207 št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2’— k V Lftibljani, petek 2. septembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K- Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Livijaiufi tyižaie,b Li Uredništvo: Wolfovn ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: »h*,: trg 8. Telefon 44, kopisi se ne vračajo, anjem je priložiti znamko za odgovor. firm. Madžarski upor v Zapadni Ogrski. Fehring, x. septembra. Madžarski odpor ob štajersko-zapadno madžar-iki meji se je ojačil. Jonnersdorf (Gy-anafalva), Kaltenburški most in višine vzhodno od Fiirstenfelda so zasedle močne madžarske tolpe, oborožene s strojnicam. ', Budimpešta, 1 septembra. Nova črta, ki deli Zapadno Ogrsko v dve coni, se je določila po medzavezni-ški komisiji. Avstrijski ugovor, da so Madžari te črte sami odredili, je brez vsake podlage. Na evakuiranem ozemlju je vzpostavljen red. Prebivalstvo Je energično zahtevalo, da se vzpostavi madžarska uprava. ■ Budapešta, 31. avgusta. Vrhovni Vladni komisar grof Sigray je tekom današnjega dne stavil generalom medzaveznlške vojaš. komisije ^vprašanje, ali ne smatrajo, odgovar-'JaJoč želji prizadetega prebivalstva *a umestno, da se v občine prvega 'izpraznjevainega pasu zopet pošlje orožništvo, da se preprečijo izgredi. 'JPo sporočilu grofa Sigrayja bi se po-. ilala v vsako občino po dva orožnl-(via, ki bi se pri prvem pojavu avstrijskega nasilja takoj umaknila, do te-'daj pa bi (skrbela za vzdrževanje 'jreda. Uveljavljenje take odredbe (zavist od odgovora vojaške misije. \ Budimpešta, i, septembra. Vrhov-ssi vladni poverjenik Madžarske grof Sigray javlja uradno: Šibkejši oddelki madžarskega vojaštva so z vednostjo medzavezniške vojaške misije snoči zopet vkorakali v pas, ki ga je imelo začasno zasedenega madžarsko orožništvo, da pomaga orožništvu pri odstranjevanju tujih življev. Vojaštvo bo ostalo v tem pasu kolikor mogoče malo časa in se nato vrnilo na mejne črte, ki jo določa trianomska mirovna mirovna pogodba. Ko bo končano čiščenje, vojaštvo, ne bo ve<5 korakalo skozi Soprenj. Dunaj, i. septembra. {Izv.) Na današnji ministrski seji odseka za za zunanje zadeve je bilo po izvajanjih zveznega kanclerja, katerim je sledila daljša debata, sklenjeno sledeče: Vlada zavzame soglasno sklepom z 13. in 27. avgusta stališče, izključno diplomatičnim potom zahtevati predajo zapadne Madžarske. Vladi se naroči, da izposluje pri zaveznikih v svrho obrambe novozasedenih krajev in vzdrževanja reda v taistih popolnoma svobodno postopanje. Takrat, ko bo Madžarska celo sporno ozemlje izpraznila in bo prebivalstvo zapadne Madžarske rešeno iz sedajega neznosnega položaja, se bodo zopet povzela že ▼ sklepih z 13. in 27. avgustom predvidena pogajanja finančnega in gospodarsko-političnega značaja z Madžarsko. Habsburžani pripravljalo Slovaškem. a * Praga, 1. sept. »Pravo Lldu« dozna: .. iVa iz dobro poučenih krogov, da le | uporniški pokret na Zapadnem Mad-1 farskem vseskozi karlističnega značaja. Stefan Friedrich, ki stoji na čelu tega gibanja, sc ne omeji le na Zapadno 'Madžarsko, temveč pripravlja tudi pre-: ,vrat na Slovaškem. Češkoslovaška Vlada je o tem že obveščena in je ukre-pila vse potrebno, da prepreči vsak puč. Praško časopisje doznava Iz Mat-lersdorfa (Nagymarten), da Je bil Štefan Friedrich izvoljen za vrhovnega po- - (veljnika upornikov. On potuje z voja-škira potnim listom v ameriški unifor-‘ Mii ta v rekviriranem avtomobilu po Zapadno-madžarskem ozemlju in pregleduje češkoslovaško mejo. Na to dejstvo M naslanja gotovo tudi vest o .streljanju na slovaški meji. Pribežnlkl tavljajo, da smatra Friedrich češkoslovaško mejo za slabo utrjeno. 1 Dunaj, 1. septembra. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih je razširjena vest, da stoje pri Požunu ! 2 češkoslovaške, pri Mariboru pa 2 Jugoslovanske divizije pripravljene | za pohod v zapadno Madžarsko. j Budimpešta, 1. septembra« Mad-j Barska vlada s največjo strogostjo 'nadsira se osebe, ki potujejo v Zapadno Ogrsko ali ki se nahajajo na ©temi ju druge cone. Na vzhodnem j kolodvoru v Budimpiti je bilo areti-1 ranih 300 mladih ljudi, ki so hoteli potovati v Soprenj brez legitimacije. Ministrski predsednik grof Bethlon je izjavil zastopniku tiska, da bo obdržal red z največjo energijo. V drugi coni sta bili prešlo noč ustreljeni dve osebi, katerima se je dokazalo, da sta1 zakrivili nerede. Budimpešta, 1. septembra. Po posebnih informacijah se • madžarsko orožništvo še vedno nahaja ob črti, ki jo je zavzelo predvčerajšnjim. V So-prenju vlada red in mir. V hotelih, kavarnah in drugih lokalih so se izvršile preiskave, da se iz Soprenja odstranijo vse osebe, katerim ni treba * -tam stanovati. Budimpeštanska policija je .po nalogu vlade na kolodvoru aretirala več skupnih mladih ljudi in dijaikoT, ki so hoteli potovati v Zapadno Ogrsko. Bili so zaslišani in potem odpuščeni domov z opominom, naj ne prično sličnih neumnosti. Ugotovilo se je, da sta bila med njimi tudi dva Avstrajica. Budimpešta, 1. septembra. Polkovnik baron Anton Lehar, eden slavnih voditeljev legitimistične stranke, je umirovljen. Znano je, da je bil med najudanejšimi pritaši bivšega kralja Karla. Baron Pol Pronay, znani pristaš stranke za svobodne volitve na prestol, je podal svoje demisije. Ti dogodki so dokaz za to, da je vlada sklenila, da dinastično prašanje odstavi z dnevnega reda. Koridor med Češkoslovaško in Jugoslavilo. Budimpešta, t. sept Visoka avstrijska diplomatična osebnost Je Izjavila dopisniku lista »Az Est«, da se češko-slovaški in Jugoslovenski krogi zopet • bavljo z Idejo koridorja med Ceškoslo-' vaško in Jugoslavijo, ta sicer zaradi te-' **, Mr. Madžarska noče izročiti Za- padno Ogrsko Avstriji. Češkoslovaška in Jugoslavija bi si med seboj razdelili Zapadno Ogrsko in tako dosegli skupno mejo. Ako bi ententa pristala na ta koridor, bi bila Madžarska popolnoma obkoljena od neprijateljev. Demonstracije v Nemčiji za republiko. Koenlg - Wusterhausen, 1. sept. Po poročilih od 31. avgusta bo današnja demonstracija za republiko po vsej priliki zavzela v vseh večjih mestih velik obseg. Socialisti, komunisti in demokratje delajo povsod skupno. V Berlinu se pričakuje, da se bo danes popoldne več stotlsoč demonstrantov zbralo v Lustgartnu. Povsod nabiti oglasi, s katerimi se občinstvo pozivlje .na sodelovanje pri tej manifestaciji. Domneva se, da se bo manifestacije udeležilo tudi več ministrov. Pollicja se po možnosti ne bo vmešavala In bodo posamezne stranke same vzdrževale red. Komunistični listi pozivljejo svoje pristaše, naj te prilike ne Izrabijo za poizkus puča ali spopada z drugimi strankami. Razen tega po-munisti poživljajo, naj se bojotlrajo vsi trgovci, ki so pristaši reakcionarnih strank. Danes popoldne listi ne bodo izšli. Vse tvornice :•;> te, vreme je lepo. Železničarska stavka na Poljskem. Zagreb, 1. sept. Poljski generalni konzulat v Zagrebu naproša Ljubljanski dopisni urad za objavo nastopnega dementlja: Z ozirom na brzojavko za-»Agramer Tagblatta« od 30. avg. t. L, ki po berlinskem viru objavlja vest o revoluciji v Varšavi, čast mi je prositi za blagohotno obvestilo listom, da je ta vest popolnoma neresnična. VarSav-ske liste dobivam tukaj v Zagrebu po- polnoma redno. Iz teh listov doznavam, da se je stavka železničarjev v Poznanju končala po uspešnih pogajanjih med železničarji in zastopniki vlade. Pogajanja je osebno vodil gospod minister za delo in socijalno skrbstvo Ljudevit Darowski. Po njegovem govoru na zaključni seji z zastopniki vseh železničarskih organizacij se je 30 delegatov izjavilo za konec stavke in le 12 za nadaljevanje. Po glasovanju je bil takoj sklenjen dogovor med železničarji in zastopniki ministrstva za železnice in delo, katerega je ministrski svet v Varšavi že potrdil. Železniški promet osebnih in tovornih vlakov se vrši že popolnoma redno. V Varšavi kakor tudi ostali Poljski vlada popoln mir. — Dr. Szczepanski, gen. konzul. Nauen, 1. sept. Po vesteh varšavskih listov je položaj stavke na Poljskem še vedno resen. Najresnejša posledica te stavke je zopetno občutljivo padanje poljske valute in s tem v zvezi vedno večja draginja. Stavkujoči delavci zahtevajo vsak dan večje plače. Ročni delavci v Varšavi zahtevajo mesečno plačo 45.000 mark. MINISTER ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. Beograd, 1. septembra. Milnster za trgovino In industrijo dr. Spaho je danes odpotoval v Ljubljano v spremstvu načelnika trgovinskega ministrstva Stankoviča, da prisostvuje svečani otvoritvi velikega semnja v Ljubljani. Na veliki semenj odpotuje tudi skupina dijakov beogradske trgovske akademije pod vodstvom svojega ravnatelja. JOVANOVIČ V BEOGRADU. Beograd, 1. sept. V Beograd je dospel naš generalni konzul v Londonu Jovanovič, da predloži ministru za trgovino poročilo o svojem delovanju. REORGANIZACIJA OROŽNIŠTVA. Beograd, 1. septembra. Ministrstvu za notranje posle je predložen predlog o reorganizaciji orožništva, ki ga je izdelal dr. Reiss. PARLAMENTARNA KOMISIJA V SANDŽAKU. Beograd, 1. septembra. Parlamentarna komisija za Sandžak odpotuje koncem tega tedna na svoje določeno mesto. PODPISANA MIROVNA POGODBA MED AMERIKO IN MADŽARSKO. Nau§n, 1. septembra. V Budimpešti Je bila podpisana mirovna pogodba med Madžarsko in Ameriko. INTERNAClJOLNALNI KONGRES ZA MEDNARODNO PRAVO. Nauen, 1. septembra. Predvčerajšnjim je bil v Haagu otvOrjen in-ternacijonalni kongres za mednarodno pravo, na katerem so zastopane skoro vse države sveta. ITALIJANSKI KRALJ IN KRALJICA V TRSTU. Trst, 1. septembra (Izv.) Za mesec december t. 1. Je napovedan tukaj obisk italijanskega kralja In kraljice. NEMČIJA' IN ZVEZA NARODOV. Nauen, 1. sept. Nemška vlada je sprejela povabilo zveze narodov, da naj se udeleži pogajanj glede vprašanja Alandsklh otokov. ZASLEDOVANJE ERZBERGER-JEVIH MORILCEV. Koenlg - Musterhausen, 1. sept, Zasledovani Hirschfeld se je sam javil policiji. Zdi se da je nedolžen. Vsi drugi, ki so osumljeni, da so umorili Erzbergerja, so dokazali svojo nedolžnost in so bili izpuščeni Iz zaporov. angorska vlada MOBIU-ŽIRA. Pariz, 1. septembra. Angorska vlada je sklenila pozvati pod orožje vse moške od 20. do 45. leta. P0L02AJ NA IRSKEM SE JE POOSTRIL. Nauen, 1. septembra. Po vesteh Iz Londona Je prišlo v Belfastu do krvavih spopadov, katerih vojaštvo ! ni moglo preprečiti. Položaj na Ir-! skiem se je Še bolj poostril zaradi tega, ker je nenadoma Izbruhnila stavka železničarjev na severnem delu otoka v Spislandu. 450 sinfaj-novcev je aretiranih, ki so izjavili, da bodo začeli stavko .z gladova-njem. PROTIREVOLUCIJONARNA ' ZAROTA V PETROGRADU. Moskva, 1; sept. V Petrogradu so odkrili novo protirevolucijsko zaroto, na čelu katere so stali ruski monarhistični in francoski krogi. Zarotniki so s&sledovaH monarhistične cilj«, Ljubljanski občinski svet. Precej časa je že odkar ne posluje več občinski svet ljubljanski. Vse gospodarstvo ljubljanske občine se vodi takorekoč pod roko in ljubljansko občinstvo nima po svojih zastopnikih prav nikake kontrole nad gospodarjenjem z njegovim imetjem. To je zopet eden izmed grenkih sadov demokratske politike. Izintrigirall so nepotrditev pravoveljavno izvoljenega ljubljanskega župana in sedaj hočejo na mestnem magistratu ljubljanskem vladati brez župana in brez občinskega sveta- Po svojih eksponentih-uradnikih se hočejo obdržati na krmilu in prikriti grehe svojega dosedanjega upravljanja ljubljanskega imetja. Ne bi imeli ničesar proti temu. ako bi šlo v tem vprašanju le za navadno korito ali korita. Toda tukaj gre za več. Pod neurejenim gospodarstvom v ljubljanski občini trpi vse ljubljansko občinstvo, trpi, ne da bi vedelo zakaj. Mestne finance niso urejene. Cene na ljubljanskem trgu postajajo za srednji sloj nedosegljive. Stanovanjsko vprašanje je z vsakim dnem bolj prekerno. In forum, ki bi bil edino merodajen, da uredi in odpravi vse te nedostatke ni dan. Mirno priznavamo vsaki stranki, da ima pravico udejstvovati se v javnem življenju. Toda pri svojem udejstvovanju se mora vedno zavedati, da je naloga vsake stranke, pa naj se zove kakorkolu udejstvovati se na korist celokupnega ljudstva. Nikdar ne sme katerakoli stranka, če hoče ostati verna svojim ciljem, žrtvovati svojim strankarskim interesom koristi občinstva, ki ga zastopa. Demokratska stranka misli drugače. Ljubljana, ki se je izrekla proA njej, ta Ljubljana je zanjo le še objekt izkoriščanja. Z mirno vestjo žrtvujejo tudi koristi svojih pristašev, le da kolikor mogoče dolgo vzdržijo svojo moA na magistratu. Ljubljansko občinstvo pa st mora biti na jasnem. Imamo občinski svet, imamo izvoljenega župana in imamo izvoljenega podžupana. Dokler vslcA demokratskih intrig ne more zavzeti svojega mesta župan, naj ga nadome* stuje podžupan. Toda skrajni čas je, da se preneha z dosedanjim gospodar* stvom v Ljubljani in da začne poslovati občinski svet. Vsled sebičnosti in koristi demokratske stranke ne sme trpeti celi Ljubljana. - Borzna poročila. Zagreb, 1. sept. Devize: Berlin 209.75—210.50, Italija 792-800, London 0-680, New York 17925—179.50, Pariz 1420—1430, Praga 216.5U-217.50, Švica 3075—3100, Dunaj 16.50—16.70, Budimpešta 46—47, Bukarešta 215—0. Valute: Dolarji 179—179.50, avstrijske krone 17—18, carski rublji 23—25, francoski franki 1400—0, napoleondori 635 do 638, nemške marke .0—223, ital. lire 785—790. Praga, 1. sept. Valute: marke 97.25, švic. fratikl 1418.50, lire 362, francoski franki 649.50, funti šterlingi 309, dolarji 81.75, dinarji 18125, leji 95.50, levi 66, avstrijske krone 7.30, poljske krone 1.95, ogrske krone 20.80. Dunaj, 1. sept. Devize: dolarji 1088 do 1092, marke 1285—1291, šterlingi 4080—4100, francoski franki 8605—8645, lire 4840—4860, dinarji (tisočaki) 2404 do 2424, stotaki 2394—2414, poljske marke 39—41, leji 1289.50—1299.50, švic. franki 18.795—18.845, češkoslovaške kroite 1321—1327, madžarske krone 279.50—282.50, levi 880-890. Curih, 1. sept. Devize: Berlin 6.80, New York 587, London 21.84, Pariz 45.90, Milan 25.925, Praga 6.95, Budimpešta 1.50, Zagreb 3.25, Bukarešta 6.90, Varšava 0.19, Dunaj 0.70, avstrijske krone 0.60. VeleseJm. Stanovanja za goste Ljubljanskega velesejma. Po dosedanlih došlih poročilih Ima Ljubljana povodom Velikega semnja pričakovati številnega obiska iz Inozemstva In zlasti iz južnih delov naše kraljevine. Da se za goste preskrbi kolikor mogoče udobna prenočišča, prosi urad »Ljubljanskega velikega semnja« vse ljubljansko meščanstvo, zlasti pa trgovce in obrtnike, da dado v to svrho na razpolago proti plačilu vse razpoložljive sobe, postelje, divane itd. Prijave sprejema stanovanjski urad Velikega semnja, ki posluje v Tourist Office, Dunajska cesta 18. Prijave se ' sprejemajo ustno In pismeno- vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne In od 2. do 6. ure popoldne. Prepričani smo, da Je vsem ljubljanskim meščanom ležeče na tem, da si Ljubljana ohrani sloves gostoljubnega mesta in da poneso gostje V svojo domovino najlepše utise iz našega mesta in pričakujemo obilnih prijav, da ne bo trpela reputacija našega priznanega gostoljubja. Vstopnice, ki opravičujejo enkra-kraten vstop na sejmišče in stanejo Din. 5:— se dobe pri sejmski blagajni v uradu »Tourist Office« na Dunajski cesti št. 18 in pri nekaterih trafikah in trgovinah P° mestu. Meita, kjer se nahajajo vstopnice predprodaji so označene s posebnimi sejmskimi tablami. Kdor vstopi na sejmišče, mora imeti sejmsko legitimacijo al vstopnico. Delavske in druge do sedaj iz- dane izkaznice so veljavne samo petka zvečer. Osebam, ki moraji opravljati na sejmišču pri razstavit« lju ročna dela, monterji, strojniki, st* laterjl, natakarji itd., se izstavijo p« vpoštevanju neobhodno potrebneg) števila zaposlenih v sejmskem uradi po Din. 2:—, na prošnjo in pod oseb no odgovornostjo razstaviteljev oostf bne propustnice, ki jih opravičujejo d( vstopa. Otrokom, pod 14. leti se taki legitimacije ne izdajajo. Sejmski ča| traja od 8. ure zjutraj do 18. ure zve čer. Konec sejmskega časa bo ob 18 uri in se naznani s parno sireno i< zvonenjem, nakar morajo vsi poseti niki sejmišče zapustiti. Razstavni prostori se smejo snažiti pred 8. ur< zjutraj in po 18. uri, ali šele ko g» zapustijo posetniki. Vsako čiščenji mora biti končano do 20. ure. Ob 2q uri se vsi paviljoni uradno zapro i| zastražijo. Za pomožno osobje se od« pro zopet ob pol 7. uri zjutraj. Markiranje cest, ki peljejo na sejmišče. Da se omogoči čim lažja orijen-tacija številnih posetnikov »Ljubljanskega velikega semnja«, se naprošajo oni cenjeni trgovci In obrtniki, kateri!) lokali in izložbe se nahajajo ob cestal( dovodnlcah na sejmišče, da razobesijo v svojih izložbah tablice s puščico v smeri h sejmskim prostorom, katere jim dopošlje sejmski urad. Obisk ljubljanskega veli. > a < Po vseh krajih Jugoslavijo prodaja sejmske legitimacije In vstopnice nad 300 zastopnikov velikega sejma. Po do-šlih poročilih in stanovanjskih naroči* lih bo »Ljubljanski veliki sejem« Številno obiskan iz vseh delov naše države in sosednjih pokrajin. Važno za vse posetnlke Ljubljanskega sejma. Opozarjamo vse cenjene po« setnike ljubljanskega sejma, da so permanentne vstopnice veljavne za vse dni ljubljanskega sejma, na nikogar prenosne. Imejitelj permanentne vstopnice mora z lastnoročnim podpisom na vstopnici jamčiti, da je tudi lastnik vstppnice. Na sejmišču s« bodo nahajali pol‘ciJskl In posebni sejmski organi, ki bpdo vršili tako kontrolo. V slučaju, da se dobi imejitelje permanentnih vstopnic, ki ne glasijo samo na njihovo Ime ln torej niso tudi lastniki vstopnic, se bodo vstopnice odvzele in se bo proti takim posetnikom postopalo po zakonu. Sejmski katalog, ki izide v soboto 3. t. m. se bo prodajal na sejmišču pri blagajni Tourist Office in v uradu »Ljubljanskega velikega semnja«. Filatelisti se opozarjajo, da se nahaja na sejmišču poseben poštni urad, ki bo znamke oddanih pisem in razglednic žigosal s posebnim poštnim žigom: »Ljubljana, veliki sejem«, »Ljubljana, veliki sajam«. Razglednice sejmiških prostorov id paviljonov se dobijo od dneva otvoritve v različnih paviljonih na sejmišču. Ustavno vprašanje je ločilo duhove T naši državi v dve skoraj enako močni »kupini. Celo politična prijatelja Pašič in Protič si stojita v tem vprašanju nasproti, med njima ali poleg njiju pa različne skupine od precej meglene Radičeve hrvatske republike preko federalistov do pohlevnejših avtonomistov in pristašev široke samouprave, na drugi strani pa zastopniki popolne cen-tralizaicje. Ce tudi nas danes v notranjosti teži hrvatski problem, ni to noben povod za kakršenkoli pesimizem, ravno nasprotno, dokaz je, da hočejo vse te latentne sile, ki živijo v treh politično ujedinjenih plemenih, nekaj ustvariti, kar bo sposobno za življenje. Naj se vse te sile razgibljejo, razmahnejo lin izživijo, ker to mora prinesti le zdravje naši državi. Nobena kulturna država ni po svojem postanku tako podobna naši državi kakor Nemčija. Bismarck gotovo ni bil državniški pritlikavec, ko je pričel s enotno Nemčijo iz mnogih nemških plemen, ločpnih po kraljevinah, vojvodinah, kneževinah in ne vem kako še vse. Zavest skupnosti In enotnosti nemškega naroda je pomagala Bismarcku, da Je lahko zgradil mogočno državo, ki je poraz v svetovni vojni. V zmoti pa bi bil, čc bi kdo menil, da so si Nemci glede notranjega ustroja države edini. To notranie nasprotje nemškega naroda, ki pa nikdar ne kali zavesti nacijo-nalne skupnosti, datira že od Bismarckovih časov. V Hanoverju, ob Reni in na Bavarskem obstaja močno federalistično gibanje in krog okoli znanega Friedrich Wilhelm Forsterja vidi rešitev Evrope v splošni federalizaciji. Dr. Evgen Stamm Je ravno sedaj pričel izdajati dela Constantina Frantza, katerega imenujejo klasika federalizma in Je sodobnik Bismarckov. Izšlo je njegovo delo »Deutschland und der F8-deralismys«. Frantz je učenec filozofa Schellinga in izvaja svoje politične ideje Iz nazorov romantikov o državi. V svoji knjigi izhaja od naravne razdelbe po plemenih, ki jo je zbrisalo teritori-Jalno kneževstvo. Posebno ostro nastopa proti pruskim konservativcem, ki se brez ideje držijo na obstoječem, od »Boga poslanem«. Individuelne tvorbe zgodovine, piše Frantz, ki jih liberalizem žrtvuje splošnim pojmom, je treba po njihovih posebnostih spoštovati, vendar jih ne po načinu konservativcev vzdrževati v njihovem izoliranju, ampak jih je presojati v zvezi s splošnim razvojem. Tradicijonalnih temeljev ne smerho po zgledu liberalizma riniti v stran, a tudi ni po drugi strani uganjati malikovalstva konservatizma. Sveta resnica je, da obstoji vez med različnimi generacijami, med preteklostjo in prihodnostjo', vendar je častiti prošle generacije s tem, da se na temelju tega, kar so zapustile, povzdignemo do kon* cepci je — prav kakor bi mož pisal za nas Jugoslovane — do katere se sami niso mogli povzdigniti. Sam nasprotnik kakega jugoslovanskega federalizma, sem to le napisal v dokaz, kako prostodušno Nemci razpravljajo o svoji notranji državni uredbi in so še daleč od tega, da bi bili v tem oziru edini. In mi hočemo, da bi bili po treh letih skupne države ene misli! Evolucija naših misli in dejanj je naše življenje, naša bodočnost iri naše zdravje... Ravno te dni so obhajali Nemci dve-letnico svoje ustave, ki so jo sprejeli v Weimarju ter ima precejšnjo tendenco državne centralizacije. Pred nekaj dnevi se je vršil hud dvoboj med Bavarsko in osrednjo vlado radi prostega prometa z žitom. Prva zastopa v gospodarskem oziru enotno državno stališče, druga pa lokalne deželne potrebe. Zmagala je država. Tako vldlmp, da se vrši v Nemčiji polagoma proces centralizacije v vseh panogah, kjer je življenje močnejše, kakor pa morda koristi te ali one stranke, tega ali onega krajevnega čintelja. Popolna centralizacija se je v Nemčiji že Izvedla — do končane vojne so namreč Imele v Nemčiji zvezne države velikanske pravice in imajo še danes deželne zbore — na gospodarskem polju, predvsem v davčni upravi, podržavljanju železnic, pošte In izrabi vodnih sIL Obsežne koncesije v smeri decentralizacije pa sta dobili Wfirtenberška in Bavarska s posebnimi precej samostojnimi pododdelki državnih ministrstev. Največjo težave dela centralizacija na kulturnom polju, kamor pač v najvišji meri segajo vse najbolj občutljive žilice življenja. Wcl-marska ustava določa enotne temelje za cerkev in šolo. Dosegel se Je nekak sporazum med socijalnimi demokrati in centrumom, katerega pa sedaj na desni in levi pobijajo. Pri politični in konfe-sijonelni razliki Nemčije bo tu najtežje doseči centralizacijo ter bo treba ubrati pot decentralizacije, ker v pestrosti, raztiobojnosti ln svobodi duševnega življenja Je moč vsake države. Nemčija le klasična primera evolucije ustavnih razmer kakor jih ustvarjajo potrebe in življenje, ki je nezavisno od strank in oseb. Te Izginjajo, država in narod pa ostane. Zato je najbolj žalostno, če se danes grdo gledata centralist in avtonomist, mesto da bi se mirno razgovorila in priznala — da nihče nima prav. Kovači, ki ljubijo državo, naj postavljajo Jeklene temelje, narodovo življenje pa bo samo ustvarjalo oblike svojega življenja na teh temeljih. To Je problem jugoslovanskega centralizma in dccentralizma za vse, ki so dobre volje ter niso omreženi od strankarskega ali pa celo osebnega egoizma! ter so izvolili izmed 8 odbornikov v ubljanski občinski svet enega učite-ja, in ki kandidirajo za nadomestne volitve v Ljubljani zoper učitelja celo kot nosilca liste ali pa demokrati ci samo kričijo o naklonjenosti učiteljstvu, v resnici pa mu ne privoščijo odločujočih mest. Učiteljstvo jim je • za štafažo. Res j«, da ima sedaj učiteljstvo regulirane plače, a to ni zasluga demokratov, slovenskih že celo ne, temveč to je bila splošna potreba, kateri .e vlada morala ustreči. Da so slovenski demokrati glasovali za to, to ie ni nobena posebna zasluga, temveč to e bila njihova prokleta dolžnot. Odločujočo besedo so pa itak imeli Srbi in če si sedaj demokrati lastijo zasluge, se šopirijo kot araka s pavjim perjem. Demokrati nekdaj liberalci niso nikdar resno upoštevali učiteljstva. Primerov je več kot dovolj. Navedimo danes le enega. Ko je zbor stropnikov narodne napredne stranke postavil 2a kandidata kot reprezentanta naprednega učiteljstva g. Ltjko Jelenca, so iberalni mogotci zoper voljo zaupni- novo vstopiti v te razrede liceja, so vrš V pondeljek, 19. sept od 8.-9. Gojenke prš nesejo s seboj zadnje Izpričevalo ln krsta list Sprejemni Izpiti za te gojenke so sept ob 8. zjutrgj. Gojenka, ki so bile že m zavodu, se lavljo v torek, dne 20. sept o< 9.—11. dopoldne z zadnjim Izprlčevalom Vpisovanje In pouk za lice) In za obe gina nazljl se vrši V poslopju »Mladike-, Šubičeva ulica. Mestna ženska realna in ret real« na gimnazija. S šolskim L 1921/22 se otvort Se III. raz. realne In VIL razr. ref. realuf gimnazije. Vpisovanje za nanovo vi še gojenke v L—UH. ln V,—VIL razr vrši v pondeljek, 19. sep. od 9.—ji. S boj prinesti je zadnje izpričevalo In I list. Sprejemni Izpit za golenks za L ras«* red in morebitni sprejemni Izpit za gojenka višjih razredov jo v torek, 20. sept ob 81 zjutraj. Oojenke, Id so bile ie na zavodu' se lavljo 20. sept od 9.—11. s svojim sad< njim izprlčevalom. Ponavljalni In dodatni izpiti za licej ln za obe gimnaziji se vrli v torek. 20. sept ob 8. zjutraj. Vpisnina M prispevek za učila znašata za gojenke Uceja ln gimnazije K 20. Otvoritvena služb* ** licejsko ljudsko šolo, za licej In gimnazija! le v sredo, 21. sept v nunski cerkvi ob % Obvezna je sa vso gojenke. Pouk se pričat na liceju In gimnazijah v polnem obseg« « četrtek, 22. sept ob 8. zJutraL Licejski tfw govski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na dan 29. sept Gospodinjska šola. Rok g« vpisovanja je določen na dan 30. sept Podrobnejša navodila za oba zadnja oddelka zavoda ie sledijo. Oojenkam In staršem polaga ravnateljstvo na srce, da se točno drže predpisanih rokov, kajti pozneje se ne sprejme gojenk pod nobenhn pogojem več. — Pričetek Šolskega leta 1921/22 na kr. L drž. gimnaziji, realni gimnaziji (Poljanska cesta) In velik! realki v Ljubljani. Pri- - 1 1 1 1 .,.11 ,u u.i-uiia— Michšl Zevačo: »NOSTRADAMUS." »Henri bo vladal!« je dehnila Katarina. »Vladal bo. Toda pazite na drugi del odgovora, ki vsebuje strašno prerokbo ... Njegovo življenje zadene ob menihovo jeklo!« »Ah, kaj neki!« je goreče vzkliknila kraljica. »Varovala ga bom jaz! Bodite prepričani, gospod, Katarinin sin bo živel dolgo in mirno, brez bolečine in strahu pred jeklom!« Nastopila je minuta molčanja. Nostradamus je meril Katarino z žarečimi očmi. »Evo orodja moje osvete!« je mislil sam pri sebi. »Dajmo, prepričajmo se, do katere meje zločinstva se je zmožna spustiti duša te ženske.., Gospa,« je povzel na glas, »prerokba o vašem sinu Henriju bo nepopolna, ako ne vprašava usode, kakšna bodočnost se obeta bratoma, ki sta pred njim določena za presto-lonasledstvo.« Katarina je vztrepetala. »Vzet! hočem besede, ki šfc jih Izrekli nazadnje: .Katarinin sin bo Uvel dolgo in mirno, brez bolečine in strahu pred jeklom/ (Notradanms je j$l pisati). «Ta beseda toaate U towc coščlni, kakor jih Je izrekla kraljica) sedemdeset črk, ki jih zapišem v tale krog, sleherno ž njeno številko od 1 do 70. Zdaj poiščem njih melatezo. ln glejte, gospa, odgovor se vsiljuje sam ob sebi, če le pogledam na ma-glški krog.« Tako govoreč je Nostradamusi zapisal na pergamen sledeče besede In jih pomolil Katarini: »Kakor mlada, Franc in Karel dvojna skrb. Nil dolgd. Umreti v cvetu življenja.**) V naravni nezar.pnostt je Katarina sama primerila črke svojih lastnih besed in metateze. ki jo je bil, mag napravil po njih. In vztrepetala je. Vse črke odgovora, niti ene več ali manj, so stale tud! v njenih bc-sodcih« »Vaša sinova Franc ln Karel,« je resnobno povzel Nostradamus, »sta vam potemtakem predmet skrbi. Usoda pravi, da Jim ne dolguJote ničesar; to Je, da se smatrate napram njima odvezano materinske ljubezni. Bodite mirni, gospa; saj vidite, da umrete mlada ln napravita prostor sinu vašega srcat« Prezima ironija teh besed je udarila Katarino kakor bič. Zlovešča luč j&JI laka ii fc je žarela v pogledu, s katerim Je pomerila Nostradama. »Čarodej,« je siknila, »vedeževalec, mag, sili magarl sam peklenski car! Ne drzni se posezati v skrlv* nostl mojega srcat« Nostradamus je skomignil t rameni; in kakor bi rekel nekaj povsem naravnega. Je izustil strašne, usodne t)csodc * »Ako hočete, da kcristlm vašim »načrtom, Je treba veodar>, da zvem Ime moža, ki Je bil vaš ljubimec...« »Moj ljubimec!« je zamrmrala Katarina in prebledela kakor smrt. »Da; Franc In Karel sta kraljeva sinova, otroka neljubljenega moža. Henri pa, ki ga ebožavate, Je sin tistega, Id ste ga ljubili Gospa, treba Je, da poveste ime tega človeka..,« Novol Novol Helena. Povest Marije KVnetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8. »Oh,« je zastokala Katarina, kakor bi se ji vrtilo v glavi, »kdo vam je izdal to skrivnost?« »Ta moč!« je prostodušno dejal Nostradamus, položlvši prst na simbolno rožo, ki mu je visela okrog vratu in se bleščala na njegovih prsih. »Ta moč!...« Jo zamrmrala kraljica vsa prepadena. »Dajte, gospa, prihranite ml trud, ki bi ga imel z iskanjem 1...« »Nikdar!« j* viknila Katarina. »In vendar je neizogibno potreba,« je vztrajal Nostradamus nekam osorno. »Madame, povejte ime moža, ki je bil vaš ljubimec!« »Kraljico žalite!« je zaječala Katarina v gnevu poslednjega oi -a. »Nikakor ne. Rešiti jo hočem. Ime, gospa! Povejte ml ga!« »Njegovo ime!« je zaliropela Katarina. »Ne, mag!... Ime!... Ukaži svoji sili, naj ti ga razodene!...« Izzivalno je pokazala na znamenje Rožnega Križa. »Dobro,« je mirno dejal Nostradamus, »povprašam jo! Gospa, iskal in našel bom to ime v besedah, ki ste jih pravkar izrekli!...« In vpričo drhteče Katarine, ki pa vzlic prejšnjima dvema izkušnjama ni mogla prav. verjeti, je narisal krog in zapisal okoli njega črke, za* popadene v (francoskem) besedili! stavka: »Njegovo imel Ne, mag!.., trne!... Ukaži svoji sili, naj tl ga razodene/« Par minut je Nostradamus strmel v ta krog. Nato se je nasmehnil tako čndno, da je kraljica vztrepetala, in je izprth govoril: »Evo odgovora, gospa! A hkrati z imenom — evo usode Henrijev*«* očeta!... Ndte, madame,« je dodal in zapisal par besedi, »čitajte ln pri* merjajte, pa boste našli popolno me* tatezo tega, kar ste rekli.« Katarina je željno zgrabila pet« garaen in Čitala: »Otrokovemu očetu je ime Monfr gomery. Njegovo kopje, dar Kata* rine, razvozla kraljevo usodo.* »Montgomery!« je zamrmrala kraljica vsa poražena. »To ni moja trditev, nego trdite« tajne sile.« A Katarina že ni več mislila ne to, da je njena strašna skrivnost odkrita. Duh ji je drevenel nad besedami, ki jih je Čitala z divjo goreft« nostjo vedno iznova, lzkušaje ugenltf njih točni zmisel: > »Njegovo kopje, dar. Katarini: razvozla kraljevo usodo...« rr>«n* —s Java učencev za I. ražred v nedeljo 11. septembra 1921 od 10. do 11. ure; onih za II.—Vlil. oz. II.—VII. razred, ki prihajajo z drugih zavodov, v ponedeljek 12. septembra 1921 od 8.—12. ure v ravn. pisarni. Zglasiti se le v spremstvu starišev oz. njih namestnikov ter prinesti s seboj zadnje letno Izpričevalo (šolsko naznanilo) in kritni list. Sprejemna preizkušnja za I. razred prične v pondeijek 12. septembra točno ob 8. uri; ona za II.—VIII. odn. II.—VII. razred v torek 13. septembra 1921. Ponavljalni in dodatni Izpiti se vrše 12. In 13. septembra 1921. Vpisovanje učencev, ki so že doslel obiskovali zavod, ter na novo sprejetih v sredo 14. septembra 1921 po sv. maši ▼ razredih v katere spadajo. V sredo 14. aeptembra 1921 ob 8. url sv. maša. V četrtek 15. septembra 1921 točno ob 8. url prične redni pouk. Natančnejša določila o pričetku šolskega leta so objavljena na aradnl deski v aull. — 111. skup. Jugoslav, lek. društva. V dnevih od 7.—10. septembra t 1. se vrši v Ljubljani III. skup lugoslav. lek. društva V Ljubljani s sledečim sporedom: 7. septembra: Ob 11128 sprejem došllh gostov na flavnem kolodvoru. Ob 17. pred posvetovanj« referentov za zdravniški red v Narodnem domu. Ob 21. pozdravni večer v veliki dvorani Narodenga doma. 8. septembra: Ob P. do 11. otvoritev občneea zbora Jugo-alav. lek. društva v veliki dvo i ant narodne gt doma. Za dame: ob 10. sestanek pred Narodnim domom. Ob 15. do 17. nadaljevanje občnega zbora, oziroma pričetek predavanj o »Tuberkuloza v Jucoslavljl«. Ob II.: Čajanka v Kazini. 9. septembra Od 9. do 12. nadaljevanje predavan). Za dame: ob 10. sestanek pred narodnim muzejem in obisk muzeja. Od 15. do IT.: kot dopoldan. Ob 15. zborovanje blagajniških zdravnikov za Slovenijo v Mali dvoranL Ob 17.: obisk velikega semnja. 10. septembra: Od 8. do 10.30 nadaljevanje In zaključek predavanj. Ob 12. skupni Izlet na Bled in Bohinj In Rog. Slatino. Občnega zbora in drugih prireditev M moralo udeležiti le člani Jugoslav. lek. društva, oziroma zdravniki, ki so člani ko- Cga pokrajinskega zdravniškega društva so plačali predpisani prispevek 30 din. Vsak udeležnlk Ima pravico do polovične ▼ožnje na vseh progah državne In Južne feleznlce za osebne in brzpvlake (razven brzovlak Maribor - Ljubljana) za enkratno ▼ožnjo v Ljubljano In nazaj v dnevih od 5. do 14. septembra, če se Izkaže pri blagajni Oziroma železniškem osobju z v ta natri..-n Isdanlml legitimacijami, ki so se razposlala Priglašenim udeležnikom. Polovične vožnje So dovoljene tudi za projektirane Izlete. Nujno priporočamo vsem udeležnikom, da Pridejo v Liubljano 7. t. m. le brzovlakom, ki pride ob 11.28 in z osebnim vlakom, ki pride ob 15. url na glavni kolodvor, kjer St bo vršil sprejem. Na kolodvoru bodo čakali automoblli in vozovi, s katerimi se od-premljo došll gosti v svoja stanovanja. Stanovanjski odsek bo posloval na glavnem kolodvoru 7. pop. In 8. dop. Vsem udeležnkom se prlporpča, da se tako! po prihodu v Ljubljano zglasijo v tukajšnji pisarni v Narobnem domu, kjer dobijo znake In legitimacijo ter vse druge Informacije, U se tičejo zborovanja. Prireditveni odsek. — ie v Škofji Loki vpokoieni gimnazijski profesor g. Ant. Hladnik, ki je služboval nad 30 let na gimnaziji v Osjeku. v Domžalah Je umrl mnogolet. župan Mate Janežeč, star 78 let. B!ag Jima spomini , 7 Vmori, v Gorjancih se ponavljajo zadnje čase in ljudstvo je upravičeno zelo 55« « ?o* ^ zadnjih 14 dneh so se zgodili 3 slučaji, dva roparska umora in en u‘i.£u, 1°.pa Je’ so se ^vršili vedno Ia J ,hlJe cestarjev, zadnji umor komaj 20 do 30 korakov od hiše. Ko Je padel strel, so prihetli ljudje iz gozda in našli umorjenca še živega, a oropanega In kmalu na to Izdihnil. Povedati ni mogel ničesar več. Cestarjevo dekle Je sedelo na pragu hiše, a Je rekla, da ni videla nikogar. Oblast naj Strogo preišče Gorjance in poskrbi za varnost prebivalstva in potnikov. r„Raz“°- ^ Konju pri Litiji Je pogorel posetniku Francetu Kotar skedenj s hlevom ta drvarnico. Poleg Je tega Je zgorel tudi svinjak last sosede Terezije Kocejeve. »koda znaša 250.000 K, zavarovalnina pa t, K- — Pri čupanju žime Je poškodoval »troj levo rqko fantu Maksu Trtniku iz Hrepove ulice. Oddali so ga v deželno Doinico. — Raz visoko naloženega senene-I* ^°f,a ,ie Padel posestnikov sin Janez Brodnik Iz KompoIJa. Dobil Je težke pogodb* na glavi. — Pri sekanju drv se Je nninfi n, er°«n*020 pastir Perd- Oražem iz deželno bolnico?*** ~ °ba S° pripe,)a11 v x M°ri,ka. Nezakonska mati, hči ko-«2f„nJaneza, Pflffur]a Pfi Sv. Jakobu Je zadavila svoje nezakonsko dete In truplo zakopa a. Na sled so ji prišli vsled neke 'ml16! Zločin je priznala, po- tnim«, t nezakonskim Mm^Lčičem0"* Ljubljana* «4^1s? s cvetltičnIh°dnehVI,reh|l|n hoteIe sodelo',ati pri cvetličnih dneh Ljublj. prost, gas In reš društva, da se zglasijo danes od 4 do 5 ure popoldne In v soboto od 10. do 11 ure do poldne v pisarni LJ. prost, ms ii V™ trtov^se^p^osljo°daVrMar11 V posestnlk' M » .(Biki d»„.UMrjVd,|“ stične stranke, ki je s tem svojim posetom y resnici vzpodbudil članstvo. Istega večor* J« zrasla blagajna za 120 K, za kar se darovalcem najiskrenejše zahvaljujemo Moralni uspeh sestanka tudi ni slab, uloge za »Velejo« dr. Novačana so se razdelile sklepi tega sestanka bodo gotovo dali članstvu veselje do nadaljnega dela. Prva vaja za »Velejo« bo v petek 2. septembra. Igralci točni! Tudi drug? se vabi. Pridite vsi, ki imate moč, žrtvovati sebe vzgoji naroda. — Režiser. “= Promenadni koncert godbe ZJZ. Ker w ®,e_%,vKusta t. L nameravani koncert goabe ZJZ radi nepričakovanih ovir ni mogel vršiti, se Isti vrši v nedeljo, dne 4. t. m. od 11. do pol 13. ure pred tlvoljsklm gradom. — Nova stanovr.ija. Puvodom vselitve * nova poslopja .Ndranske banke (23- stanovanj,. Mubljanske kreditne banke (24 stanovanj) in Južne železnice (9 stanovanj) postaro v starih hišah razpoložljivih 10 rodbinskih <-;ir>anj (3 s 3 sobami, 1 z 2 sobama, 6 i 1 s.-: ’ In pritiklinami) In sicer po uslužbencih Jačrr ske banke 5, Ljubljanske kreditne Danke Q in Južne Železnice 2 stanovanja. V 40 stanovanj v novih hišah pridejo uslužbenci, ki so bili dosedaj brez stanovanja, 6 stanovanj pa Je Ljubljanska kreditna banka oddala neuslužbencetn, ker pridejo 3 višji uradniki v bančno palačo, ostali pa so samci in ne potrebujejo rodbinskega stanovanja. Stanovanja, ki so postala prosta v starih hišah so po stanovanjskem sosvetu že oddana. — Drž. stanovanjski urad. = Lepa družbp. Počitnice gredo h koncu ln letoviščarji se vračajo v mesta. Vrnil se je tudi v Ljubljano g. Avgust Praprotnik, bivši ravnatelj Jadranske banke. Preživet Je na Gorenjskem par tednov polnih zabav in veselja. Na Bledu Ima 2 vili, obilo prijateljev in še več prijateljic ga Je obiskovalo, da so veseljačili. Praprotnikov avtomobil Je švigal po lepi Gorenjski ter prevažal vesele družbe. Zdaj Je frčal s Praprotnikom in njegovimi prijateljicami In prijatelji, zdaj s tro-peresno deteljico: Praprotnik, dr. 2erlav, dr. Baltič in vsakdo, ki je videl to veseljačenje, Je dejal: Lepa družba! «= Koncert priredi restavracija pri Lozarju, Sv. Jakoba trg 8 vsaki dan za časa ljubljanskega velesejma. Godba salonski orkester. Vstopnina prosta. Začetek ob 18. urL Točijo se Izvrstna bizeljska, ljutomerska, dolenjska ln dalmatinska vina. Za obilen obisk se priporoča Justina Poženel, restav-raterka. = Zadruga pekov in kolačnikov v LJub-liani naznanja članom, da Je pokrajinska uprava dovolila za čas velesejma t. j. od 3. do 12. septembra t. 1. Izdelovanje kruha In drugega peciva ob vsakem času. Načelnik. = Neverjetna predrznost. Popolnoma Zanesljivi gospod z dežele nam piše: Te dni sem vstopil v prodajalno čevljev neke debele »gospodične* v Prešernovi ulici, da zamenjam sandale za 8 letno deklico, ki sem jih pred 3 dnevi ravnotam kupil za 220 K (1) pa so čez 2 dni popolnoma razpadli. Zahteval sem samo, da mi d4 druge z nekoliko zmernejšo ceno. V grozno slabi slovenščini ml Je ta »gospodična«, ki se v 20. letih, kar Je v Ljubljani, ni potrudila, da bi znala naš jezik, rekla: »Sandalen so dobri, Ubrigens stehe ich auf wlndische Kunden nlcht an!« Torej, zapomnimo sl to! = Našel st le pasji ovratnik št 219. Dobi se ga v upravi Usta. Maribor. Izredni obinl zbor Ima »Klub napr. slov. akademikov v Celju« v soboto 3. sept. ob 11. uri dopoldne v klubovl sobi v Narodnem domu. , Klub napr. slov. akademikov v Celju priredi od 12. sept t 1. naprej vrsto stalnih predavani v risalnlci me5čanske šole v Celju, vedno ob pondeljkih ob pol 8. url zvečer. Predavanja bodo poljudno-znanstvena in po možnosti Vedno nazorna. Prvo predavanje bo 12. sept. Informativni sestanek, tičoč se teh predavanj, se vrši Jutri v soboto 3. sept. ob 8. uri zvečer v čitalnici v Nar. domu. Udeležijo se ga naj gg. predavatelji, zastopniki časopisja, celj. kulturnih društev, delavstva itd. Ljubljanskega velikega semnja se udeleži celjsko obrtništvo skupno dne 8. septembra, Novo p od let je. V Razlagovi ulici v Celju uredi neka češkoslovaška tvrdka veliko zalogo anlllnskih barv. Nadpregled invalidov se Je pričel s 1. septebrom po Savinjski dolini. Komisiji predseduje major Kolšek, dalje so v nlej tudi zastopani člani Invalidske organizacile. Zaprisega učiteljstva celjskega okraja novemu kralju Aleksandru se Je Izvršila v sredo 31. avgusta v Celju. Veita vsota denarja se Je našla v novi kavarni. Lastnik jo dobi na policiji. Umrla je v St. POltenn v Avstriji gospa Irma Mayer, ki Je bila dolga leta trnfikan-tinja na celjskem kolodvora. — V Gradcu le umrl tja izseljeni Celjan Wolfgang Lln-oauer. Pričetek šolskega leta 1921/22 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje bivših nčen-oev vadnice ter gojencev in gojenk letnikov v pondeijek, dne 12. septembra dopoldne. — Učenci, gojenci In gojenke, ki žele nanovo vstopiti na ta zavod, naj se zglase v pondeijek, dne 12. septembra, popoldne v ravnateljevi pisarni. — Pri sprejemu v I. letnik učiteljišča Imajo prednost oni gojenci, ki so izpolnili ob vstopu 15. leto ln ki so dovršili 4. razred gimnazije, realke ali meščanske šole. — Gojenke se bodo na tem zavodu sprejemale samo v III. in IV. letnik. — Bivši učenci, gojenci in gojenke zavoda naj pri-neso k vpisovanju zadnje šolsko Izpričevalo, nanovo vstopajoči pa krstni list ln zadnje šolsko Izpričevalo z odhodnico prejšnjega zavoda. — Ravnateljstvo. Imenovanje načelnika novega stanovanjskega urada se le konečno vendarle izvršila. Upati je, da se bo sedal vrnil red v stanovanjske zadeve. Fr. Selinšek je pri pogrebnih svečanostih v Beogradu zastopal mesto Maribor kot pristaš NSS, ne pa JSDS, kakor se je pomotoma poročalo. Zdravniki se ponovno opozarjalo na sejo odbora mariborskega zdravniškega društva, ki se vrši v petek, dne 2. t. m. ob 6. url popoldne v kolodvorski restavraciil na Pragerskem In na katero so vabljeni tudi tovariši sdravniki, ki niso člani odbora. Občinski mandat znanega komunlstlčne- §a voditelja Nahtigala, ki Je bil izvoljen v tudenclh na komunistično listo, Je sedaj razveljavljen. Dražitev Živil. Z današnjim dnem so presenetili mariborski trgovci svoj j odjemalce * novim povišanjem raznih živil. Tako Je mast v nekaj dneh poskočila od 52 na 62 kron, sladkor od 46 na 52 kron. Ravnotako se Je povišala cena tudi moki jn drugim živilom. Cena govejemu mesu je sicer na stojnicah oznažena z 16 K, teletina pa z 14 K za kilogram, vendar pa teletine sploh ni dobiti, goveje meso pa Je preko vseh uradnih predpisov po 22 K kilogram za vsakega, kdor se noče zadovoljiti s samimi kostmi. Ta »blagoslov« prihaja baje od povišanja najemnin za trgovske prostore, izvira pa tudi iz pričakovanja, nekoliko težjih življenjskih razmer, ki se nam obetajo za zimo. Najhujše je prizadet od naraščajoče draginje delavec In stalni nameščenec, ki nima nobenega sredstva na razpolago, da se ubrani špelfi’1 (!/ncmu navijanju cen. cunjo. Zakaj tudi ne, če se sami ob vsaki priliki vedno tako ponižujemo. Kavarnar Korže se preseli iz kavarne »Europa« v svojo lastno hišo na Vrazovem trgu, kjer bo prevzel kavarno g. Pihlerja. — Kavarnar Pihler prevzame kavarno »Europo«, Lastnik hiše kavarne »Europa« Je povišal najemnino lokalu od 4000 K na 24.000 K letno. Ta je gotovo vesel, da je minister dr. Kukovec izdal znano stanovanjsko naredbo! Kočllai ptujskega prošta Janez Novak Je povozil v Ljutomerski cesti 731etnega starčka Jakpba Umek. Vsled zadobljenih poškodb so ga morali prepeljati v bolnico. V kavami »Balkan« se vrši vsaki večer koncert damske glasbe »Zvezda« iz Zagreba. Vstop prost. V pijanosti je Jakob Lozlnšek Iz Vareje zabodel z nožem dvakrat v hrbet Antona Lozlnšeka od Istotam. Vsled težkih poškodb Je bil takoj prepeljan v ptujsko bolnico, ali kljub hitri zdravniški pomoči Je malo upanja, da bo okreval. Micka Kovačeva. Marij« Rotweln lz Majdina si je naročila v gostilni Strašil na Bregu 1 1 piva pol 1 vina, kosilo in 6 egiptovskih cigaret. Po končanem obedu Je zsrinila. V Celju Je pri enakem poslu imela smolo, ker jo je policija zasačila ln vtaknila v zapor. Da bi se Ji Jezik pokvaril je vlila Marija Osrlnec svoji tašči Uršuli v stekleničijo v kateri Je imela zdravila za želodec, neke vrste strupa, tako da je le ta nevarno' zbolela. — Med obema, ki sta živela v cnl In Isti hiši Je bil na dnevnem redu prepir. Da bi bil enkrat konec tega, JI Je hotela Jezik pokvariti. Sokolstvo. Sokol I. Radi krepkejšega razvoja namerava orkester Sokola I v Jeseni ln na zimo podvojiti svojo delavnost. Zato vabi vse brate In sokolske prijatelje, ki bi Imeli veselje in zmožnost pri orkestru, za pristop. Prijave Je nasloviti na br. tajnika A. Počivavnika (mestni magistrat knjigovodstvo). Dobrodošli vsi, ki čutite z nami in nam želite uspehov. Zdravo! Odbor. Llubljanski Sokol poživlja vse članstvo in naraščaj (iz. dece), da se udeleži zborovanja v počeščenje našega prvega Jugoslovanskega vladarja NJ. Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja. Zborovanje priredi skupno za vsa ljubljanska ln okoliška društva Ju-gosl. Sokol. Savez, v veliki dvojni Narod-niga doma. Obleka civilna z znakom. Šport in tiiristika. Nogometna tekma Grazer Amateursport-klub : llirila se vrši v nedeljo 4. i. m. ob 17. uri na prostoru Ilirije. Graški Amaterji, so lansko sezono že igrali v Ljubljani ln dosegli proti .Iliriji rezultate 3 : 2 ln 2 : 4. So prvorazredno moštvo Gradca, ki vžfva dober renome. Ilirija bo nastopila proti njim v isti postavi, v kateri je pretečeno nedeljo tako odlično Igrala proti Sarajevskim Amaterjem. — Boksanje. Pred nogometno tekmo Ilirija s Grazer Amateure priredita znamenita avstrijska boksarja Vrbančič In Ross na prostoru Ilirije boksarski match. Po velikanski pozornosti, ki Jo Je pravkar vzbujal match za prvenstvo sveta med Dempsevem in Carpentierom bo tudi nedeljski match za Ljubljano velika senzacija. Početek ob pol 17. uri. Člapi težko atletske sekcije H. Š. K. Croatle Iz Zagreba prirede dne 3„ 4. in 5. t m. v Narodnem domu ob pol 9. uri zvečer težko atletski nastop v francoskem borenju, dviganju težkih uteži, pokazivanju in tolmačenju ttluskulature ter parternl gimnastiki. Pri tem nastopu bo imelo občinstvo prvič priliko videti proporcljonalno razvite amaterske atlete, kako z lahkoto dvigajo uteži ter kako z veliko hitrostjo pri borenju stavljajo protivnlka v težke pozicije, ter se istim upirajo. Ob tej priliki bodo imeli ljubitelji športa ter drugo občinstvo lep sportskl užitek. •— Ker vlada med občinstvom za ta nastop veliko zanimanje, priporočamo, da sl vsakdo pravočasno nabavi vstopnice v predprodaji v trafiki Dolenc. Blagajna se odpre na dan nastopa ob pol 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Prednaznanilot Znani ljubljanski atlet g. Tone Zupan Iz Krakovega se udeleži rokoborbe s težkimi atleti Iz Zagreba v pondeijek ln prihodnje dni v Narodnem doinu. Prepričani smo, da odnese lavorjev venec. m Ptuj. V Ferkovem muzeju so bili do pred Kratkim na raznih Izkopinah še vsi napisi samo v nemščini. Sedaj, po dolgem času Je dal odbor napraviti nove tablice in se šopiri poleg slovenščine tudi nemščina. Nemci prej niso imeli ozira na prebivalstvo, ki je izključno slovensko, da bi Jim bili privoščili imena tudi v slovenščini, Slovenci za teh par nemčurjev pa hitro. Potem se še čudimo, da nas nobeden vrag nič vtč ne upošteva ln vsak t nami dela kakor, s kako Kolektivna umetnostna razstava slikarja S. Šantla ne bo, kakor je bilo prvotno javljeno v »Umetniški propagandi«, temveč v telovadnici' »Mladike« v Ljubljani. Odprta bo počenši v soboto, dne 3. septembra, vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 15. ure. Hrabroslav Volrič je bil nadarjen skladatelj. Skoda, da je tako mlad umrl. Njegove pesmi so se pevcem posebno priljubile^ »Zbora Slovan na dan in »Slovenski svet ti si kfasan» sta še danes povsod znšna. Edih njegovih najlepših zborov, katerega partituro je težko dobiti, pa jc ,Zvečer« na Fr. Levstikovo besedilo. Sedaj je izšel v Mali Pesmarici. Pevci bodo z veseljem segli po njem, ker je melo-dijozen, lahek za izvajanje in -ima vpleten e baritonski solo. Mala Pesmarica se naroča t Zvezni knjigarni v Ljubljani, na kongresnem trgu. Emil Adamičev moški zbor »fantovska« na besedilo Iva Peruzzija )e natisnjen v izdaji^Pet velikih pesmi«, ki jo je založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Skupna partitura stane 20 kron in se dobi pri društvu, ki razpošilja tudi posamezne lltogra* firane izvode. — »Fantovsko« bodo naši zbori pravtako radi pTepevili kot »Vasovalca«, »Bo|e pravde, Dr. Jenka, naSa državna himna se dob) za hioški zbor pri Glasbeni Matici v Ljubljani, priredba za mešani zbor je pa izšla v zadnjih številkah ►Pe\?ea« in »Cfct* kvenega glasbenika« in sicer s slovenskim besedilom. Umetnostna razstava bratov Kralj ostane odprta §e za časa'ljubljanskega velikega semnja. Koroško. Kožentavra. Florijan Gotola, p. d. Partl na Strugi, Je 65 let star. Odkar obstoji karavanška železnica, torej 14 let, Je dela! kot železniški delavec v popolno zadovoljstvo svojih predstojnikov na železniški postaji v Svetni vasi. Ko se le znana amerlkanska komisija dne 4. februarja I. 1919 z avtomobilom peljala mimo postaje, je med drugimi tudi delavca Gotolo vprašala po narodnostnih razmerah tod, oziroma kako daleč nazal sega ponemčevanje. Gotola le odgovoril, da je prebivalstvo tukaj popplnoma slovensko In da le‘tull nemški uradniki in učitelji silijo ljudstvo k nemškutarcnju. To resnično izpoved slovenskega delavca Je takoj Izvedel nemški postajenačelnlk Rominger. Hitro se Je spravil nad ubogega delavca, ga začel zmerjati in psovati z besedami: »Schuft, Verrilter, Rauberl« Takoj po plebiscitu pa so Gotolo odslovili Iz službe, katero je skozi 14 let vestno opravljal, vrgli so osivelega 65 let starega starčka na cesto, vzeli mu vsak zaslužek, vrhutega pa so mu še odrekli zajamčeno pravico do pokojnine, pač pa mu .hočejo vrniti v ničvredni avstrijski valuti vsoto, katero Je bil vplačal v pokoininski fond. Tako ravnajo Nemci s slovenskimi delavci, zraven pa kriče dan na dan, da se Nemcem v Jugoslaviji gode največje krivice. Smarjeta v Rožu. Dne 17. avgusta Je nastal Iz dosedaj neznanega vzroka na posestvu .p. d. pri Žavru požar, ki je v eni url uoepelil hišo ln vsa gospodarska posiopia. Škoda znaša več milijonov. Vsled pomanjkanja vode ni bilo mogoče ogenj gasiti. Prizadeta rodbina Sušnikova je zavedna slovenska obltelj. Borovlje. Mpnakovski pevci so priredili 15. avgusta propagandni izlet v Borovlje. Peli so pesem »Deutschland liber allesl« z melodijo prejšnje avstrijske cesarske himne. Zato so jih socljallstlčnl delavci izžvižgali; »Freie Stimmen« pa poročajo, da so bili bavarski pevci v Borovljah sijajno sprejeti Dvomimo, da se še kedaj povrnejo. V Celovcu so jih baje delavci tudi malo »našeškali«. Porota. Uboj na Črtancu v Vačah pri LUiJl. Dne 4j junija pod večer Je stopil v trgovino pri Crtancu neznan človek, fmel Je suknjič ogrnjen na eni rami, v roki pa |e nosil nahrbtnik. Tožil je, da je utrujen, žejen in lačen. Zamudil je v Trbovljah vlak in gre peš k svoji ženi, da Ji Izroči del tedenskega zaslužka. V trgovini so bili trgovec Črtane, tesar in kočar 36 letni France Korošec in Brvar Martin. V prodajalni je bila tudi 28 letna Joslpina Kristan. — Črtane Je dal tujcu kruha, navzoči so mu ponudili žganja In razplel se je med njimi kmalu živahen razgovor. V tem pogovoru sta dognala tujec In Korošec, da se gorata že od preje poznati. Tujec Je začel nastopati takoj nato jako osorno ln izzivalno In Je začel končno Korošca zmerjati. Korošec malo vinjen mu Je odgovarjal, končno pa je pristopil k njemu ln sicer na pomirljivo opazko tovariša Brvarja, češ, saj ta.tujec ni slab človek, ln mu dvignil klobuk. Nameraval je bržkotne ravno na pomirljivo tovariševo izjavo kako šaio — toda tujec je držal takrat že oster lovski nož v desnici skrit za hrbtom, ln padle so usodne besede — če sl upaš, pa vrzi klobuk na tla — Korošec klobuk Izpusti, v tistem hipu pa zavihti tujec nož in ga zasadi z vso silo Korošcu globoko v prsa. Korošec je omahnil, padel In na mestu umrl. Tujec, ubijalec pa je pobral klobuk, suknjo ln nahrbtnik In pobeg* niL Našli so ga končno skritega na neki njivi v pšenici. In ta tujec, morilec stoji danes pred porotniki in senatom. Obtoženec Je 26 letni oženjen rudar Martin Ravnihar v Trbovljah. Ravnihar se zagovarja s pijanostjo ln zmotenostjo duha. Obenem pa tudi trdi, da Je 2e od narave od otroških nog silno hude in nagi« Jeze. On trdi, da Korošca ni nikdar poznal in da sploh ni Imel ničesar ž njim opraviti, Priče opišejo dogodek malo drugače. Črtane izjavi, da je čul obtoženca Jasno, ko Je rekel, sedaj te poznam, tl sl tisti lump — ln Kristanova pa pove še toč-nele> da Je čula besede: tl boš še danes crknil. Tudi je opazila, da ima tujec nož za hrbtom in Je Korošca tudi posvarila. 2al Korošec tega svarila ni upošteval ln se še dalje pečal z nevarnim tujcem. Priča Brvar pa Je čul Korošca, ki Je rekel tujcu: Jaz tebe že več let poznam. Orožniški narednik Matko Kost ki Je obtoženca vjel, narti pa pove, da ni kazal nobenega kesa, da Je noč po uboju dobro spal In da je zjutraj, ko ga Je narednik vprašal, če mu ni žal, ker Je ubil človeka, obtoženec odgovoril: »Prmojdnš, danes ml ga dajte, ga tako nabrišem, da bo ve? črn. — Tl slep hudič.« Korošec Je bil namreč na eno oko slep. Zdravniška izvedenca sta potrdila, da Je nastopila smrt vsled smrtonosne rane zaradi Izkrvavitve. Korošec zapušča vdovo s 6 otroci, Izmed katerih Ima najmlajši 4 tedne, najstarejši pa 15 let — Korošec Je bil dobeT, priden človek in priljubljen kot šaljivec. Senat stavi porotnikom samo eno vprašanje glede krivde uboja. —• Zagovornik zahteva, da se stavi porotnikom dodatno vprašanje glede zmotenostl misli, da se ni zavedal dejanja in giede malomarnega uboja. Senat je to zahtevo zavrnil, ker podatki za ta vprašanja ne zadostujejo. —r Porotniki so vprašanje soglasno potrdili,, izmed teh dva glasova s pristavkom ta uporabo § 335. — Sodišče Je obsodilo Martina Ravniharja na 3 leta težke lete. Dan tatov. — Ukraden denar za zvonove. Mlad dečko, biVSi trgovski vajenec, se Je naveličal delati v trgovini. In šel Je po svetu iskat lažjega dela. Hodil je od Ptuja do Ljubljane, od Ljubljane do Leskovca pri Oorenilvasl, hodil Je od strica do strica, da sl pridobi In poišče priložnost pridobiti sl sredstev za veselo brezdelno življenje. Ludvik Kos se Je mudil nekaj dni pri stricu v Ljubljani, nato pa je šel v lepo Poljansko dolino, kjer je živel drugi stric, župni upravitelj v Leskovcu. Tam je dečko čul, da Je njegov stric župnik nabral med svojimi žup-ljanl že okoli 80.000 K za nove zvonove. In to Je bilo nekaj za njega. Zamislil sl je, kot Je povdarjal državni pravdnlk: »Zakaj bi zvonili drugi — svonll bom raje Jaz. — Kako priti do denarja? Čuvata ga stric Burnik In njegova Vestna-kuharica Ivttna Platiša. Odšel le Ludvik zopet v Uubjjano ln tam napravil svoj načrt. Cez -8 dni ga dobimo zopet pri župnjku Mateju .Kosu. Prosil Je strica, ce' lahko ostafie pri njemu kot gost, da počaka kedaj pokličejo v podčastniško Solo, kjer so ga že sprejeli, župnik stric mu j« to rade volje dovoHl ln tudi Kuharici ni Ml on neljub gost, ker se ji Je ponudil cflo za navadna opravila.V Supnilču, tako da Je 'ona lahko hodila na vrt. Seveda Je dečko Iskal le prilike, da pride do denarja Prr *el-Prlložn,os?! Je naSel revolver s šestimi streli. In že je dozorel v njegovi glavi drug načrt. Ustrelil bom strica, da sl prilastim ključe od blagajne v veži. pobral bom denar in hajd čez mejo. Karablnerji so dobri — meja je blizu — In ni ga zadržka. Sicor pa krone, osobito pa lire odpirajo tam vse meje. Ker pa še ni bil niti vojak, niti podčastnik, je šel najprej ?.a farovž in poskusil, če samokres res strelja. In streljal je in strele so čule razne priče. Ker pa si ni upal ustreliti strica doma, ga le zvabil v gozd, češ, da ga je prišel iskat neki žagar, da naj gre župuik k žagi, da se pomenita radi nekih smrek. Župnik, dasi precej neveren, ker je bil to Izreden slučaj, se ie vendar odločil, da gre v gozd in mladi nečak ga le prosil, če sine iti ž njim. In šla sta daleč v gozd do neke žage. Drvarja ni bilo. Župnik se Jt vsedel na skalo, vzel brevir ln bral pobožne molitve. Nečak pa je stal za njim In stiskal v roki samokres. Bil bi za tretjo neopaženo osebo to silno mučen položaj, 2uimik na skali, z brevirjem v roki. je stal na pragu življenja, ln skesal se je mladi nečak, zmagala je misel, da Je stric vendar dober človek, spravil je revolver In se vrnil k stricu. NI umoril strica, ni pa tudi opustil misli ukrasti zaklad za zvoriove. Posrečilo sa mu je priti do ključev od blagajne brez umora In odnesel Je 50.804 K 20 vin. In pa 884 lir 30 cent. Ker pa Je imel lepo priložnost. Je ukradel še kuharici 100 K, 95 lir, srebrno uro in žepni nož. Pobegnil Je preko meje v Cerkno. Toda že v prvi gostilni ga je dohitela .roka okradenih župljanov. Župnik le poslal za njim vaške detektive In ti so ga pod pretnjo, da ga izroče karablncrjem odpeljali v župnišče. Vzeli so mu denar in vse, kar je pokradel In ga Izročili orožnikom. Dečko le pri obravnavi vse priznal. 0:>soien je bil zaradi tatvine na poldruao lelo težke ječe. Obsodbo Je sprejel ln voljno odSel v zapore. Rop v Flprljanskl ulici v Ljubllani. Dna 8. majnika se je vrnil iz večdnevnega potovanja spremljevalec vlakov, Martin Mlakar. Izmučen je sel v svojo domačo gostilno pri »Deteljici« v Florljanskl ulici 24, da se malo pokrepča. Pri tem, ko Je plačeval, pa je opazil kleparski pomočnik JuliJ Derganc, da ima Mlakar v listnici precej denarja. Dergancu so bile hišne razmere dobro znane In načrt kako se polastiti Mlakarjevega denarja, |e bil brzo gotov. Mlakar spi v dvoriščni sobi — poleg njegove sobe pa le soba natakarice Ivanke Peternelove. ki je ločena od druge sobe samo z leseno steno. Derganc gre k natakarici Ivanki In Jo prav ljubko povabi, če ga hoče Imeti s sabo. Ona pravi: »Po-mlžkaval mi je in govoril, jaz pa sem mu s roko kazala — nel — Kljub temu pa Dbn gane ni obupal. Sel je proti volji natakarice Ivanke skrival v njeno sobo ln «• skril za vrata. Toda predno Je prišla Ivanka spat, so ga prepodIM In Derganc je pobegnil. Kliub temu pa ropar še ni odnehal od svojega načrta. Okoli polnoči Je začel zopet trkati Ivanki. Ker ga pa ta ni hotela Čuti, se je ujezil tako, da., je z zobmi škripal In vdrl v sobo Mlakarjevo, naravnost skozi nje« gova vrata. Prižgal Je užlgallce In začel ropali. Med tem se oglasi v sosedni sobi preplašena Ivanka In glasno kliče MlakarJ«. Ta se v globokem spanju obrne, zdrami la zakliče: »Kdo pa Je?« V tem hipu pa Je udaril ropar Mlakarja po glavi t neko topo stvarjo, tako, da ije omahnil nezavesten po postelji in pobegnil. Zasačili so ga In danea pred poroto prizna, da Je vdrl v Mlakarievo sobo in da mu ni bilo za Ivanko, ki sploh ni Imela z njim nobenega razmerja, pač pa za Mlakarjevo denarnico. Prizna, da Je vzel listnico, denarnico, uro, verižico in nož In da je udaril Mlakarja, ko se Je prebudil. Zanika samo, da Je ukradel 1800 K, marveč trdi, da je vzel samo 200 K. Senat Je stavil porotnikom samo dve glavni vprašanji in sicer radi ropa ln radi lahke telesne poškodb* Porotniki so potrdili prvo vprašanje soglasno, drugo pa z U glasovi. JuliJ Derganc J4 bil obsojen na dve leti težke Ječe In mora; povrniti M. Mlakarju še 1640 K. Preiskoval* ni zapor se mu všteje v kazen. Tržaški svedrovci v Ljubllani. — Vlom pri Schwab-Bizjaku. Snočl se Je vrSIla za« nlmiva obravnava proti tržaškim vlomllcenl in tatovom Jakobu Turkotu, Francu Uršnlk« In Mariji SvagelJ radi vloma v trgovino Schwab-Blz]ak, kjer Je ukradla ta tatlnsk« deteljica za 80.000 kron manufakturneg« blaga. Poročilo o poteku obravnave priobčimo radi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. — Obsodba: Jakob Turko 3 leta. Franc Uršnlk 5 let ln Marija SvagelJ poldrugo leto težke Ječe. — Po prestani if»rw| se vsi Izženo Iz naše kraljevine. Poslano/ V Trbovljah se širijo govorica, (la' Ml na dan pogreba NJ. Veličanstva kralja Petra v gostilni gospe Ane Berger tamkaj nahajajoči se gostje počeli nepatrljotIČna dejanja s tem. da so na ta dan v večernih urah uprizorili neke sramotilne obrede v zasmeh In žaljenje Njega Veličanstva. Ker sem bil ob tem času tudi v tej gostilni, ugotavljam resnici na ljubo, da so te govorice izmišljene In popolnoma neresnična! ln se to lahko tudi po drugih pričah doženfl, Trbovlje, 30. avgusta 1921. Kot Mirk*. Poslano.* Ker se v Trbovljah Sirijo razne govt rlce, da so ob priliki pogreba Njega Ve( , čanstva Kralja Petra v moji gostilni gosttt počeli razna žalliva dejanja, opozarjam, dal bodem proti vsakemu, ki bo lažnjlve bi neresnične govorice o tem razširjal, sodnijskd postopala. Trbovlje, 30. avgusta 1921. Ana Berger, gostilničarka, * Za »Poslano« odgovarja nrednlitvo U v okviru zakona. Kferatljin Proda se: . , NOQAV.CE j *n mo'ke, kvačkanec. sukanec, »Moderc« Jtd Je dobiti najceneje v veletrgovini Osvald Dobelc, Ljubljana. Sv. J.tko-ba trg 9. 1817, TRŽAŠKI BIČEVNIK* Iz prave koprive In razni biči vedno na rz-log. Osvald Dobelc, veletrgovina, Ljubljana« Sv. Jakoba trg. 9. 1810 VIŠJI ŠTABNI ČASTNIK domačin išče primerno mesečno sobo. Ponudbe na agenturo Hinko Levar Ljubljana. ANDREJ GABRŠČEK, LASTNIK »GORIŠKE TIS:'ARNE* ITD. Iz Oorice zdaj na Dunaju, šef * .Jugoslovanske blagovne poslovnlce« d. z o. z. I. Blu-menstockgasse 5. I. nadstropje se priporoča rojakom za vsako kupčijsko potrebo, bančno transakcijo itd. na Dunaju. Veliko rojakov se obrača nanj, ali največ za zasebne usluge posr.edovanje za vse mogoče slučaje — ali mnogi rojaki bi storili sebi in njemu dobro, ko bi mu zaupali tudi trgovske posle pri prodaji ali nakupu. Kdorkoli torej hoče te prodati v Avstrijo, na Češko In Poljsko, v Nemčijo itd-, obrnite se nanj s točno ponudbo; Istotako, ako hočete v Avstriji kaj kupiti bodisi za hišo ali za trgovino. Za one, ki ga poiščejo na zasebnem stanovanju, naznanja, da se preseli s 1. oktobrom z predmestja v I. okraj, Jakober-gasse 4.1. nadstropje, telefon št. 9350 (poleg Stuben-Rlnge). Tekom vzorčnega sejma hotelu Ho)zwarth, Marlahicifstrasse 156, Kupi se: SUHE GOBE. LANENO SEME In druge deželne pridelke plača najbolje Sover in Komp.. Ljubljana, VVolfova ulica 12. 1754 I ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */< PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom. se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlštvo lista. 1613 PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-URADNIK išče službo kot skladiščnik, sluga, vratar, oskrbnik ali kaj uodobnega. Cenjene ponudbe prosim pod št 1808 na upravo lista. ABSOLVENT MAHROVE TRGOVSKE SOLE z večletno prakso išče primerne službe, v kakem večjem kraju Jugoslavije, .'enveritu-elno gre tudi na defcelo. Nastop lahko takoj. Ponudb* na J, R. 100 poštno ležeče, Litija. , 1796 PRIPOROČA SE ateU« za črkoslikaistvo Filip Prtetou et Bricelj, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. (Hotel MallO. J Razno: REZANJE DRV z motorno 4« 10 ter dobavo drv vsaKo množino 4piuvlJeoo na dom priporoča Lud. lUriič, Ahactjeva cesta 10, tramvajska post Sv. P*tra cerkev. 1812 se priporoča sestanke v Jugoslovanskem eno tramvajsko postojanko nad Gurtlom, kier je hrana izborna in so cene zmerne. 1803 CVETLIČNE DEKORACIJE paviljonov »Ljubljanskega semnja« sprejema In izvršuje v vsakem obsegu Anton Fe-rant, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev teg 3. 1790 DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI, prevzema po svojih članih prevažanj# pohtštv* z vozom za prevažanje pohištva, prevoz la oprem, glasovirjev, železnih blagajn in vea v to po-ročje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1887 ZAMENJAM STANOVANJE obstoječe iz 2 sob in 1 kuhinje v Celju za temu odgovarjajoče v Ljubljani. Več se poizve pri Antonu Knezu, tiskarna Hrovatin, Wolfova ul., Ljubljana. ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 : POSESTVO (JO oralov 'veliko r. vsemi potrebnimi go-spodarskiml poslopji in delnim inventarjem In živino vred za ceno 60.000 dinarjev. Polenila daje Jakob Gradišnik vic. Skorpion Sv. Duh nad Selnici ob Dravi. Železniška postaja St. Lovrenc na Pohorju. 1806 KOMPLETNE SP Al NICE tal drugo razno pohištvo dobite najceneje v ■ovozačeti trgovini. Ivan Andlovič, mlzai!, Gosposvetska 'cesta 13. pritličje št 38. 1776. I I POSESTVO ! I Satrt ure od žel. postaje, farne cerkve, šole tal pošte na ravnini v najlepši občini v Ko-Cavju v Starlcerkvi, se proda iz proste roke ki po ugodni ceni. Isto se lahko z žetvijo, iivino in z vsemi pritiklinami takoj prevzame in .meri 28 oralov. Gozdi so polni INI in le 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše. Les črn in bukov. Hiša, klet In hlev so zidani In pokriti z opeko. Vse v najboljšem stanju. Več se poizve pri posestniku Fran-Mtu Oodetu v Kobler Jeh 28, Kočevje. Cena JBOjOOO dinarjev. 1778 IZVE2BAN ORGANIST išče službo, po možnosti s stanovanjem In pritiklinami. J* v svoji stroki docela tzvež-ban ter obenem dober pevo- to zborovodja. Cen}, ponudbe na naslbv St Slmen. org. Bučkovcl p. Mala NedeUa pri Ljutomeru. 1816 VEC MIZARJEV sprejme tvrdka Mat Perko, splošno mizarstvo, Zgornja Slika, Celovška cesta 121. Upravni svei efektne loterije Ob. počitnicah se naši šolarčki najlepše zabavajo z zabavno In poučno knjižico s slikami Pred nakupom naj sl vsakdo ogleda veliko 3U?Mr jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, čevljarsk. orodja, rinčic in zapon za Čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. v Novem mestu Novo I Novo I Moji zapiski z Dunaja Spisal: Emil Stefanovič Novol Gena Z In V»d. Novol razglaša, da so bile dne 20. avgusta t L izžrebane sledeče številka Na nje odpadajoči dobitki so poleg označeni: ' , ' " . v . . •• • * : • V*. \ . j. . ' r • . - ’.f • : • Naj večja izbiral Nlzkt centi HA VELIKO IN MALOM Vedno velika Ubira v»eh »ret bombaža, sukanca« kvalkanca, nogavic« s« dame In go oda, ter galanterije na debalo, Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. Številka žreba Številka žreba Številka žreba Dobitek Dobitek Številka žreba Dobitek Dobitek 58.093 59.679 gotovini Večja množina odpadkov 64.993 76.095 itovini se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje* v upravi lista. 38.640 70.961 za fino perilo se pod zelo ugO& nlmi pogoji takoj sprejmejo. »Triglav*1 MiMlca pila, Poljanski nuli t gotovini 52.794 83.213 59.627 Prvovrstna papirna trgovina ter trgovina s pisalnimi in risalnimi * potrebščinami. z oglasno In časopisno odpravo, kompletno opremljena, • polnim blagovnim skladiščem, 50 let obstoječa, v sredini ve* likega mesta v Sloveniji, z velikim krogom odjemalcev, velike Izložbe In skladišča, Je radi odstopltve posestnika od trgovine takoj naprodaj. Dopise pod ” »Erstklasslge Paplerhandlung« na g. direktorja Schwarza, Internacionalna časopisna pisarna, Zagreb, Dlca 21. 90.497 efektih a efektih k 93.647 95.116 55.094 efektih a 134.404 188.291 173.834 177.948 144.508 efektih k BI PALME 1 122.553 efektih & 132.065 168.Q86 54.281 Krasne palme priporočam v svrho dekoracij prostorov na Ljubljanskem velikem semnju. jfihtor Hopsiha, Ljubljana. Kongresni trg Sten. 3. 193$ 10 155.988 156.001 196.886 164.965 175.233 sprejme takoj: Lekarna pri POMAGAJ*. Celje 176.271 24.450 efektih & efektih l 30.383 185.612 j 32.832 naznanja, da )e otvorfl odvetniško pisarno v Ljubljani Bethovnova ulica št. 10. (poleg Kranjske hranilnice), 29.869 36.092 198.081 42.015 182.454 | 57.819 47.679 199.645 |- --------------------------------- 1 ' ■ ■■ ' ..... 'ii' ' i ■wmii' ■ „ , Ostale izžrebane številke 2 dobički k 40, 20, in 10 K ao razvidni is žrebnega seznama, katerega se dobi pri upravnem svetu efektne loterije v Novem meetu, ako *e vpoilje sanj en dinar. Iiq4adevanje oziroma oddaja efektov še prične 5. septembra t L ih traja 4o vštetega 4. oktobra t L pri JbCeatni hranilnici*' v Novem mestu tistemu, ki doprineae izvirne od upravnega sveta vldlrane srečke. la poitno poiUjatev pripadajočega efekta je treba;,Splačati oziroma vposlati poštnino in atroike za vojn ine. Vil dobitki, kateri ute kakorSnegakoll vzroka ne dilgnejo do vštetega 4. oktobra 1 L 4r IS ur% tapadafr v fcorlet zgradbi ^SOKOLSKEGA DOMA“ v Novem mestu. ; r Odgovorni urednik: Dominik CeU*, jMj&fr InaiSfill »mpira »,hMPOslaytia* Karol Preis-a, v Mariboru, se je preselila v Gosposko ulico St. 20. Pirhanova hiša velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. Ceniki na razpolago I Na dabelol Eksport! Na drobno I Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Stran ’4. .JUGu£LaVijam Ž. septembra 192T._______________________________________________________________________________________________ 207. 5fev.