Veseli vsakega srečanja
Tako kot že vrsto let doslej je socialna komisija pri svetu kraievne skupnosti Vrhovci tudi letos pripravila družabni večer za krajane starejše od sedemdeset let. V osnovni šoli se je zbralo skoraj sto krajanov, nekaj pa jih ni prišlo zaradi slabega zdravja. Letošnje srečanje pa je bilo še posebej slovesno, saj so se starostniki zbrali na večer pred proslavo občinskega in republiškega praznika — 27. aprila. Zbrane je najprej pozdravil predsednik sveta KS Drago Maroša in jim zaželel obilo zdrav-ja. Slarejši občani pa so nato z veliko pozornostjo spremljali priložnostni program, ki so ga pripravili cicibani iz VVZ, pionirji iz osnovne šole in mešani pevski zbor Tine Rožanc.
Po kulturnem programu pa so se zadržali na tovariškem srečanju, med katerim so najstarejši-ma udeležencema izročili priložnostna darila.
V sproščenih pogovorih so na dan privreli spo-mini na štcvilne vcscle in žalostne dngodke iz
njihovega življenja. Prisluhnili smo nckatcrim krajanom in jih vprašali zakaj prihajajo na takšna srečanja.
'¦ Lovro Krek, borec za severno mejo: »Vsako leto se udeležujem teh srečanj. Dokler scm živcl še v Kozarjah sem bil tudi eden od organizatorjev, zdaj pa sem samo udeleženec. Z ženo prideva, da srečava svoje vrstnike, ki jih drugače malokrat. Malo poklepetamo, sc spomnimo minulih dni ter ljudi, ki smo jih poznali. Vesel sem vsakega takš-nega srečanja in se jih bom udeleževal, dokler mi bo to dopuščalo zdravje.«
Roža Župančič, upokojena učiteljica: »Že več-krat sem se udeležila takšnih srečanj. Pridem zaradi druibe, in da se srečam s svojimi vrstniki. Dokler stno bili v službah, nismo imeli časa za pogovore, zdaj ko pa imamo čas, pa ni zdravja in moči za obiske in dolge pogovore. Enkrat na leto pa je prav dobrodošlo srečanje s številnimi Ijud-mi, ki sem jih srečevala in učila njihove otroke. Vesela sem tudi zato, ker nas niso mlajši pozabili in pripravljajo srečanja za nas.«
Feliks Bergant: »Že večkrat sem bil na sreča-njih, saj sem star že 78 let. Z ženo Frančiško prideva, da srečava sovrstnike in obudimo spomi-ne ter se pogovorimo o minulih časih. Govorimo o vseh stvareh in tudi o današnjih časih. Čeprav smo že stari pa vseeno beremo časopise in gledamo televizijo. Sam pa še vedno primem za delo in tudi kolo še vozim. Ce je človek navajčfi vse življenje delati, se tega ne more kar naenkrat odvaditi.«
Srečanje je trajalo v pozne vettrne ure. Ob koncu pa so si udeleženci zaželeli obilo zdravja in se dogovorili, da se dobijo naslednje dopoldne na osrednji proslavi občinskega praznika, ki je bila pri osnovni šoli v njihovi krajevni skupnosti. Da-no besedo so tudi uresničili.
Besedilo in foto: KuB