške godbe II. reda, letna povprečnina	60'—
13. Kopališča in turistični kraji za godbe na javnem prostoru: po sporazumni tarifi z Zvezo kopaliških in turističnih krajev (Savez banjških i turističkih mesta).
14. Godba na ladjah in vlakih: povprečnina po pogodbi.	-	'	*
Kategorizacija krajev:
Kraji I. reda: Beograd in Zagreb kakor v sezoni tudi Bled, Rab, Crikvenica, Vrnjačka Banja in Dubrovnik.
Kraji 11. reda : Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Subotica, Novi Sad, Osijek, Split, Maribor in Zemun in vsi ostali kopališki in turistični kraji v sezoni.
K raj i III. reda : Niš, Kragujevac, Sombor, Senta, Petrovgrad, Velika Kikinda, Vršac, Pančevo, Brod, Celje, Banjaluka in Sušak.
Kraji IV. reda: vsi ostali kraji z več ko 10.000 prebivalci.
Kraji V. reda : vsi ostali kraji z manj ko 10.000 prebivalci.
P r i p o m b a 4. Tarifa velja za vse pogodbe in prireditve od 1. aprila 1939. do 1. januarja 1940.
Tarifa velja samo za tiste, ki prireditev pravočasno prijavijo in avtorsko nagrado naprej plačajo. Koristniki, ki ne plačajo pravočasno, plačajo za 100"/o zvišano tarifo.
Vsa plačila po tej tarifi se opravljajo izključno po čekovnem računu Poštne hranilnice.
Med koristniki in UJMA sklenjene pogodbe stopijo v veljavo, ko jih overi delegat ministra za prosveto. Ko se sklepajo pogodbe po tej tarifi, se morajo vanje sprejeti tudi od 1. januarja do 1. aprila 1939. plačane vsote in pogodbe predpisno kolkovati po skupnem znesku.
Ta tarifa se objavlja na podstavi dopolnitve § 15. pravilnika o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo D. št. 60 z dne 23. marca 1939.*
Iz ministrstva za prosveto — avtorskopravni nadzor v Beogradu; D. št. 74 1939.
193.
Prenos sedeža davčne uprave
za dravograjski srez iz Prcvalja v Dravograd.**
Na podstavi § 32. zakona o organizaciji finančne uprave je minister za finance izdal pod O. p. št. 24.663 z dne 20. aprila 1939. odločbo, da se prenese z dnem
1.	julija 1939. sedež davčne uprave za dravograjski srez iz Prevalj v Dravograd.
Iz ministrstva za finance v Beogradu dne 20. aprila
1939.; 0. p. št. 24.663 III.
Banove uredbe.
191.
V.	No. 1727/1.
Na podstavi tj 3., odstavka 4., gradbenega zakona proglašam
splošna navodila
za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika (»Službeni list« št. 115/16 iz 1. 1933.)
za nadrobna navodila, po katerih morajo mesta in trgi v dravski banovini, našteti v Službenem listu št. 189/16 iz leta 1932., izdelati svoje ureditvene osnove oziroma gradbene pravilnike.
V Ljubljani dne 29. aprila 1930.
Namestnik bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
* »Službeni lisi št. 154*27 iz 1.1939.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije: r dne 27. aprila 1939., Št. 94.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tj&k#, i« zalaga liskama Merkur s LillbliattU htadittavaij;:	MikSfkij.	X	Liubljauix
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 35. kosu X. I«‘tnika z dne 3. inaja 1935).
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec maj 1939.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 27. aprila 1939., št. 26.500/VIIL: Od 1. do 31. maja 1939. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . .	• •	•	din	305-—
1 zlata turška lira	ft •	•	99	346-50
1 angleški funt . .	• •	9	99	238 —
1 ameriški dolar .	• *	g	99	50-85
1 kanadski dolar .	• •	9	99	50-45
1 nemška marka .	• •	9	9»	14-—
			99	830
1 belga	• 9	9	»9	8-50
1 pengo .....	• •	9	99	8"55
1 hraziljski milreis	• 9	•	99	2-65
1 egiptovski funt ,	9 »	9	99	238-50
1 palestinski funt .	• 9	-	99	238--
1 urugvajski pezos	• 9	»	99	16-10
1 argentinski pezos	• 9	9	99	10-50
1 čilski pezos . .		•	99	1-35
1 turška papirnata lira .			99	35-20
100 albanskih frankov	• 9		99	1C00-—
100 francoskih frankov	9 9		99	134-65
100 švicarskih frankov	• 9		99	1141-65
100 italijanskih tir .	• •		99	225)-—
100 nizozemskih goldinarjev			99	2702-—
100 bolgarskih levov	9 •		99	47-—
100 romunskih lejev .	• •		99	32"—
100 danskih kron . .			99	1170-—
100 švedskih kron. .	• 9	•	99	1205-—
100 norveških kron .	• 9	•	99	1176'—
100 pezet		• •	•	99	210"—
100 drahem ....		•	99	40 —
100 češkoslovaških kron .		•	99	150-—
100 finskih mark . .	• 9	t	99	102"-
100 letonskih lat . .	9 •	•	99	780"—
100 iranskih (perz.) rialov		9	99	105"—
Tem tečajem ježe prištet pribitek (»prim.«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko 6e sprejema kovano zlato, napoleon-dori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniške tak6c, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
S.	kot obračuriavalni tečaji za angažiranje In potrošnje po proračunu za leto 1939./40. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4.	ko se sprejemajo za kavcijo obveznico naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banko, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
(»Služb, nov.: z due 27, aprila 1939., št. %■)
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	Št. 14.326/1.	1347-3-1
Razglas.
Krajc Matija in Niko, lastnika lesne industrije v Grahovem, občina Cerknica, sta z vlogo z dne 28. novembra 11)38. zaprosila za podelitev vodoprav-ne dovolitve za zgraditev vodne naprave na parceli št. 75 k. o. Cerknica ob potoku Cerknišca.
Vodna naprava se namerava zgraditi na turbinski pogon z instalacijo dveh Francisovih turbin za skupno največjo vodno količino Q =r 5)00 1/sek. Obstoječi jez na potoku Cerknišca ostane nespremenjen. Na novo se bo zgradil 50 m dolg praznotočen jarek preko parcel št. 292 in 293 ter se bo deloma na novo izkopal in poglobil odvodni jarek. Vodna naprava bo izkazovala pri 9mesečni vodi 650 1/sek in padcu 2-20 m E bruto — 19 KS in E neto = 15-5 KS. Služila bo pogonu enega polnojarmenika, ene venecijanke in ene cirkularke.
Na osnovi § 17., odst. 2.a in § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil razpisuje s tem kraljevska banska uprava dravske banovine krajevni ogled in ustno razpravo
na petek dne 19. maja 15)39. in po potrebi še na naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 5). uri dopoldne.
Predmetni načrti so do 15. maja 1939. na vpogled pri sreskem načelstvu v
K razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustnO na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 15. maja 1939. ali pri vodji razprave pred razpravo. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. aprila 1939.
II1/5 št. 1086/1.	1331
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 25. aprila 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Črnomelj: Črnomelj-mesto (Črnomelj 8 dv.), Črnomelj - okolica (Planina in
Vojna vas 4 dv.), Dragatuš (Mali Nera-jec 2 dv., Šipek 3 dv.), Gradac (Primo-stek in Otok 19 dv., Vranoviči 3 dv.), Metlika - okolica (Metlika 1 dv., Draši-či 1 dv., Rosalnica 1 dv., Vidošiči 1 dv.), Stari trg ob Kolpi (Čeplje 3 dv.), Vinica (Golek in Podklanec 17 dv., Hrast 7 dv.).
Kamnik: Homec (Groblje 1 dv., Zgornje Jarše 2 dv.), Radomlje (Radomlje 1 dv., Škrjančevo 4 dv., Zagorica 2 dv.).
Krško: Boštanj (Okič 3 dv.).
Ljubljana: Dobrova (Brezje 1 dv.).
Novo mesto: Šmihel—Stopiče (Smole-nja vas 3 dv.).
Šmarje pri Jelšah; Pristava (Nezbiše 1 dv., Pristava 3 dv.).
Vranični prisad:
Ptuj: Slovenja vas (Gerečja vas 1 dvorec).
Š u s t a v e c :
Maribor-levi breg: Duplek (Zitečka
vas 1 dv.).
Steklina:
Črnomelj: Črnomelj-mesto (Črnomelj 1 dv.), Vinica (Vinica 1 dv.).
Mehurčasti izpuščaj:
Maribor-desni breg: Slov. Bistrica (Devina 2 dv., Kovača vas 1 dv., Slov. Bistrica 1 dv.).
Maribor-lcvi breg: Zg. Sv. Kungota (Zg. Sv. Kungota 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice; Dobova (Mihalovec 1 dv.).
Dravograd: Remšnik (Vas 1 dv.).
Konjice: Zreče (Skomarje 1 dv.).
Maribor-desni breg: Pobrežje (Dev. Marija Brezje 1 dv., Zrkovci 1 dv.), Rače (Prepole 1 dv.).
Maribor-levi breg: Korena (Sp. Korena 1 dv.), Zg. Sv. Kungota (Plintovec 3 dv.), Selnica ob Dravi (Slemen 2d\\).
Svinjska rdečica:
Dravograd:	Dravograd	(Kozji vrh
1 dv.).
Konjice: Zreče (Loška gora 1 dv.).
Litija: Št. Vid (Št. Vid 1 dv.).
Maribor-desni breg:	Slov. Bistrica
(Tinje 1 dv., Zg. Bistrica 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju 3 dv.).
Maribor levi breg: Pesnica (Dobrenje 1 dv.).
Ptuj: Sv. Tomaž pri Ormožu (Lahon-ci 2 dv.), Velika Nedelja (Vičanski vrh 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske hanovino.
V Ljubljani dne 25. aprila 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Po 18/39.	1350
Oklic.
Tožeča stranka Mavec Alojzija, roj. šteblaj, posestnikova žena, Gradež 14, p. Turjak, je vložila proti toženi stranki
Mavcu Alojziju, posestniku, Gradež 14, p. Turjak, radi ločitve zakona od mize in postelje k opr. št. Po 18/39 tožbo.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Weble Demetrij, odvetnik v Novem mestu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 27. aprila 1939.
*
J P 60, 61/39-1.	1330
Oklic.
Tožeča stranka Skok Ivana, roj. Kuhar iz Vologa 33 in Kuhar Helena iz Šmartna ob Dreti je vložila proti toženi stranki Gregorinu Ivanu, Dobaju Tomažu in Prešernu Francu, stolarjem v Mozirju, radi din 10.800’— in din 9450 s prip. k opr. št. I P 60, 61/39—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 10. maja 1939. ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 2.
Ker bivališče tožene stranke Dobaja Tomaža in Prešerna Franca ni znano, ge postavlja g. Juršič Alojzij, viš. sod. oficial v pok. v Gornjem gradu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 31. marca 1939.
I R 223/39-2.	1335
Oklic.
Na prošnjo Rečnika Jurija, posestnika v Gabrovniku št. 19, zastopanega po Jerebu Radu, javnem notarju v Slov. Konjicah, se uvaja postopek za amortizacijo pri zemljišču vi. št. 125 k. o. Bezina in pri vseh morebiti sozastavlje-nih zemljiščih vknjižene terjatve Hribernik Marije iz Gabrovnika v znesku 264 fl 36 kr s pripadki iz kupne pogodbe z dne 17. junija 1878.
Vsi, ki imajo zahtevke glede le terjatve, se pozivajo, naj jih prijavijo v roku enega leta, najkasneje do 5. maja 1940.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I.,
dne 28. aprila 1939.
I R 51/39—1.	1339
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 22. II. 1939., posl. št. I 1? 42/39-1, je bil Kukovič Rudolf, star 46 let, r. k. vere, samski, pos. sin, stanujoč v Skednju St. 9, zaradi
slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Zidanšek Karl, posestnik v Skednju.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 14. aprila 1939.
•j;
1 191/38-35.	_	^	1352
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1939. ob dese-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (zidana z opeko krila pritlična kisa št. 33 s stav-
biščem pare. št. 51 in njivo pare. št. 163) zemljiška knjiga k. o. Zakot vi. št. 71.
Cenilna vrednost: din 13.540’—.
Varščina: din 1354’—.
Najmanjši ponudek: din 6770’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 23. marca 1939.
I 254/39-8.	^	1158
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Levec ‘/s vi. št. 11.
Cenilna vrednost: din 9974'—.
Vrednost pritekline: din 460’—.
Vadij: din 997'40.
Najmanjši ponudek: din 6649’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri:
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju. odd. YL,
dne o. aprila 1939.
1 4086/38-15.	1171
Dražbeni oklic.
D n e 6. j u n i j a 1939. ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Levec '/a vi. št. 11.
Cenilna vrednost: din 9974'—.
Vrednost pritekline: din 460'—.
Najmanjši ponudek: din 6G49'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 5. aprila 1939.
$
I 98/39—6.	1029
Dražbeni oklic.
D n e 6. junija 1939. ob d e v o -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Polšnik vi. št. 65.
Cenilna vrednost: din 11.190'—.
Najmanjši ponudek: din 7460'—.
Varščina: din 1119’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 26. marca 1939.
I 94/39-7	1086
Dražbeni oklic.
Dne 6. j u n i j a 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vače I. vi. št. 16 in
II.	vi. št. 422.
Cenilna vrednost: ad I. din 30.718-—, ad II. din 3.909'—.
Najmanjši ponudek: ad I. din 20.478, ad II. din 2.606-—.
Varščina: ad I. din 3.072'—, ad II. din 391’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v’Litiji, odd. II., dne 7. aprila 1939.
I 13/38—178.	1364
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dražba nepremičrfin rudniška knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani, Tom V, Lit. D, Fol. 175, rudnik rjavega premoga Stanovsko pri Poljčanah, rudniško polje Johanni — 4 dvojne jamske mere v k. o. Stanovsko in k. o. Pekel, železu, postaja Poljčane.
Cenilna vrednost: din 101.000'—.
Vrednost pritekline: din 104.342'—.
Najmanjši ponudek: din 68.440'—.
Varščina: din 20.535'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, .sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. maja 1939.
I 404/36-23.	_	^	1247
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1939. ob dese-t i h bo pri podpisanem sodišču v sohi štev. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Legen vi. št. 155 in k. o. Gradišče vi. št. 81.
Cenilna vrednost obeh nepremičnin: din 92.417'05.
Vrednost priteklin: din 4050’—.
Najmanjši ponudek: din 64.320'—.^
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. L,
dne 17. aprila 1939.
I 50/39-6.	1340
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1939. dopoldne o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 117 (hiša Št. 1 na Goljeku z 12 zemljiškimi parcelami).
Cenilna vrednost: din 36.714'10.
Vrednost pritekline: din 830'—.
Najmanjši ponudek: din 24.476'06.
Varščina: din 3671-41.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem dne 5. aprila 1939.
Konkurzni razglasi
41S.	1367
Sklep.
V zadevi izvenstečajne likvidacije Zadruga za izvoz jajc v Sv. Jurju ob j. ž. v likvidaciji se na podstavi čl. 42. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23, novembra 1934. ter pravilnika o sestavi, volitvi in ustroju upniškega odbora z dne 12. julija 1934. določa ponovni upniški zbor za volitev upniškega odbora na dan 24. maja 1939. ob 8.39 uri pri okrožnem sodišču v Celju, soba št. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 20. aprila 1939.
Zadr. Iti 92/71.
419.	1365
Ustavitev poravnalnega postopka,
Poravnalna stvar Turk Ane, posestnice in gostilničarke v Ljubljani, Streliška ul. 22.
Na predlog poravnalne dolžnice uvedeni poravnalni postopek se ustavlja. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1939.
J'or 2/89—16.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	25.123/39.	1348—2—1
Oklic.
Združene opekarne <1. d. v Ljubljani so projektirale obnovitev pogorele tovarne na Viču. Na osnovi ijžj 107., 108. in 109. obrtnega zakona razpisuje mest-
i
no poglavarstvo komisijsko obravnavo na dan 13. maja 1939. ob 8.15 uri na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma vlože svoje ugovore pismeno ali ustno pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali na samem razpravnem naroku. Načrti so interesentom na vpogled do dneva razprave pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva. soba št. 42.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1. maja 1939.
VI št. 26.858/39.	1361
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje zmanjšcvalno licitacijo za zidarska, umetno kamnoseška, tesarska, kleparska in steklarska dela za spomenik padlih vojakov pri Sv. Križu v Ljubljani v lldnevnem roku.
Pravilno sestavljene ponudbe je treba vložiti pri mestnem tehn. oddelku, Nabrežje 20. septembra 2/11, do dne 17. maja 1939. do 11. ure, kjer bo takoj nato v sejni sobi omenjenega oddelka javno komisijsko odpiranje ofert. Vsi razpisni pripomočki se dobe pri mestnem tehničnem oddelku od 3. maja t. 1. dalje.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 2t>. aprila 1939.
Predsednik:
I)r. Juro Adlešič s. r.
VI.	št. 25.710/39.	1360
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za mestni vodovod naslednjo dobavo:
1. Litoželezne cevi: 6000 m t» 80 mm, 1000 m o 100 mm, 400 m o 150 111111.
2. Jeklene Manesmanove cevi: 1500 111 0 80 mm.	.
3. Vodomere mokrotekače: 100 kom. 0 20mm, 50 kom. 0 25 111111, 10 kom. 0 80 111111.
Ponudbe je treba vložiti pri mestnem tehničnem oddelku, odsek za vodovod, Krekov trg št. 10/11., v Ljubljani, najkasneje do 23. maja 1939. do 11. ure dopoldne, nakar bo takoj javno odpiranje vloženih ponudb.
Pojasnila in razpisni pripomočki se dobe pri imenovanem uradu med uradnimi urami. Ponudniki lahko p red lože svoje ponudbe tudi posamezno za vsako skupino razpisanih dobav.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 28. aprila 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
Št. 799/39.	1329
Razpis.
Občina Koprivnik, srez kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodja. Šolska izobrazba: najmanj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača din 600'—. Po vsakih treh službenih lotili se zviša osnovna plača mesečno za 5 odstotkov.
Po treh službenih letih se pridobi stalnost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Koprivnik
dne 27. aprila 1939.
H!
Štev. 131/5.	1345
Dražbeni oklic.
Na podstavi odločbe kr. banske uprave v Ljubljani z dne 24. marca 1939., IV No. 1976/3, se razpisuje po čl. 29. pravilnika o izvrševanju zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka 3>B. Pogodbe in nabave« tega zakona javna dražba nepremičnine dr. Gottweissovc bolniške ustanove, sestoječe iz hiše v Ljutomeru (ob banovinski cesti) z vrtom ter viničarije z gospodarskim poslopjem, vinogradom, sadonosnikom, njivo in gozdovi v Desnjaku, vso v izmeri nad 9 ha.
Dražba bo dne 26. maja 1939. s pričetkom ob 10. uri v pisarni občine Ljutomer.
Natančnejši popis imetja in dražbeni pogoji so razvidni med uradnimi urami v pisarni občine Ljutomer.
Uprava občine Ljutomer
dne 28. aprila 1939.
Predsednik občine:
Fr. Slavič s. r.
»g.
No. 681.	1343
Razpis.
Občina Sv. Jurij ob Pesnici, srez Ma-ribor-lovi breg, razpisuje dobavo nad 190 m3 gramoza za občinske ceste I. reda.
Tozadevne ponudbe je vložiti v 14 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri podpisani občini.
Uprava občine Sv. Jurij ob Pesnici
dne 28. aprila 1939.
•j.
St. 2606/45-39.	1328
Razpis.
Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 16. novembra 1938. v smislu čl. 86. do vštetega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni na dan 15. maja 1939. ob 11. uri dopoldne v občinskem uradu v Trbovljah (soba št. 3)
javno pismeno ponudbeno licitacijo
za oddajo del:
1. toplovodne centralne kurjave,
2. instalacijo vodovoda
za zgradbo Občinskega doma/ v Trbor-Ijah.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki *e dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinskega urada (soba št. 7) V, Trbovljah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za zgoraj navedena posamezna dela.
Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5%, za inozemce pa 10% od vsote uradnega proračuna, je položiti najkasneje do dne 15. maja 1939. do 10. ure pri občinski blagajni v Trbovljah.
Ce prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. dne 25. maja 1939. ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov.
Ostale nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v Trbovljah.
Občina Trbovlje dne 28. aprila i939.
Št. 5755/39.	1357
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 17. 'V'. 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 88 kom. železnih okvirov z železno žično mrežo. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 28. aprila 1939.
*
Broj: 18090/1939.	1356
Natečaj-
Središnji ured za osiguranje radnika U Zagrebu na osnovu zaključka svoga pretsednistva od 25. aprila 1939. pod čl. 3. sedničkog zapisnika raspisuje ovime natečaj za popunjcnje: jednog mesta kategorije A položaja VII. apo-tekarskc struke s godišnjom sistematskem platom od din 12.000'—, s godiš-njom položajnem platom od din 12.000, mesnim dodatkom od din 3.000'— go-dišnje i porodičnim dodatkom od din 1.800'— godisujc na svakog ovlašte-nog člana porodice.
Uveti nameštenja su sledeči:
1. da je natecatelj državi janin Kraljevine Jugoslavije i da znade srpsko-hrvatski ili slovenački jezik,
2. da ima telesnu, umnu i moralnu sposobnost za služim kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika,
3. da je navršio 18 godina života i da nema više od 40 godina života iz-uzevši slučaj, da je pre toga bio u službi kod Središnjeg ureda ili kojeg drugog zavoda za socijalno osiguranje, u državno j ili drugoj javnoj službi,
4. da ne stoji pod starateljstvom ili stečajem, da nije pod isledjenjem za zločinstvo ili prestup iz koristoljublja, te da nije sudjen na gubitak službe odnosno političkih prava za vreme utvr-djeno presudom,
5. da mu služba kod Središnjeg ureda ili kojeg drugog zavoda za socijalno osiguranje, kod državne ili druge javne službe nije prestala iz uzroka spomenutih u §u 112. i tač. 5. i 7. §a 113. Službenog pravilnika službenika
Središnjeg ureda za osiguranje rad-uika,
6.	da ima diplomu magistra farmacije.
Uz molbu ima svaki natecatelj priložiti: svedočanstvo o danu rodjenja, uverenje o zavičajnosti, školske sve-dcdžbe, uverenja o dotadanjem zanimanju, o zdravlju i regulisanju vojne obaveze, o ponašanju. Zdravlje se mora dokazati svedodžbom lekara Središnjeg ureda ili njegovih mesnih organa ili lekara državnih ili samoupravnih vlasti, te još jednom svedodžbom, izda-nom po državnom ili drugom javnom dispanzeru odnosno lekaru specijalisti za tuberkulozu.
Sva ostala prava i dužnosti utvrdje-na su Službenim pravilnikom službenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika i Zakonom o primanju u službu lekara itd. od 20. januara 1931.
Vlastoručno pisane i potrebnim do-kazima obložene molbe imadu nateca-telji podneti potpisanom uredu najkas-nije do uključivo 13. maja 1939. do 12 sati o podnc.
Zakašnjele i nedovoljno obložene molbe neče se uzeti u obzir.
U Zagrebu, dne 29. aprila 1939. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Razne objave
1366
Vabilo
na XXXI. redni občni zbor Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z.
v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 7, ki se bo vršil v ponedeljek dne 15. maja 1939. ob 20. uri v gostilni Lovšin, Gradišče št. 13, v Ljubljani.
Spored:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva o pregledu knjig in bilance za leto 1938.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4. Slučajnosti.
V Ljubljani dne 30. aprila 1939.
Načelstvo.
*
1349
Vabilo na XVII. redni občni zbor
delničarjev družbe »Motvoz in platno« d. d. v Grosupljem,
ki bo
dne 19. maja 1939. ob U. uri dopoldne v posvetovalnici Ljubljansko kreditne banke v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovnem letu 1938.
2. Predložitev bilance in računa zgube
in dobička za leto 1938.
3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Sklepanje o predlogih upravnega sveta glede uporabe čistega dobička.
0. Dopolnilna volitev v upravni svet in nadzorstvo.
6.	Slučajnosti.
Opomba: Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti 8 dni pred občnim zborom svoje delnice pri blagajni Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, nakar se mu izda legitimacija za udeležbo na občnem zboru. V Grosupljem dne 1. maja 1939.
Upravni svet.
*
1362
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela
dne 22. maja 1939. o poli dvanajstih v prostorih Javnih skladišč družbe z o. z. v Ljubljani na Tyrševi cesti 33
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega odbora in računskih preglednikov o poslovanju v letu 1938.
2. Odobritev bilance ter računa zgube in dobička za leto 1938. ter podelitev razrešnice.
3. Volitev upravnega odbora.
4. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
Po § 13. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic pri družbeni blagajni. Polzela dne 1. maja 1939.
Upravni odbor.
*
1332
Objava.
Izgubil sem »vojničko ispravo« na ime: Čoš Jožef iz Stične. Proglašam jo za neveljavno.
Coš Jože! s. r.
*
1346
Objava.
izgubil sem potni list, izdan od sre-skega načelstva v Slovenjem Gradcu na ime Dobovičnik Karl. Proglašam ga za neveljavnega.
Dobovičnik Karl s. r. Velenje.
*
1359
Objava.
Izgubil som prometno knjižico štev. 1524 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
škopore Franc s. r., pos. sin, Malkovec 3.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Poliar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, nien predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,