K. k. Hof bibliothek- Wien St 25. V Gorici, 20. junija 1884 „SoLa" izhaja vsak petek in velja po poiti prejemana ali y Gorici na dom dosilfana: %» iero.....f. 4.^0 Pol Ictn.....„ 2.20 Cfttvrt ieta , 1.1H Pri oznaiiiliii in taky tudi pri „j«>-tlanicah" se placuje z* navadno tristop- 8 kr, 6e ne tiaka 1 krat f n v n » - » 6 n ., „ u 3 „ Za veLe erke po projtoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakanncab. v gosposki ulici blizu „troh krori", na starem trgu ii'i v liunski ulici ter v Tratu, via Ca-eerma, 3. Dopisi naj bc blagovoljno poSiljajo ur?diii3t;vu ,^o5e" v Gorici na Trajniku I«, I., narocntna pa oprkyjaigtyu „So8e" Via della Crpce St.' i. II.' '' Rokppisi so n.e yraSajo; dopiui na se blagovoljno frapkujojp. — Dclaicom in dingini peprofnoipim be naroSqir-a mtjia, akp ge oglase pri opwnifttvu. V slogi je mod. S Krasa, 15. junija. Zluta doba nastopila je zdaj nasi narodnosti,— morali bi misiiti, ee bi verjeli oa^im optimistom. Kadi bi jim verjeli, ali v*»j radi bi se uadtyali, da dobimo take dobo. Pa kaj, ko tega upanja ne moremo imeti, tickler 80 v uait domovini razmere take, kakor^ne so. (k hoeeiao doseii, da bo uaS narod v drzavi ftiktor, s katerim m mora racuniti, in da se nam dajo v pol-oi meri pravtce, katcre natn zagotavlja dr&vua tu-meljna postava, treba je, da delajo vsi oni mo/.je, ki imajo p r e p r i C a n j e in vero, z zdru^eaimi m o L m i, z f e I e z n o vztrajuostjo zirto-vanjemosehnih koristij in z a t i r a n j e m svojih strastij. Le po tem potti so po.sta.vi tr-den temelj predragi na$i uaroduosti in) ie ua tern temelj i se bo zidal z uspehoiu uaS narod«i dom. Kak pa je temelj zdaj in kak nan dom, povedala je wSoca" v cTauku: Peska v oCi. XaS« zahtcve niso usliiane in kar uam je daao, ni zagotMvljfiio. Tako stauje bo trpt'lo toiiko &isa, dokler bomo prisiljcui uiivati kot d o b r o t o, kar bi wioi.tli wwu kot \a\i\nn, Kolikc kt so so borili li.^i tno^jo na .St.ijd>k<'iij, Kraujskum, KotoSkt'tii in I'.'itooibkeia! Kuj 9o dosi'gli V Nic in zopia liifi; i» cc so za trunotek kaj jiridobiii, nvojib pitdobitev uibo mogii zapu^titi kot pravicu svojiui I>otomcviit. Dukler zivimo po r;v/r.ih lU^i'iab z rojaki diu-gib jezikov, k i b o 11 j o i ut e t i v c (: j « p r a v i c .e uego mi, ii*- pritakujmo Iep« prihodoosti. Boklur uismo Slovenci zdra^cui v euo ceioto, nismo poBtaviii trdncga temelja svaji naroduosti. Ce se pa dunes alt julre ne moru zgoditi, da bi se Slovcnci zdruiili pod euo upravno oblast, na to v«aj iahko vsi dclatoo in to morauio tudi dosc6i, dasmoduSevno zdru-& e n i. da in e d a a b o w e j u e p o z a a m o. $a-lostrAO in z«do ^alostno je, dav marbikatereina izobra-ienemu Sioveucu Kranjcu je .Stajerec tujee ia aarobe. Knake razmere najdemo pri Goridauih, KoroScih. Ve-liko jib je, ki «e Cutijo doutaiitte ie tain, kjer so ro-jeni, iu stuatrajo rojaka Ie tistega, ki je bil z" njirai rojen to strati vode alt v zaozji iste gore. Nasledek tega jet da se veliko Kraujcev zauiiaa ie za Kr^uj-ako; kar se godi na 6tajer*kem ali kje drugj e j i in it i toliko n a s r c j. Nasledek tega je zopet, da jiiu je marsikaj nezuano ah nejasuo, kar mora mocuo uplivati oa razvitek fclovenstva. (»ore in vode k>cijo Slovenes, bivajoce po razlttmh pokrajinab; iste LISTEK XJtoilo S^- j«> vino. Hrvatski spisai Jeuio Sbolski; po&lovenil Skalaikov. (Konec.) Bruzega dne pride Matej k starema Marku. M'.adeni^u je bib teLko pri srei. Ko je hitel f o bregu navzgor, po onej strmej poti, neprestaao si je brisal enoj z vrocega 5e!a, Marko ja sedel pred svojo hi-lico, spletal je neki kol in pusil (kadi)) malo lulico, oasajeno na kratko cevko. Statceve roke so so, tresle pri dclu, a te roke so bite suhe. HiSico so obsevali aadnji solndni iarki, ker solnce se je bilo ie nagnilo za goli brego? vrh. Tudi po koSCenem stardevem obrazu, po zakrpani mo-dri, Cistej srajci so padali zadnji soladni trakovi. Malo ptoC od hi§e Sirila se je po trati ugodna senea ko-gate lipe. Ko Marko opazi mladeoi^a, zafiudi se in nada* ljuje svoje delo. Matej se pribliza, pozdravi in refe: BE, boter, va§e ro!.s so vedno pri delu. Lepo 8te spletli ta ko§". „Tudi to se potrebujeprihi§ia, odgovori starec, ne da bi pogledal mladeuiCa. ^Marko, Cujte m^ ,priSel8emt fa sm fopet v- razmerc, iste zabteve, iste tt^nje in inta pribodnost n a a pa druzi. TlO duk'vno zdruU'iije in dosledoo skupno delovanje pa najMe doseiemo, fie imauo Canopis, ki zastop«i vse slovenske dele-1 e, ki je organ vseb zavednih Slovencev. Tri dnevui-ke imtmo zdaj v Ljubljani, katerih eden pod Sloven-ccni razumeva Kraujea in izbaje kot priloga vladije-nm listu. Gmotne in dusevae mo6i m cepijo po m-potrebueni in tako ae §ibita §e ostak lista, katerih nobeden oe trdi, da j(; glasilo vseh Slovencev. Po mojih mislih jc pri ua.sih razmerab potreben iu mo-go6 list, ki bi drulil vse moLi na§ega razutnnistva, Baj program je jauen in vsem v javnem ^ivljenji de-lajocim enak, Naieinu narodu; kterega gmot-no blagostanju se mora povzdiguitS, narodne pravice priboriti in ohraniti v h r(!Cni in moi ti i A vstrij i. Cetuo verskih rcfieh ue govorim, je naravno. Nubcn izobra^enoo ne bo 2alil ver^kega Cntu, naj inauje v Sloveucih. Stiogo verske zadeve razpravljati pripada bolj v delokrog cfikvi'aih ali ziiaiiHtViino bogosloviiib fiadopiiov. Ker je in mora biti vioin na poliiiOui'in polji delajo^im SloYeuefin, stauujoCim v razlitoib de^clab in pripa-dajocitn k raziiCium stunovoni, eu in isti program^ cemu cepljenju tno6ij? Tak list, glaisilo vaega slov, naroda, povdaijal bo vsega tsloveuskcga na-roda celoto in edinost, kazal bo, da imamo vsi skup* ue kot isti, nkupno priliodaost, 4a ao ineje uiuetne, narcjeiie na papirji, pripravljal bo k rebuicnemu ze-dittjenju vaeli Hloveneev. Sezuaujal nas bode z do-piai h razlictiib krajev z doti^uimi razmcrami, kazal nam bo, da je enako zauimanja vreduo, kar ae godi to aJi ono etran Karavank, da je prav tako potrebno vedeti, kar se godi na desnein, kakor kar se godi na levein bregu Sayc. Pbatelji bodo delali z vecjim ve-geljetu iu ne bodo Le le premisljevali, katn po^iljati svoje dopise. Lediuo na iazl>ciiih poljih izorali in obdelali so v preteklih letih narodui na5i mozje, tako da marsi-ktero stvar zdaj Iahko imamo doma, kterosnio morali prej pri sosodu inkatt. Je H res tako neobhodno potrebno, da mora biti naro^en vsak izobra2eu Slovenec, ki se ni'koliko bolj natanko peca a politiko, zraven sloveu-skega §e na vecji neinlki fiasopis. Potreba ta jein bo, dokler ne bomo iraeli vecjega slovenskega casopisa, ki bo lehko tekmoval po svoji vsebini in po obsegu z vecjtmi Casopiai drugib narodov, kterim bode enak tudi v neodvianosti zarad inuogih svojih naro^nikov. Boj za narodni obstaneknas morazediniti. praiam, kaj mislite*, mrmri Matej pretrgano in gleda proti bregu. SUrec stisne ramena, ustaue in mu odgovori: »\ kaj, da bi vain stokrat pravil jedno htvar?!" 9Boter Marko, dajte mi roko I kedaj bodemo imeli poroko? Marko, ne bo vam lal, ako mi daste Tonko", govori in obeta Matej, a kri mu sili vobraz. „Matej, zapustite mojo hi§o v mini, ker dokler je dun v raeni, yi ne pojdete v cerkev z mojo Ton- kot* rece starcek odlofioo in jo pobere prof od mla- deni^a. Matej gleda ves zmesan za njim, po vsem B-votu se trese, naposled Skripne z zobmi, pogleda Se jedenkrat ua odprto okno na sprednji straui bele hi-Sice, pa senaglo spusti v Predgrado k Siora Anselmu. Tarn ostane ves vefier in dober del ooci. Pil je strast-no, tolkei z roko po mizi, Ikripal z zobmi in gro-zil se nekomu se stisnjenimi pestmi. V zor,i sp ga naSli ljudje pod nekim zidom cesarske ceste, [kjer je spal, kakor zaklan. III. Bila je prijetna spomlad. V Predgradi je bil ve-lik sejem. Silno mnogo sveta se je zbralo iz bliSnjih mest iu vasij. Pred mestom je lepa trata, zasajena se stari.mi iipami. V hladuej senei pod Hpami .tofiilo se je >ino, prepev&li .bo iu ye§f|Q raz§ovarjali se. M^9 Na8lovenskizamljinajb|Be>6 BliSajo, da Wkdoybojl -opor naroduo edinost iskal podloge svojemu obstanku! S tein, kar sera tu navede!, sem hotel dokazati potrebo vefijega bIov. Casopisa, ki bi druiil Slovenco, bivajo<5e v ruzlifiiiih dc^elah, ki bi uaa seznanjal o provem Urn & njih ra^inerami, da bi bile to te zqaqo tudi titititn, ki diugje piebivajo in maujSih lokaluib ^asopisov ne berejo. Da bi tak Caaopis zcdtnil stran-ke, konec naradil nesluuim prepirom, zdiu^il delajoCu inoci, odsttanil potrebo, da f$loveuci plafiujujo nemSke tosopise! List bi bil namenjea izobraieuira, zavodnim, preprUanjc imajofiim Slovenceui. Gori&ka blaznic^, Oastiti gospod urednik! Lansko leto Sto mi bill do vol ili prostor, da Bern bil mM piaati o naSlh bol-ulskih zadevab; a do ,konca nisem mogol priti se hvojimi razpiavami radi zaddkov, katerih tukaj no-6em naStevati. Le to naj povom, da odktr je bil Bta» vil v Innsketn ssasedauji ddelniga zbora dr. Alekeij Rojic nasvot, da naj delelai odbor spoinofijo zdrav-nikov preifi<5e nnfie bolniike stvaii in naj poroca o njih v prihodnjem zasedauji, tit se mi zdelo nujno o tem pisati, ker sem priCakoval iu se vedno pricaku-jem, da de^elm odbor pripravi v tej zadovi uadrobuo paicacilQ, ki bo iradufttovalo na vse atcanu Da Vas pa danett prosim nekoliko prostora za par opazek gled6 goriskc bl'iznice ali noriSnicQi povod mi je da.lo tis-kano porotilo de2eluega odbora o avojem delovanji od zadujega zasedauja dai. zbora do konec maja t. 1. De^elui oddor pripoveduje v tcm porofiitu, kako je skrbel, da bi se deielni stroSki za blazne znizali, in kako je v ta namen 1. likazal, naj se nekateri blazni odpustijo iz blazoice, 2. kako je bil previden v sprejemanji novih blaznih in 3. kako je 16 blazaih prcstavil iz tr^aSke v gori§ko blazaico. De^elui odbor je zahteval od upravni§tva tukaj* snje blaznicc pregled onih uesvcCnikov, katere hrani zavod, in kratek opis njih blaznosti. Iz daoega pre-gleda je odbor sprevidel, da nekateri blazni niso sposobljeni, da bi ostali v blaznici (non sono punto qualificati pel ricovero nelpio luogo), in je vsled tega v iaterasu doielnega zaloga naroCil imenovanemu upravniStvu, naj sporoCi dotiCn.im i\i-panstvom, da pridejo v 8 dneh po svoje blazue,| ako noGejo, da se zapifie preskrboina ca racun obdine. To poroCilo je vredno pomisleka. „Kdo ja spo- profi so se zdruSilt mladeniCi in dekleta k plesu in hajd, kedor more boy se potitil Tarn ne manjka tri-ska in krika, ni veselega petja. Krasna in zagorela dekleta vrt6 se kakor vretena in notice llrno Jrebi-rajo po teptani travi. Lipin dnh razprostira se po zraku, prijeten poraladauski vetrii pihlja z motja ter se zgublja med drevesnimi vejami. Zivahni#valovi|pre-raetavajo se veselo, atam ne 4ale6 nagnila sejsmala ladija, z belimi in razpetimi jadri. Veter pihlja {Iahko in hladi rudeCa lica mladim plesalcem. Otrpci so Ci-sto, sna2no oblefieni v platueno modro obleko, kateri se pozna, da je danes prvi6 obleftena. Okoli vcatfi imajo velik robec, a sestre in matere so pbnosne se sne2no-belimi firajcami. Otrdci glodajo velike kblafie, potikajo se med starirai, opazujejo razoovrstoe re8i, ki so jih razstavili nekoji kiamarCifii pred sebqj na kakej deski, a tudi na Sirokih hisnih vratih. jlaa, a Sior fi*W sobljen za blaznico na delelne stro§ke*? Vsak nepre-molen Gorican, ki je res blazen. Oai bkzni, ki so se odpustili, so bfli gotovo nepremozni, drugace bisene bili sprejeK v blaznico na racun delelnega zaloga. Ce so se pri vsein tem odpustili, je to znamenje, da niso bili vec" blazai ali vsaj netako, da bi potrebovali tako oekrbovanje, kakorsno je uamenjeno bkzniai. Taki bolniki spadajo v himlnico ali ˇ bolnisnico, ne pa v blaznico. Iz tega se razume, kako je mogoce, da je imela trzaika blainica leta 1882. vkop le UOblazsifi (med temi 36 Trzaeauor, 80 Istraoov, 17 Gorifianov, 16 drngioVgorisfca pa 105f in sicer 1S6 domacih (Gorican©?) in Its 6 tujih. Goricani imamo tako visoko 5te-vilo blaznih zato, ker se hranijo v blaznici ljudje, che non sono punto qualidcati, kini&osposob-IjeBi m la kraj. To je potrdil delelni odbor le prtj f ©kfoinko 10. januarja 1882. 5t 107, v kateri daje obcinam poduk, naj ne prosijo, da bi se spreje mali v blaznico taki, ki niso sposobljeni. To potr-juje tudi upravnislvo oraenjene blaznice, ki v svojem pwofiiltt na dslelni odbor pravi, da nekateri .blazni* niso nl Wazni ni betni, aiipak da potrebujejo le door© hrano in saainost, Jaao torej za hiraloico m inneza blaznico. (Glej zapbnik seje 27. junija 1882.) Iz tega je razvidno, kako brezparaetno se dela pri nas pri sprejeraanji bolnikov v blaznico. Povsod, kjer iinajo dobro urejene blaznice, imajo tudi opazo-valoico (Beobachtungszioimer), t kateri naznanjenega bolnika opazujejo, all je rea blazen, in izid tega opa-zovanja odlocuje, ali se ima doticui Clovek sprejeti v blaznico ali ne. Pri nas se pa ie prej zahteva zdrav-ni§ko spricevalo, kaieremn se pa vselej ne veruje, ka-kor kale zgore omenjena okroinica delelnega odbora in dopis na apravnistvo tukajinje blaznice 26. okto-bra 1883. St. 4856. Dokler n imamo opazovalnice je vsa previdnost deielnega odbora pri sprejemanji za-stonj; dosedanje dolocfae v tem oziru nikakor ne za-dostujejo svojemu namenu. Delelni odbor pripoveduje dalje, da je prevzel iz trlaske v goriSko blaznico 16 blaznih in da bi se tako deleli prihranilo blizu 2000 gl., ker v Trstn atane bolnik na dan 84 kr., v Gorici pa le 50 kr. Prizadevaoje deielnega odbora je hvalevreduo, ali je pa delela v sedanjih razmerah v resnici imela dobi-iek. je drngo prasanje. Odborovo porocilo naziianja oni znesek, ki bi se prihranil v tekn enega leta, ako bi 16 biaznib bilo vse leto v Gorici uamesto v Trstu. Koliko easa so bill doticui blazniki v Gorici in koliko se je ? resnici prihranilo (na denaru, inle podpogojem, da bi blazniki tudi V Trstu potrebovali toliko dnij zdrav-ljenja ko v Gorici), nam poroSilo ni povedalo. Da stanejo blazniki v Trstn 84 kr. na dan, je res, in s to vsoto se pokrivajo vsi stroSki, tudi vzdrlevanje in popravljanje poslopja ter pokojuine. V Gorici stane blaznik ne le 50 kr., ampak cez 80 kr. na dan, pa s tem razloCkom, da kar je iez 50 kr., pla^uje dezela vedno, ncprenehoma, naj bo malo ali veliko blazoih v zavodu, 50 kr. od osebe pa ie takrat, ko je kdo res v blaznici, Dezela je poirosrla narareC nad 30.000 za blaznico ter plaCnje od nje davek in vse poprave. Ti stroSki so stalni in treba jih je priSteyati oaim 50 kr., ki se plaCujejo kot duevna preskrbaina. Sicer pa, ali je res taka dobrota, Le se blazni prestavijo iz Trsta v sedan jo gorigko blaznico? V Trstn sta b;Ia lets 1882. za 149 blaznih nastavlje-na dva zdravnika, ki sta §e posebs sposobijena za ta svoj posel; v Gorici ni bilo za 195 blaznih aobe-nega posebnega zdravnika. V Trstu imajo prostore, kakor se spodobi, v Gorici so pa nekateri taki profited, katere je celo dezelni odbor spozaal za nepri-merne svojemu namenu. Odborov poroCevalec je opi-sal ? seji 2. oktobra 1868. tedanje prostore za blazne tako le: „Gli infelici infenni di rnente si trovano accovacciati in certi recessi tenebrosi, umidi, tetri, che si addatterebbero meglio a c a n i 1 i, che ad abi-tazioni umane, sicche non si pad senza indignazione vedere come si rinchindono in quegli antri i poveri infermi.8 (Ubogi blazniki se stiskajo v temaib in vM-nih prostorib, kibi^biliboljprimerni psom koljadem v stanovanje, iako da ni mogoee gledati brez nevolje, kako se zapirajo v one Inknje ubogi bolniki.) Tako leta 1868. Res, da od tistega casa se je dozidal no? kos poslopja in da sedanje upravniStvo skrbi izborno za snafnost, ali tisti prostori, ki so se rabili za blazne leta 1863., se rabijo tndi dandanes in v zadnjih letih so se sprejcli v ta namen celo taki prostori, ka-terib v prej§ojih letih si niso npali rabtti v to. Za-rad poraanjkanja primerne zdravni§ke pomofi in zr.rad &labih prostorov. so blazniki v Gorici slab§e pnlskrbljeni nego v Trstn in kar se pri hran* na dnev-nem plaCilu, se najbtle pcrabi za dafjSe zdravljenje, tako da v zdravstvettem ozicu nimamo dobiCka, v de-narnem je pa jako dvomljiv. Iz obeb oziro? je treba blaznico zbolpati. V novejSem iasn je sicer najel upravnik goriSke javnc boIniSnice in blaznice, ki ni doktor ztlrafilstva, dva zdravnika, katerima je dal naslove primsrjev. Enemu je oillucil kirargtini in sifilitiLnit drugemn pa medicinski in psihiatriLni (v blaznici) oiblelek. Cadi-mo se, da je dezelni odbor tako imenofanje brez opcmbe na znanje vzel, kajti primarji se postavljajo navadno le po razpisanem konkursa in pod nekimi pogoji. Kaj pa, ako bi dotieni upravnik nazudnje ime-noval katerega zdravnika psibiatra, drugega pa ope-raterja svojema zavodu ? % imeni in naslovt ni se sa-liti, ampak rabijo naj se v svojem pravem pomeno. Ta lalostni stan goriSke blaznice oraenilo je tudi veleslavno c. k. namestniStvo v Trstu z dopisom na dezelni odbor goriSki 17. maja t 1. St. 5848. v katerem pravi, da voditelj in ravnatelj blazrtice mora imeti posebne itehnicne znanosti, ki niso lastne dru-gim zdravnikom, ^e tudi so sicer veljavnt mozje, in da le % ozirom na svoje prostore ne more gori§ka bla/.nica zadostovati zahlevam. Blazntca mora biti po mnenji velesl. namestnt'Stva kraj zdravljenja id hra-njenja (Heilpflegeanstalt), o gori$ki blaznici je pa rekel poroi5evalt'c deielnega odbora leta 1868., da je kraj, kjer se zapirajo ubogi bolniki (si rinchimlono in quegli [antri i poveri infermi). Radt prtznavamo, da sedanji opravrnik se trudi po vsi svoji mo6i za snainost, pa prostorov tudi on ne more premcnttt. Temu poinanjkanju ima priti v okoin nova dt!- lelna blaznica za Primorsko, za katero je prcsvitlt cesar obecal 100.000 gold. Od te vsote je uie naka- zaiiih 38.000 in veleslavno c. k. namestniStvo v Trstu jc povabilo delelni odbor z gore navedeniro odlokom, naj stopi v dogovor z dezelnim odborom istrskim tu trlaSkim zarad prorafiuna v tej zadevi, omenivSi ob j enem, da popravljanje in Sirjeoje sedanje gori§ke blaz- i nice se iz gore navedenih uzrokov ne more smatrati ! kot namestitev namerovane dezelne blaznice. Dezelni ! odbor je odgovoril na to vladno pismo med drugim, | da priznava potrebo take blaznice in da je to potrebo j le sam izrazil v pismu 19. maja 1883. St. 5433 ter • da je pripravljea udeleliti se razgovorov v tej zadevi, | ko zacnejo, da se pa ne cuti poklican, da bi razprave • zafiel, ampak da Caka Se vedno o namerovani blaznici ! od trlaskega magistrata informacij, za katere je pro-j sil s pismom 18. maja 1877. §t. 2006. j Jako oblalujemo, da na§ delelni odbor Laka §e | vedno odgovor na pismo, katero je pisal trlaskemu ¦f magistratif pred 7 leti, in da se mu ne zdi primemo , zaCeti razgovorov, dokler ne dobi omenjenega odgo-vora. Nam se zdi, da stvar je siljena, in da v tem I oziru je treba kaj storiti. Trst se je le gautl (tudi ¦ delelni urad), uaj st gane §e Gorica. Sicer pa vse r brez zamere; ni mi za nobeno osebo, kakor tudi ni mo prijemlje denar in ga Steje nadlani svoje mastne ; roke. Med temi mladenici je tudi Matej. Noge ga le ! telko po konci drle. Obriz mu lari, lasje mu vise ; razkultrani po 6eln, o5i ima motne in krvave, a grlo ! hripavo in snho. Eapo je potisnil za tilnik. Ustnice ob krajih rumen6 od izgriznjeae cigare, ki jo nepre- ; stano grize in zaziga ter se ziblje na nogah. Kadar \ se Matej naleze sladkega vinca, ne v6, kaj dela, ne I zna, kaj govori. Kri mu zavr6, i/gubi pamet m tako ¦ jezen bi skoSil tudi na samega frnega vraga. Matej zasliSi igranje godbe, vzdigne vrd v zrakt • tepta z nogami ob zemljo in zaCne peti in plesati pred Anselmom, kateri mu rece: i BEjs aiovek, ne ple§i tukajl Pojdi tja, kjer pie- \ §ejo dekleta, kje je tvoja Tonka ?* [ BGrem, grem% zakriCi Matej in se spusti k pie- i eu. Matej hitro zapazi Tonko, ki se je ravno vrtela z j nekim mladeni&m. Ljudje so govorili, da se bosta v ! kratkem vzela. Mateju zasvetijo o6i, astne se mu stisnejo, obraz = mu zazari, ter plane proti mladenien, kt je plesal s i Tonko, in ga udari z vriem po glavi. Ljudje se pre- i Btrasijo, mnoga dekleta czbele. Mladenifi zagrabi Ma- '¦ teja za vrat in ga hofie podreti na tla. Matej se ju^ na&ko brani, a noge se muzapletejo in pade. Zdajse ^ bolj razsrdi, zbere vse moii in z leleznimi rokami ; Vdriue Qd sebe avojega aepr^atelja. Skp5i na noge, pa se vrle nad njega, kakor ranjeo lev. ? tem pri-te5e jeden zandarm, prime Mateja za rame in ga hoLe odtrgati od mladeniCa. Matej udari Imdarja s pestjo v prsi. Zandar vzdigne pu§ko, da lopntne Mateja po glavi. Matej se obvarje z roko, vlovi paSko, jo tetrga landarju iz rok, jo obrue in mu jo zasadi v stpgoo. Kar priskoci na ponaot §e drugi landar m prebode Mateja. Ljudje krie6 od strahu in lalosti. Matej se zgrudivna zemljo in kmalu umrje. Tonka se trese, prebledi in pade na mrlica. »GIejte, ljudje^ vino je Mateja ubiIo% reSe neki stari mornar. Nekaj dobrih lenic vzdigne Tonko in jo odpe-Ijejo domov. Tonka ni pregovorila med potjo niti be-sedice. Njene o5i so bile zmeSane in motne ter se niso vec zbistrile. Ubogo dekl6 je znorelo, |a kmaln umrlo. Tudi occta je zagrebla lalost v hladni grob. Sior Anselmo, pet let pozneje, je bii obftmski glavar (nadlupan) v Predgradi, kjer je bii najboga-tej§i Siovek. Tudi on jeumrl, a na pokopaii§cl v Predgradi vzdiguje^ se danes samo jeden spomeuik iz mra-mora med mnogirai lesenimi krizci. Na tem dragoce-nem spomeniku se Cita, da je slor Anselrao radi ve-likih zaslug bii odlikovo z zlatimi krilci in s plem-stvom ter da so na njegovem grobu plakali vsi ubolci ia siromaki, katerim je bii on najboljii varuuiaoce! sem nobene imenoval, ampak samo za stvar. Zaljenje mi je tuje; kdor meni, da imam slabe namene, me ne ume in mi dela krivico. (3e ve kdo kaj boljega, naj pove; rad se mu udam, ko spoznam, da ima do-bre nasvete. Se enkrat uciteljska konferenca v Solkanu. Iz solzne doline, 10 junija. Gospod urednik! Oni veCer pri Strossmajerjevi veselici v goriSki fiitaluici naprosili ste me, naj Vara napiSem par vrstic o solkanskej uciteljski konferenci goriSkega okraja. Drage volje sem to oalogo prevzel terNobljubo izpolnil. Pa kdo bi bii roislil, da bo ta moj dopis rnel toliko hrupa ter gg. ucitelje tak6 razdralil, kakor je videti v predzaduji »So6i" iz sestavka: ^Potrebna pojasnila k dopisu: Uditeljska konferenca v Solkanu". Ker ue nun em, ne emeu toll malomaren biti, da se moj spis v takd tieprijaznem amislu tolmaci, zatd do-dam onemu dopisu v pojasnilo uekoliko komentara. Najprej zahvatjujem se na stvarnih pojasnilih. Vet uLl vcc vidi. In kdo bi bvale ne vedel, (fie nas kdd po-duLi ali nam neljube poinotnje pojasui in pn&ene? ^te^ito h konferenci doSlih ufiiteljev primerjal sem se Stevilom izraelskib staraSin in Gospodovih jogrov, Castitljivle primere uisem mogel rabiti. Tu pafi ni ni6 razzaljtveg&> Med Gospodove whence pri-Stevam ucitelje po njih poklicu, po zgodovinski tr&di-ciji, ki jim veli uzgojati deco na verskonrovtii podia-gi katoltske cerkve, od katere so pottrediio prevzeli vzviSeno svoje nalogo. Zat6 iz srea (estitam g. nad-xorniku, da je gg. nfiiteljem kazal na vzor slovenske-ga pedugoga, na nepozabnega Siomseka. Gg. sloven-skih uciteljev ne pristevam v vrsto onih pedagogov, katerim je svrha prestvarjati kristjana v cloveka; na-sprotno rntsel imam o njih. V „potrebnih pojasnibh" trdi se, da pripovedu-jemo z nekim povdarjanjem, da je v goriskem okraji stara Sola slala osem tisoC, a nova da potrebuje ni6 manj nego petdeset tisoc f. — Oblalujemo, da nismo o I. to^ki konfereuce obsirneje govorili. Ker si o njej nismo uotirali, prasali smo pri gg. uLiteljih o zabt-Ijelkih iz porocija g. nadzornika, a reklo se nam je, da jih tak6 v BSoh^ dobioio. Pa vitlcli smo pozneje, da se porofiilo v BSoli" ne ujema glede obseloosti z ustnim porocilum g. nadzornika. Zutd smo to tofiko v BSoc»" le sumaricno posneli. Od todi sumuitenje, od todi podtikanje o nuekem povdarjaujt" malili troSkov stare, in velicih iiove iole. Nam se vidi, da ni inofii tega podtikauja se zdravimi o^ixii zasledtti. Kar je g. nadzornik pri konferenci povcdal, to sine, mishit sine si, tudi v ^Soel" cVno na belera stati; vrhu tega ni g. nadzornik, koltkor je nam znauo o nobont stvart porofial sub sigillo. D& smo izraztli leljo, naj bota troSek za Solo in korist iz nje kolikor je moci v ena-komerji, v to nas je aapotil g. nadzornik sam. ki je v prico konference po svojem prepritanji .4ole gled6 na doseleni vspeh klasificirai s Sole v prav dobrim, dobrim in slabiro v-.pehom. Glede vecjih troskov je ia nasa lelja povsem logicua. Vse dopijuikove besede o 3. tocki: 8Kak6 naj ufiitelj vzbuja in krepca oravnost v mladioi itd.af tr-dtte v svojih ^potrebnth pojasntlih*, so primitivue in nepotrebne. In mi smo pis ali, da so gg. uciteiji to praSanje dobro, izvrstno re^ili. Je-li tudi ta zasltiiena pobvala ptim.tsvtia in nepotrebna? Ker smo pisaii, da je prvt porocevalec o tem praSanjt (uamrefi g. Bajt, katerega spostujema prav tak6, kakor vsak iztned nav-zoith uciteijev, ce ue meuda ie bolj) opustil to, kar bi morale po naiej mish na prvem mestu stati, uam-refc da Bbodi uCitelj sam nraven,*, in je ta na§a mi-sel ue vemo iz kacega uzroka ob VaSa neaiilost za-dela, vrgli ste todi ono naio izboruo pohvalo v koS, Nravnost, pravite, je v ufittelji naravna, vzbuja naj v vsakem pedagogu posebeti pozor; a ne zabite, da je tudi gresua slabost v nas vseh oaravna; radi tega naj se pri nas, ki smo ua vtSek postavljeut, da daleko svetimo, nravnost vseiej in povsodi povdarja in sopet povdarja. Exempli gratia. Nekje aa Moravskem je oa petrazrednej Soli sest uciteljev. Eden izmed njih je v kriminalnej preiskavi ra. a tatviue, drugega dollijo in tolijo pri ordmaojatu bogokietstva, tretji je notoriSen pijanec ter daje celdvcerkvi pohujianje kot-organist, cetrti je duhovnov potuhnjen sovraznik. (Prim. Christ-Hch-paedagogische Blatter. IS84. st. ll.str. 179,) Na eaej soli se to godi! Ti uciteiji imajo gotovo ? glavi vpisan aksijom nravnosti; pa kaj to pomaga, jfie ni v sreuih globocinab zarezan. Nravnost ni laiibog takd oaravna, kakor meoite. S tem lalostuim vzgledom se pa nassega castitega uCiteljatva ne dotikamo. Izraz 8prazua slama", ki smo ga v svojem do* pisu rabili, je takd v navadi, da se ga, rekli bi, ko-maj ubraniS; zleze ti ta nepridiprav v per6, da niti ue ves kako in kdaj. Pa ko bi toliko vazzaljivega v ujem bilo, bi se ga le tako ali takd odkrilali. Zava-rovati se nam je najprej proti sumnji, kakor bi bili hoteli vsa, kar se je pri konferenci razpravljalo, s to besedo oznaciti. Govoriio se je pri 2. toCki o realijah, nrl 3n kak6 Solam oskrbeii jnoborsJse \u wati$ne Haji-* ge ia Ijubljanski „Vrtec*. PriSlo ni do sklepa, da si bi se bilo to po oa§ih mislih labko zgodilo; ia ker se je s tern brezuspesmm razpravljanjeui potratilo ronogo dragegu fasa, zald iti le zatd smo pisali, da se je prazna slama mlatila. To je nas „crimen", paC nienda le odpustljiv greh. ^Skregali*. Ti nehvaleZna besediea til Ko bi bill vedell, da bo radi tebe toliko rozljanja, raje bi te bili s hudicevim oljem pulili, da bi o tebi ne bilo | ni tirn ai sledu. Zabili smo, da zivirao v veku, v ka- j terem se je vspel parlamentarizem do svojega vrhun- | ca, v veku, ki je eminentno. cas zborovanj, sej, kon- j ferenc in debat. VsSki jfantje skregajo se morda ca-sih pod domaLo lipo, a ne gg. ufiitelji, Kedar je go-vor o u&teljskih konferencab, treba reCi: debata je bila ziva, zivabna, jako zivahna, burna, viharna, ka* kor je it bila. To je oal correctum. Odpustite cam to nedostatnost. &eleli bi le, naj se gg; ufiitelji tudi izven konferene kregaoja varujejo, da jih 10. vek ue zatozi. BObligatni zivioklici". Dve beiedi, pa toliko brupoega iuma zaradi njih ! Tanto chiasso I Tega ni pisala ntirna kri. Jeze se je ucitelju §e posebej tudi kot tacemu iuvati, — poMbao nepotrebue jeze. Lah-ko bi se b»U uglobili v pomen teh naSik besed, a ker ste eel nas dopis brez pravega vzroka prevlekli s fir-nezeui zlobnega namena, oiste tudi tu pravega pogo-dtii. Jeza fdepi. Mi sopet povdarjamo obligatuost zi-vioklieev; a to obligntnost izvajamo iz lojalnosti, iz nehUnjeoje udanostt uCiteljev da cesarske hijk\ izva-jamo jo tz rodotjubja, iz avenue prilike. 2ivioktice g. nadzorniku pa, katerega trudoljubivost, delavnost, vztmjnost in potrpezljivost smo obcudovali, iz Ijubez-ni gg, uCiteljev do njega, Gospod urednikl Z Vaini koncatn. Dovolite, da ge Vain izpovem, Cudea clovek svin. Temno roi jc tesib lice in niracao mi je ok6, — a sree mi veu-dar v pr»ih veselja igra, da bi ves svet v Ijubeznt objel, tudi pisateija Bpotrebnih pojasnil*, dasi prebi-vamo v solzni doimi, Prositu Vas, ce Va«$ kdo popra-aa, kakien da urn, saj Vi me dobro poznate, recite mu, da sew oajjboljsa du§a na svetu, recite inu, da je ^boiius Israelita, iu quo nou est dolus". A. Fr. Dopisi. )Z SmariJ, 15. juuija. — Due 8. t. in. bil je za na&o obfiino dim obenrga vcselja; ibila Je *n uova mala, katvro je pel t g. novouaSutk Josip Kosovel ia Sell. Kako to, poreies, uovouiaSttik iz SelaJ a nova maaa v Smarijah? Stvar je taka: t g. novo» tnainik je sin neitnovitih stariSev iz Sela; nakljuije ali bolje bo^ja volja je hotela, da je dobil omeojeui gospod dobrotuico, kt ga je podpirala veCidel ves Las njegovega Solaoja. Vsake pofittoice prebil je prijbla-gej podpirateljici Kalinkh Ni tedaj 6udo, da so mu postale Smarije druga domovma. PoSteno je, da si je izvolil Maujino ctrkev, kjer je opravil prvikrat ne-krvavo daritev. Mo2ato je pokazal s tern, kako naj se dobrote povralujfjo, za kar mu je ie posebej hva-le^na vsa obCina. Cerkvena slovesnost vrSila se je si-jojno; powliCaval jo je §e posebno t g. pridigar. Novoma§oik zadel je pravo, da si je izvohl govoroika t, 0. dkodnika, kapucinskega predstojuika v Kriii. Po dokoncanej cerkveaej slovesuosti podajo se tt gostje aa obed k blagej dobroiuici in duhovai materi, ki je gvojo nalogo jako pobvaloo izvrSila. Kakor obtiajno pri fctcih pnhkah, vriile so se tudi razoe napitnice, posebao dopadla rat je napitutca L g. Goloba RSoCia all bolje ujenerau navzotnemu sotrudmku za mozato acpristransko postopanje v korist nasej miloj (domo-vini. Slaval A bilo je tudi drugih lepib uapituic, ka-tcrih pa ue woreoi vseh oaiteti. IZ Stevrjana, 8. junsja. (Veaelica). V uedeljo 8. juoija je ituclo napraviti, kakor je bilo naznanjeuo y «So(iia ua§e „Katoii§ko braino druStvo* veseltco na prostem; pa zalibog da nam vreme ni pustilo tega tako zazeljeuega veselja. Koj po popoldanski slu^bi bo^ji je zaCel del, tako da ni bilo §e misliti na ve-selico. Okolo 6. ure so se zbrali domaei pevci k po-skuSuji. Ko nekaj kosov poskusijo, prideta dva gospo-da H Gorice. Tu se je zadelo misliti, kaj podeti. Re-Ceuo, storjeao t Eden pripravi mizo, drugi stole, tretji gre po viuo itd.; ? malih minutah bilo je vse zadedeno, tako da se prostora ni bilo dosti. Med tern so jo 2e naSi slavci zapeli, in ko so se jeziki razvezali, zacele so tudi napitnice, s prva-po malem, kasneje bolj goste, tako da bi bili vcasib. radi trije govorili po eni pesmi. Med napitoicami so me zani-tnale posebao one, ki so- omeajale goriiko zgodoviuo. Prvi, ki je Govoril, je rekel med drugim, da so se uaselili nekateri coklarji z onkraj raeje v sedanjem RaStelJi 2e leta 1300. Drugi je tidil prav tisto, sa-mo v drugi obliki. Tretji je pripovedoval iz kronike solkanske Citalnice, da leta 1001 je spadala cerkev sv. Duba na goriskem gradu pod solkanskega zupni-ka> Zopet eetrti se oglrai, da je Cital v „Ovetjitt, da h Y Cerkyici sv. Autona aa starem tigu ? Gonci sam sveti Anton ma§eval in pridigoval. Prav ustre&no bi bilo marsikomu, ako bi nam kdo 0 kaki priloznosti v tern velevaioem upraganji s k.ikiin podlistkom v „Soci* postregel, kakor nam je bilo ustre2eno s podlistkom, kako so na§i bratje Hrvati ua P r e d e 1 a slavno in junaSko do zadnjega svojo krv pralili. Med napitcicami in petjem so se bili prostori tako natla&li, da ni bilo ni kotica praznega. Stoje so mnogi posluSali ia marsikdo je rekel: taka je le-pa veselica, drngatie nego v navadni krCmi. Med do-Slimi gosti bilo je §e precejSnje Stevilo iz Pevme ia bili so z aami prav zadovoljui. IZ Dolenjlh Brd, dne 10. junija. — Gospod dopisnik iz Brd v predzadnji Stevilki veleeenjene „Soee8 pravi ter trdi mtd drugim: da tudi Suiartin* sko-Kojtonsko stare^inatvo gre k koneu svoje triletne dobe, da nekateri te?.ko tokajo uovih volitev in da ve5je borbe ko pri zaduji volitvi no more btti, Jaz nasprotuo trdim, da prihodoja volitev more Se veSja in burnejSa biti ko zadnja; vender se nadejam, da za prihodnjo volitev starollnstva se volilci zjedinjjo. Dokaz prejtaji moji trditvi je ta: Stevilo volilcev so je od zudnjih volitev potnnoiilo; po vrejenji novih davkov je samo katastraina (riavkarska) obCina Ko-zana *v tretji volilni skupifiini pridobila veL kot eno tretjino novih volilcev; kje pa so druge obclne in razredi ? Da pa se bo miroo in v slo^nosti vrSila prihodoja volitev, treba je ravnati se po splogui Lelji doienjib Bricev, kateri 2elijo premeujbo nekaterih za-stopnikov in pa primerno Stevilo zastopnikov, zna-^ajiiih iu merodajnih. Ofiividuo je pa, da po 2upan» stvenem sedeii ne hrepcaijo; podajmo si tedaj roke kot prijatelji in volimu po Selji obcinstva, kar bode v Cast in blagor vsi jJupauiji, Pa vender ta glas mo-rodajuib Bricev ue bo vsetu ugajal. Da pa tudi ne bo mogoCe slavnemu ^upanstvu kaj o&tati, (nnvadno se pri vsakej volitvi iiahajojo nasprotuiki, ki trd6, da ae ni postavno in po ielji volilcev postopalo,) treba je ua ta nacin urediti in vodtti prihodnjo volitev. Slavno supaustvo naj sestavi za prihodnjo volitev iiatunfien iuienik vaeh volilcev tekofiega leta po vrejenji novih davkov iu naj ta ime-nik razpolo2i v preglod obiinstvu. Prihodnja volitev uaj traja v tej obsirni iupaniji dva dni zaporedoma in sicer za ttetjo volilno skup§Lino naj se odlofii en dan, za drugo in prvo pa drugi dan. V volilno ko-mbijo naj se vohjo po§teni in izobra^eui niozaki iz vseh razredov, v primoru s Stevilom volilcev. Na tak iwc'ni so zainaM usta nasprotnikoui, kateri bi se lah-ko prikazali. Na vse zadnje pa Bog Livi na§ega na-ruduega zupana, ako su bo drial tega nafiela. Politidni pregled. Na§ in ncmski cesar snideta se najbrie tudi letos. Nemiki cesar "Viljem pride namrefi tudi letos v hostiuske toplice (Gastein), kjer 0-stane od 15. julija do 10. avgusta. Med tern gre pa navadao nas cesar v KI in radi tega pride samo po sebi, da se obisceta, ker sta si precej blizu, CesarjeviCa Rudolfa, velikega prijatelja ve-dam iu umettiostim, imenovalo je dunajsko vse* ucilisce castnega doktorja modroslovja; posebna deputacija, katere ud je bil tndi nas slavai Mi-klosic. izrocila mu je proste dni krasno izdelani diplom. Dezelna zbora dalmatinski in tirolski sta se odprla 16. t. m. Dalmatinski zbor je bil lansko leto radi razlike v urnenjih namestnika Ivanovica in narodne vecine nagloma zakljucen; govori se, da so se povodi ouim prepirom od-stranili, pricakovati je torej letos mirnega in plodonosnega zasedanja. Volitve v Stajerski delelni zbor bile so ze razpisane zasredo prihodnjega meseea; cesarski aamestnik baron Kiibeck, kateri se ni §e popol-aotna sprijaznil z naceii Taaffejeve viade, raz-pisal je bil volitve v velikem posestvu na so-boto, ko se duhov§6ina volitve ne more udele-^iti. Vsled visjega ukaza so volitve prelozene ter se bodo vrsile 19., 21. in 26. avgusta. Ha Hrvatskem vrsi se zborovanje dezelnega sabora do sedaj se precej mirno. Z veliko ve-cmo je bil sprejet uasvet, da se dezelni sabor zavaruje «oper postavljenje kraljevega komisarja, zoper vsako jednostransko razlaganje nagodbe-, nega zakona (pogodbe med Ogersko in Hrvasko) j ter zahteva, naj se sklice regnikolarna deputacija, ki naj naredi konec doticniw prito^bam. I Opozicija zapustila je pred glasovanjem dvorano. I Volttve za ogerski drlavni zbor M&ajQ se svojemn koncn. Do sedaj razpolaga vlada aez vedino 52 glasov; voljenih je 224 vladnih, 57 poslancev zmerne opozicije, 67 nezavisnih, 17 protisemitov, 16 naeijonalistov in 11 poslancev brez barve. Hudo pede jude takraj in onkraj Litave, da se mno^i Stevilo protisemitov, po-sebno pa le to, da pojema judovski npljiv v ob^e. To se spoznava tudi iz tega, da je ured-nijc »Pester Lloyd-a^, iid po rodnin dtthu, ka^ teri je nosil do sedaj povsod velik zvonec, v Stirih volilnili okrajih propadel. Srbsko-bolgarski prepir bo mirnim potoxa poravnan, kakor ni bilo drugage pridakovati, Knez Bismark sam posreduje v tem nepotrebnem prepiru, podpirajo ga v tej zadevi tudi druge velevlasti. V Eimu vrSile so se 6., 7. in 8. t. m, v dominikanski cerkvi grde demonstracije. Med tridnevno inolitvijo, napravljeno v namen, da potola^i Vsegamogofinega radi toliko bogokletja, vrinila se je druhal v cerkev ter zacela apiti: B2ivio Garibaldi I smrt farjem?" Pobozuo ^ud-stvo je prvi in drugi dan drutaai iz cerkve spo» dilo, tretji dan jej je branilo pa redarstvo vhod v cerkev; a pred cerkvijo zbrana druhal zacela je straSno tuliti, razsajati, kleti in psovati in nekateri somi§ljeniki, ki so se bili prikrndli v cerkev, so jim pomagali. Verno ljudstvo je pa kot na ukaz odgovarjalo: nziviia Marija, Mvila katoliSka veral" — Od italijanske viade je pri-§la pa sv. ofietu vest, da je cerkev sv, Petra v nevaraosti, brezboiSni lopovi naraeravajo jo k dl-namitom konfiati. Vsled tega strati se cerkev sedaj strogo. V Belgiji, kjer so gospodarili do sedaj li-beralci, podlegli so ti pri zadnjih volitvab po-poinoma, zmagala je konservativna stranka. Ta preobrat je velike va&iosti, kajti pouzroSi pre-obrat tudi zunmije polike. Liberalci so bili pri-vrzenci Bismarkovi, katolicani so pa na strani Francije; prvi bili so veBM prijatelji italijanske viade in nasprotuiki pape2evi, drugi pa nasprotno. Angle2em dela krivi prerok v Afriki §e vedno velike sitnosti, po daljem zasedanji pri-boril si je mesto Berber, pobil je vse kristijane in nasprotnike, ter se tarn utaboril. Tako se bli^a vedno bolj egiptovskim mejam. Domade in razne vest! Dezelni zbor goriSki ime) je svojo tretjo sejo 17. t. m. o 5. uri popohutue. Potrdili so se prorafiuni za leto 1885. nasledujih zalogov: Stipen-dijski zal. dobodkov 4079 gl., stroSkov 1091 gh, ostanka 2178 gl., ki naj se 0 svojem Lasu obresto-nosno nalo2i. Med dobodki tega zaloga je 2000 gl., letna plaCu dezelnega glavarja, katere je podaril vz-viSeui gospod Franc grof Coronini, da se napravi Sti-pendijska ustanuva, imenovaaa po svojem zatfetniku. V 6 letih bo vse glavnice 12000 gl., kateri se pri-Stejejo obresti, ki se v tem natedejo. Ha predlog vi-teza dr. Tonklija se je zbor z ustajenjem zahvalii de2eluemu glavarju za velikodu§ni dar. — dezeuio-ob^inski zalog dobodkov 2006 gl., stroSkov 1810 gl.. ostanka 196 gl., ki naj se ualoli na obresti; —- go-spinski zalog dob. 6114 gld., stro§. 6305 gld., pri-manjkljej 191 gl., ki se pokrije s 5% odbitkom pri vsa-kern Stipendiji; — zalog za bolne in ranjene vojake doh. 1124 gl., str. 1025 gl, ost. 99 gl., ki se obr-nejo v poplacanje dosedanjega primanjkljeja; — zalog WerdenberSkih Stipendijev doh. 3625 gl., str. 3604 gl., ost. 21 gl. — glavni zalog za nboge doh. 24.531 gl., str. 24.224 gl., ost. 307 gl., ki naj se nalozi na obresti v drzavnih obligacijab. Dalje je zbor potrdil nekatere sklepe dezelnega odbora v de-narnih zadevah manjSega pomena. Predlog 0 podalj-ganji najemne pogodbe glede" vojaSke bolniSnice ua Placuti se je izroiil finandnema odseku. Cetrta sejaje bila danesob 9Vfl uri pred-poludne. Na dnevnem redu so bili sledecl predlogi dezelnega odbora: 0 dovolitvi letne pokojnine 100 goldinarjev bivSemu u5itelja Ivanu Vouk-n; o donesku 600 gl. za pogozdovanjski zalog; 0 dovolitvi odgojne podpore maloletnim otrokom uditelja Petra Jussa; o dovolitvi odgojne podpore Aleksandru sinu rajuega uditelja Ivaua Bre§cak-a. Prvi, tretji in eetrti predmet se je na predlog poslanca Rocijan&ca izrofiil peticijskemu, drogi na predlog posl. Dottorija finan^nemu odseku, Po seji je bila konferenca 0 or-ganizaciji dezelnega zavoda giuhonemov. Blagoslovljenje zastave tukajSnjega peSpolka vojYOdft I*u4ovjk tamki 9t. W yrgilj saje |ro^klo aredo z veliko slovesnostju. Na pretfvecer bila je raz-svetjjena kasarna in grad. Zve<5er, drugoijnta* ta wed svetim opravilom gtomeli so topo?i. Slovesnost na Travniku je bila nenavadua, ljudstva preobiino. Ob 2 urah bil je banket, pozoeje zabav* v kosarui, zvecer aijajen pies t .Concordiji". „Slov. bralno in podpomo druStvo v Gorici blagoslovi, kakor smo ze oR-ali*, 6, jubjasvo-jo zastavo. Gospodje, ki se hocejo udelezlti banke-ta, naj se oglasijo pri odbora in naj placajo 2 gl. — Drustvenice trzaSkega podp. drustva podarijo zastavi trak v vrednosti 125 gl. Slava jim! Osmi izkas radodaroih doneskov si trak za-atavi Jbridnema iu podpuraemu drnStvn v Gorici. Tiakovni popravek; gospodicna Ivanka LasiC je poda-rila 3 gl. in ne 2. kakor je bilo vzadnjic objavljono; gospodicna Jozefa Ccrne 2 gl.; gospodicaa Jpstina Cerne 2 gl., pospodicna Terezija Prezl 1 gl.; gospo-ditoa V, P, 1 gl. vkup 7 gl. S prejsDJimi razkazi vred 115 gl. &tirnajBti izk&s radodarnih doneskov za za-Itavo jfSlovc&skeiutt bralnemu iu podpornentti dtultvu y Goriti* & g. Franc GoljevScek 1 gl.; Monsig. J. JUarusic 1 gl.; Badaltf Janez 50. kr. Stepangid Franc 50 kr.; Jo2e K. 70 kr.; Joze Florsniu 50 kr.; c. g. Ivan Kodre 50 kr.; I. B. 30 kr.; Peter DraSeek 50 kr.; Selifi Martin 50 kr.; Andrej Sinigoj 50 kr.; Joze Mermojja 50 kr.; Miba Spacapan 20 kr.; Jolc Beltram 30 kr.; Andrej Moli 20 kr.; Franc Devetak 30 kr.; Joze &goa 30 kr.; Luke2ic Janez 50 kr. Vkup. 3 gl. ?0 kr. S prejSnjimi razkazi vred 330 gl. 50 kr. JuSt Vuga. Umrl je L g. Matej Fugosid, bogoslovee I. leta, iz Vrbnika na otokn Krku. N. v m. p. V Podgori se je zgubtl pred 14 dpevi alt 3 tedni dvanajstletni decnk, o katereui se ne v6, kam je prlSel* Delal je v tovarni, kjer inu je bill) ua placi uekaj odtegneno. Ad tistega due ni za njcm ui sledu hi tiro. PoraSki 3kof je namenjen kahoi- se sploSno govori v naiero mktu, pre& g. Ivan dr. Flapp, profesor cerk\cne zgodovine in eerkvenega prava na tuknjinjent osrednjein semeuiSCi. Doticna pisnia so baje Sla ze v Rim, odkodar se pr$akuje otlgovor. To5a se je letos ze ve6krat uglasila. Pretekli torpk je naredila veiiko Skodc na spodojetn Krasu (Opacjeselo. Kostanjevica, Temnica, Vojs&ca), na K&-nalskem in v goriski okolici (Biije. Renee, PrvaCina, neknj tudi GiadiSCe in Dornberg). V Kostanjevict, p«a-•vljo; bila je tri tettti are neprestano ii; je vse pb-kottSala. Sploh imamo ves ta mesec neoavadao veliko de^ja in incaza, kar bo slabo uplivalo ua poljske pri-delke. Sviloprejke so letos nenavadno dobro kazale. VslM >?ga je jbilo jis^je silno podraiilo. Ljudje so zastavili veliko reLf, da so listje kupovali. Sviiodi so bili zdravi, a p&sel je mraz in je vse uniCil. Skoda, katero Ijndje trpijo, je neizmerna. Kar so prcdali, morali so oddati pod ceno, kajti ne dobi se najmauj-$e kODkureoce. „KatolSko bralno dru&vo" v St. Frjanu bo inielo po §.,1V. tocki 3. druslvenih pravil svoj redoi obcni zbor v nedeljo, 22. juuija, popoldne ob 4Vt v poslopji visokorodnega gosp. Jozefa barona For-mentiua se sled^tm dnevnim redom: I Nagovor pred-^edniko?. II. PoroLilo tajnikovo. III. Porocilo douar-nicarjevo o druStveneni materijalnem stanji. IV. Voli-tev predsednika, 8 odboraiko? in 2 namestnikov. V. Kazoi predlogi. K zbora vabljeai so uljudno vsi g. draStveniki. Ob enem izreka podpisunt odbor najtop-JejSo zahvalo fostoemn uda tega dru§fcva, visokorodne-mu gosp. Jozefn baronu Formentinn, ki sa§e druStvo vsestiansko podpira z iskreno Seljq, naj bi se tudi .prosto Ijndstvo povzdignilo do narodae zavesti in ma-terijalnega blagostanja. Cast in slam takerau gospodu I Odbor. Iz Biljane nam je pisal prijatey lista, da so imeli veteram dolenjih Brd 12. t. m. po kon^api dru-gi slovesnosti shod na Dobravom. bjer so v prijazni in yeseli drn2bi slavili svojega ^redsednika, viteza Catinelbja, kateremn se je tisti dan izroCila diploma caainega uda. . Slovanska ditalnica v Trstn priredi ob o-tvorjenji novih prostoro? v soboto, 21. junija 1884., naCitaliiicnem vrtu glasbeno pevski k on cert in na-^eje se, .da se ndele^e tega drugtvu ponienljivega ve-ceia drustveniki v obilaem §tevilu. Svirala bode god-ba c. k. peSpolka Aleksandra III. carja rnskega §t. 61. Po5etek ob 8% zvecer. Ako bi bilo vreue neu-goduo, odlo^i se koncert ua uaslednjo soboto 28. iu-nija. a Z najnovej^Im slov. dnevnikom pretre«sa-vati naroduo-politiCna vpraSanja je nevSecno in nebva-IeLno delo. Nafiin, kako se bori njega nrednik, more pas zanimati samo se s natotogjdki strani Od dne do dne je vidueje, da je siromaka udarila barvna sle-pota. Kar je nam in njemu dolga leta bilo Crno, in je nam Se zdaj, to je ojemn zdaj belo kakor paden sneg, belo in nic drugaCe. Iu ker je velik pravdai in jako u^urljiv, rad bi preveril ves svet, da sloveuski narod — izvze jSi peScico sitnih in pustih radikalcev — tudi vidi vse belo. S tadm ciovekom ni inogoc razgovor. Treba ga pustiti, da se ma povrne zopet zdrav vid in trezno uii&ijeiije- Samo jedno beseUa hi Se radi izpregovoriii i njim. Moiebiti, da uas vcnaer razume. Urednik slov. uraduega li&ta si je vb.l v glavo, da, n>i oponiramo vladi, alio pobijamu njegote neskladnosti in njega lo-gicue ucilvure. Mislimo, da sain v to ne veruje, ako bi win pa vender & tem bil* r«s»|cfu poiewo mu je-Ueukrai t\x vaeloj odiocno: Mi m » » 8 p r o t c j e m o vladi, prav uasprotna, podpiramo j», ktilikor nam dado uaSe b!abu imti, pudpirajo jo tudi mi nasi po-slanei, kolikor jib iuiamov uaj *i bodo deielni ali drzav-ni. To ve tudi vladtt. A niti ona nam ne pile v greh, ako ne bfalimo vsega, kar se godi niett nani in z uami. Tako det&jo le tisti, ki m m to najeti. Ako madia list tega ne ve, povemu mu uiit da je se zme-rom nekaj raziocka met! vladiimu priataiem in seivil-niui bvalilcem. Nam se le zdiT da je viada uekoliko prepo^asna, kadar jej treba pomagati svojwn prijate-Ijem. Mi ne zabievamo dntzega, nego da nam loliko zlajia, da uioremo dihati iu ziveti kot narod. Mi hva-limo vlado in smojej bvakzui za v&ako mrvo, bvaSili bi jo radi Se bolj, a golovo ni knvda na uas, ako nam se dosti redko daje prilika vaditi Se v tako lepi kreposti, kakor je hvakznosfc. Tudi z dunujskiui pisniarjeui je vetik kri^. Od sile je razdrazeu in nerv»ozea. Hudi) pregkvico mu dela, da se strtdja tudi od druge atrani. On da bi streljal do site volje na ^radikalce1* z najteij'mi bom-barni, a ti pa, da bi svoje topove zabili, ali k vecje-mu strcljali brez zmat da bi samo pokali njemu na cast TakxS bi mu bilo prav. A ker to ne more biti, temvec so tudi nanadeni bramjo, razkaiiio ga je to do besuosti. Kri "mu je zavrela, zvija se, jayce in psuje ua vso sapo. Najbulje bi stortb, ko bi pti«»bCtli njegovo zaduje pismo, ali ial nam je prodt-Ka in u> koliko imamo tudi obzir ua pesnika in Bu6ittdja*. Morebiti nam bode kedaj Se hvaleien za to. V zb niu tega pisiua ne moremo iteti, ker mo^ je govoril v deliriji. Pocakajrao, da mu odleze. Za zdaj ga pii-pora^amo kakor zammiv cbjekt natim ipailiul^goiu, ali se boije uaSiin psibiatrom. Listnica uredni§tva. Itodoijubu z dezele: Va§ dopis zarad vsebine ni za nas; piSite nam kaj drugega, sprejmemo radi. — iz Indije: ne moremo sprejeti, stvar se re§i sama po sebi. Zaltvalal Vsem tistim p. n. gospodorn, kateri so za omi* Sljenje spomiuske ploSCe ranjcemu Matiji Vrtovcu kaj darovalit kakor tudi vsem tistim p. n. gospodora, kateri so k slavnosti razkritja spomiuske ploSCe kako drugaCs pripoiuogli: izrekam po tej poti v imeiiu o-snovalnqga'odbora za omiSIjenje spominskn ploSCe in dotidne slavnosti nnjtoplejSo zahvalo. Na Slapu, due IB. junija 1884. R. DOLENC. Nacelnik osnovalnega odbora. Zahvala. Vsem onim mnogo^astnim gospodom bogoslov-sldm profesorjera, dubovnikom^ redovuikom, bogoslov-cem in drugim, ki so spremili utnrte ostauke nepo-zabnega nam s'ina, ozirom sorodnika, MAT A FUGOSICA, ali ki so nam drngaCe izkazals svoje sofutje, bodi tem potom izreceua uajiskrenejSa zahvala. Posebno pak se zabvaljujemo precastnemu gospodu JoMu dcju Gabiievfiicu, raveatelju bogo^lov-skega semeui^a, velezaslu2nim miiosrdnim bratoui in Castuima bogoslovcema Jakopu Dmiuica in Simu Mra-bovcidu na posebai skrbt, kitero so imeli [za pokoj-nika, po katerem Mujemo. I Uzuljeni roditelji in soroduiki. „Jur|J s puso% saljiv (ist s podobami, izhaja dvakrat na mesec v Trstu. Narocnina mn je do konec leta I