% Prvi slovenski dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemSi r*ddi in praznikov. aro List slovenskih delavcev v ^Ameriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Few York, 1ST. Y., uhdeb the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 254. NEW YORK, V PETEK, 28. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Poduličoa železnica. Newyorske vesti. POD PREDSEDSTVOM MAYORJA V3LED POZABLJIVOSTI SE JE SE JE VRŠILA URADNA OTVO- V DRUGIČ OŽENIL. — NA-RITEV PODULIČNE ŽE- I VELIČAL SE JE STARE LEZNICE. 2 srebrnim gonilom je mayor pognal prvi vlak. Nepopisno navdušenje. ZVONENJE IN PISKANJE. ! -p , LJUBLJENKE. P ^ iz stare domovine". — Obtožba na smrtnej postelji RAZNOTEROSTI. Pred Hullom sta skušala napasti Ruse dve japonski torpedovki; jedno so Rusi poškodovali, drugo potopili. mete niti zelo V ztrodovini našega mesta bode — Harry Gramm, bivši vslužbenec včerajšnji dan velicega pomena, kajti Harlem Railroad Company, moral se v ("era j se je pričela povsem nova doba je Veeraj zagovarjati pri sodišču z ozirom na nrometv svetovnem me- . , , . .. „ . , , ' ... v , . vsled bigamije. Zagovarjal se je stu, kajti poduhcno zelezmco so izročili javnemu prometu. Moderna umet- s tem> da se -5e »dinole zbog pozablji-nost je premagala vse zapreke in veli- vos>ti v drugič oženil. Pozabljivost je k a usk o podjetje je bilo izgotovljeno : zopet utemeljeval s tem, da je bil ne-v neprimerno kratkem Času. Sedaj se na glavi ranjen, in da je to uzrok, z New Yorkom glede modernih pro- ^ . , , , . . da je na svojo prvo poroko popolno- metnih sred-tev ne more primerjati , . , jedno drago svetovno mesto. ma P°zabrl> ^ed <^esar se je dne 12. poludne je postalo v Cit.y Hallu junija t. 1. poročil z gospodično Leno živahno. Xa licu mesta je bilo Wingerdovo. Sest mesecev preje se je mnogo policajev, kteri so vzdržali mir j pa poročil z gospodično Mary Mol- med radovednim občinstvom in skr- i„„„„ o j -i • j-i 11 •• loyevo. bodnik je prisodil pozabljivcu beli za prosto pot, po kterej so prihajali povabljeni gostje. Točno ob 3 uri se je zbralo vseh 450 povabljencev v inestnej dvorani, na kar je predsednik občinskega sveta Formes predstavil George MeClellena. Na to je, . škof Greer molil kratko molitev, kte- ^ da bl1 rej je sledil tudi kratek nagovor ma-yorja in druzih govornikov. Po tej slovnsnosti je mayor ofieijel no izročil podulično železnico ravnatelju družbe Interborough Rapid Transit Co. jedno leto. — Vsled istega zločina zagovarjal >e je tudi John Stefier, kteri se je tekom 24 ur kar dvakrat oženil. On v to prisiljen.Dopolu-dne dne 13. avgusta oženil se je z Ester Dofflevevo in popoludne z Hano Ackermanovo. * — Gospa Wolf Pkillippsova, ktera ima kljub -svojim 63 letom povsem Na to so odšli gostje pod zemljo,' mladofsrce in radi tega je poleg svo-kjer so se vkrcali v pripravljen prvi ^ starega moža ljubila se mladem- i - , , ■ . , ica imenom 0 Couneria. na kterega je vlaK, kterecra ie mayor osobno pogna . . , J , . . j pa njen sopmar streljal m ga težko ra- z srebrnim gonilom, ktero mu je dm- 'TI „ , . , , , r.r,-. tj ,, * ml. »edai s) bode pa morala najti zba podarila. Od City Halla so se . . . 'novega galana, kajti O'Conner je izjavil, da je več ne mara. Včeraj ga je novi in piskale vse piščali v mestu. I s;arka. hotela ,«biskati> tod^ Zvečer ob 6. uri pričel se je redni sledn^ Je °aT0C£ jo ne puste v Od City Halla so se gostje peljali do 145. ulice in Broad-1 waya. V tem času so zvonili vsi zvo- njegovo sobo. Nekemu detektivi je sedaj od neumnosti ozdravljeni O'Connor dejal: "Bil sem osel, in za-morem biti vesel, da sem sploh še ostal pri življenju. V bodoče se bodem izogibal vseh zaljubljenih neumnic. promet. Ekspresni vlaki vozijo od 6Vo. do 7. ure zjutraj vsakih pet minut, od 7. ure do S1/^- vsake 4 minute; od SVo. do 9x/2 ure vsakih pet minuf; ob O1/*- do 101,2. vsakih 6 minut, od 10y2. do 11. ure vsakih 8 minut, o.t 11. ure dop. do 21*. popoludne vsakih j — Pred par dnevi dospela je sem-10 minut, od 212. ure do S1^. urevsa- kaj iz E"rope gospa S. Sornerjeva. kih 8 minut; od 3V2. do 414- vsakil toda že včeraj je tožila svojega moža 6. minut; od 41 -j. do 5., vsakih 5 mi- vsled zanemarjenja svojih zakonskih nut; od 5. do 6H. vsake 4 minute; od j dolžnosti. Sorner je prišel v Ameriko 6V2. do 8. ure zvečer, vsakih 5 minut, pred tremi leti. Doma je ostavil so- od 8. do 814. zvečer vsakih 6 minut; in od 8V!». do 11 vsakih 8 minut. Navadni vlaki vozijo od 5. ure zjutraj do polunoei vsako tretjo minuto, in od polunoči do 5. ure zjutraj vsako 6. minuto. IZ INOZEMSTVA. — Dunaj, 28. okt. Avstrijski mi-nisterski predsednik Koerber je nekej deputaciji avstrijskih "nemških" posestnikov zatrdil, da Nemci ne bodo oškodovani sedaj, ko dobi Avstrija Slavjanoro naklonjene ministre. Nem ei se pa s tem tudi nečejo potolažiti in zahtevajo, da se jim da posebnega nemškega ministra, kakoršnega ima- Dunaj, 28. okt. Ministerstvo ino-stranih del je prepričano, da se sedaj ne bode vršila druga haaška mirovna konferenca. Med tem, ko sedanji Čas ni igoden. nastala so vsled vojne na Iztoku tudi razna važna vprašanja, ktera bode mogoče rešiti še le potem, ko bode vojna končana. Budimpešta, 28. okt. V poslanskej zbornici ogrsko-hrvatskega državnega zbora predlagal je poslanec Fran Košut, vodja nodvisne starnke, naj se naprosi mimsterskega predsednika, da pozove avstrijskega ministra inostranih del, naj deluje na to, da se prolivanje krvi na Iztoku — ustavi. (Želja madjarske žabice!) Paris, 28. okt. Obravnave proti štirim polkovnikom se nadaljujejo. Polkovnik Marechal je poročal nadalje o nakupu raznih važnih listin od ne-cega vojnega ogleduha. - Shanghai, 28. okt. Razni trgovci v Kantonu so nabrali potrebni denar za nakup ameriškega dela delnic železnice Kanton-Hankov. Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, k?.*eri b«de jbiskal rojak« v Pennsylvaniji ter na-naročnike na "Glas Naroda". >n j« pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam v zalogi kakor tudi m rune droge progi farmo, ktero je prodala in razun tega jej je tudi čestokrat poslal denar. Tožnica je dejala, da je bila farma povsem zadolžena in zahteva sedaj $20 tedenskih alimentov. Sodnik jej je prisodil le $5.00. — V hiši št. 99, Walton St., Brooklyn Borough, živeča babica Augusta Baumgaertner je izvršila na 321etnej gospej Katarini Roeske kriminelno operacijo, radi česar se je morala se-■laj zagovarjati pri sodišču. Roeskije-va je v ponedeljek zbolela in povedala o imenovanej operaciji. Babico so pridržali v zaporu. — V kleti tenementne hiše št. 212. Forsyth St., je včeraj gorel tobak. Pri .rasenju se je vsled dima onesvestilo Šest gasilcev. Škoda znaša $1000. VES POLOŽAJ SE JE SPREMENIL IN JE ZA RUSIJO UGODEN. — RUSI SO VEDELI, DA JIH BODO JAPODCI NAPADLI. — PRIČETEK BOJEV V MANDŽURU. Petrograd, 28. okt. Admiral Ro-žest venski j, poveljnik ruskega paci-fičnega brodovja poroča, da so njegovi mornarji povodom dogodka pred Hullom streljali na dve očividno japonski torpedolovki, kterih jedno so Rusi potopil i in drugo poškodovali. V svojem poročilu se Rožestvenskij sarkastično izraža, zlasti, ko govori o torpedovkah, ktere so dospele izmed angleških ribiških parnikov. On izjavlja, da bi vsak poveljnik vojnega brodovja streljal v takem slučaju in želi, da se 9tvar temeljito preišče. Prvotno poročilo angležkega kapitana ribiškega parnika "Moulmein" se do pičice strinja z onim admirala Rožest venskega, kteri je tudi videl dve nepoznani mu torpedovki. parnik "Sonntag", ne da bi~~g» Poškodovali. Parnik je sedaj dospel v Geestemiinde. Madrid, Španska, 28. okt. Tukajšnji ruski poslanik, Ševič, in minister inostranih del San Pedro, sta se včeraj par ur posvetovala. Vlada je ruskim vojnim ladijam dovolila ostati v luki Vigo, da izvrse potrebne poprave. Petrograd, 28. okt. Car je izdal ukaz, vsled kterega so spremenili bivši pomožni križarki "Smolensk" in "St. Peterburg" v aktivni križarki imenom "Rion" in "Dnjeper". Mukden, 28. okt. Semkaj se poroča, da so Japonci ob istočnem krilu pričeli z ofenzivo in nekoliko napre dovali. PODADMIRAL ČIKONIN, podpoveJjnik I. divizije pacifičnega brodovja. Kodanj, 28. okt. Dansko ministerstvo vojne mornarice je dobilo poročilo, da so Japcuci v Hullu na An gležkem kupili več švedskih ladij, da bd z njimi napadli rusko pacificno brodovje. Danska vlada je o tem obvestila Rusijo. Dansko ministerstvo je dobilo uradno poročilo, da so Japonci najeli 13 Od ruskega zapadnga krila se brzo-javlja, da so Rusi rekoguoscirali v velikem smislu. Pri tem so opazili, da hite Japonci graditi utrdbe ob vsej vrsti. Tukaj se zatrjuje, da se pred par dnevi ne bode nič resnega zgodilo. Kitajci so pričeli ostavljati Mukden. Vsa vojska se veseli vsled imenovanja generala JKuropatkina vrhovnim poveljniko m ruske vojske. Pri Na Safota. Pred no so necega morilca v Chica- . . gu obesili, je v očigled svojej smrti ladij, z kterimi so hoteli napasti Ruse _ _ izjavil, da je bil uzrok njegove smrt- Neka danska krizarka je opazovala moštvu je najte le jedno željo in ta ne obsodbe - alkohol, kajti svojo imenovane ladije tako strogo, da se je: žrtev je umoril-v deliriju. To je mo- niso mo^le PribWl Rusom- sroce resnično, toda kedo je uzrok, da Danske vojne ladije so spremile ru sko brodovje do Severnega morja. je postal mož suženj alkohola? Glavni uzrok temu je, da obsojenec in kasnejši delinkvent ni imel dovolj moči vzdrževati se škodljive pijače, dočim je drugi uzrok dejstvo, da ponujajo ljudje po ceni žganje, ktero je izdelano iz slabega špirita. Večkrat se dogodi, da človek vsled kake neznatne bolezni, kakor prehlajenja zavžije kako opojno pijačo, toda v vseh tacih slučajih je potrebno, da človek vživa le čista zdravila. Trineijevo ameriško grenko vino je zdravilo, napravljeno iz čistega trtnega vina in zelišč, ono je povsem čisto, brez kemičnih primeskov in ozdravlja vse želodčne bolezni. Splošno je znano, da je vino najboljše zdravilo, kar velja tudi o zeliščih. Ono doseže najboljše uspehe, obnovi tek, ozdravi kri in kožo, ner-voznost in druge slične bolezni z najboljšim uspehom. V lekarnah. Joseph Triner, izdelovalec, 799 South Ashland Avenue, Pilsen Station, Chicago. hl Naprej! Ruski glavni stan, 28. okt. Včerajšnje streljanje je bil le boj med top-Obe strelni vrsti stojita si nistvom. London, 28. okt. Splošni položaj nasproti brez prednjih straž. se izdatno izboljšal in vse kaže na to, da bodo zadevo izročili nepristranskemu razsodišču. Angležki minister inostranih del, Lord Landsdowne. je V noči dne 26. okt. vršil se je boj med topnistvom-ob reki Shake. Stre-Ijanje je trajalo do jutra. Rusi so napadli Japonce. Streljanje postaja ve- izjavil, da se bode zadeva poravnala i dno jačje. Zapadno od železnice opa-mirnim potom. Včeraj sta se mini- j žiti je sumljivo gibanje japonskih čet. ster inostranih del in ruski poslanik Kitagci trdijo, da bodo Japonci sku-posvetovala o poročilu admirala Ro-žestvenskega. Anglija je takoj odstopila od zahteve, vsled ktere naj bi Rusija kaznovala one, kteri so zakrivili znano streljanje. Oficijelno Anglija kaj tacega sploh ni zahtevala, toda Lord Lansdowne je večkrat tako izrazil. Petrograd, 28. okt. Ker se je polo žaj med Rusijo in Anglijo vsled poročila admirala Rožestvenskega povsem spremenil, je pričakovati, da bode Rusija v kratkem protestirala. Berolin, 28. okt. V Severnem morja so Rusi streljali na nemški rfa^ki šali obiti rusko desno krilo. Petrograd, 28. okt. General Saha-rov javlja, da še ni prišlo do splošnega boja. Petrograd, 28. okt. "Vjestnik" uradoma naznanja imenovanje Kuro-patkina vrhovnim poveljnikom ruske vojske na Iztoku. Petrograd, 27. okt. Poročilo admirala Rožest venskega o dogodku z an-g'ežkimi ribiči, je ravno tako senza-cijonelno, kakor dogodek sam, vsled kterega je vsa A&glija varujana. Rožestvenskij poroča, da sta dve nepoznani torpedovki pripluli od ribiškega brodovja proti ruskim vojnim ladijam in da sta skušali Rusom napraviti škodo. Radi tega so Rusi pričeli streljati. Pri tem so jedno torpedovko potopili, dočim je druga bežala in se izgubila med ribiške ladije. Kakor hitro so Rusi ugledal^ ribiške ladije, so z streljanjem prenehali in odpluli dalje, ne da bi sovražnim ladijam poslali pomoč. Ona la-■dijai, [ktera na prostem morju popravljali. Rožestvenskij je poslal tozadevno poročilo direktno carju Minister inostranih del, grof Lamsdorf je poročilo vročil tukajšnjemu angleškemu poslaniku. Petrograd, 27. okt. Tukaj se zatrjuje, da so v angležkem poslaništvu dobili poročilo iste vsebine, kakor ruska vlada, namreč, da je prišlo v Hull Anglija, 20 Japoncev, kteri so pred dogodkom v Hullu reznano kam izgi noli. Prvotno poročsiLo ribiškega kapi tana od parnika "Moulmein" se po vsem strinja z poročilom admirala Rožest venskega. Kapitan je namreč na morjunaenkrat opazil dve torpedolovki, kteri sta memo njegovih ladij tako blizo pluli, da je prvotno mislil, da nameravajo poslati častnike na njegovo ladijo. Na to sta torpedovki nakrat okrenili proti ruskemu bro-dovju. Takoj na to so pričeli Rusi streljati. Rožestvenskij povdarja, da tedaj, ko se je to zgodilo, pri njego vih ladijah ni bilo ruskih torpedovk. Na ta način se popolnoma strinjata poročila angležkega kapitana in ru skega admirala. Ker je dogodek povsem drugačen, kakor ga je predstavljala angležka vlada, bode sedaj Rusija poslala Angliji oster protest, kteri bode ves položaj spremenil. Kakor hitro se dokaže, da so japon ske torpedovke prišle iz kacega angležkega skrivališča, ali, da so v varstvu angležkih ribičev hotele napasti rusko brodovje, bode angležka vlada morala prositi odpuščanja in kaznovati one, kteri so se vdeležili zavrat-nega napada. Ako tega ne stori, potem je tudi Indija v nevarnosti. London, 27. okt. Tukaj se sedaj zatrjuje, da Rusi gotovo niso nameravali streljati na ribiče. Ako jih je pogodila kTOglja, je bil to le slučaj, kajti kroglje so bile namenjene sovražnim torpedovkam. Ribiške par-nike so Rusi ugledali kmalo potem, ko so pluli memo Degger Banka. Med ribiškimi ladijami sta bila dva parnika, ktera sta izredno hitro plula in izgledala natančno tako, kakor torpedovke. Rožestvenskij se je prepričal da sta obe ladiji japonski torpedovki in je tudi menil, da so njegovi mornarji streljali izključno le na japonske torpedovke. Na njegovih ladijah ni nihče vedel, da so kroglje pogodile tudi angležke ladije. Admiral vprašuje, koja je bila ona vojna ladija, ktera je križarila blizu Sene. London 27. okt. Vlada bode te dni sezvala ministersko sejo, radi česar je ljudstvo še ftolj razburjeno. Ruski poslanik grof Benkendorf je bil že rano zjutraj v uradu. Že dopoludne se je odpeljal k državnemu tajniku. Istodobno je prišel k ministerstvu tudi francoski poslanik Gambon. Posvetovanje je trajalo pol ure. Angležka vlada bode najbrže preklicala vse svoje zahteve napram Ru-siji* ako pa sedanje posvetovanje za-dobi obliko ultimatuma, potem bode sledila morda tudi vojna, ktera bode zavdala tudi Angliji smrtni vdarec. Splošno se pa še vedno zatrjuje, da se bode zadeva končala mirnim potom. London, 27. okt. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih so baje uverjen. da je Francija sklenila ostati neutral-na, ako se prične vojna med Anglijo in Rusijo. Paris, 27. okt. Francoska vlada smatra poročilo ruskega admirala Rožestvenskega zelo važnim, in prav tacega mnenja je tudi tukajšnje rusko poslaništvo. Paris, 27. okt. Iz Vigo na španskem se brzojavlja izjava kneza Ke-retelja, častnika ruske oklopnice "Imperator Aleksander III.", kteri naznanjaf Transportni parnik "Anatol" dospel je ravno kar v hullsko vodovje, ko ga je mnogo ladij, ktere so bile slične torpedovkam. obdalo. Iz "Ana-tola" so ostalim ladijam signalizirali in ruske vojne ladije so nato obkolile čolne ter jim tako preprečile vr-■ati B€f od kjer so prižl*. Ker ni s« NAZNAIfflliO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le $10. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hirat-skem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga d« New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Z francoskimi parniki iz Havre do New Yorka $10.00. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji in sni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi poitnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Vežnje listke je dobiti pri FRANK SAKSHR, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. pokazale, čegave so, so Rusi na nje streljali. Torpedovke so bile brez-dvomno japonske, ktere so Japonci kupili v Angliji. Predno so Rusi streljali, so tudi na nepoznanih ladijah enkrat iz topa ustrelili." Berolin, 27. okt. Ruska vlada še ni uprašala Nemčijo glede proste poti po Dardanelah za rusko črnomorsko brodovje, vendar se pa zatrjuje, da bode Rusija to v kratkem storila. Mukden, 27. okt. V noči 26. t. m. se je vršil južno od Mukdena boj med topništvom. Boj je trajal do ranega jutra. Rusi so namreč napadli Ja ponce. Z 82 leti — oče. ČUDEŽ SE JE DOGODIL V MESTU SPOMENIKOV, V BALTIMORE, MARYLAND. Po vsem mestu znani "papa" Elen-brok in njegova 19 let stara soproga imata potomko. STARČEV ROMAN. Baltimore, Md., 27. okt. Mesto Baltimore je zopet pokazalo, da napreduje času primerno. Prva električna iskra kot posredovalka dandanes neprestanega brzo-zojavnega prometa, letela je v praktičnem smislu najpreje iz Baltimore v Washington.. Baltimore & Ohio je bila prva železnica v Ameriki in vsakomur je tudi znano, da je bilo Baltimore prvo mesto v Ameriki, ktero je dobilo poulično železnico. Toda "dalje, vedno dalje" je še dandanašnji geslo prebivalcev južne metropole, kajti tukaj se je včeraj dogodil čudež, da je postal 821etni starček oče deteta, ktero mu je povila njegova — de-vetnajstletna soproga. Srečni oče ni nihče drugi, nego Frederick Elenbrok predsednik in ravnatelj splošnega društva za oskrbovanje starcev. Rojstvo najmlajšega Elenbroka je vzbudilo v tukajšnjem mestu splošno senzacijo, ktera ne zaostaja ono, katera je zavladala po mestu, ko se je starček lani oženil. Spomladi leta 1903 je umrla Elen-brokova druga soproga in po mestu se kmalo potem pričelo govoriti, da F.a bode starček poročil z svojo, takrat 181etno deklo, kar je dne 27. novembra tudi storil in sicer v Washingtonu da tako obvaruje neutralnost domačih sodnikov. Njegove hčere so dovolj stare, da bi zamogle biti stare matere njegove sedanje žene. Raznn teh ima pa tudi lepega 201etnega eina, ki stanuj« v ___- "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor Z M AGO SLA V YALJAVEC. lasstniln Publish en FRANK SAKSE«, 109 Greenwich Street, New York City. Ms leto velja list za Ameriko . . . $j.00 " pol leta.............1.50 t a Evropo, sa vse leto.......4.50 « pol leta . ......2.50 • " " Četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" iihaja vsaki dan ix-Vxemii nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA5* ("Voice of the People") laaued every day, except Sundays anj Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.' Pri spremembi kraja naročnikov »rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*l*foni d79S Cortland. cenej i, Sužajiitvo na jugu. Vrhovno zverino sodišče se bode moralo pri sedanjem zasedanju baviti z sistemom prisiljenega dela v svrbo poravnave dolgov, kteri je na našem jugu v običaju in kteri ni nič druzega nego sužnjištvo. O tem načinu modernega sužnjištva smo na tem mestu že ve. trat govorili. Kakor smo že lani poročali, je v naših južnih državah, zlasti pa v Floridi in Alabami, navada izkoriščati delo zamorcev na toda zajedno tudi na naj-j>i način. Iz povsem ničevih v tožijo beli razne krepke za-ktere potem sodišče obsodi, na jih da kot kaznjence raznim delo-na razpolago. Najpreje po-o delodajalci zamorcem denar, pa slednji običajno ne morejo poravnati dolžne s vote, jih obsodi sodišče v prisilno delo, s kterim potem poplačajo svoje dolgove. Na ta način prodani kaznjenee živi k&kor suženj in v mnozih slučajih se ž njim postopa še bolj barbarski, kajti med tem, ko je preje zamorec veljal kot del premoženja, radi česar so ga lastniki čuvali, da je bil zdrav, se kaznjenca nihoe ne zmerni. Prodani zpjnoree mora delati, kolikor mu je sploh mogoče in dobiva poleg tega še elabejšo hrano in stanovanje, kakor živina. Vsled tacega izkoriščanja je prišlo na jugu do raznih tožba, kajti končno so zvezina sodišča vendarle nvidf ';;i, da je tako ravnanje z ljudmi uprav nečloveški in skrajno barbarski." Radi tega so nektere delodajalce in podjetnike obtožili radi kršenja zvezinih zakonov. Večina obtožencev je bilo obsojenih, toda skoraj vsi so se pritožili in tako ima sedaj vrhovno zvezino sodišče opraviti tudi z to zadevo in rešiti vprašanje, ktero se glasi: "Je li nepostavno in nasilno aretacijo ter izročitev kake osobe varstvu ter kontroli upnikov" ter prisilno delo in poravnanva dolgov proti volji dolžnika, smatrati kot kršenje zakonov Zjed. držav, ako v času aretacije in izročitve take osobe v državi, kjer se to zgodi, nimajo državnih zakonov. kteri potrjujejo sistem sužnji-žtva?" Okrožna in pokrajinska sodišča v državah naseda juga imajo veliko tožba, o kterih končnem odloku bode razsodba vrhovnega z rezi nega sodišča merodajna in po kterej se bodo morala vsa sodišča potem ravnati. Ako pronajde najvišji sodni zbor, da Zjed. države nimajo moči preprečiti ne le samo linčanja in zatiranja zamorcev, temveč odpraviti tudi naj-brutalnejše sužnjištvo, kar ga je na sveiu, potem je naš jug dosegel ono, kar mu z vojno proti severu ni bilo mogoče. Pridelek bombaža. Washington, 26. okt. Štatistični urad objtvil je danes poročilo o pridelka bombaža v Zjed. državah do IS. oktobra. Poročilo se nanaša na 96. countyjev, v kterih se je pridelalo 426,883 zavojev proti 292„669 zavojem v istej dobi minolga leta. Ome njeni couniyji so v državah Alabama, Arkansas, Georgia, Louisiana, Mississippi, Missouri, North Carolina, So. Carolina, Tennessee, Texas in Virgi ilia. Največ bombaž« s« j« pridelalo v Georgiji. POTNE ČETICE (Dalje.) Iz BI »da sem se nekoč peljal v Begunje, kjer se nahaja c.kr. kaznilnica za — ženske. Stari grad je bil ne-kedaj last grofa Thurna. Grad je ostal, kakor je bil, samo debelo omrežje obdaja okna, kakšna je kaznilnica znotraj, ne morem reči, ker ni dovoljeno tja, najmanj pa možkim. Zelo lep in lepo obdelan je vrt in za red skrbe vsmiljene sestre, ktere so zelo prijazne, posebno proti tujcem. Kaznjenke delajo tudi zunaj na polju, a nadzoruje jih usmiljenka. Kaznjenke, ktere so že drugič tja prišle, ali bolje koje so že drugič tja pripeljali, imajo znamenje, to je, na hrbtu imajo prišit '' blek' *. .letnice pa niso zgolj Slovenke, kaj še, več jih je iz drugih pokrajin. Na polju je delalo 12 takih nesrečnih žensk in vprašal sem usmi-ljenko, ako smem s ktero govoriti. Dovolila mi je v to. Naključje je hotelo. da sem nagovoril Dalmatinko, kakih 35 do 38 let staro. Prisojenih je imela 20 let, jednajst iet je že "do-sedela", a vprašal sem jo, kaj je storila, na kar mi je rekla: "Gospodine, ništa!'* Zmajal sem z glavo in postal nejevoljen sam s seboj, češ, čemu vpntsrješ nesrečne ljudi po vzroku, ako pomagati ne moreš. Sestra pa mi je tajno povedala, da je iz ljubosumnosti moža zabodla. Iz Štajerske se tam nahaja par nesrečnih žena, ki so može zastrupile. Navadni zločini pa so tatvina, goljufija in žalibog tudi preveč umorov otrok. Iz sramote ismrti marsLkako dekle otroka, a se ne spominja še večje sramote — kriminala! Toda dovolj o tem kraju, kjer ni sreče doma. Ker pa že govorim o jednem zavodu za nesrečne ljudi, naj mi potrpežljivi citat el j ne zameri, da omenim še drug tak zavod na Slovenskem, in ta ie Studenec pod Ljubljano, to je oni ne-rečni kraj, kamor odvedo ljudi, katerim se stemni um. Velik je ta zavod, nahaja se v lepem kraju, na ravnini, kake tri četrt ure peš hoda od Ljubljane. Ako vstopiš v obzirni vrt. kterega obdaja visok zid in po kterem se pretaka napeljana voda, se ti dozdeva vse lepo. Vrt je še precej ličen, a marsikaj manjka, pa saj ni to vrt vrtnarja, niti milijonarja ta vrt je del blaznice. Poslopja so velika, a enotraj zelo pomanjkljiva, toda z malo dobre volje deželnega odbora bi se dalo marsikaj zboljšati. Na malem vrtu za nekim poslopjem sem naletel na 42 blaznih mož, kar pa nikakor ni prav. Pros*or je povsem premajhen za toliko ljudi. Ko sem pa videl kopališča za te nesrečne ljudi, so se mi pa lasje ježili, v pravem pomenu besede moram reči, da so svinjski! To je pravcati škandal za dvajseto stoletje! Lesene kadi v zem 1 ji, vse umazano, enako tnal perilo in brisalke, voda pa teče pred nosom! Hrana je tudi zelo slaba in se vsled prizadevanja ondašnjega zdravnika g. R. sem in tja zboljša, ker ta blaga duša pri bolj imenitnih ljudeh nabira milodare v zboljšanje stanja teh nesrečnikov. Naša gospoda si misli, da je za blazne vse dobro, ali to ni res; ta nesrečna tudi človeška bitja, so največ usmiljenja vredna. Truplo je zd ravo, tako tudi želodec, malokdo je sam kriv, da se mu je najblažji dar -božji — um zblodil, zato pa tudi ni prav, da se-s temi nesrečniki tako po mačehovsko postopa. Glavni faktor teira zavoda se je postaral in gleda bolj na svoje dohodke, kakor na koristi nesrečnikov; deželni odbor pa tako naredi, kakor ta gospod pravi. Ako bi se gospodje deželni odborniki potrudili blaznico prav dobro ogledati in si samo enkrat nenapovedano privoščiti hrano teh nesrečnikov, rad bi videl njih obraze, gotovo bi delali take kakor bi vsakdo izmed njih spil četrt litra vina najbolj kislega, pa to b: tudi zaslužili, pa bili kterekoli stranke. V tem zavodu sem videl možke in ženske; ženske so prepevale Marijine pesmi in reči moram še precej dobro, seveda otožno, kar je napravilo name zelo čuden utis. Usmiljene sestre zelo lepo ž njimi postopajo; one so prijazne in skrajno potrpežljive v svojem poklicu. Možki so uganjali razne burke. Star, velik, močan mož, je za-ival cvetijicam. Moj prijatelj, častnik, mu je dejal: "Glej, ta gospod pride iz Amerike 1" A precej mi je pričel praviti o svojem ogromnem premoŽenju, samo podpisa še čaka in tisoče milijonov bode vzdignil, saj on je "Rotšild!" Drugi nesrečnik je pridrevil palico jahaje, zapovedoval je regimentom, eskadronom in divizijam; domišlja si nesrečnik, da je ce->arjevič Rudolf. Tretji je sedel na klopi in računal ter sam seboj govoril a le o velicih številkah, a raje nem ški, kakor slovenski; ta je nek Koče-var, ki si domišlja, da je "milijone zašpekuliral". Vsakdo teh nesrečnih stanovalcev na Studencu ima svoje posebne ideje. Videl sem pa moža, ki se po več tednov me gane, kamor ga postavijo tam stoji, nobena roka mu no koristi nič, tudi ne je sam, pitati era morajo, glavo ima pobešeuo in vedno miži, ne vidi, ne sliši in ne eut^ nič. Mahaje z glavo sem ostavil ta zarod in si mislil: gospodje raznih strank se v deželnem zboru le prepirajo za gospodarstvo in prvenstvo pri tem pa pozabijo, da jih narod ni v to izvolil, pa kaj pravim narod, stavil bi sto dolarjev proti jednemu, da bi pri nas doma izvolili v deželni zbor tudi četveronogatega — oslička, ako bi ga neka stranka kandidatom posta vila; zato pa take razmere. (Dalje prih.) KITAJSKI ZAROTNIKI. Nameravajo prepoditi kitajsko cesarico. Portland, Ore., 27. okt. Tukajšnji časopisi poročajo, da žive v vseh mestih ob Pacifiku člani kitajske zarote, ktere namen je vprizoriti revolucijo proti kitajskej cesarici. Vstaja se ima pričeti povodom praznikov kitajskega novega leta v februarju. Organizacija je svojim članom ukazala, da si morajo porezati kite, ktere značijo, da s se vsi Kitajci podvrgli dinastiji Man džu. Zarotniki nameravajo proglasiti cesarjem mladega cesarja Younj» Su-eva, kterega je, kakor znano, cesarica odstavila. Dečki nameravali linčati dečka. Franklin, Pa., 26. oktobra. Sedem dečkov, v starosti od 10. do 15. let kteri so večkrat čifcali o sežganju zamorcev, ktero je na našem jugu cesto krat na dnevnem redu, privezalo je včeraj 151etnega John Haneya k ne eem drogu, krog kterega so zanetili velik ogenj. Dasiravno je bil deček vsled bolečin že skoraj nezavesten, se mu je vendarle posrečilo vezi pre trgati." Njegove roke in noge so bile črne od dima. Sodnik je mlade lin-čarje strogo ukoril. Bančni predsednik požigalec. Chicago, 111., 27. okt. Milijonar in bančni predsednik Izak H. Perry, je obdolžen požiganja in potom preiskave prišlo je sodišče do takih dokazov da je izdalo proti milijonarju zaporno povelje. Perry je baje zažgal tovarno Chicago Car and Locomotive "Works. Porotniki so se baviii s zadevo že pred S dnevi. Predno je pričelo goreti, ukazal je Perry vse vozove in lokomotive prepeljali v zgorele remize in je tudi povišal zavarovalnino. Par minut predno je pričelo goreti, je bil milijonar v remizi. Na to je pričelo go ret i na štirih različnih krajih. Nova železnica. Houston, Texas, 27. oktobra. Edward D. Steger, predsednik Denison Bonham & New Orleans železnice se je vrnil iz Francije, kjer je obravnaval z jedno največjih francoskih banV Tamkaj se mu je posrečilo pridobiti francoske kapitaliste za financijelno zanimanje za železniški načrt, kteri je določan za gradnjo železnice, ktera bi vodila od juga proti severu. Glavna proga nove železnice bi vodila iz Du luth, Minn., via Kansas City, v Galveston, Texas. Nova železniška pot bi bila dolga 3000 milj in železnica bi bila tekom 5 let dograjena. Francozje bodo naložili v podjetje $78,000,000. Z gTadnjo bodo pričeli tekom 60 dni v Texasu. Nezgoda na železnici. Laredo, Texas, 27. okt. Posebni vlak, z kterim potuje znani newyor-ski bankar James Speyer, v spremstvu nekterih bogatinov v Mehiko, je 25 milj južno od tukaj, med Sancbe-zom in La Jarita, skočil raz tira. Ni jeden potnikov ni bil težko ranjen, dočim so nekteri nekoliko opraskani Potniki so se vrnili v Laredo. Vlak je vozil po 75 milj na uro. . Nezgoda na morjn. Tempa, Fla., 26. okt. Kapitan sem kaj došlega parnika "Ontaneda" poroča, da so mu mornarji neke jadran ke, na prostem morju naznanili, da se je parnik "Massachusetts" 17 milj severno od Bahamskega prekopa po topil. Parnik je bil na potu iz Car diffa, Anglija v New Orleans, La., ka mor bi moral priti že pred petimi dne vi. Na potopljenem parniku je bilo 60 potnikov. 17 dni v viharju. St. Juan, Puerto Rico, 26. okt. jadranko "Cordelia Hayes" dospeli so semkaj kapitan angležkega parnika "Kelvin", njegova soproga in 9 •let star sin, 4 potniki in 35 mornarjev. Ko se je parnik "Kelvin" potopil, so zgoraj navedeni prebili 17 dni na prostem morju v svojih rešilnih čolnih. Parnik, kteri je plul iz New Yorka v Montevideo, je takoj dragi dan, ko ko je ostavil New York, zašel v naj večji vihar. Voda je notranje pro store tako hitro napolnila, da se je parnik pričel potapljati, vsled česar so bili mornarji in potniki prisiljeni ladijo ostaviti in odveslati z rešilnimi čolni na prosto morje. Preskrbljen z kruhom in pitno vodo, so bili nesrečniki 17 dni na vodi prepuščeni na milost in nemilost valov, dokler končno niso srečali jadranko "Cordelia" Potopljeni parnik je bil last Glasgow Steamship Co. | AVSTRIJSKO DRUŠTVO \ \ j j V NEW YORKU. C l S J 31-33 Broadway, 4. floor. U V n n | i Daje nasvete na infor- ^ ^ k macije, posreduje brez-^ plačno službe, ter deli v s ^ potrebnih slučajih pod- j« £ pore. / b K * Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov. Slovensko katoliško Morozov in veliki knez Serge j. Petrograd, 27. oktobra. Nedavno je pozval moskovski gubernator, knez Sergej, v svoj urad največjega pod jetnika v Rusiji, M, Morozova, in ga vprašal, koliko bode prispeval za rusko vojsko. Morozov mu je pa dejal, ia ne ve, bi se li denar v resnici porabil v dobrodelne namene. Morozov je namreč početkom vojne daroval za mandžursko vojsko za 1,000,000 suk-na, toda sedaj je dognal, da se ono blago prodaje v Moskvi. Poštni parnik STATENDAM odpluje dne 2. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzopamik LA SAVOVIE odpluje dne 3. novembra ob 10. nri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Yorka v Antwerpen. Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne družb« same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteci mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvora in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to jo velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: threj seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo in j« velike vrednosti. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1773 St. Clair Street, Cleveland, O. JOHN KRACKER 1109 St. Clair St., Cleveland, 0 podp. društvo Cr D svete Barbare Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. dišavah, da seta otvoril novo urejeni saloon pri „Triglava", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležana ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago do« bro n rej eno keglišče in igralni miza (poo] table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v pnrej vrsti za točno in solidno postrežbo^ Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakook da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom! Mohor Mladič. 017 So. Center At., bluo CHICAGO, ILLINOIS* THwhim t^ff j ...T Priytroea rojak*m srejs izvrstna TIKA, ktera v kakevwrti ajulkriljm jej« na Araga uteriika vim*. vime (Ceacerd) yredajaa Me galeae; bele viae (Oatawta) f 70« fsdeae. KAJMAJTJiE KAROČILO ZA VB?« m M ft ALOW. MFJSTEC, sa kterega sem in pertiral brinje ia Kranjskega, velja IS ctekleaic $15.00. Briajevec je aa j bolje mu, kar j« igaae aa hrti aažia, ka kar 4ema aa Kraajak«a. lAMlsiHnnaofe« BIVAI la eMIa aareMLa se Xa ZJedlnjene države Severu® Amerike. Sedež: Forest City", Pa. Inkorporirano dne 31. januarja I90J v državi PennaylvemlJU -O-O- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Bos 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVEEL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON FIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Lnzerne, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALT)RIDGE, MONT., t CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Ce.t Montana. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 177S St. Clair St. Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 105 Indiana Street, Joliet, 111. Martin Matijašič, 607 South 2nd Street, Steelton, Pa. m v - zasluzene denarje je na|» I P7kn bo,^e sigurno domu I U*°ny poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street New York !o da v rinjvecja nesreča v A-• •H' "i'-.r! /n človek i — bo!<»-- AiH. Ako je človek bolan nem o re delati, 111 , > ne . ! • uemoro zaslužiti niti toliko, kolikor ma je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Ifiidsir ie človek bolan — moro »o ^tl JOHN KRACKER lmst. ClairSt., Clereland, % iti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiškušeiieui zdravniku toži, namesto da se takoj obrne 11a naj bol šega zdravnika, kateri j amči z svojo uče-nostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki S!ovenei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi V am o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : bol'.'zan žtdedea ozdravlena. 5iaik G n št in, Box 37, Soudan, Minn. Ula Mil g*i Ma i^fciii^j iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez du Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte I Nekoliko najnovejših zahval skaterim? se na§i rojaki zah valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dra^i gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje strehi, veCkrat potem pa huda vročina iu bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu ia nejsem mog-u hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po Revni a M-'i1 m iu rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. » Colli n s in poslali ste mi 2 krat zdia- A. . ,eZ.ul vila j n zdaj sem popolnoma zdrav. 3n kapelj lllgla-Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa OZdravijelia. velko dobroto. Usem Slovenci mo* "#» ^ jf jim rojaki bom govoru da ste Vi \ l^j"' nar bolši zdravnik u celi Ameriki in f da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušal«, vejdit da sem ozdravel in da se po Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. A.nton Stamfel. l>i'of. Oollinsjamci za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor t>ole»ti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, ofeekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni »meraj, točno opUUto Isto ▼ maternem jeriku in adresujte na 9 PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK, Prof. Collins Vam £e poslati zdravila, po katerih te goto« popolnoma ozdravite In se bolezen gotovo aigdar refi »• povrne. Jnpslowka ln*'*orporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERZlŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Miek. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clmir St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOZlC, P. O. Box 114, Eveletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brocick, Ely, Minn., po stojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatre naj se pošiljaj® blagajniku: Ivan Govie P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika. Društveno glaeilo je: "GLAS NARODA". Drobncsti. ŠTAJERSKE NOVICE. Hvaležnost nemških srditežev. Kn tor znano, je prišlo na deželnozbo'-*kih volitvah na Štajerskem — za no do ja! pa < kurijo — v mariborski skupini >/je volitve med krščanskim soci-»ra in nemškim radikalcem. Zma- Zopet obsodba urednika. Bivši urednik "Slobodne rieči" Bukšeg, ki ne more zaradi bolezni niti nastopitiprej mu prisojene šestmesečne kazni, je zopet obsojen v dvameseeno ječo, zaradi pisave o železničnem štrajku. Zaradi razžaljen j a turškega sultana in šeuvanja proti ruski državni upravi toži zagrebško državno pravdni-štvo bivšega urednika "Slobodne rie-či", Vil. Bukšega. Na Hrvatskem bo Dražba sv. Cirila in Metoda is ameriški Slovenci. Cenik: knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSEE-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK kmalo nevarno pisati o veličanstvu. culukafrskem MOLITVENE KNJIGE: voljnih prispevkov Slovencev samih Velečastiti gospod predsednik naznanja, da ima ta prekoristri in za naš poslednji z razmemo malo ve- > čino. A §e do te večine je mogel pritij le tako, da so socijalni demokrati zdržema glasovali zanj. Ta nastop socialnih demokratov je vzbudil vseobče začudenje. In r s je težko umeti, kako je mogrla socijalno demokratična stranka glasovati za kandidata stranke, ki se ničesar ne boji bolj, nejro splošne volilne pravice, ki je med kar-dinalnimi zahtevami socijalne demokracije T! No, pa pustimo to! Sledilo je veliko zmagoslavje v nemškem ta boru. po vseh trnezdih, kjer se še potika tisto umetno vzdrževano nemštvo na Štajerskem. Razloga seveda ni bilo nikakesra za tako vpitje po groznem porazu, ki so ca doživeli nemški radikalci na dan glavnih volitev na vsej Črti in ko se imajo še na tistem jednem jedinem mandatu, ki so ga pridobili na ožji volitvi, zahvaliti socialni demokraciji. Ali slavili so zmago! Tako tudi v Slovenski Bistric". Tu je prišlo na slavlje tudi nekoliko socijalnih demokratov, ki so menili, da imajo pravico do tega. ker so ravno oni odločili zmago. Tako daleč ni* seza nemška hvaležnost. Ko je namreč jeden socialnih demokratov hotel konštatirati notoročno resnico, da se ima nemški kandidat zahvaliti tudi socialni demokraciji na zmagi, je tako prekipelo v germanskih srcih od ... hvaležnosti, da so človeka, ki je hote1 konštatirati resnico, jednostavno — ven vrgli! Da-li dotični socijalni demokratje Se pojdejo glasovat za nemško-naci jonalne kandidate??! KOROŠKE NOVICE. Srednje šole na Koroškem štejejo letos učencev: celovški gimnazij 500, realka 347, beljaški gimnazij 288, gimnazij v Št. Paulu 185, celovško nčitljišče 213, pripravnica za učiteljice 52, pripravni a uršulink 92. PRIMORSKE NOVICE. Samomr. 221etni Josip Plitvik. stanujoč v ulici sv. Lucije št. 4 v Tr-frtu, je bil skoraj vedno brez dela. Pred nekoliko časom je bil za kratko dobo kuharski pomočnik na Llovdo-vem parniku "Silesia". Dne 6. okt. popoludne je šel v krčmo "De Marie-ta" v ulici del Lizzaretto vecchio ter si dal prinesti pol litra vina. Pozneje, in sicer malo po 3. uri, ko je videl, '.a ga nihče ne op«azuje, je primešal vinu 200 frramov karbolne kisline ter potem izpil. Učinek je bil bliskov. Nesrečnež se je pričel zvijati v groznih bolečinah, a iz ust mu je silila temno-rujava slina. Priskočili so k njemu krčmsr in drugi ljudje ter mu skuša1! pomagati. Poklicali so po telefonu zdravnika se zdravniške poMaje, a Plitvika so takoj prenesli v bližnjo karno Mizzan adrsvaiiške po je bil Plitvik zdravnik se 7 lekarno Obilna tergatev. V Zvonečih in Zalokah (Istra) je to leto grozdje tako obilo obrodilo, da ljudje nimajo dovolj posode, kamor bi spravili pridelek. Dva požara, Dne 6. oktobra malo po S. uri so bili gasilci e-lavne pasil-»4te posta je v Trstu obveščeni, da gori v hiši št. 17 v ulici del Solitario. Ga-»ilri so šli na označeno mesto, a ko frO prišli tja. niso imeli kaj opraviti, ker v> bili že drugi ljudje pogasil', mali požar. Požar je bil namreč v vra-t a rjovi delavnici t v«ži hiš«. Prevr- nila se je bila petrolejka in tako je bil nastal požar. Škoda je neznatna. Istega dne, le malo pozneje, in sicer malo pred 11. uro je telefon obveščal gasilce gasilne postaje v prosti luki, ta je navstal požar na Llodovem par-liku "Bohemia", in sicer v kuhar-jevi kajiti. Gasilci so prišli k parniku, a poprej so še obvestili glavno gasilsko postajo in ono v ulici G. Rossini. V prej nego so prišli k parniku, so lili že mornarji sami pogasili požar. Iz dežele — brzega uradovanja. Ob- inske volitve v Moščenicah (Istra) -o se vršile dne 8«, 9. in 10. marca, to-ej pred 7. meseci. Proti tem volitvam e bil vložen rekurz, ki pa še danes aka na svojo rešite- ! V pojasnilo te ■ enomenalne brzine v uradovanju bi morda služilo dejstvo, da so oni, ki so >eati possidentes, Italijani, a oni, ki rekurirali--Hrvatje! Pa zakaj udi ne? Oni, ki kaj poseduje (izvzemaš seveda slučaj, da je to Slovan) laj obdrži, brez razlike, ali je to pravična ali krivična posest! Saj to je / :x>polnem soglasju se sedaj veljavno, -lavno teorijo o ohranjenju "posest-ie_ra stanja'*! Italijani naj tako ali ako ostanejo gospodarji v slovanskih »bčinah. Slovani naj ne kriČe proti femu že zaradi ljubega miru: to jo tisti famozni recept, po kterem hoče-o sedanji državni oblastniki dovesti lo zadovoljstva narodov! Narodi naj bodo zadovoljni, brez ozira, da-li imajo ali nimajo raizloga za to; zadovoljni in po tem takem tudi mirni naj x>do edino v ta namen, da bode svet vedel, kako — objektivni so možje, ki -edaj gospodarijo na Dunaju. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je pred dvemi leti uložila na županstvo v Malem Lošinju prošnjo za gradnjo neke družbžine šole. Po 6 mesecih je županstvo odbilo prošnjo 3 fenomenalnim izgovorom, da bi otroci iz družbine šole "motili goste, ki prihajajo v Lošinj". Proti tej rešitvi je irnžba rekurirala na občinski zastop. Ln ta je rabil tudi šest mesecev, da je odbil rekur?. — Družba je za tem rekurirala na deželni odbor v Pore-ču. Ta je ugodil rekurzu in je naložil občini malološinjski, naj reši družbino prošnjo brez ozira na razlog, radi katerega je ista prvikrat odbila. Take je dne 7. julija t. 1. došla od lošinjske občine na lice mesta nova komisija radi te zgradbe. Od tedaj so zopet trije meseci in družba čaka še sedaj na rešitev svoje prošnje, dasi je ope-tovano urgirala. Zakon pa predpisuje, da se prošnje za stavbe morajo rešit: v — treh dneh. Ali v Istri so menda za to zakoni tu, da se jih, ako je možno, rabi proti Slovanom, a če to ni možno, pa da jih Italijani gazijo. Ali bi ne bilo primerneje, da bi dali tem vrsticam naslov: Iz dežele anarhije! ! HRVATSKE NOVICE. Madjarska šola v Osjeku -Narodna Obrana' iz Osjeka javlja, da se je ondotno madjarsko ljudsko šolo upi-salo tega leta 62 dečkov in 49 deklic torej skupno 111 otrok. Zanimivo bi bilo znati, koliko je med temi hrvat ski h otrok? Krapinske toplice. Od počet ka se-/x>ne do 30. septembra t. 1. je posetilo Krapinske toplice na Hrvatskem skupno 5120 osob. Hrvatska regnikolarna deputacija ^e zbere 24. t. m., da sprejme poročilo t finančni na godbi z~Ogrsko. Umrl je Henrik pl. Francisci, mnogoletni podpredsednik hrvatskega de žel nega sabora, na svojem posestvu blizu Samobora. Bil je seveda Madja ron. Za zagrebškega žnpana si baje ve Čina pri predstoječih volitvah izbere notarja Fr. Araolda. RAZNOTEROSTI. Kralj Peter za jugoslovansko umetnost. Srbski kralj Peter je kupil zi svojo privatno galerijo z jugoslovanske razstave v Belem gradu 41 umetnin od 26 umetnikov za 23,5S5 dina-rov. Srbski vladika — dedič. Srbski listi poročajo, da je nedavno umrla v Pečuhu 97-letna gospa Sofija Bogda-novič ter zapustila budimskemu srbskemu vladiki 50,000 kron. Vladika je pred več leti. ko je bil na kanonični vizitaciji v Pečuhd, obiskal tudi staro gospo, ki je bila dobrotnica ondotne narod velevažna družba slehernimesee pravoslavne cerkve. Po tem obisku okolu 1300 gold, ali 2600 K stroškov je bila stara gospa tako razveseljena, da je zapustila vladiki tretjino svojega premoženja. Drugo tretjino je zapustila neki srbski pravoslavni občini v Pečuhu. O ostalem premoženju ni pa ničesar odredila. Stariea tudi ni imela drugih sorodnikov. Črnogorski justicni minister Miloš Saulič je umrl dne 2. oktobra v Ce-tinju. Star je bil šele 32 let. Bosanski župan umorjen. Iz Sarajeva so sporočili, da je bil te dni bivši župan v Bos. Nori, Resid beg Cerič od nekega kmeta ubit. Šest osob je zgorelo v vasi Medarič (okraj Gacko) v hiši Arif-aga Mu-Ijanima. Sadja iz Avstro-Ogrske v Nemčijo se je lani izvozilo za 4.136.000 korn. Letos se vtegne ta svota še povečati. Zadnji grof Daun. Na gradu Vot-tau pri Znajmu na Moravskem je umrl v soboto grof Otokar Daun, tajnik in general major v pokoju v 91. ltu starosti. Isti je bil zadnji potomec Fm. grofa Leopolda Dauna, ki je bitki pri Kolinu leta 1757. porazil pruskega kralja Friderika II. Pokojni grof Otokar Daun je bil svojedobno pridodeljen dvoru cesarja Ferdinanda Ruska armada leta 1905. List 'Rn--kija Vjedomosti' računa da bode možno po sibirski železnici prevažati z evropske Rusije na bojišče mesečno 35,000 mož; potem takem bode ruska armada v iztočni Aziji začetkom bo-ločega leta obstajala iz 12 vojev in 7 divizij konjeništva. Od teh vojnih sil bode sedem vojev in tri divizije konjeništva sestavljalo prvo armado; drugi voji bodo pod poveljstvom nedavno imenovanga Grippenberga. Kolera. Iz Baku ob Kaspijskem jezeru poročajo, da je od 27. sept, do 4. okt. t. 1. zbolelo na koleri 111 osob, od teli jih je umrlo 61. V Saratovu jih je obolelo 13, umrlo pa 5. Najstarejša ura na Angležkem se nahaja v cerkvi v Peterborough in je iz leta 1320. Naredil jo je baje nek; menih. Ura je seveda jako primitivna. Srebrno pohištvo. Iz Londona pi šejo, da neka ondotna tvrdka izdeluje za nekega indijskega raja (kneza srebrno pohištvo. Sobna oprava ob-toja iz monumentalno narejene postelje z nbom, ki ga drži dvajset velikih podob, potem iz 12 stolov. 4 naslonjačev, dveh divanov, toalete za dame in jedne omare. To pohištvo, egar večji del je narejen iz čistega srebra, razloži tvrdka, preden ga odpošlje knezu v Indijo, na ogled v svojih prostorih. Truplo pokojnega papeža Leona XIII. prepeljejo prihodnjega meseca novembra iz cerkve sv. Petra v late-ransko baziliko in ga tam pokopi jej j zato odločenem grobu. [Dve čudapolni pravljici, 20c. j Izdajalca domovine, 20c. j Eno leto med Indijanci, 20c. i Čas je zlato, 30c. Stezosledec, 20c. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, darovi, 20e. qo F jVencek pravljic, 20c. Najdenček, 20c. Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. Skibi za dušo, šagrin vezane $1.50 Sv. Rožni venec, 80 ct. Uprav te dni sem dobil od pred sednika družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pismo, v kterem se iskrenj zahvaljuje amerikanskim Slovencem za dar 120 K. to je ostanek od nabiranja za Sokolski trsk. Objednem pa me ta odlični mož prosi, da bi mei amerikanskimi Slovenci večkrat prosil male darove za to prekoristno družbo. Družba sv. Cirila in Metoda deluje na to, da se naša deca ne potnjčuje, v ta namen vzdržuje šole ob slovenskih mejah, kakor Trstu, Gorici itd., daje Otroka pobožnost, platno vezane, ru deci opoludne tudi prigrizek, ktera iz obreza, 25 ct. oddaljenih krajev v šolo prihaja, skr- V nebesa hočem priti, platno vezane, bi za izobražbo naše dece v obče in rudeča obreza, 30 ct. izdaja tudi male miČne k .jižice za Rajski glasovi, platno vezane, zlata našo deco, a vse to stori le iz blago- obreza, 40 ct. 80 centov. Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $L2Q. Sv. Ura, fino vezane, $1.30. Mali Zaklad, fino vezane, $1.80. Rajski glasovi, fino vezane, $1.50. zelo jih skrbi pokrivanje teh stroškov in prosi nas male pomoči. Dragi rojaki, gotovo veste za pre krasni rek: da nobena žrtev za blagor domovine ni prevelika, da je hvaležnost do rojstne domovine najlepši za . _ . TT . .. klad vsacega posameznega Slovenca, Slovenski saljivec, I. m II. knJIg3; Sveta Nebesa, zlata obreza, $1.20. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sv. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20 ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Spretna kuharica, SOc. Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20 e. da imamo proti rodne j nam zemlji vedno dolžnosti, zato Vas iskreno prosim, podpirajte to družbo! Ako bi vsak ameriški Slovenec in Slovenka na leto le 10 centov žrtvoval kako lepa svotica bi to bila, posamezniku bi se prav nič ne poznalo, družbi pa veliko koristilo. Prosim torej zavedne rojake v obširnih Z jed. državah: nabirajte makari po centu darove za to prekoristno družbo, svo-tice pošljite meni ali pa uredništvom drufeih ameriških slovenskih listov, kteri vsi bodemo gotovo zneske n* pravo mesto odračunali. Preverjen sem, da na to prošnjo ne bodete hladnokrvno hrbet obrnili, ker znana mi je dobrosrčnost ameriških slovenskih delavcev v prvej vrsti Kako lepa prilika je dana gg. tajnikom in blagajnikom naših društev, ko pri sejah pobirajo novce od članov in ako bi opozorili za nikel v namen te družbe, preverjen sem, nikdo bi ga ne odrekel. Lepa prilika se nudi zavednim roja kom na veselicah, ko je vse židane volje, nabrati svotico z malimi prispevki ali pri ženitninah. Še dalje bi posegel, ali utegnilo bi se mi očitati, da kljubu blagemu namenu sezam v pod ročje druzih častitih gospodov. Še enkrat Vas prosim, dragi rojaki vseh slojev: spominjajte se ob vsakej priliki družbe sv. Cirila in Metoda, domovina nam bode hvaležna in ponosna na nas, da daleč od nje še ni v nas ugasnila ljubezen do nje. Frank Sakser KOTLI. Za 100 kron avstr. veljav« treba j s dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštaaino, ker mora biti denarne pošiljate? registrirala. vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30c. Hedvika, 15c. Sveta noč, 15c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50c. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, 15e. Skozi širno Indijo, 4°". Na indijskih otokih, 30c. Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50c. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50c. Velika sanjska knjiga, 30c. Mala sanjska knjiga, 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Ciganova osveta, 20c. Slovensko-nemški slovar, 50c. Tisoč in ena noč, $6.50. Cvetke, 20c. Gozdovnik, I. in II. del, vsak Andrej Hofer, 20c. Cvetina borograjska, 30c. Božja pot na Bledu, 15e. Ave Marija, 10c. 1 Razglednice Ljubljane, 3c Razglednice božične, 3c. jedna. Razglednice "Narodna noša", 3c jedna. Lurške podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40c. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Hitri račun ar, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Pavliha, 20c. Šaljivi Jaka, L in II. del, jedna knji ga, 20c. Vseznalec, 20e. Izanami, 20c. Jfarija, hči polkova, 20c. Strelec, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Jaromil, 20c. roc. jedna. Vstajenje, 20c. Hirlanda, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. 60 malih povesti, 20c. Vojska na Turškem, 40c. Repoštev, 20c. Radecki, 20c. Spominski listi, 25c. Tiun Ling, 20c. Doma in na tnjem, 20c. Hildegarda, 20c. Darinka, 20c. Narodne pripovedke, I. in II. dsl, vsak 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Vrtomirov prstan, 20c. Hubad, pripovedke, L in II. del, vsak - po 20e. Naselnikova hče, 20e. V delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril, 20c. Lažnjivi kljukec, 20e. Na preriji, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Mirko Poštenjakovič 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20c. Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan- ski, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20e. Ženinova skrivnost, 25e. V zarji mladosti, 25c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley vAfriki, 20c. Roparsko življenje, 20c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse skupaj $2.50. Senilja, 15c. Spisje 15c. Srbske narodne pesmi, 20c. Izlet v Carigrad, 20c. Veliki katekizem, 30c. Mali katekizem, 15c. Evangelij, 50c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c, Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90c. Prva nemška vadnica, 3cc. Pregovori, 30c. Slovensko-nemški slovarček, 40c. Slovensko-angležki slovarček, 40c. Erazem Pred jamski, 15c. May, Ery, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Pravila dostojnosti, 20c. Naseljenci, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Šaljivi Slovenec, 90c. Stoletna pratika, 60 c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Hitri računar, 40c. Hirlanda, 20c. Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Spisi v ljudskih šolah, 30c. Zemljevid Zjedinjenih držav. 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Svtovni dolgovi. Civilizirane države vsega sveta imajo 120,000 milijonov kron dolga. Dolgovi mest, občin in drugih korporacij, ki gotovo znašajo tudi več tisoč milijonov, niso vraču-njeni. Na vsem svetu ni toliko gotovega denarja, da bi se poplačali vsi upniki tega sveta. Vsi dohodki šestih evropskih velesil in Zjed. držav so premali, da bi se ž njimi državni dolgovi v desetih letih poplačali. Same obresti požrejo na leto tisoče milijonov ter pride na vsakega človeka na zemlji skoraj tri krone na leto. Največ dolgov imata Francija in Anglija. Evropska Anglija ima 23,000 milijonov dolga, ali 550 mark na vsakega prebivalca. Kanada ima 1000 milijonov dolga, t. j. 200 K na osobo; Indi-ia 2000 mil., a le 6 mark na osobo; Nemčija 2467 milijonov mark, t. j. 40 mark na osobo. Zato pa imajo njene zvezine državice še svoje posebne dolgove, n. pr. Prusija 330 milijonov mark, Saksonska 390 milijonov mark itd., tako da pride povprečno na vsakega nemškega prebivalca 260 mark državneera dolga. Najmanj dolga ima namreč Švica, namreč le 20 kron na osobo. Izmed mest je seveda najbolj zadolžen London, ki bo imel kmalu 1200 milijonov mark dolga, t. j. 200 mark na prebivalca. Kretanje p&rnikoT. V New York mo dospeli: Patricia 27. oktobra iz Hamburga z 1665 potniki. Koen. Louise 27. okt. iz Genove z 863 potniki. Carpathia 27. okt. iz Liverpoola z 1992 potniki. Baltic 27. okt iz Liverpoola. Dospeti imajo: La Savioe iz Havre. Campania iz Liverpoola. Philadelphia ix Southamptona. Astoria iz Glasgowa. Mongolian iz Glasgowa. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Mol tke iz Hamburga. Gerty iz Trsta. Odpluli so: Celtic 28. okt. v Liverpool. Odpluli bodo: St. Paul 29. okt. v Southampton. Koenigin Luise 29. okt. v Genovo. Kruonland 29. okt. v Antwerpen. Umbria 29. okt. v Liverpool. Pennsylvania 29. okt. v Hamburg. Slavonia 1. nov. v Reko. Statendam 2. nov. v Rotterdam. Baltic 2. nov. v Liverpool. . La Savoie 3. nov. v Havre. Neckar 5. nov. v Genovo. Astoria 5. nov. v Glasgow. Philadelphia 5. nov. v Southampton. Zeeland 5. nov. v Antwerpen. Campania 5. nov. v Liverpool. Patricia 5. nov. v Hamburg. Sil teletom kaa^r 4oepe£ aa kake poeta je r New York in ne re* kak« priti k Fm. Sixssmjtr. Pokliči številk« 3795 Ortlamd i® govori aloveaak«. GLAVNA SLOVENSKA I HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št« 15, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po I O » » % % s » * * S s to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vlofci, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou Čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, 9 celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s Čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar ▼ neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta lakoj obresti nese. Naslov ie ta: Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York Milko Vogrin. O" Kovala. Spini ir. Stojam. X. V jutro dne 29. julija istega leta bilo je vse prebivalstvo slavonskega Broda zgodaj po konci. Ob Savinem obrežji gnetila se je ogromna množica ijudij. Vse je radovedno čakalo, kdaj in kako bode prekoračila avstrijska vojska reko Savo ter stopila na turška tla. Tedaj še ni most vezal Slavonije s posest rimo Bosno. Celo drugo lice kakor naše obrežje kazal pa je desni breg Save. Tu je bilo vse mrtvo in zapuščeno. Od nikoder se ni prikazal človek, ki bi bil nosil turban na glavi. Vse je nekam zbežalo ali se pa poskrilo v hiše. 0 sovražniku ni bilo sledu, in tedaj se je že ob šestih zjutraj začel delati most. V treh urah so reko premostili, in ob jednajstih bila je cela brigada na bosanskih tleh. Zdaj razobesijo ondi avstrijsko zastavoj godbe zaigrajo cesarsko himno, in iz tisoč in tisoč grl razlegal se je daleč tja po turške j zemlji gromoviti in navdušeni klic: Živila Avstrija! To je bil oni pomenljivi trenotek, ko je prekoračila avstrijska vojska meje avstrijske ter vzela Bosno v posest. Vse je bilo veselo in navdušeno. Bodi si častnik ali prost ak, vse je vriskalo ali pelo to popoldne in večer. Radostnega lica pripovedovali so si po noči vojaki, sedeči pri taborskih ognjih, pravljice o Turkih, ktere so še kot otroci slišali doma od svoje babice. Vse je pozabljalo danes na svoj dom in svoje domače; zakaj le pogum in vojaška slava je polnila vsakemu dušo in srce. Le jeden, in morda jedini v ogromnem številu, ni imel pojma za današnjo slavo. A to ni bil prost vojak, ki je doma zapustil ženo in otroke, temveč to je bil častnik baron Robert Benda, ki se je bil še le pred nekimi dnevi ločil od svoje neveste Olge. Nadporočnik Benda je sedel tih in zamišljen v krogu svojih tovarišev, ki so si bili napravili nocoj velik taborski ogenj. Tu se je napivalo, pelo in govorilo o veselih vojskinih časih. Vsak je vedel kaj zanimivega povedati, bodisi kar je sam izkusil, ali pa slišal od nekdanjih svojih tovarišev. Sicer je tudi baron Benda mnogo govoril o raznih in dovtipnih dogodkih, ki jih je kdaj sam doživel v visokih ženskih in možkih družbah, ali nocoj je on — molčal. Njegovi tovariši so ga seveda skušali razvedriti, a vsi poskusi so bili brez uspeha. Baron Benda se je tedaj tudi prej nego druge večere poslovil od družbe ter si poiskal ležišče, ktero mu je bil pod milim nebom pripravil sluga Janoš. Prva je bila ta noč v življenji nad-poročnika Bende, da je moral na slami pod zvezdnatim nebom počivati. Vlegel se je tja na zemljo, meneč, da si spanjem razžene temne misli, ali to ni bilo mogoče. Sum in hrup po taboru, prasketanje na ognjiščih in hoja nočnih stražnikov motila je nočni mir. Četudi utrujen, vendar ni mogel trdno zaspati. Le rahlo je bil zadremal. V tej dremoti so se pa vzbujali v njegevoj duši temni spomini. Strašne podobe si zdaj slika njegova razburjena domišljija. Pred seboj vidi Riharda, ko so ga na pol mrtvega po-tegnoli iz jezera. Tu se mu prikazuje Vogrin, njegov tekmec, bled kakor smrt, suh, da ga je sama kost in koža. Z otrpneno levico sega po njem, a v desniei vihti oster meč, hoteč zagnati ga v njegovo drobovje. A v tem trenotku potegne roko nazaj, Češ, ta obrekovalec ni vreden, da ga prehode moj meč! — Pri tej prikazni strese se Benda na vsem životu. Roki si položi na oči, da si zakrije neljubo podobo. Nato se premetuje nekaj časa, a naposled zopet- rahlo zaspi. — Zdaj pa stopi pred njegovo dušo Ženska podoba. Visoka je in lepa, kakor njegova nevesta. Bela obleka, znak nedolžnosti, pokriva njen život. Poročni venec ima na glavi. Dragocen pajčolan jej sega do tal. Veličastnega obličja, jasnih, velikih oči* stoji prikaze« pred njim. Čim dalje pa ko jo v sanjah pogleduje, tem lepša mu ona prihaja. Slednjič se mu vidi celo Olgi podobna! Sedaj se pa ne more več ustavljati njenej milini in krasoti. On se vzdigne, misli jo objeti, a v tem trenotku se izvije njegovim rokam ter izgine v meglenej daljavi, podavši mu nazaj — zaročni prstan! Trobente glas vzdrami nad poročnika iz teh neljubih sanj. Danilo se je, in vojaki so naznanjali po taboru, da je treba pripraviti se na odhod proti mestu Derventn. Jedva se je pa Benda oddahnol od svojih težkih sanj, kar zapazi, da nima zaročnega prstana na roki. "Kaj le to pomenit Ali so b2e to sanje ali ka-li T Sem-li res tudi jaz nočnej prikazni vrnol svoj prstanf" Tako se poprmšuje Benda ves pre-rašen ter začne iskati prstan po Y naglici premeče ležišče, a prstana ni nikjer. Dolgo ga je še potem iskal, a vse zastonj. Med tem pa se pripravi konjiški oddelek za na pot. Tudi nadporočnik Benda že misli zasesti svojega konja, a vendar mu srce ne da miru; češ, brez prstana se ne loči od tod. Še enkrat gre nazaj, kjer je počival. In gisj, kakih deset korakov od svojega ležišča zagleda v prahu nekaj svetlega. Bil je zaročni prstan, kterega mu je bila podarila — nevesta Olga. Benda si ni mogel razložiti, kako je prišel po noči ob prstan. Ugiba-val je na vse strani. Ali ker ni mogel uganjke rešiti, pripisoval je temu slabo znamenje. Tedaj pa je še postajal bolj zamišljen. A vse je bilo kaj naravno. Zaročni prstan mu je bil precej velik in se ni dobro prsta prijemal. Zatoraj se mu zmuzne po noči raz njega. A ko pa Benda v sanjah hlastno seže z rokama po noenej prikazni, zažene nevede prstan od sebe v tabor, kjer ga je bil pred odhodom takorekoč le po naključji našel. Današnji pot je bil za našo trumo kaj težaven. Huda vročina je mučila vojaka. Prah mu je jemal sapo in sušil grlo, a vode mu ni bilo dobiti nikjer. Pot do Derventa je le kakih dvajset kilometrov dolg, a naši ljudje so vendar hudo trpeli. Kakor muhe padali so fantje, težko obloženi, na cesto, in tu so obležali malo da ne mrtvi od žeje. Le ploha, ki se je po noči vlila iz neba, oživila jih je zopet. A marsikterega je bil vendar solnčni zapal ugonobil na veke. Dobro še pomnijo naši slovenski vojaki ta pot, in on jim ostane i vedno v spominu' Tudi nadporočnik Beuda se je komaj premagoval, da ni podlegel bu-lej vročini. Ali ta ni mislil toliko na težko ježo in pot, kakor na svoje sanje in razmere do Skenovskih. (Dalje prihodnjič.) Vedno vojak. Polkovnik domačega pešpolka na plesnej veselici svojim častnikom): "Prosim vas, gospodje, da tudi tu ne prezrete bolj starih letnikov ali letnic!" Pred sodnijo. Sodnik (zatožencu) : "Kako je bilo, ko ste pri zobozdravniku izvršili sinoči vlom?" — Zato-ženec: "Prav slabo. Precej ko sem se skril v njegovo stanovanje, me je zapazil. Rekel sem mu, da me boli zob. Nato mi je neusmiljenež kar deset dobrih izdrl." Pošteno. Župnik (k županovemu sinčku): "Kaj neseš tamkaj v papirju zavitega?" — Sinček: "Nič posebnega. Uho, koje sem včeraj popoludne v prepiru učiteljevemu Poldetu odrezal, da ne bode brez njega. Našel sem ga danes pred hišo." — Župnik: "Tako je lepo in prav, le najdene reči vedno pošteno lastnikom vračaj." Nekteri ljudje imajo le spoštovanje do onih, pred kterimi imajo strah,— ali pa goje do njih kake zaupanje. Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI t« SIDRO ff Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATI2EM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. In razne renmatične neprilike. SAflO t 23cL In 5Oct. v vseh lekarnah F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Ako hočefi dobro postreibo z mesom in groccri je, tako ne obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern A?., Paoblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Gov rim v T»eh slovanskih jezikik. Priporočim s« za obilni obisk. w'w.v ww r^i CUNARD LINE f>arinik:i pljujejo med TRSTOM, REKO IN HEW Y0RK0M, PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na daa pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. SLAVOHIA PfflOIA ULTONIA Compapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) HONE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. Parnik A 4k 9 9 odpluje B. novembra ob 1. uri pop. VOŽNJE CENE OD NEW YOKKA. DO TRSTA ali REKE..............$20.50, ZAGREBA........................$22.15. KARLOVCA .....................$21.50, LJUBLJANE............... .....$21.65. Parniki so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM, EEKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omi-siene po najnovšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnike te družbe, ali O- 33- <£z Co, generalni agentje, 51 31 Broadway, New York, IN.*Y. Nižje podpisana priporo-Cam potujoSm Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, • • NEW YORK . . ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.. „___... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FR1DA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INCMOSTA IN LJUBLJANE, poštni parniki SO i "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči. "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,000 " " "La Touraine" " " " ..................10,000 " 12,000 " " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,000 " " "La Bretagne"...................1........... 8,000 " 9,000 " " "La. Champagne"............................. 8,000 " 9,000 " " "La Gascogne"............................... 8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* nižča St. 42 North River, ob Morton St., New York: *LA SAVOIE 3. nov. 1904. *LA TOURAINE 8. dec. 1904 *LA TOURAINE 10. nov. 1904. *LA LORRAINE 15. dec. 1904. ♦La LORRAINE 17. nov. 1904. La Gascogne 22. dec. 1904. La Gascogne 24. nov. 1904. *LA SAVOIE 29. dec. 1904, *LA SAVOTE 1. dec. 1904 La Champagne 5. jan. 1905. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Line (HOLLAND-A MERISKA ČUTI) vozi kraljevo nizozemsko ;n cošia ? inje-Jh driav med NEW YORKOM in R0T1ER0AM0M prek* Boulogne sar-Mer. N00RDAM, parnik * dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik * dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik * dvojnim nja-kon, 12,50© toe. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton. 9 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si:e Screw B navijat Cena uram: Nikelnra........$ 6. Srebrna nra...... Screw navijak.....$12.00 Srebrnf ~ira...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro S 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Ona ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-\n 2 karanoY........$14.00 Opomba: Vse ure sr. n*jl»lj5e delo Elgin in Waltliam te/ jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam N^jceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih DUNAJ, I. Kolowratring 10. TKST, Št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfatrasie. BRNO, ai Krona« Parniki odpljnjejo: I« ROTTEBPAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sred« ~ . ■ -ob 10. uri zjutraj. - . .. ■_■■ -;■ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. cot 3to3nLioIbL, Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam tvojo dobro ^sejeas GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE 3MODKE in LIKERJE. Pr« meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša ea mene in gotovo bods prišel do mene m do snancev. Ako k«W pr trebnje kak svet, naj te name obrne. Mak geslo toraj bodi« •▼oil k evoliml Martia Uuhitt Jacob Sionich, 89 E, Madison Street, CHICAGO, ILL. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 1401 S«. 18th St., OMAHA, NEBE., v kterem točim vedae svež« svete vno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepe dvorano za veselice. V obilen obisk so priporoča JOSIP B. PEZDTKTZ Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N, J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanja pripravljen. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, Id vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na iste j postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tii dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se p*i; C. M.C0X ^ C, POST, As»'l Ticket AgeiiL, City Ticket A je« t, 313 rv. Main St., Pueblo. Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakaerju, lastniku tega lista, Čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na kolodvora-