LETO IV. Vl&ROČNiM&-2:A*lVGOSLA- VllO-ČETRTLfeTHp-PlN-15* tELOLETNO*.WN*00/ZA* in o z CM ST V O '1 e -do dati POSTNiNO/OGLASI-PO teNžKV/ posamezna ItEVILKA* PO- DEN • 15© POŠT. CEK. RAČ. !3.!8S resam LJUBLJANA, 24. JULIJA 1926. STEV. 33. u K VREDNiiTVO-IN-VPR&VA V-VČITELJSKI-TlSK&tlNt/ 'ROKOPI$I*SE-hgE-V$A-vC&]0/ANONlMNl'DO-‘P8$I*$E • ME ■ PR!OBČV“ 1E10/P0|TNiNA-PLA-vCANA-V‘OOT©ViNl TELEFON ŠTEV. 906. Orjunaši! V nedeljo, 1. avg, v Kranj k odkritju spomenika Velikega Kralja! V album g. dr. Ninčiču. V svojem imenitnem govoru ob priliki sprejetja beograjskih in konzularnih konvencij ie dejal on. dr. Ninčič, med drugim tudi, da so zadnje čase ponehali italijanski napadi na našo zemljo. Reagirali smo že tedaj na to poučenost diplomata brez patosa. Danes na imamo lepo priliko sporočiti mu zopet nov slučaj zaletavanja zemljolačnih fanfaronskih oficlelnih krogov D roti integriteti naše zemlje. Koncem iunlia se je vršilo v Briks-nu obmejno razvitje čroosraični-škega prapora, katerega se je udeležil tudi vicegeneralni sekretar iaši- ctovskp stranke v Rimu s!or Mazzo-iini. Možak je bil osebni zastopnik moža z železno pestjo in je govoril zbrani fašistovski množici dva zelo pomembna govora v katerih je dejal med drugim: »Z bolestjo in hrepenenjem gledamo od Ancone proti drugemu bregu ki še tii naš. ki Pa mora nosati naš.« Ker pa je bil mnenja, da je spričo slepote najpopularnejšega jugosio-venskega zunanjega ministra govoril še preblago, je naknadno vstal zopet pri slovesnem banketu m dejal zbranemu omizju, kjer so se nahajali med drugimi tudi briksenški knezo-škof. tridentinski prefekt Guadagni-ni, razni visoki vojaški dostojanstveniki Se sledeče r »V vseh smereh izven Brenerja še niso italijanske naravne granice niti zdaleka dosežene. Imperialistična Italija pa si bo znala te meje že preskrbeti. Corsica e »ostra! (Vsi zbrani so ta hip vstali in vzklikali »e nostra«.) Tunesia e nostra! (Znova je zagrmel ves zbor »nostra«), Nizza e nostra! (Klici »nostra«)i »Dalmazia e nostra!« (Udeležencev se je polastil po zadnjem klicu naravnost delirij in dvorana se je tresla klicev »nostra« in »eviva Dalmazla«, »eviva Ragusa e Spalato«). Končal pa je sior Mazzolini to razvijanje oficielnega programa im- perialistične politike fašistovske stranke z besedami: »Gospod prefekt nai se nikar ne srdi radi moje odkritosrčnosti. Nisem megel drugače. Kar leži v fašistovski duši, to mora na dan.« Gospod prefekt ie seveda lepo molčal in z njm tudi ostala oficielna Italija, ki nima niti besedice graje za tovrstne izpade njenih organov. Molčal bo seveda tudi on, dr. Ninčič, ki se čuti pač menda poklicanim samo tožariti orjunaške liste in delati na razpust Orjune, ne pa primerno reagirati na tovrstne bojne izjave fašistov, ki dovolj jasno pričajo, da se pripravlja v Italiji nova vojna, katera bo morda zapletla zopet ves svet v strašni požar gorja in nesreče. Mala Srbija je znala pravočasno obveščati svet o preteči nevarnosti za svetovni mir, ki ga je rušila Avstrija. Velika Jugoslavija pa ne zmore raztolmačiti svetu, da živi v Italiji kasta vročekrvnih elementov, pijanih po iluzornih zmagah, žejnih boja in zmag nad iutroslo venskimi vitezi, ki so morali že itak žrtvovati 600.000 najboljših bratov in preko ene dvajsetpetine naše zemlje Italiji ter orivoltti s krvavim srcem Ir amputaciji Slovencev. Ce se ie hotelo kda.i Itali.il osvajalne vojne, potem si Jo poželi baš sedaj, ko sicer trdi mož z levinjo, da stopa Italija na pot miru. Spričo tehničnih priprav s katerimi razpolaga italijanska vojska na suhem in na morju, so fašistovski imperialisti trdno uverjeni, da bi bila taka vojna čisto kratka in absolutno uspešna. Jugoslavija bi bila gotovo poražena iti vržena na Dinare, kier hi se morala, ker ne bi mogla niti živeti, niti umreti, predati na milost in nemilost Italiji. Tako vsaj danes računalo voditelji in inspiratorji fašlstovskega imperializma, ki so postavili v zunanjo politiko Italije načelo, da tei ni oo-treba enakovrednih in enakopravnih zaveznikov nego samo vazalov in sužnjev. J- T. ostajanje, ubirajo zopet razglašene strune svojih suhih političnih programov in sanjajo o avtonomiji, federaciji in drugih tovrstnih pritiklinah. S svojo rimsko jezuitsko učenostjo se ti lumina mundi zaletavalo v nas in nam očitajo, da smo brezprogramski m brezvsebinski. Ne. zdi se nam umestno v trenutku. ko ječi polovica naroda v pretežki nesreči, posamezno pretresati snetljivo semenje abotnih glav jalovih naših praemiferantov. Potrebno pa se nam zdi staviti gnadljivim gospodom vprašanje, da li ima?« v evoii sredi moža ki bi nas mogel plemensko tako razdeliti, da bi bili vsi zadovoljni in da ne bi ostalo on enem deltt niti trohico nezadovoljnosti in bolj za fzeublienl-mi soplemeniak; in radi odkršenja teritorija? Potem, da li bi mogli tako razdeljeni njihovi narodi živeti svoje popolnoma samostojno gospodarsko in politično življenje ter se razvijati sporedmo z ostalimi evropskimi narodi? Tega Kolumbovega iaica naših separatistov pa se seveda ne sme tretirati s stališča onega slovenskega penata-profesoria. k: trdi. da pripada vsakdo na prehodnem ozemlju k tistemu »narodu« « katerim čuti in s čJmer absolutno pristanemo na nemško ali italijansko tezo o nemčurjih in lahonih. Prepričani smo le. da si blagi gospodje ne bodo belili poli tiran'h temen s temi nordijskimi vpzli. ne- go da bodo ostali pri svoji stari praksi čvekanja in varanja naroda z ■namišljenimi fantastičnimi izgje-di. dokler jim bo pač hotel slediti. Gradili bodo i v naprej psevdoznan-stvene hipoteze za dokaz upravičenosti svoje že osem let zgrešene politike, v stvar samo pa s« ne bodo nikdar odkritosrčno poglobili. S tem Pa stvari sami ne bodo prav nič škodovali, niti io zavrli pri njenem pohodu navzgor h končni in popolni zmagi. .lugoslovenstvo ie danes matematična resnica, ki tvori edini Rotovi in pravilni temeli Jugoslaviji. Pred njim se bo moralo ukloniti brezobzirno vse. ker ni samo čustvo ali gomila v sistem lepo nanizanih besedi nego resnoba življenja »a-raep!! iti vsakdani! kruh. Jugoslovenstvo ie drnu^ na Pohodu! Gori« tistemu, ki ne more doumeti da mora s svojimi širokimi koncepcijam« objeti vsrt zemljo od Gosoe svete Da dr» Soluna ter 7.a večno udušiti kriko preteklosti, daljnih sanj. krvi zanosov srca in mozga vseh prebivalcev te široke zemlje. Spoznali bodo to še tudi oni. ki danes pišejo epistule o brezvsebin-skp-m Jugoslovcrjstvu in ki ne marajo na ljubo in ukaz tujega Rima odvreči zvijačno imputiranih starih programov separatizma in historičnih prav. Spoznanje oa ho gotovo že prepozno, naisj nosijo njihova pridobitna podietia že danes lugo-slovenske pridevke. A. V. seznanite z vsebino službenega reda, ker po vsem Vašem dosedanjem delovanju ni opaziti znakov, ki bi kazali na to, da je naše priporočilo odveč. Ako to ne bo zadostovalo, bomo govorili drugod in jasneje. Odkritje spomenika Kralju Petru v Kranlu. Letos bo preteklo že osem let, odkar smo z navdušenjem pozdravili svobodo. Srbi, Hrvati in Slovenci, tlačeni dolga stoletfa no Sovragih, so vstali v zlato solnce svobode in začel; bratski gradfti temelje širne, svobodne Jugoslavije. Junaški krali Peter I. Veliki Ka-radierdievič ie « hrabrimi srbskimi četami v bratski zvezi <; hrvatski-mi in slovenskimi legionarii zlomil trdovratni odpor sovražnih sil in z zmagovalnim pohodom ustvaril narodno državo. Zato mu ie mes-to Krani v znak spoštovanja, ljubezni in zahvale za neprecenljivi dar narodnega osvo-bojenia. z darili vseh slojev in strank celo Gorenjske postavilo traien spomenik. ki nai priča še noznfm rodovom o prevažnih narodno zgodovinskih dogodkih. Ker bo ta dan siJains narodna manifestacija nai ookažo vsakdo, k! občuduje dela kralja Petra, da ie vreden oo niem IzvoJevane svobode s tem. da se tega sl a vij a udeleži. in »II HIB. Prazne besede. Nad celo zemljo leži težko breme skrbi, kolike bodo posledice težke in neprecenljive katastrofe, ki ie prebridko zadela zakladnico Jugoslavije. Ni ga menda danes v tei zemhi več človeka, ki bi ne razmišljal o strašnih poročilih s poplavljenih predelov in skušal vsaj z dobro voljo ter mislijo pomagati trpečim bratom. Ostali so ob strani samo naši maziljeni narodni poslanci in molče motrijo, kakor sv. Luciie dedki, obupno borbo dela našega naroda, v katerem vidijo kvečjem priložostno sredstvo za agitacijo. Ker Pa imajo časa na pre- Zakon o osobju drž. prometnih naprav nam je poleg nedostatkov prinesel tudi marsikaj dobrega. Tako nudi možnost onim, ki v mladosti niso imeli prilike pridobiti si dovoljne izobrazbe, z naknadnim šolanjem si isto izpopolniti in tako doseči položaje, ki bi jih drugače ne mogli. Kakor znano je priredilo Udru-ženje jugoslovanskih nac. železničarjev pretečeno leto par takih tečajev, s čijih pomočjo so si njih udeleženci izpopolnili svoje znanje ter pridobili pogoje potrebne za dosego 111. uradn. kategorije.' Kako so se ti tečaji vršili in kako polagali izpiti, pričajo zapisniki sestavljeni ob tej priliki. Kakor je to stremljenje naših železničarjev po napredku, ki je le v korist službe in splošnosti za pozdravljati, vendar se je našlo par elementov in to takih, ki so v to najmanj poklicani, ki so ostali po preobratu na svojih mestih le vsled po- ------------------------ g II .1 i--.mrm.Tn.il znane prizanesljivosti uslužbencev in ki si sedaj drznejo iz zlobe ali zavisti omalovaževati korist teh tečajev ter z raznimi nekvalificiranimi izpadi izražati dvome nad vrednostjo pred zakonitimi komisijami položenih izpitov. Ni jim pa dovolj samo to, spravljajo se v svoji zlobi — nepoklicani — še na strokovnjake drugih obrti, hoteč jim z odrekanjem potrebne kvalifikacije in raznimi obrekovanji škodo.vati ter ovirati v napredku. Povdarjamo, da se nismo ustrašili truda po končani službi pritrgati si čas počitka, da si z učenjem razširimo duševno obzorje, pa se tudi ne bomo ustrašili gotovim gospodom posebno iz kurilnice II. dati priliko, ako te govorice ne nehajo, da bodo njih resničnost dokazali pred sodiščem. Gospod H. in drugi! upamo da smo se razumeli! V ostalem Vam pa priporočamo, da se od bližje Naši poverjeniki in zaupniki zone strani zapadnih meja nas obveščajo, da pripravljajo naši sosedje razne ekspedicije v naše obmejne pokrajine. Sicer se bodo vršile pod naj-nedolžnejšimi naslovi, kot izleti in priprave za zbližanje Italije in Jugoslavije ter za izmirjenje obmejnih napetosti. Poznamo navade Italijanov in zato smo prepričani, da se za tem načrtom krijejo zopet kaki temni nameni, katere pa moramo Orjunaši kot verni in budni stražari naših meja brezobzirno onemogočiti. Opozarjamo zategadelj vse naše obmejne organizacije, da še podvoje svojo pažnjo napram vsem prihajajočim Italijanom pa najsi so potem to že izletniki, lesni trgovci ali komedijanti z opicami. Niti en Italijan ne sme prestopiti v tej zemlji koraka za katerega bi ne vedel pazljivi jugoslo-venski nacionalist, ki mora gospodi A. V.: L I S_TE K. Dalmatinske peti. Sedel sem v brzovlaku in pred menoj sc je girfl ves kras Pokaštelja, tega bisera naše Dalmacije, ki se od dne do dne bolj budi in prehaja iz mračnega komunizma ter meglenega mirotvorstva pod ponosni jugoslo-venski prapor Orjune. V istem kupeju je sedel eden poznanih radi-čevskih poslancev ter živahno oporekal mojim mladostnim nazorom ter razkrival svoje staro separatistično mišljenje. Jugoslovenstvo mu je neznan pojem in Jugosloveni prosta izmišljotina pokvarjene gospode in batina-šev. Pred menoj pa je ležal Kaštel stari in se ponosno senčil pod okriljem mogočne jugoslovenske trobojnice, ki je klicala preko ozkih obzorij mojega sopotnika — poslanca, da se s svoiini krmežljavim voditeljem zelo moti. Jugoslovenstvo je dejstvo in Ju-gosloven z Jugoslavijo sta imeni, ki sta nam bili udarjeni v historičnem trenutku. Ni je danes sile v tej ne- srečni, a tako lepi zemlji, ki bi za-mogla uničiti to ime. Historiji se je mudilo in dobili smo državo, nismo Da še stvorili nacije njenega tipa. Stvoritev tega je naloga nas vseh. Orjuna dela na tem polju naravnost zgledno in če je kje danes že pravih Jugoslovenov. potem so ti v Or- 311111Voziš se tako z vlakom in vidiš vse te tipe naših plemen in občuduješ lastnosti slehernega izmed njih. Treba bo premišljenega zbiranja in stapljanja vsega, kar je v teh plemenih najboljšega, ustvarjati in graditi i v naprej novi rod, ki že nastaja — rod potence dobrih in plemenitih lastnosti nas vseh. Govoriči in modruje tak narodni oče, kakor je moj blagi sopotnik. Hoče se mu borbe s tokom časa, in ne vidi, da leži že premagan v jarku, kjer se zbirajo vsi^ ostanki zadnjega rednega psihološkega odpora plemensko-versko-historičnih običajev in teženj. Ironija usode hoče, da so ti zajarkovci slučajno še danes pri krmilu države, katero hočejo zaplo-viti v stranske smeri primerne malim ljudem, ki spe v velikem času. Štete pa so jim ure in ni daleč več čas, ko jih bo za vedno odnesel orkan, katerega oznanja preprosti Se- ljak v Kambelovcu s plugom in »or-junaško značko«. Marjan se bohoti ves v zelenju in mi oznanja, da smo na pragu jugo-slovenskega borbenega Splita, ki ni v najtežjih trenutkih pozabil niti za hip na svoje poslanstvo. Vlak drvi mimo Vranjic. kjer vidim v duhu bodočo jugoslovensko glavno luko. Preko presek in tirov hiti proti Splitu, ko-jega prve hiše zdaj vstajajo vse praznične in osvetljene v žarkem solncu poletnega jutra. Od tu je zavihral preko zemlje val novega Jugpslovenstva. poln možatosti in odločne volje končati s sramoto, ki je legala nad zemljo ter jo dušila na smrt. Orjuna — pet let že izgovarja mihione Hudi to besedo z veseljem, strahom, spoštovanjem in sovraštvom. Pet let že umirajo z njo na ustnicah mladi in življenja polni mladci ter dokazujejo, da se še dobi v tej zemlji ljudi, ki umirajo brez pomišljanja'v korist in dobro celoti — državi. Da gospod narodni poslanik! Le odmigujte z glavo polno težkih skrbi radi javnih poslov in nesreče naroda. Orjuna je danes navzlic vsem vašim še tako trdovratnim negacijam, najpopolnejši in naidovršenejšl program nacionalne osamosvojitve, pre- polen vere v končno zmago dela rok in uma, slonečega na edinstvu in enotnosti vseh brez ozira na partijo, privilegije, prerogative in parazite. Zato tudi napreduje in se širi spo-redno -z drugimi jugoslovenskimi borci od dne do dne ter dokazuje, da Jugoslovenstvo samo in edino napreduje ter osvaja. Kar je izvršil Rim z ustvaritvijo svojega človeka, ako sta mogla storiti to Francoz in Američan, čemu bi tega ne zmogli tudi mi? — ki nam gori v srcih vsaj toliko, če ne več ljubezni do rodne grude in danes še ne ujedinjenih bratov? Molči oče domovine in težke skrbi mu vijejo gube po čelu, da je ves mračen in tegobno otožen, ko podaja nosilcu prtljago, da jo zanese v hotel, kjer bo obdržal konferenco s svojimi pristaši ter jim obetal in lagal, da ga bo srarn^ celo v njegovo ne premalo črno dušo. Jaz pa sem stisnil bratom z Jadrana roko, čvrsto in orjunaško zvesto, kakor morejo in znajo to le rodni bratje po duhu, delu in krvi. Zuljeva je dlan, ali je poštena, čista inj/selej pripravljena pograbiti po orožju za obrambo zemlje in svobode. (Dalje prihodnjič.) Prosveta. Inž. ROGLIC STANISLAV; Razmere. (Dalie.) Pri Nemcih velja stalno Drang nach dem Osten und dem Siiden. Ta drang nai bi se izvrševal naivec na račun severnih in južnih Slovanov. Sto in stoletna zgodovina nas uči. da so Nemci v odri strmeli za tem. Nemški grofi in škofi so pod pretvezo kulturonostva dela i zdražbo med Slovani, naseljevali so svoje mežnarie in biriče v slovanskih kratili, dajali svoum obrtnikom. industrijcem in rudarjem predpravice ter tako s pomočjo ki Ž;1 m meča ponemčevali slovanske dežele. Preganjali so med drugim tudi slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Tozadevno imajo Poljaki. Cehi in Lužiiški Srbi na severu in predvsem Slovenci na jugu zelo občutne izkušnje. Pri nas Slovencih, ki smo zaklenjeni med Romane in Grmane. se ie ponemčevanje izvrševalo tekom stoletii od Tur doli Ste V. 'J.j. Dne 8. avgusta 1926 razvitje prapora Pljune Hotinja vas. z zapada dokazati s tem, da je popolnoma upravičen njihov strah pred Orjuno in da ne zahtevajo zaman razpusta te njim tako nevarne organizacije. Orjunaši! Čuvarji meja, na stra- žo proti vsem in vsakomur, ki hoče izrabiti sedanji nesrečni položaj naše zemlje in naroda za svoje mračne namene in izrabljati lahkovernost onih, ki so sicer prvi poklicani čuvati na mrtvi straži zapadne meje! Ital. otroški vrtci za slov. deco. V predvojni dobi in deloma tudi med voino vzdrževala družba sv. Cirila in Metoda v Zagrebu in v Ljubljani veliko število otroških vrtcev v Istri, v Trstu, v Gorici in v Krminu. V Trstu samem so obstojali tudi trije mestni slovenski otroški vrtci. Vsi ti vrtci, kakor sploh vse družbine ustanove, so imeli, kakor so to nonovno nagla-šali tudi Italijani na svojih zborovanjih, samo defenzivni namen, namreč ohraniti slovansko deco svoiemu rodu in svojemu ieziku pred navalom in naskokom italijanske raznarodovalne družbe »Lega Nazionale«. Ko je Italija zasedla ozemlje, kier bivajo izkliuono ali po ogromni večini Slovenci in Hrvatje. so zaprli in zatrli vse slovanske šolske vrtce Odpravili so mestne slovenske otroške vrtce v Trstu, prepovedali so zopetno otvoritev zasebnih otroških vrtcev v Istri In na Goriškem. Le v Trstu so po dolgem moledovanju dovolili, da se otvoriio vsaj nekateri otroški vrtci, toda niih število postaja od leta do leta manjše. Kaiti šolska oblast iztakne vedno nove zapreke za zopetno otvoritev slovenskih vrtcev. Letos so poslovali samo triie otroški vrtci v Trstu. Zato Pa ie tem bolj bujno delovanje italijanskih otroških vrtcev med slovanskimi otroci. Po poročilih. ki iih prinašalo ravno te dni italijanski listi v prvi vrsti »Picollo« in tržaško fašistovsko glasilo »Po-polo di Trieste«. iz vseh kraiev dežele. iz skoro vseh večtih središč od Tolmina dol do istrskih otokov, mora človek skoro verjeti, da slovansko prebivalstvo ne more prehvaliti delo »Lege Nazionale« v njihovem ozemlju. To ie visoka pesem raznarodovanja slovanske de-ce In to pesem stavliaio v usta ubogemu, tlačenemu slovanskemu kmetu in delavcu. Pesem da izvira iz src »hvaležnega« slovanskega ljudstva. Ali so to vsi dopisnikarji si enkrat vprašali, v koliko odgovarja njih poročilo resnici, ali so enkrat skušali prodreti v srčne tajnosti slovanskega očeta in matere, k! morajo pod pritiskom razmer pošiljati svoje otroke v »prisiljeno raz-narodovalnico«? Alf so že kdaj vprašali vse one ugledne domačine, učitelje, duhovnike, župane, trgovce in druge, kako jim je pri srcu. ko prisostvuje takim šolskim priredit-* vam kakor se vršiio sedaj oh koncu šolskega leta po vsej deželi? Ogromno ie število šolskih vrtcev. ki iih ie ustanovila »Lega Nazionale« v povojni dobi v čisto slovanskih krajih. Sedai se tudi ne sramujejo priznati, da ie njih delo zgolj raznarodovalno da imaio njih ustanove samo ta namen, da odtuju- ■t 'j-p-———~— n i iu.TTr-~-rrr---"-~rnr proti Adrijanskemu morju. Brez dvoma zaznamujejo Nemci tozadevno precejšnje uspehe, v zgornji dravski in murski dolini se govori danes skoro izključno v nemškem jeziku, čeravno so krajevna imena slovanskega izvora. Zelo važna ie stoletna zgodovina in nič manj važna ni troka sedanjost. če pogledamo na Koroško. Vidimo da divia danes tam hudo preganjanje Slovenstva. Duhovna, sodna. politična, prometna in tudi druge oblasti so v rokah Nemcev. Slovenci. b; tvor 'o po zadnjem ljudskem štetju Pred svetovno vojno dobro tretjino vsega prebivalstva, nimajo kot Slovenci dostona v te uprave. Prvi protislovanski jez je ustanovljen že s tem, da nimajo na zemlji, katero že stoletja posedujejo niti potrebnih ljudskih šol. kaj sele srednjih obrtnih in drugih šol. S tem ie zadan napredku Slovencev na Koroškem hud udarec in teko so 7<\ Nemce ustvarjene ujrod** ne razmere. Prav povsod se čuti, da veha na Koroškem v Avstriji! kjer ie priključit veno gibanje zelo močno, več ali mani odkrita parola: hinaus mit den Windischen. Tem jejo slovanske otroke lastnemu jeziku in rodu. S kakšnim vražjim zadoščenjem znajo pripovedovati, kako vsiljujejo niih učitelji nedolžnemu otroku besede, ki jih ne razume. ki so samo kletev in zasramovanje slovanskega jezika in življa, ki iih otrok nezavedno ponavlja tudi izven vrtca, doma in v družbi drugih otrok. In v take vrtce mora-io pošiljati svoje. otroke starši, ki so količkaj zavisni od Italijanov. VanJe moraio vpisati svoie otroke vsi javni uslužbenci, da niti sodniki se ne smejo odtegniti tei »dolžnosti«. Ubogi invalid, ki dobi borno podporo in vdova no padlem v vojni mora pošiljati v vrtec svojega otroka, ker jim sicer ustavijo izplačevanje podpore. Trgovci in obrtniki morajo dati drugim dober zgled in vpisati v vrtce svoie otroke, drugače jim preti nevarnost, da jim vzamejo koncesijo. »Picollo« in »PodoIo« pa znata poročati o navdušenju, s katerim pozdravlja slovansko prebivalstvo ustanovitev italijanskih vrtcev in kako rado pošilja vanje svoje otroke. Da. postopanje »Lege Naziona-le« pri ustanovitvi vrtcev ie še bolj preračunjeno in nasilno. Na čelu vse raznarodovalne akcije stoji članica kraljeve družine, in če se je kie slovanski župan obotavljal ugoditi vsem zahtevam »Lege«, tedaj so ga pozvali na pristojno politično oblast, in mu dali razumeti, da ga čaka proces radi razžaljcnia članice kraljeve hiše. ako dalje vztraja pri svoiem stališču. Svoječasno se ie »Lega Nazionale« omejila predvsem na kraje, kier ie slovanski element mejil na italijanski ali na kraje, kier ni bila narodiia zavest med slovanskim prebivalstvom še dovoli živa. Danes na smatra te postojanke za svoje in prepušča nadaljnje delo občinam in državi. Nevarnost, da bi te občine padle v roke Slovanov, smatrajo za odstranjeno. Poleg tega je državni aparat, ki zasleduje enake raznarodovalne naloge, dovolj močan. Radi tega ie prenesla »Lega« svoie torišče daleč od mešanih središč proti meji. Njena svr-ha ie. da prepreži vso meio z velikim številom vrtcev in zaoosioval-nic. Povsod nai se vceoi v dušo slovanskih otrok še v dobi. ko tega ne razume, sovraštvo do slovanskega jezika in do slovanskega rodu. Učitelji ne najdejo dovoli izrazov. da mu kažejo okornost in grdost lastnega jezika, da mu slavijo Dantejev idiiom. Ko pa stopi iz otroškega vrtca, se otroška duša dalie zastruplja. V ljudski šoli ne sliši več besede v materinščini. Učitelj mu pripoveduje v ieziku, ki ga ne razume in ki mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm narodnim razmeram na Koroškem so precej slične razmere v Primorju. Tu velia v istem smislu danes parola: fora i Schiavi. Na Koroškem kot v Primorju se hoče ustvariti od strani Nemcev odnosno Italijanov ugodno razmerje za njihove imperialistične težnje na račun Slovanov. Cerkve, šole, državni in drugi uradi, industrija, obrt. promet itd., vse vnregaio v dosego svojih ciljev. Mi. državljani kraljevine Jugoslavije se pač ne moremo državnp-pravno vtikati v razmere drugih držav, čeprav uživamo gotovo zaščito. če se vanie napotimo. Imamo pa prvomestno pravico. da si ustvarjamo v lastni državi take razmere, kakršne so za nas prav. Širša svetska zgodovina in podrobne stoletne izkušnie v naši ožji domovini pam dajejo pravi ooduk kako in kaj imamo ravnati da si obdržimo in izpopolnimo našo prvobitno narodno in državno samostojnost. Vedeti moramo, da so nemški škofi in grofi z vsemi svoiimi močmi silili proti vzhodu in iugu. da so na najrazličnejše načine preganjali naše kralie' kneze in škofe. S to-dobnimi sredstvi so prodirali v slo- ni niegov. o slavi in veličini naroda. ki ni njegov. Glavo se mu napolni z imeni junakov in s čini. ki so mu tuji. Glava ie polna tuje slavo in tule zgodovine. Njegova usta ponavljajo prazne besede, ki jih ie slišal v šoli, iz njegovega grla doni tudi nesem, ki slavi tui jezik in tuj narod. Njegovo srce pa ostane in bo ostalo nedotaknjeno. Vsi italijanski učitelji. »Lega Nazionale«, društvo »Dante Alighieri« in njegova visoka zaščitnica so lahko uver-jeni. da so vsi njihovi uspehi le površni. V dno duše naše mladine ni- so prodrli. Rade volje iim prepuščamo veselje nad javnimi nastopi teh najmlajših, ki ponavljajo pred zbrano množico besede, ki jih ne razumejo in pojejo pesmi, ki ne izvirajo iz njih srca. Prepričani smo, da so ostale njih duše nezastrup-ljenc. da bijejo njih srca ob drugih prilikah drugače, kakor ob takih suženjskih praznikih in da pride morda tudi čas. ko bodo s pridom razumeli vse one zglede iz dobe italijanskega risorgimente s katerimi iim sedai polnijo glave. Iz zgodovine italijanske iredente. »Pioollo delia Sera« od pretekle sobote je prinesel po »Resto del Carlino« zanimiv članek o novem pogovoru, ki ga ie imel zdravnik Fabrovih kot zaistopnik tedanjih italijanskih iredentovcev iz Goriškega z markizom di San Giulano pred 25 leti. ko ie. kakor pravi »Picollo«. naval slovenskega neuria bil največji po vsei Julijski Krajini in ko ie prišel v Trstu ori volitvah pred kratkim umrli voditeli tržaških Italijanov Atilio Hortis v ožjo volitev v mestu samem z drjem Oto-karjem Ryba¥em. sedanjim iugoslo- venskim poslanikom, članek ie objavil senator Leicht (pura sangue). Glavni izvlečki tega odstavka se glasijo: »Pred 25 leti ie bila vsa Furlanija v velikem vrvenju radi odmeva dogodkov onstran Idrija. V Trstu se ie bil gigantski boi med Italijani in Slovani in v peti kuriji, kjer so se zbrale ljudske sile. ie ostal znani Atilio Hortis v ožii volitvi s Slovencem Rvbafem radi 4000 glasov, ki jih ie dobil socialist Učekar. Pri končnih volitvah ie sicer zmagal Hortis. toda razlika v številu glasov ie bila le neznatna in iz tega se je porajala skrb za bodočnost. V onih letih ie bil: položaj za nas toliko v Trstu, kolikor na Goriškem skrajno težak. Slovanski klini so prodirali iz predmestij v mesta sama. ki so bila do pred kratkim nedotakljive trdnjave italiianstva in najboljši patriotje so bili radi teh eroženi v skrbeh in so iskali sredstev. da iih ustavijo,. Pred všem le bilo treba denaria. da se sezidajo šole. da se nakupijo hiše in da sc postavijo zadevni Italijani na mesta Slovencev. Toda od kod bi lahko dobili ta sredstva? Na pomoč italijanske vlade v onem času se ni moglo misliti, kajti radi notranjih prepirov. radi ljubosumnosti parlamentarcev. ki so stremeli za oortfelji, kakor za najvišiimj cilji svojega političnega delovanja, ie bilo nemogoče izvajati tisto stalno in tajno akcijo, ki bi bila umestna v takih okoliščinah. Ali se ie morda že zgodilo. da ie radi indiskreciie v visokih krogih dobilo avstrijsko poslaništvo direkten dokaz o podporah, ki jih ie svoječasno dala italijanska vlada iredentom. Bila je res »Dante Aligheri« in veliko ie delala, pametno in nrevid" no. ampak za marsikoga ie tajnost, s kakimi pičlimi sredstvi ie razpolagala, kako težka in sterilna ie bila njena propaganda v onih tako težkih časih. Tedaj se ie pojavil v Viomu mar-keze dl San Oiuliano . .. Bivši minister. ki sem ga spoznal nekai let prei v Rimu. mi ie opisal svoje potovanje. ki ga ie. napravil povečini incognito po Albanij Črni gori in Dalmaciji in mi je omenjal marsikatero beležko, ki si io ie napravil po pogovorih z voditelji in mnogokrat tudi po pogovoril s preprostimi ljudmi in kmeti... Bivši minister je bil zadovoljen, da mu poda kdo z Goriškega potrebna pojasnila o naših rojakih onstran Idrije, toda želje, da bi bila ta oseba sicer dobro informirana, nikakor pa ena izmed volilnih osebnosti ... in izbira je padla na zdravnika Fabrovicha iz Krmina. ki Je bil rodom Dalmatinec. Po mnogih vprašanjih je bivši minister vprašal Fabrovicha. ali misli, da bodo Italijani lahko še štiri leta ali pet let ohranili postojanke, ne da bi izgubili tal. na kar ie Fabrovich odgovoril v pozitivnem smislu. Ali je mislil markiz, da postane v. onem času zopet zunanji minister in da doseže od Avstrije zagotovila, da bo bolje postopalo z Italijani, ki so li bili podvrženi, kakor ie to pozneje skušal doseči minister Titto-ni v svojem pogovoru s grofom Aerentalloni leta 1910.? Ali ie mislil na kako večip, gibanie? Naravna rezerviranost velikega italijanskega diplomata me sili do tega da smatram prvo za boli verjetno- razume se pa. da so te besede zadostovale, da spravijo kvišku naša srca. boli 11 a iednol strani i kiedna naj-maina zvrčka udari u doiio«, našo načini neka znadi« svi Driiatelii i ne« Dri.iatelir. da boli i onoea na Timoku i na Bre^alnicL kao i onosja na mo-ru. Neka znadn dnsirovi nv?h kra-icva. niti sn sami niti če biti sami. niti treba da nas zovu ier mi znamo sami. da dodfemo. Ne mislim da de-monsti iramo niti da vodimo politiku. ier kad smo u uniformi imamo samo lednu politiku- politiko dr-žavnog i narodnog iedinstva i čuvanje, ejefine naše naciie. Računski stroji. THE REX CO., Ljubljana. Dopisi. Kad zapHirskuin Izvieštačenl ta-lasi na Jadranskom inom i kad kaP-liice tih talasa donim obale oosi-iane našim kostima t orošen« našom krvllu kad tl izvieštačeni talasi do-Dirn do nas noseči izvlesnu ideiu. izviesne nzvike potrebe za konsoli-daciiu unutrašnieg stania neka se ti talasi vrate onamo. odak|P su uoučeni! neka kažu. d n Si« baš u Zagreb došll iz Bčtolia. h. Struge, Ohrida Strumice sa Thtioka ? Beograda i ciiele zemlje. da kažu bratu Hrvatu, da nlsn samo niesova plu-ča n ooasnosti neeo su to Pluča i krila ciiele naše naciie I karta za- Na naslov urednika Marburgcr Zeltung. Naslovljeno uredništvo naprošamo, da nam pojasni, od kedaj se imenuje hribček nad Mariborom (imenovan Kalvarija) Deutscher Kal-varienberg. _ Nadalje opažamo, da rabi uredništvo dosledno krajevno ime Brunn-dorf, ki izvira najbrže iz praneniških virov in ki se imenuje po naše Studenci. Pričakujemo nekoliko več lojalnosti! Katolischer Bildungsverein Tezno bi se pravzaprav moralo imenovati naše izobraževalno društvo na Tez-nu. To smo imeli priliko opazovati posebno o priliki njegove veselice dne 12. julija. Orjuna je obiskala te izobraževalce ob pozni uri, ko na obisk nihče ni bil pripravljen. Prišla je nepričakovano, da se pravilno izrazimo v pra- vi nemški kaos kier ie bilo potrebno ustvariti red. Takoj po prihodu Orjune sc je dvignil naš dragi Podlipnik, mislili smo, da nam bo kaj povedal, toda on se je samo oblekel in jo odkuril. Podlipnik jo navadno odkuri vedno ko zagleda Orjuno! V društvu izobraženih se udejstvujejo sami eksemplarji svetovnega slovesa, kateri kažejo tudi izven »uradnih ur« svojo izobraževalno barvo. Hčerka g. Alojzija Kovačiča, pekovskega mojstra in predsednika Izobraževalnega društva kriči javno na cesti: »Deutschland iiber alles«. Dijaki korakajo za praporom uči-.teliiščnika Vrtačnika, bodočega narodnega pijonirja, kateri se drži dobesedno reka: Spreche nur dcutsch! Priporočamo ga pristojni šolski oblasti. In h koncu: čujte in strmite! V tem izobraževalnem krogu sta se znašla v bratskem objemu dva stara prijatelja Podlipnik-Močivnik. Prvi je posodil deske, drugi je zavzel mesto pevovodje. Srbchrvati in Slovenci so en narod in bodn i v bodoča morali ostati edinstveni narod O tem ni diskusije! Sanin na tei osnov! s<» moralo graditi osnutki celokupnega državnega, družabnega in privatne"-, življenja. Dogma n našem edinstvu ie neodložljiva zahteva razvoja in obstanka slehernega dela našega naroda vanske kraje, širili oblast in dohodke iz teh krajev prenašali v nemške gradove, samostane in mest'' tako da se je tam moglo razvijati šolstvo, obrt. industrija in vse drugo, kar ie nemški narod potreboval za svoi obstanek in napredek. Potem ko je slovenska zemlla obubožala. Da so naseljevali svoie ljudi, domačine pa z vsemi mogočimi pritiski ponemčevali. Pri nas v naši narodni iueoslo-venski državi. ift razveseljivo dejstvo in more se govoriti tudi o neki garanciji narodne samostojnosti, če se v naših tisočerih božiih hramih oznanja verski nauk v našem na-rodno-državnem jeziku in da se obenem tudi novdaria. da ima Boe vse ljudi enako rad. Drugo zadovoljstvo se izcimi, če se ve. da se ljudje v sodniiah v našem državnem ieziku pravdajo in da v istem sodniki izrekajo pravom,očne sodbe. Vse to in še marsikaj drugega je zelo koristno za pravilni razvoj razmer, ki nai bodo za nas ugodne. Mani razveseljivo Da ie obstoječe stanie v našem narodnem gospodarstvu: osobito v veleposestvih. veleindustriji, industrifi in obrti ter od teh najbolj odvisnega Prometa, kjer so razmere za nas boli težavne. Težavne n -charle-stona. »Druga sila« ki ni dovolila vladi razpusta nacionalistične Orjune, je silno ozlovoltila 7.elenc generale, da ogorčeno kokodaisaio oo svojem zelenem megdanu. Nas to njihovo razburjenje prav nič ne vznemirja, še mani pa po naših točnih informacijah skrivnostno »drugo silo«, ki se navzlic vsemu sedanjemu uradno overovljenemu in z vsemi sporazumi potrjenemu položaju prav dobro zaveda, kie so njeni pravi in resnični prijatelji, ki so pripravljeni prijateljstvo i z največjimi žrtvami potrditi. Se bo že potreba privaditi eksmoskalom na to. da niso nfihovn mirotvorna in republikansko Pristrižena in socialistično avtonomistično gojena drevesa zrastla d« neba in da so še tud! zank škarie. sekire In žage na razpolago! Švabčariti so pričele zadnie čase zopet neke poznane ljubljanske mlade damice, kdjih očetje zavzemajo v državnih službah nadvse visoke položaje. Sicer bi človeka s svojo polomljeno nemščino in narejenimi manirami te frklice samo zabavale. da ga ne prime ieza ko se spomni deistva. da za Karavankami ne sme stotisoč našega rodu niti slovensko moliti. Zato te bila tuldi povsem na mestu lekcija eni izmed teh trapilk jezika pesnikov in mislecev. ki ie pred nedavnim s kavalirjem zaiedno imela priliko občutiti. da so časi. ko so »boliše Iblanske frajle« govorile na ulici nemško, že davno minuli 1 Hinavci. Dočfrn ie noleg dela dunajskega časopisja skoro vse italijansko časopisje prineslo naialar L 'rodnega in državnega: edtinstvai zmage z gumijevimi krogljicaml. nego da bo potreba poseči za dosego tega cilja po nožu hi z nilm obraniti in upoštevati idejo .lugosloven-stva. Centralizacija nabav ministrstva saobračala povzroča uoraVičeno silno nevoljo med našimi orivrednl-ki. katerim bo odslej spričo poznanih manir onemogočeno vsako konkuriranje z beograjsko čaršijo. Izgovarjanje na fiskalne državne Interese v tem slučaju prav nič ne drži. ker ie že stara stvar, da so vedno v Beogradu vse po čaršiji izvedene liferaciie najdražie za državo. kier so ti budje »z dobrnnl zvezami doma«. Cenimo Beograd in mu od srca privoščimo vse pogoje za kar nailepši razvoj. Vendar pa se ne moremo njemu na ljubo popolnoma odreči samim sebi In mirno dovoliti, da bi mi plačevali samo davke, dočim bi se vse trgovsko poslovanje koncentriralo v rokah Par beograjskih trgovskih fa-milif. ki imaio že danes toliko, da ne vedo. kam s svoiim zaradenim denarjem! Bratle Italijani. Ninčičeva prijateljska italoiilska politika poganja vedno lepše sadove med našim diplomatskim korom, ki se trudi na vse mogoče načine da bi s pasjo ponižnostjo naoram veliki zaveznici prekosila svojega mojstra. Tako je na Vidovdan dunajski generalni konzul in eshaesist e Baiič v spominskem govoru proslavljal tudi italijansko pieteto do mrtvih in govoril o »bratih Italijanih«. Daleč smo že priromali z našo neodvisnostjo in suvereniteto Doslei smo se morali boriti z italijanskimi konzularnimi zastopniki, ki so pozablja- li na svoje mednarodne naloge ter se pričeli spuščati v delo za širjenje italiianstva v naših zemljah. Sedaj pa ho potreba pričeti s to borbo že tudi nri naših zastopnikih, ki se tako temeljito pripravljajo na oni dan. ko se bodo kartp s katerimi Igra danes lugoslo venski Chamberlain popolnoma odkrile. Uverjeni pa nat le bodo že danes. da igraio oogrešeno in da bedo nesramno grdo pogoreli pri vsej svoii razumnosti in poučenosti, ker Mussolini in Ninčič obračata, narod pa bo obrnil Dr. NiučHS se rad ponaša s tem. da se njegova politika povsem skla’ da z ono dr. Beneša. Radovedni smo. če se »slaže potpuno« tudi to pot. ko ie veliki češki zunanii minister povedal možu na Monte Ci-toriju. da nima nihče pravice vtikati se v notranie zadeve drugih držav, najmanj pa on. Mussolini. Po njegovih objavah in molku k težkim obtožbam, da mirno prepušča najgorostasneiša kršenja naše suverenitete od strani Italije, sodimo. da se tokrat ne bo strinjal z dr. Benešem in da bo to svoie od-vojcno mišljenje gotovo tudi zopet s kakim novim uslužnim aktom na-pram Italiji potrdil. Verujemo pa v tok časa. ki bo tudi pri jugoslovenskem Chamberlainu prej ali slei dokazal globočino izreka velikega Wilsona: »da morajo slediti državniki splošni misli, ki ie med narodom ali oa bodo zlomljeni!« Živel kralj! Polovica Vojvodine ie ood vodo in klici na pomoč segajo iz žitnice naše zemlie Dreko cele države. Vse kar ima količkaj smisla za narod in ogrožene sodržavljane ie planilo na noge. da pomore oo svojih močeh ogroženi Vojvodini. Med njimi pa ie prvi poleg narodne vojske naš kralj, ki Je pokazal s tem zopet znova, da le prežet globokega čustva za trpeči bedni narod. Gospodarstvo. »Ljubljana v jeseni«. Tako se bo imenovala velika pokrajinska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra Uprava Ljubljanskega velesejma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja Aleksandra. Prireditev bo mantneiše vesti o poplavah v naši l obsegala sledeče razstave: avtomo-kraljevini ter pri tem zlobno aludi- bilsko. motorjev, koles in potrebščin; Kronika. ju«osiovenl! Jugoslovenke! Zavedajte se vedno, da visi nad našimi glavami Damoklejev meč net-tunskih konvencij, ki so v bistvu položitev najsigurneišemu temelju varnh nedokazanih avtoritativnih izjav dela neugodne razmere za nas v naši narodni državi je samo-obsebi umevno. Izredno težavno stališče, katerega ima Deščica narodno zavednih in deluiočih strokovnjakov, vzpričo izigravanja istih napram orotežlra-nim jn dobro plačanim tujerodnim strokovnjakom, ustvarja pri nas pač razmere carske Rusiie in pa predmajske Srbije. Internacionalna poštenost. formalitete. pokloni, uslužnosti itd. ustvarjajo razne neugodne gospodarske in narodne krize, ki Se bodo lahko, če se oo-m-nože. zelo muhovito udeistvile v našem narodnem in državnem življenju. Nekaj takih narodno-gospo-darsklh napak kot le n. pr. načitt povečanja ljubljanske mestne elektrarne način redukcije delavstva m uradništva ori trboveljskem premo-gokoou. način upavlianla Prometnih sredstev itd. zna imeti za naš iarod občutno hude nosledlce. Naši merodajni faktorji nai nikar ne irtfsltro. da so bančne blagajne ln tresorii vsa in da se da z vsebino teh vse in vselej obvladati. MisT.jO nai tudi n. pr. na žalostno usodo Rusov-emigrantov, od katerih Je marsikdo W| posestnik močnih Magajn in tresoriev. Mislijo nai tudi na to. da taka usoda tudi še ni naihul-ša da more biti usoda še krutejša. Da onemogočimo ustvaritev za nas neugodnih razmer, nai se razlega pri nas kot protiutež nemškemu »Hinaus mit den Windfscben« In italijanskemu fora l scavl. ven s tu-ierodej- za bližnjo vojno z Italijo. Namesto miru nam nudi Rim večno ne-priiatelistvo in nemir dokler ne bo podlegel on ali mi. ki smo danes samo še objekt računov kolonizatorjev in eksploaterjev. In ml vse to mirno trpimo! Zlata mladina. Beograjska šiml mladina ie zadnje čase po svojiJi delih, ki so povsem divergentna z onimi prednikov padlih za osvobo-jenjc. zelo zaslovela. Materielno dobro situirana in osigurana pred vsemi živUensksmi neprijetnostmi živi samo Šoortu in modi ter širokogrudno troši novce, katere JI dobavljajo njeni skrbni starši na najrazličnejše načine. Uživa pa seveda zbog raznih rodbinskih vez tudi še nemalo podporo vlade, ki ob vsaki priliki izkazuje svoie posebne simpatije za vrlo beograjsko omladino. Tako skrbi tudi za uspešno financiranje najrazličnejših ekskurzij beograjskih študentov na uram katerim je zelo radodarna. S tovrstno podporo ie odšla v Italijo — deželo lepih umetnosti tudi skupina slušateljev beograjske arhitek tonične šole pod vodstvom nekih svojih profesorjev, da si ogleda ta-mošnje znamenite zgradbe. Najda-lie so se zadržali v Rimu. kjer so se mudili celih 14 dni. Namesto da bi to veliko razdobje uporabili za ogledovanje Rima. pa so štiri dni moledovali oktoli ralznih faustovskih tajnikov s prošnjo, da jim izposlujejo milostno avdijenco pri demonu naše nacije. Končno jim Je bila izkazana ta velika milost, da Jih je sprejel veliki Mussolini z gesto, s katero so sprejemali včasih cezarJl suženiske narode. Oblečen v Jahalne hlače in s pasjim bičem v roki je govoril nato železni mož nove Italije svoi eovor in izrekel potom ccm kumanovskih in kajmakčalan- ralo na bližnji oadec dinarja in popolni derout jugoslovenske privre-de. pa je smatral zgovorni Benito primernim izraziti svoie simpatije poplavljenim. Kakor smo .lugosloveni hvaležni vsakomur za sleherno dobro besedo, tako oa naisvečanei-še zavračamo navzlic oficieln'm zahvalam to krvavo norčevanie iz naše bede od onega Človeka ki Ima samo eno želio utopiti naš rod in našo zemlio ne v bujhci ooolav nego v rekah prelite naše krvi. Italijani si lahko v bodoče prihranijo tovrstne izkaze sočutia zase in niih vrednim. Smaovci so kot plemenska de-snoradikalska organizacija po svojih delih prav dobro noznani. Navzlic temu oa- se gotovi krogi v delu radikalUe trudijo z vsemi sredstvi, da bi to razpadajočo organizacijo ohraniH in podprli. V ta namen se poslužujejo tudi imena prestolonaslednika Petra, uradnih organov in celo vojske, ki jo urneša-vajo v to Čisto partizansko in plemensko bojno organizacijo. Proti temu ie smatral primernim odločno protestirati i Šef SDS Pribičevič. ki je ta dejstva pošteno ožigosal. Mi pa se z naše strani obračamo na ta sramotni slučai samo s konstatacijo da se napram Orjuni ni nikdar postopalo tako kulantno in da si Je morala ta vedno sama brez pomoči kogarkoli priboriti oni položaj, katerega danes uživa. Morda vidijo drugače P°l°žai .samo doktorji nazadnjaštva okoli »Slovenca«, ki so smatrali nuinim modrovati ne-kai o pomoči Orjuni * strani vlade in drugih činiteljev ter istovetiti plemenski Srnao z obče jugoslo-vensko Orjuno. ki Ima posejane svoie tajne in iavne organizacije od Celovca pa do Lerina in od Brd pa do Rabe. Optimizem. Svetozar Pribičevič ie imel v nedeljo 18. t. m. svoj 100 impozantni manifestaciiski zbor v Glini, ki ie izpadel povsem primerno in dostojno njegovi neumor-nosti. Na tem zboru ie izrekel tezo, da pričakuje v volitvah rešitev sedanje krize in zahteval razpis istih. Mi oa smo mnenja, da ie voditelj SDS v tem pogledu preveč optimist in da ne bo navzlic vsem njegovim res velikanskim naporom in agitaciji uspelo izvoievati ideji na- radio; higijeno; slovensko upodabljajočo umetnost; razstavo psov In konj; vrtnarstvo; kmetijstvo; kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega agrar. gospodarstva. Letošnji velesejem se je sicer vršil v času, ki je bil zelo srečno izT bran. Vendar imamo dovolj tvrdk, ki jim je jesenski termin bolj primeren. Na izrecno željo takih tvrdk bo prireditvi priključena tudi razstava onih tvrdk, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezono. Te dni bodo tvrdke prejele tozadevne tiskovine. Kateri tvrdki slučajno ne bi bile po- slane, naj jih zahtevajo od uprave velesejma. Še nepatentlrani novi Izumi razstavljeni na tej Pokrajinski razstavi, uživajo pravo prvenstva v smislu §§ 90, 107 in 115 zak. o zaščiti Industrijske svojine, Za razstavljalce in obiskovalce so že dosežene iste prevozne ugodnosti, ki so veljale tudi za letošnji velesejem. Italijanska setev kaže oo poznani žitni bitki tako dobro da bo zadostoval pridelek za devet mesecev in da bo potreba uvoziti žita samo še za tri mesece. Pri nas na uničujejo poplave povzročene no nemarnosti odgovornih faktorjev najplo-dovitejše predele naše zemlie in lz-prcmSniaio žitnico srednje Evrope v mlakužasto barje. Pri vsem tem ni nikakih izgledov. da bi bilo vsaj čez čas bolje, nego drevi vse nazal v revščino ln bedo. ZRNA. 20. iuliia le bila 60-letnica bitke Pri Visu. v kateri so zmagoviti italijanski mornarji, popolnoma potolkli avstrlisko brodovie. uieli admirala Tegetthofa in zavzeli še sedaj neodrešeni Vis z dobršnim delom Dalmacije. Spričo preobilice tovrstnih in še slavnejših zmag ni smatrala sedai Italija primemo proslaviti to slavno obletnico nepre-kosljivega heroizma njene mornarice in je molče pretrobentala ta datum plavajoča" v večni glorioli Molno le. da so nekatere mila dobra. BolJJe. kakor Schichl-oro ni niti eno. NaJbolJie je edino: Schichtovo milo mamko .Jelen". Kupujte le najbolj le milo) Pri uporabi se izkaže, da je nejcenejge. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot ,.ravno tako dobra, kakor Schichtovo". Za najboljlo kakovost jamflta le ime SCHICHT ln inamko .JELEN". zmage pri Vitoriu Venettu in Ca-poretu, kjer si je zvila vojska herojev nevenljive lavorove vence, katere l?m zavida ve« svet. Italijani bodo morali iestl odslej samo črni kruh. ki se oo barvi tako leoo prilega sedanjemu režimu. Pripravlja pa se že tudi nova naredba po kateri bo dovoljeno v deželi makaronov in polente beliti samo s preizkušenim ricinusovim oljem, ki i>o prečistil in reformiral povsem vse Italijane. Jugoslovenskemu klubu sporočamo. da ima tovarna Westen na razpolago 40.000 čelad oo 40 Din komad, ki jih z velikim veseljem proda Ker se gospodje poslanci zanimajo zelo za oroveniienco čelad, jim priporočamo gorenjo firmo ki ie zalagala tudi bivšo avstrijsko vojsko. Nakup bi bil skoro potreben ker ie mogoče, da bodo te čelade še zelo dobro služile ori agitaciii vsegavedne SLS no orjunaški Sloveniji. Lepa obsodba. Na podlagi Bachovega patenta ie bilo Dretckli teden obsojenih deset delavcev, ker so stavili poleg hrvatske 1 srbsko zastavo v Oružu. Teško onom narodu koH svojo! avlatlcl l mornarici danas ne pridale značaj I važnost koie imaii. Teško onom narodu koil avliatlci I mornarici ne rtaie blaeovremeno sva oo-treblta sredstva da se orcan'zuie. da iizinognu u danom momentu vladati svoiim morem » svoiim nebom. Vojni min. Trifunovič. ►O R J U N A« Stev. 33. »Maher jo delala že *stara hilo je premim Auhala je svojo fcavo samo s Pravim Frand^kavnhn Pridal XNWM. Ta je danes že vedno fako fin kakor izvrsten pridatek K zrnall in žlini kavi ter bo to fucfi zmeraj ostal. Mala gospodarska politika. Jugosloven/i imamo smisel za občudovanje dobrin in naprav drugih narodov na gospodarskem in socialnem polju. S pozornostjo opazujemo napredovanje vseli sosednjih držav, ki delaio z vsemi silami za čim večjo izpopolnitev privred-nega ustroja, kateri postaja že uprav sistem neprestanega napredovanja in pretvarjanja zemlje v pravi raj za vsakogar, ki hoče delati. Pri tem opazovanju se nametne človeku nehote vprašanje, kako je z nami in zakaj ie naša zemlja tako zaostala za vsemi temi sosedam!, ki gledajo na nas samo kot na gospodarsko podrejeno državo. Go-srodarski naravni položaj Jugoslavije te dovoli poznan. Saj le Jugoslavija Dolec Turkestana nalžltorod-neiša ookrajma sveta, prebogata na nenreštetih trumah živine, nokrita z vinogradi, gostimi stoletnim! šu-mami. z neizčrpljivinu rudninskimi zakladi milijone končkih «11 obsegajočimi vodnimi silami. nad tl^č kilometrov dolco obalo itd Skratka, da Ima vse predpogoje za stvoritev močne gospodarske sile Navzlic vsemu temu bogastvu strada narod in pada od dne do dne v huišo bedo in pomanjkanje, ki objema vedno širše sloje in grozi obstoju vsega našega narodnega gospodarstva. Osem let že delajo stoteri raz-noimenski ministri in narodni očetje na izgradnji te naše naravno tako oblagodarjene zemlje. Osem let že uničujejo ti korenine razvoja naše narodne ekonomije « starimi metodami neproduktivne politike ii partizanskega izigravanja, ki stavila na mesta, kjer je prostora samo za strokovnjake partizanske diletante brez vsakega cilia in strokovne podlage. Prešli smo najrazličnejše faze postopanja v uvozu in izvozu, ter urejevanju valute. Preživeli smo f,Spectrum“ d. d. IN2. KISIH H? Ili KRSTIČ tvomica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII. Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko ■teklo 5-6 mm, ogledala, bruiena v vseh velikosUb In oblikah, kakor tudi brušen« prozorne Sipe, izbočene ploSče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala. Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 ZALOGA galanterijskega blaga. mm Tovarna čevljev sistematično ubijanje naše industrije. ki prehaja zaporedoma spričo trdoglavosti naših vodilnih mož v tuje roke in kliče do neba do maščevanju nad onimi, ki so prepustili gospodarski razvoj Jugoslavije par sarafom in porOdičariem katerih zasluga ie. da ie danes naš dinar pod liro, to pred voino najslabšo valuto. Z nenadkrilieno nemarnostjo smo popolnoma zavozili vprašanje naše konfekcijske industrije, katero tolče danes tuja konkurenca tako, da ji preostaja skoro samo še fuzija z nio. Kruh in meso. naša glavna hrana katere produciramo mi sami toliko, kakor malokatera evropska država, sta tako draga, da je na naših trgih konkuriral že ameriški farmer s svojimi tovrstnimi produkti. O našem izvozu teh predmetov v sosednie države Da ie znano. da ie že skoral povsem prenehal. ker nas tolčejo ostale agrarne zemlje s svojimi konkurenčnimi cenami. Kaos in brezglavjc v krogih upravljajočih naše gospodarstvo je poznano. Kar ukrene eno ministrstvo. to prekliče in uniči drugo z čisto divergentno odredbo. Gospodarske kroge pa se navzlic vsem protestom in konferencam postavlja pred dovršena dejstva, oroti katerim običajno ni priziva! Glavna peza milijardnega proračuna pada predvsem na trgovce, industrijalce in obrtnike, ki zopet vale ta bremena na konzumente katerim Potem država reduetea nlače. Z naštevanjem grehov učinienih nad našo privredo bi mogli napolniti še cele liste. Iz doslcl navede- To morate citati! Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki Jos. Reich LJUBLJANA Poljanski nasip 4-6. Poizkusite in presenečeni bodete! | Kupujmo in podpirajmo izvrstno | Kolinsko cikorijo / domači izdelek. csooaBflCNaBfiK nih dejstev pa fe več kakor dokazano, da ie naša sedanja gospodarska politika škodljiva In naravnost destruktivna. Treba In bo popolnoma premetih!. Baš v tem bo ležala glavna naloga novo nastaiaioče grupe ki hoče oiačiti In dvigniti Jugoslavijo, kar bo dosegla edino z rešitvijo gospodarskega Problema naše zemlje. Osnova tei izoremembi pa bodi načelo olhnlniranle politikov rz našega narodnega gospodarstva, ki potrebuie ministre strokovnjake v strokovnih ministrstvih ne pa ministre politike, ks vSe vedo in vse znalo — Pa ničesar ne narede A. V. Sportio vesti iz inozemstva. Vsekakor je doživelo moštvo prvaka profesionalne lige čehoslovaške A. C. Sparta nepričakovano in neprijetno iznenadenie ko je na potu v Ameriki odigralo 19. t. m. tekmo v Zlinu s tamošnjim poznanim klubom S. K. Bata (klub nameščencev poznane tovarne obuval) Sparta Je nastopila do Izločitvi prestarih zvezd v postavi: Kaliba. Šdna, Červen^ II., Carvan, Červentf I., Fleischmann, Stančk (Horejs), Ho-rejs (Stančk). Moudry. Polaček, Myclik. šfma. Po izvanredni igri RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR Tretje znižanje cen .PEKO*čevljev Najfinejši beli Beš v drugih platneni prvotno ba h prej 100 — Din 1 J potem 95’— Din ®*n je zmagal S. K. Bata ta izbrani in reprezentativni team Sparfe v razmerju 6:4 (4 :3). Sparte niso mogli rešiti Poraza niti poznani fi-nish. niti menjanje postave in nastopanje novih igralcev. Rezultat je upravičen, ker je bila igra S. K. Bata močnejša. Sodnik ie bil gosp. Hamele iz Prostejeva. Ferialno društvo lugoslovenskih učiteljev ie po praškem zletu pose-tilo poznano tovarno obuval Bata. Bilo jih ie štirideset in so jih pričakovali nameščenci tovarne .iugoslo-venske narodnosti, ki so se nobri-gali. da so se počutili tega dne učitelji. ki so bili gostte tovarne kakor v domači hiši. Tuini glasi. Iz tržaškega fašizma. Z ustanovitvijo fašistovske milice, so bile razpuščene vse prejšnje akcijske Čete (squadre di azione). Prejšnji skuadristl so skoro vsi vstopili v vrste milice. Le Trst ie tvoril nekako izjemo. Ravno najboli gorki fašisti prve ure. kakor se sami imenujejo. so stali zunaj nove organizacije. Bilj so sicer razpuščeni kot čete. v resnici pa so še dalje živeli svoie žtvljenie in so delali tudi precej preglavic oficielni milici ln stranki. Sedai se ie pod pritiskom tajnika Riccija posročilo kapetanu milice Plrelliju potegniti v milico tudi te elemente. Ta rešitev ie našla svoje odobren je tudi na najvišjem mestu v Rimu. Preganjanje društev. Mladinsko društvo »Vesna« h Sv. Križa pri Trstu ie priredilo v nedeljo 18. t. m. izlet v Tolmin na Krasu. Tam ie zapelo pesem-žalostinko na grobu pred kratkim umrlega slovenskega pesnika Srečka Kosovela. To Je vzbudilo pozornost milice, ki je obkolila izletnike, vsakega zapisala in Izpraševala voditelje. Nato so jih oboroženi s puškami spremljali proti Sežani. Na potu so lih srečali mili- čarji in karabinerii iz Sežane, ki so bili med tem na to opozorjeni. Zasliševanje se je ponovilo in častno spremstvo do Sežane so prevzeli sedai karabinerii in miličarii. Izgnani časnikar. V soboto je bil izgnan iz Trsta in Italiie z opombo, da se ne sme več povrniti, znani časnikar in dopisnik raznih jugoslo-venskih listov, jugoslovenski podanih Anton Ekar. Dopisnik »Edinosti« aretiran. Goriški dopisnik »Edinosti« Albert Rojc se je 13. t. m. zvečer mudil v Trstu in ie ostal še pozno zvečer v uredniških prostorih, kjer je imel pogovor z glavnim urednikom. Ko se ie vračal iz uredništva, ga je zalotila huda ploha. Poiskal je zavetja pri vratih neke hiše. Varnostnim organom, ki so šli mimo se ie moral zdeti skrajno nevaren, kajti prijeli so ga m ga gnali na kvesturo. Kljub temu. da se ie legitimiral kot dopisnik »Edinosti« in so ga osebno tudi kot takega spoznali, so ga obdržali vso noč v zaporu in izpustili šele naslednje iutro do daljšem zasliševanju. t X Poglejte si ga dobro, kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov! Kupite si Se danes njegovi nedo-boste ričajte kakovosti in prep segljivl pristni zlatnik po 10 frankov. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica It. 24 je najmodernejše nrejena ter izvršuje vsa tlskarnlška dela od najpriprO-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlom In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — Brošure v malih ln tudi največjih nskladah. časopise, revije, mlad. liste. Okosna oprema llastrir. lataioocv, tonikov In reklam, listov, lastna tvomica šolsklli zvefc Šolski zvezki za osnovne srednje šole Risank*. dnevnikUn beležnice. Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Dreiče Verbič. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Spah-