Kranj, torek 27. januarja 1987 3MGLA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA *• 6 T GORENJSKO Naložbe dajejo manj, kot obljubljajo načrti Jjteotovljeno je, da večina organizacij leta 1985 ni losegla z investicijskim programom načrtovala obsega proizvodnje. Razlogov je več, najpomembnejše pa so zamude in prepočasno prila-e razmeram Polet jim je dala telefonija Takrat, pred dvema letoma, so vse opravili sami z blizu deset tisoč prostovoljnimi delovnimi urami. Zdaj se nameravajo z vsemi močmi zavzeti za trgovino in igrišče. lanje je razvoj ali Sola ne bo dekla fosilnega gospodarstva poljana, 23. januarja — Današnjo, devet ur trajajočo razpravo na 6. seji centralnega komi-Ja Zveze komunistov Slovenije o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter nalogah komuni-o> V ?.r* tem Je Milan Kučan, predsednik predsedstva centralnega komiteja, v sklepni besedi Ptoak P°*em'^no' a tut*J izjemno plodno. Odgovorila je na vrsto dilem, ki spremljajo l50^Drazbo našega šolstva, in dala jasna izhodišča za oblikovanje enotnega koncepta dela ^unistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. Hoko fiost na srce, njihova enot- ne„ i?r* prenovi šole in družbe-stei °dnosa ^° nJe doslej ni ble-mžl zato tudi rezultati niso bam- * s pričakovanji in potreti' .družbe. Prav neenotnost °2ir s^°di ugledu komunistov in s°tmav Partije. Zato so sklepi tije al'šča, sprejeti na današ-Hi ]\plenumu- preizkus enotno-sku^-!-bo na izpitu že ob bližnji tiK v inski razpravi o rezulta- jSolske reforme. ^redZe ^'^lavc, izvršni sekretar tfcin /dstva centra'neRa komi-tll^ ,Ks> je v uvodni razpravi str, im dejal, da je eden od razlogov za zastoje, in nedoslednosti v do- bnih ?nPot.i !«ji raž ProoDruzt)i vzgoje in izo- s,. prepočasno spremi-našega združenega dela zlasti gospodarstva ter družbenih razmer, v katerih deluje. Za velik njegov del je značilna neperspektivna sestava proizvodnje, zastarela tehnologija in organizacija dela, nerazviti samoupravni odnosi ter nizka izobrazbena in kvalifikacijska struktura; kar 42,4 odstotka delavcev je brez kakršnekoli strokovne izobrazbe in le 5,8 odstotka delavcev z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. S takšnim gospodarstvom in njegovimi nizkimi razvojnimi ambicijami ne moremo narediti preobrata iz ekstenzivnega v intenzivni razvoj, takšno gospodarstvo ne potrebuje znanja in inovativnosti in zato teži h konservativnosti, ki se uveljavlja v dosedanji preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Od tod izhajajo zahteve, da mora vzgojno-izobraževalna dejav- Clnki vlaganj v zasebno kmetijstvo Neizpolnjene obljube bH3rani> 26. januarja — Ljubljanska banka — Temeljna SJJrf Gorenjske je ocenila gospodarske učinke gradenj in *Us!|V h'cvov» nakupa kmetijskih strojev in drugih naložb v od i° kmetijstvo, za katere je 461 kmetom na Gorenjskem sku * prek hranilno-kreditnih služb v letih 1983 in 1984 stie,!n°. H9 milijonov dinarjev posojila. Ugotovila je, da inve-^bftHt l)roKr"m' obljubljajo višjo »proizvodnjo« in oddajo j*M*klh presežkov, kot jo potem na kmetijah dosegajo. dve , krn(,''.l Od skupno 276, ki so dobile posojilo 1083, lota, je fi0(j. 0,1 kasneje sklenilo s kmetijskimi zadrugami letne po-koUxf ° Prodaji tržnih presežkov za več kot polovico manjše pa . ,ne, kot predvideva investicijski program; le .'!4 kmetov •l^to'k oddati zadrugam več mleka, mesa, krompirja in ^°dnK metijskih pridelkov, kot so se obvezali v programu i ,,'/,'itaii veljajo tudi za kmetije, ki so dobile posojilo ^vzh U ^ *e ^u^° nizkega povprečja najbolj odstopajo s^žb > "runi'n() kreditna služba za Gorenjsko ter podobne drjjgj6 v blejskem gozdnem gospodarstvu in bohinjski za- ^ne* u1<5 kmotiJ (°d 27°) J° 1( la 1985 v co,oli izpolnilo pogodili* Veznosl>- medtem ko jih !5<) ni niti polovično. Najslabše nost usposabljati ljudi za obstoječo sestavo proizvodnje, za obstoječo družbo in tehnično delitev dela ter za obstoječe proizvodne in družbenopolitične odnose. Prav tej zaostalosti so se v razpravi glasno uprli tudi mladi, ki so dejali, da šola ne sme postati dekla fosilnega gospodarstva. Učenci nočejo biti več dobro izolirane shrambe, v katere učitelji trpajo vse iz učnih načrtov, za domiselnost, ustvarjalnost, logičnost pa ni prostora. Kvantiteto je treba zamenjati s kvaliteto, ne preštevati znanja s številom ur posameznega predmeta. Mladi želijo šolo, ki jim"bo dala več uporabnega znanja, jih naučila učiti se, raziskovati, tekmovati, ki jim bo dala programe in učbenike, ki bodo res plod temeljitega strokovnega raziskovalnega dela. Zavzeli so se tudi za ponovno uveljavitev klasične gimnazije, za več denarja za delo z nadarjenimi učenci. Razprava, v kateri je sodelovalo kar 41 ljudi, je opozorila na to, da v srednjih šolah skoraj ni več dobrih učiteljev. Ne toliko zaradi osebnih dohodkov kot ne ugleda v družbi, zaradi številnih vsebinskih nepravilnosti, ki jih je prinesla ravno reforma, mreža šol, nenazadnje tudi zato, ker učitelj v svojem poklicu ne vidi možnosti za napredovanje in ker nima pogojev za raziskovalno delo. H. Jelovčan 'Uničevali sprejete (in zapisane) cilje kmetje, k '",;,,'>li! O-Slri 0 V n,ammo kreditni službi za Gorenjsko ter v gozd h rjO?0-SP°darstvu Kranj in v kmetijskih zadrugah Žiri, Skof- Z leto >n Tržif 128 krm>tov (°d 27(J) ic< lota 1985 v primerjavi ^^n*11 *)roi c*-l(> zmanjšalo oddajo tržnih presežkov, in sicer ^odstotkov 'I,., ."''ke razlike |^\J^n^° oddujo tržnih presežkov so predvsem posledica za- ined obljubami investicijskega programa in lh na J"1 Un'snu'ovan ju naložb, spremenjenih razmer na trgu l^kmetiji, prestrogih zahtev v posojilnih pogodbah in ne-**sebn n'J°v- Tveganje je, vsaj kar zadeva učinke naložb v sftj jaT? kmetijstvo, kar precejšnje. To pa ne velja za posojila, kmet i«, redno ur,,«".„i„ '•je redno vračajo. C Zaplotnik Stane Dolanc v jeseniški Železarni Včeraj je obiskal jeseniško Železarno Stane Dolanc, ki si je najprej ogledal gradbišče nove jeklarne na Beli. Poskusno bo začela obratovati 16. januarja, slovesno otvoritev pu prodvi devajo za letošnji maj. Gost se je pogovarjal še s predstavniki jeseniške Železarne. Tabla za izpovedovanje, vegetarijanska hrana in še kaj Da ne bi pisal le o zanemarjeni blejski avtobusni postaji in njenem popisanem in porisanem stranišču, grem še v Okarino, gostišče na Riklijevi cesti... stran 6 Mislil sem, da je Tržič čisto blizu Še enkrat o fantiču, ki so ga smučarski vaditelji po končanem tečaju pozabili na Ljubelju. — Učitelji pravijo, da je ušel iz avtobusa, otrok pa trdi, da v avtobusu sploh ni bil. stran 7 Zimska idila s praznimi posteljami Na Krvavcu je minuli teden smučalo povprečno tri tisoč smučarjev na dan, v Kranjski gori štiri tisoč, velika gneča je bila na Zatrniku in tudi v drugih gorenjskih smučarskih središčih. Šolarji imajo namreč počitnice, snega je dovolj, vreme je ugodno in tudi cene smučarskih kart niso tolikšna ovira, da si šolarji (in njihovi starši) ne bi privoščili vsaj nekaj dni zimskih užitkov na snegu. Cena dnevne smučarske karte za Krvavec, Kranjsko goro in Vogel je 4000 dinarjev, za druga smučišča še manj (najmanj, 2800 dinarjev, za Stari vrh, Soriško planino in Zelenico), vendar je smučarjev, ki plačajo p_olne cene kart, le malo. Letos so veliko kart, več kot kdaj-koli doslej, pokupile sindikalne organizacije. Organizirane skupine in tečajniki imajo popuste, žičničarji pa so prodajali karte po nižjih cenah tudi na smučarskih sejmih v Kranju, Ljubljani in drugod. Tudi letos smo ob podražitvi smučarskih kart zagnali vik in krik, češ da bodo smučišča zaradi visokih cen slabo obiskana in na pol prazna, vendar sta predprodaja smučarskih kart in zdaj še gneča pred sedežni-cami in vlečnicami potrdili, da smo se Slovenci prej pripravljeni odreči zrezku na krožniku in novi obleki kot nekajdnevnim smučarskim užitkom. Besede, da smo Slovenci smučarski narod, le niso povsem iz trte zvite. To dokazujejo tudi naši smučarji, ki z uspehi posredno spodbujajo zdravo 'športno rekreacijo na smučeh. Slabše se piše hotelirjem in zasebnim oddajalcem turističnih sob. V Bohinju je bilo minuli teden zasedenih le 50 od skupno 250 ležišč pri zasebnikih, v Zlatorogu je bilo prostih okrog 90 postelj, v Bellevueju 80,prav toliko v hotelu in depandansi Pod Voglom, v kranjskogorskih hotelih dvesto in v blejskih polovica. Povsod zatrjujejo, da se bo stanje bistveno popravilo že ta teden, pa vendarle: časi, ko so (premožnejši) delavci iz drugih republik trumoma oblegali naša smučarska središča in njihove hotele, minevajo., V zadnjem desetletju so namreč »zrasla« sodobna smučarska središča tudi v Bosni, v Srbiji, na Hrvaškem, kjer so tedenski »paketi« zaradi (nižje) splošne življenjske ravni tudi za polovico cenejši, kot, na primer, v Kranjski gori, v Bohinju ali na Bledu. CZ 1 t "k Varnost in nevarnost Prejšnji ponedeljek sta se v Kranju z ogljikovim monoksidom zastrupila otroka, stara tri in pet let. Mami je bila v službi, oče je odšel v mesto po opravkih, nenadzorovana otroka pa sta se igrala z vžigalicami... Mlada ljubljanska planinca, ki sta si zaželela turne smuke v idiličnem okolju med Komno in Sedmerimi triglavskimi jezeri, sta dočakala rešitelje v koči — na varnem in ob kar precejšnji zalogi hrane. Srečen konec — vse dobro, bi lahko dejali, pa vendarle: z neotlgovornim ravnanjem sta spravljala v nevarnost 51 gorskih reševalcev /. Gorenjske, ki so si v snežni ujmi in pred pretečimi plazovi utirali gaz tudi v več kot dva metra debeli snežni odeji. Trži.ški organizatorji smučarskega tečaja so prejšnji teden »pozabili« na Zelenici učenca tretjega razreda osnovne šole v Križah. Desetletni fantič se je peš odpravil z Ljubelja po magistralni cesti proti 17 kilometrov oddaljenemu Tržiču in je okrog pol sedmih /večer prijokal k svojemu dedku. Prireditelji tečaja sieer trdijo, da so storili vse, vendar je nesporno, da je krivda njihova. Ni naš namen, da bi trkali na vest ljudi, ki jim je že nesreča prizadejala dovolj gorja. Z opisanimi primeri želimo Opozorit] vse, ki z neoii-govornim in malomarnim ravnanjem izzivajo nesrečo in spravljajo v nevarnost sebe in druge. Od sreče do nesreče, od varnosti do nevarnosti je namreč le kratek korak. Kranj, 25. januarja — Kadetom Triglava iz Kranja uspelo — Na tridnevnih košarkarskih bojih v polfinalu letošnjega državnega prvenstva kadetov so bili domači iz kranjskega Triglava prvi. Uvrstili so se v finale, ki bo konec tedna v Čakovcu. Pod vodstvom trenerja Martina Gorenca in pomočnika Robija Žumra so si finale prislužili: Fučka, Horvat, Zakotnik, Prevodnik, Pezdič, Černe, Jolič, Šubic, Mihajlovič, Kastigar, Jeras, Pintar. Več o košarki na športni strani. (D. H.) — Foto: F. Perdan Padel tudi Kitzbiihel Kitzbuhel, 25. januarja — Izredno zahtevno slalomišče v Kitzbuhlu je bila zadnja trdnjava Bojana Križaja, ki je še ni zrušil z zmago. To mu je uspelo v nedeljo, ko si je pred množico gledalcev med vsemi najboljšimi svetovnimi slalomisti prismučal prvo mesto in s tem tudi povečal število točk v slalom-skem svetovnem pokalu. Manj sreče sta imela Rok Petrovič in Grega Benedik, saj nista končala druge vožnje. Po zmagi je Bojan Križaj dejal: »Zmaga mi je bil veliki cilj.« _ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Imenitne novice smo dobili tudi s svetovnega pokala smučarskih skakalcev. Na 70-metrski skakalnici v Sap-poru je bil Miran Tepeš drugi, Primož Ulaga pa šesti. Še večji uspeh so dosegli skakalci na 120-metrski skakalnici. Primož Ulaga je z novim rekordom skakalnice (121 m) zasedel prvo mesto, Miran Tepeš je bil drugi, Janez Debelak sedmi in Matjaž Debelak deveti. Prvič se je zgodilo, da so bili Jugoslovani prvi in drugi in da imamo kar štiri skakalce, ki so dobili točke v svetovnem pokalu. D. H. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK. 27. JANUARJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Pouk naj bo dvojezičen Slovenci na Koroškem so se odločili, da s protestnimi akcijami opozorijo širšo, ne le koroške, temveč tudi avstrijsko javnost na položaj, v katerem je njihovo šolstvo. Odločno nameravajo braniti z zakonom zajamčene pravice, hkrati pa opozoriti na stisko, v katero jih sili napovedana sprememba na področju dvojezičnega šolstva. Že lansko jesen sta osrednji organizaciji s posebnim pismom opozorili pristojne na Koroškem in na Avstrijskem. A ni bilo odgovora, zato so v Celovcu pripravili protestni shod, na katerem sta spregovorila predsednika osrednjih organizacij Matevž Grilc in Feliks Weiser. Med drugim sta opozorila, da se morajo Slovenci udeležiti demonstracije, ki jo pripravljajo za 31. januar na Dunaju. Sprememba ustave Predlog, da naj bi se lotili spremembe ustave SFRJ, temelji na ocenah in stališčih 11. in 12. kongresa ZKJ ter na drugih dokumentih, cilj predlaganih sprememb pa je, omogočiti hitrejši razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, upoštevanje ekonomskih zakonitosti in enotnega jugoslovanskega trga, smotrno delovanje ustanov sistema ter uveljavlja- nje ustavnega položaja in vloge delavskega razreda. O spremembah v naši ustavi je razpravljalo predsedstvo SFRJ in se strinjalo, da so spremembe nujne. Pobude med drugim tudi zaostrujejo odgovornost za upravljanje in uporabo družbenih sredstev in učinkovitejše zavarovanje družbene lastnine. Enotna uporaba zastav narodnosti Jugoslavije Zastave narodnosti Jugoslavije bodo morale vsebovati simbol neodvisnosti SFRJ, izobesili pa jih bodo lahko le hkrati z jugoslovansko in republiško zastavo. Simbol neodvisnost: Jugoslavije na zastavah narodnosti naj bi bila z zlatom obrobljena jugoslovanska zastava v zgornjem levem kotu, ki naj bi zavzemala četr-.tino zastave narodnosti. Hkrati so predvideli tudi alternativno možnost, ki določa, naj bo simbol neodvisnosti SFRJ rdeča peterokraka zvezda. Narodnosti bodo na območju države lahko uporabljale samo eno zastavo, kakšna pa bo, bodo določili v zvezni konferenci SZDLJ. Zastavo narodnosti je po zakonu mogoče izobesiti tudi ob zasebnih in družinskih slavjih. Skrunjenje zastave narodnosti je kaznivo dejanje, za katerega je lahko storilec obsojen na tri oziroma šest mesecev zapora. Okno v svet naj bo čisto Kranj — Na kabelsko televizojo bi morali gledati kot na pomemben korak v razvijanju informacijskega sistema. Marsikje pa je zdaj to le privlačna novost, ki buri željo in zvedavost za več programi, pri posameznikih pa morda celo, da se dokažejo na področju, ki je včasih še najbližji njihovemu konjičku. Pa tudi slednjega, konjička namreč, ne bi smeli obsojati. Navsezadnje so vsi primeri — čeprav zgolj približne kabelske televizije pri nas — vendarle malo bolj odprli domače okno v svet. Marsikje so do včeraj videli le en program ali pa še tistega slabo. S skupinskimi antenami vidijo danes več. O pravi kabelski televiziji, ki dejansko tudi obogati in nudi možnosti za boljši informacijski sistem, pa je še težko govoriti. Vendar je prav ta pred vrati in marsikje je korak do nje kratek in možen. Škoda bi bilo, da bi tam, kjer se je zdaj lotevajo ali pa šele razmišljajo o njej, naleteli na težave, ker bi se, recimo, zadeve napačno lotili. Saj poznamo tisti pregovor: Po bitki je lahko biti pameten. Tistim, ki se že ukvarjajo s kabelsko televizijo ali pa šele razmišljajo o njej, pa že lahko ponudimo zgleden primer. V Medvodah so se najprej dogovorili v družbenopolitičnih organizacijah in akcija je zdaj del programa socialistične zveze. Tako zastavljeno akcijo je podprlo združeno delo, sodeluje pa tudi tisti del že uveljavljenega informacijskega sistema, ki mu pravimo pošta. Nekaj podobnega, predvsem organizacijsko in družbenopolitično dogovorjeno, se zdaj lotevajo na Mlaki v krajevni skupnosti Kokrica. Ožja izvedba in zamisel krajanov je že prerasla v širšo v celotni kraje vni skupnosti oziroma v vseh naseljih v njej. Tudi ta zamisel je zdaj program socialistične zveze. Pripravljenost posameznih področij, da se sami lotevajo kabolske televizije, bi morali ocenjevati tudi s stališča prednosti. Še lep čas namreč najbrž ne bomo imeli možnosti in moči, da bi se na širšem področju lotili izvedbe te kvalitete informacijskega sistema. Več manjših pa bomo čez čas lahko povezali. To pa je tudi prednost, na katero je treba računati in se v socialistični zvezi o njej dogovarjati in usklajevati. Zelo nerodno bi bilo, če bi začeli čez čas ugotavljati, da to okno v svet ni najbolj čisto. A. Zalar [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej /.da. (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja I oka. kronika), Jože Koš-njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1»87 je 4.500 din_ Sindikat o organiziranosti združenega dela na Gorenjskem Ukinjanje tozdov je tudi popravljanje napak Škofja Loka, 22. januarja — »Življenje je pokazalo, da se ne smemo trdno oprijemati starih modelov organiziranosti v združenem delu. Kriza zahteva učinkovitejše organizacije. Sindikat organizacija Intertradeja, ker bi s tem hotel postal zaprtega tipa. Pozvali so begunjski bo v teni podpiral vse pobude, ki bodo omogočile več samoupra- Elan, da po letu drugačne or-vljanja in bodo delavca postavile v položaj gospodarja,« je na če- ganiziranosti oceni pozitivne trtkovi seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko in negativne učinke spre-dejal predsednik sveta Brane Iskra. memb. V občini poskušajo _ _.___združiti tri tozde zdravstva v enega, vendar jim to zaradi lo-kalističnih teženj in nerešenega vprašanja, kdo bo direktor, ne uspe. Problem so tudi organizacije, Jelplast, na primer, ki so se kot tozdi priključile delovnim organizacijam; zdaj pa nezadovoljne razmišljajo o odceptivi in osamosvojitvi. V kranjski občini sta tozde ukinila Gorenjski tisk in Crei-na, Obrtno podjetje Cerklje in Vodovod Kranj sta se priključila Komunalnemu obrtnemu in gradbenemu podjetju, Kokra je združila tozda Globus in Detajl, Samopostrežna restavracija se je vključila v Živilin tozd Gostinstvo, Engineering se je združil v sozd Astra, spremembe so bile tudi v Ki-bernetiki, KŽK Gorenjske in v Gorenjski kmetijski zadrugi. C. Zaplotnik Miha Rauter, predsednik kranjskega sindikalnega sveta: »Več organizacij združenega dela z zdajšnjimi spremembami popravlja napake, ki smo jih storili v politiki, ko smo tudi brez tehtne presoje podpirali ustanavljanje tozdov.« V Tržiču sta dve delovni organizaciji, Peko in Bombažna predilnica in tkalnica, ki še imata tozde. V Zlitu so se lani na ponovljenem referendumu v tozdu Zaga dokončno odločili za enovito delovno organizacijo. Letos pričakujejo spremembe še v organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti in v Gozdnem gospodarstvu. V škofjeloški občini so lani začeli postopke za organizacijske spremembe oziroma za ukinjanje temeljnih organizacij v šestih delovnih kolektivih. Na štirih referendumih so se odločili za drugačno organiziranost, na dveh so glasovali proti spremembam. V Alplesu so zmanjšali število tozdov s sedem na tri. V Alpetourovi delovni organizaciji Promet so že pripravili predlog drugačne organiziranosti, vendar so ga kasneje zaradi nekaterih pomanjkljivosti umaknili. V Jelovici so ukinili tri tozde in skupne službe in so od novega Sandi Bartol, predsednik škofjeloškega sindikalnega sveta: »V vseh delovnih kolektivih, razen v Iskri in deloma v Jelovici, so bili pobudniki sprememb vodilni in strokovni delavci. Elaborati premalo natančno opredeljujejo organiziranost družbenopolitičnih organizacij in delegatskega sistema ter odgovornost tistih, ki spremembe predlagajo. leta dalje enovita delovna organizacija. V LTH je bil izid referenduma negativen, precej sprememb pa je bilo v Iskri —Široka potrošnja. Na Jesenicah so lani v Železarni zmanjšali število tozdov z 21 na šest, s čimer so tehnološko zaokrožili obrate in odpravili navidezni dohodek. Kot je bilo rečeno na seji, so v Železarni snovali spremembe v povezavi z republiškimi organi, občinski sindikalni svet pa so vključili v aktivnosti šele potem, ko je bila nova organiziranost že določena. Pred spremembami so opredelili gospodarske učinke združitve tozdov, ne pa tudi nove organiziranosti sindikata in povezovanja med samoupravnimi skupinami. V radovljiški občini ne podpirajo pobude, da bi hotel Grajski dvor postal temeljna Administriranje se povečuje Združeno delo pa riši in piši... Kranj, 26. januarja — Ustanove, zavodi in skupnosti si izmišljajo svoje šifrante poklicev, ker se med seboj ne znajo ali nočejo dogovoriti in poenostaviti, v združenem delu pa imajo veliko administrativnega dela Danes seja občinskega sindikalnega sveta Tržič, 27. januarja — Danes ob 12. uri se bo v Tržiču sestal na letnem sestanku občinski svet, ki bo obravnaval oceno letnih članskih sestankov osnovnih organizacij in konferenc; razpravljal o delu občinskega sveta in njegovih organov v letu 1986 ter obravnaval statutarni sklep občinske organizacije ter poslovnika o delu občinskega sveta in njegovih organov. D. D. Poslej tudi »kmetijski« delegati Jesenice, 26. januarja — Po novem zakonu morajo tudi v jeseniški občini do konca marca ustanoviti samoupravno interesno skupnost za preskrbo. O tem bodo razpravljali v delovnih organizacijah in po krajevnih skupnostih in tako bodo poslej tudi o programih in sredstvih za kmetijstvo odločali delegati v skupščinskih delegatskih klopeh. V samoupravno interesno skupnost za preskrbo se združujejo sedanji sklad za intervencije v kmetijstvo, sklad za blagovne rezerve in organizirana tržna proizvodnja, denar se zbira po prispevni stopnji 0,8 odstotka od kosmatega osebnega dohodka. Vsaj do zdaj so programe na področju kmetijstva dosledno uresničevali, sredstva so racionalno porabili, kar dokazujejo višji tržni viški in modernizacija kmetijstva. Nihče ne trdi, da ne bo tako tudi poslej, ko ustanavljajo samoupra- * vno interesno skupnost za kmetijstvo, vendar se kljub uveljavljanju samoupravnih delegatskih interesov v kmetijstvu v jeseniški občini bojijo prevelike administracije in birokracije.»Papirnata« vojna se je v pripravah na ustanovitev že začela, vprašanje pa je tudi, kako sklepčne in strokovne bodo delegatske klopi, ko bodo morale odločati o namenski porabi sredstev za kmetijstvo. Vsaj v nekaterih drugih samoupravnih interesnih skupnostih delegati ne kažejo kaj velikega zanimanja, da bi se udele zevali sej, in navdiha, da bi tvorno sodelovali pri odločitvah. D. S Na vsa usta govorimo o racionalizaciji, poenostavitvi in zmanjšani administraciji, a se, žal, administriranje povečuje, papirji kopičijo, zahteve o še večji papirnati in nesmiselni vojni pa ne pojenjujejo. V velikih delovnih organizacijah, na primer v kranjski Planiki, opozarjajo na obilico dodatnega dela, ki z novim letom prihaja na mizo administratork. V predpisane obrazce morajo vpisovati šifre poklicev: za evidenco in nadzor skupnosti pokojninskega zavarovanja, za statistiko, za SKD. A kaj, ko za vse ne veljajo enake štirimestne ali trimestne šifre posameznih poklicev! Šifre so zelo različne, tudi besedni opisi niso več zadosti. I.ahko si predstavljamo, koliko časa porabijo štiri admini-stratorke, da popišejo vse obrazce za 4.500 zaposlenih v kranjski Planiki! Potrpele bi, tako kot molče trpijo v drugih večjih delovnih organizacijah, <»• jim ne bi prihajale na mi/o nove zahteve in nove zapovedi o šifrant-skih poklicih — kajpak vedno drugačne. Ustanove, zavodi in skupnosti se ne /naju dogovoriti in ne poenotiti, vse breme sloni na združenem delu. Ker je kazalo, da se stvar ne bo poenostavila, prej še izdatno 'zakomplicirala', niso mogli več molčati in so zahtevali, naj vendarle nehajo obremenjevati združeno delo. V dobi računalništva postaja že neresno, da se povečuje količina podatkov, ki jih zahtevajo z različnimi šifranti. A so dobili odgovor: naj se dvigne združeno delo. Združeno delo samo ne more ničesar napraviti, če se ustanovam, ki zahtevajo takšno dodatno delo, ne zdi vredno, da bi sploh razmišljale o poenostavitvi. V teh razmerah pa je najbrž prava utopija že predlog, da bi bilo še najbolj smotrno, če bi se 'dogradila' enotna matična številka občana. Združeno delo naj torej piše in riše kot si je vsaka ustanova izmislila! Če so že vsi, in vsak po svoje, tako neutrudno inovativni, naj se združeno delo upre ali 'vzdigne' na drug način. Zahteva naj, da ustanove in skupnosti kar same 'šifrirajo' obrazce po svojih inovativnih šifrah, združeno de lo pa naj uporablja le zakonsko predpisani štirimestni šifrant poklicev, in nič več. I). Sedej Priprave na sejem gozdarstva in kmetijstva Gozdarji, tokrat pozabite na monopol Kranj, januarja — Organizacijski odbor sejma gozdarstva h1 kmetijstva, ki bo od 10. do 20. aprila letos, je na zadnji seji ugotovil, da vse poteka po programu. I^e gozdarji se ne morejo »ogreti« za prireditev. Seja CK ZKS Rekli so Vladka Jan, srednja šola družboslovno-jezikovne usmeritve v Škof ji loki »Plenum centralnega komiteja ZKS o idejnopolitičnih vidikih preobrazbe vzgoje in izobraževanja je dokazal, kako aktualna s tako imenovana 'šolska' vprašanja. Učenec in učitelj nočeta biti več objekta. Učitelj — komunist želi v najsodobneje opremljeni šoli z najsodobnejšimi metodami in z res človeško žlahtnimi pedagoškimi prijemi, grajenimi brez prisile, skupaj z učencem sodelovati. To ni lahko in ni poceni. Če bo družba sprejela ta izziv, ne le za danes, za potrebe tehnološko zaostalega gospodarstva, ampak za jutri, za gospodarstvo, katerega človeško novo vizijo bo treba teoretično še domisliti, bo- mo imagovalci, suer bodo poraženci. Kakšen socializem želimo doseči, kako osvobojen človek želim biti, je odvisno tudi od programa in vzdušja v šoli.« »Šestindvajseta sejemska prireditev gozdarstva in kmetijstva od 10. do 20. aprila v Kranju mora biti. Ne smemo dovoliti, da bi bila to nekakšna tretjerazredna prireditev, marveč mora biti na taki ravni, da bo spodbujala in podkrepila s primeri dogovorjene razvojne programe pri nas.« To so na seji organizacijskega odbora v Kranju nekajkrat poudarjali, predvsem v zvezi z gozdarskim delom sejma. Medtem ko se kmetijci, lovci in še nekateri, ki so se že vključili v program prireditev, pripravljajo po dogovoru, se pri gozdarjih ne premakne. Slišati je bilo celo mnenje, du je takšna prireditev za gozdarje bolj breme kot pa obveznost in cilj za napredek. Ne glede na lo, da danes gozdarji lahko vse še sveže prodajo, njihova odsotnost na sejmu ne bi bila opravičljiva. »Čas je, gozdarji, d.t tokrat pozabite na mono pol, ki ga imate, in tudi sami prispevate k tistemu delu pro grama, ki je bil v republiki do- Davčni pogled govorjen in sprejet,« je poU1 ril eden od članov odbora., In res je tako. Tudi trgovi^ ki bo na sejmu sodelova j najbrž ne more računati *\ velike dobičke. Vendar h1? *! nje ne gre. In tega se zave Pa ne le predstavniki trgoV- ^ tudi lovci in drugi razstavljaj d*1 ter proizvajalci ugotavljajo. ^ je vsaka sejemska priredi1 ^ ^ po svoje vzgojna, predvsem V ^ priložnost, da predstavitve poleg svo) opozoriš tudi tisto, kar včasih ni prav, inri veš, kako bi moralo biti dr će- -it t1 Gozdarji bi morali opo/.o^jfr na pomen ohranjanja gozd0j. različnih zornih kotov. Mor.f bi se vključiti v prikazoval sodelovanja lovstva in goZ<» _ >ra(i H«' stva ter ohranjevanja nega ravnotežja. In menda, kot pravijo neka' zdaj lubadar za gozd bolj , varen kot umiranje gozdoV sploh, to ne more biti op',lV A lo za odsotnost in ugotoV^ da je sejem za gozdarje ™ breme kot korist. A. Žal>f Legalizirano šušmarstvo Bratko Škrlj, srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu: »Vse razprave o prenovi pro gramov srednjega usmerjenega izobraževanja na plenumu centralnega komiteja jasno kažejo na to, da je bila reforma premalo domišljena, saj so predlagatelji skoraj v celoti negirali, kar je bilo pozitivnega v prejšnjem vanjskih zadrugah, srednjem šolstvu, v zameno pa Stanovanjske zadruge so so ponudili programe, ki niso bi- nekaj let lastnice vseh stano-li ne pripravljalnica za študij na vanjskih hiš, ki jih gradijo čla-višjih in visokih šolah in ne šola, ni stanovanjske zadruge. Pri ki bi vzgajala dovolj usposobljen nakupu materiala jim ni treba kader za delo v proizvodnji plačati prometnega davka. Jesenice, 26. januarja — Ve mo, da imamo veliko šušmur-jev, pravijo tudi na jeseniški davčni upravi. Največji nesmisel, ki se pri tem pojavlja, je legalno šušmarstvo v stano Prav A se nihče ne vp1ra kaj je z vrednostjo dela, opravijo šušmurji pri vgra^jji tega matenal.i'' Te e\ ideM1'4 ; 1 In. isti ni nikjer, se Pr^jt da so hiše vredne le tolik0, likor je bil vreden materij posu ne Taka vrednost hiš je popolnoma . Dogaja se, da plačujejo la5 A ki .lil let starih hiš večji °ay kot tisti, ki so v novi hiši rje jX let... V' L J foREK, 27 JANUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®IMlSIoJJ©lESGLAS f^Peku so lani izdelali 4,5 milijona parov modne obutve to----- Zanje le tisti, ki dela kvalitetno ocenjujejo, da bodo leto 1986 končali slabše, kot so pričakovali, vendar je ;'° treba tudi za te rezultate veliko moči. Razni prispevki so »požrli« 4 do 5 odstopov več dohodka kot leta prej, negativno pa je vplival tudi nov sistem ekonomskih "losov s tujino. Prav zaradi njega bo Peko izgubil okrog 1,5 milijarde novih di- r^Šno je bilo lansko m? f ezko. Medtem ko se je naš Sram prejšnja leta boril le s 'lto°vnim trgom, je bil zadnje ^udi pod močnim udarom j^ćega trga, ki tudi zahteva Kvaliteto. Poleg tega pa je 1. ,UarJa 1986 začel veljati še no-evizni sistem, ki pa mu niso "i spremljajoči pogoji: izvoz ^Konvertibilno področje ni bil eZno dohodkovno motiviran ls° bile zagotovljene devize f^ravnavo računov v inozemna problem se je pojavil že cetku leta in na vse načine lja Se skušali lotiti gospodarje-j, ako, da bi te negativne vpli-I ar najbolj omilili. Zdaj oce-iJerrio, da to leto ne bo najbolj 0j.?.n°' vendar pa smo veliko ' v kvaliteto dela, kar se m 0 obrestovalo tudi v na- mih letih.« *«šni bodo rezultati? ijj an' smo izdelali 4 milijone L ls°č parov obutve s poudar- 0 aa kvaliteti in udobnosti, ki ton eva predvsem ameriški |ufc Proizvedli smo za 3 od-ye več kot leta 1985. Hoteli 1 J^č, a ni šlo. Produktivnost le za odstotek, kajti vse leto smo dajali poudarek kvaliteti. To je investicija, ki bo dajala rezultate tudi letos in v vseh naslednjih letih: boljša je priprava dela, ostrejša kontrola vhodnih materialov. Zahteve po kvaliteti bomo še zaostrovali.« Probleme smo imeli tudi z oskrbo z materiali, ker banka ni sproti plačevala računov, kljub temu da smo mi svoje naredili. Posledice nerednega plačevanja računov so neredne dobave, predvsem pa višje cene, saj je vanje vračunano tudi dobaviteljevo tveganje.« Zelo ste bili uspešni v izvozu »Za lani velja, da se je delno spremenila pot prodaje; zmanjšal se je izvoz na klirinško področje, za toliko pa se je povečala prodaja na domači trg. Leta 1985 se je namreč zavlačeval podpis meddržavne pogodbe z Sovjetsko zvezo. Podpisana je bila šele februarja in mi smo že izgubili dva dragocena meseca. Izvozili smo 55 odstotkov vse proizvodnje, to je 2 milijona 524 tisoč parov obutve, od tega je šlo 85 odstotkov ali 2 milijona 141 tisoč parov na konvertibilno področje, v Zahodno Evropo in v ZDA. To je 9,4 odstotka večji konvertibilni izvoz kot leta 1985. V skupni vrednosti pomeni to nekaj več kot 25 milijonov dolarjev celotnega izvoza, od tega 16,5 milijona dolarjev na konvertibilno področje. Ustvarili smo 3 milijone 289 tisoč dolarjev pozitivne razlike v menjavi s konvertibilnim področjem, za 57 odstotkov večjo kot leta 1985! Kljub taki pozitivni razliki je stanje neplačanih zapadlih računov pri LB TB Gorenjske in LB TB Zagreb 2 milijona 600 tisoč dolarjev, kar pomeni, da je bila plačana le polovica lanskega uvoza, čeprav je Peko zagotavljal dinarje. Določen izpad dohodka pa je pri nas še zato, ker so ti ukrepi v večjem obsegu delovali prav na področju dolarske menjave, kamor Peko usmerja skoraj polovico izvoza. In pa, kot sem že rekel, zaradi našega dogovora s kupci, da nam zagotavljajo surovine, smo bili ob izvozne stimulacije. Ocenjujemo, da smo zaradi nespodbudne ekonomske politike pri izvozu ugubili okrog 11,5 milijarde dinarjev (novih!). Ponudba obutve je tudi doma večja od povpraševanja. Vendar smo lani doma prodali 3 milijone 974 tisoč parov vseh vrst obutve, to je 5 odstotkov več kot leta 1985. Nekaj smo jo odkupili tudi od naših kooperantov. Kakšni so rezultati gospodarjenja v lanskem letu? »Dosegli bomo določeno realno povečanje dohodka, blizu podvojene številke iz leta 1985, s čimer pa še nismo zadovoljni, saj smo razmeroma skromni pri osebnih dohodkih. Ti so znašali 102.205 dinarjev v povprečju z celotnem Peku v vsem letu, Tržič oa je imel povprečne osebne dohodke 107.307 dinarjev. Že drugo leto se povečujejo obremenitve gospodarstva. Lani so se vseh vrst prispevki povečali za 4 do 5 odstotkov. Vse to vpliva na akumulacijo, ki bo realno manjša kot leta 1985. Sicer v pogojih, v katerih smo danes, to ni tako skrb zbujajoče, vendar bo manjša od tiste, ki jo potrebujemo za naš razvoj.« Pred Pekom so veliki načrti »Vsekakor moramo letos izboljšati učinke našega dela, kar naj bi se pokazalo s 3 —odstotno realno rastjo dohodka na zaposlenega. To je zahtevna naloga, a smo optimisti. Prepričani smo namreč, da bodo lanska posebna prizadevanja za kvaliteto dala letos še večje rezultate. Uspeli smo doseči višje cene v izvozu v ZDA in upamo tudi, da bomo letos uporabili tudi izvozne stimulacije. Največjega pomena pa je, da se kolektiv zaveda razmer, v kakršnih smo, in zato vsak dela še resneje in učinkoviteje. Ta prizadevanja so nujna, če hočemo zagotoviti razmere za gradnjo naše nove industrijske hale na Loki. Uresničitev tega projekta je nujna, če hočemo krivuljo našega razvoja šel bolj obrniti navzgor. Vam iz izvoza obutev tudi vračajo? »Nekaj primerov je bilo, vendar je vse vzel domači trg. Ne zaradi kvalitete, vračajo nam zaradi rokov dobave. Vzrok je neredna dobava, za katero je kriva neredno plačevanje računov tujim dobaviteljem. Če ne ujamemo rokov, blago kljub temu odpošljemo, potem pa se kupec odloča, ali bo blago vseeno vzel ali pa ga zavrnil. Velikokrat izsiljujejo tudi velike popuste. Manj škode je za Peko in jugoslovansko gospodarstvo, če ga vzamemo nazaj in prodamo doma, kot da bi tujim kupcem odobravali posebno nizke cene in si s tem slabšali položaj tudi za v bodoče.« Zdaj pripravljate veliko pošiljko za Sovjetsko zvezo. Gre za zahtevno obutev iz belega usnja, ki se je delavke kar boje. »Res je. Večina tega naročila je že poslana. Zaradi te obutve so prišli v Peko ruski strokovnjaki, ki pa pri teh izdelkih niso imeli nobenih pripomb. Nasprotno, še posebej pohvalili so našo kvaliteto.« D. Dolenc '^podarski učinki nekaterih končanih naložb na Gorenjskem založbe dajejo manj, kot obljubljajo ?ačrti Ej januarja — V Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske so ocenili gospodarske učinke osmih dokončnih naložb, za \\\'^ s° organizacije združenega dela dobile bančno posojilo leta 1984, ter učinke 14 naložb, pri katerih je banka pomagala s poso-JLrfSu od 1981. »lo 1983. leta. Ugotovili so, da večina organizacij v letu 1985 ni dosegla z investicijskim programom načrtovanega d s J»'a proi/vodnje. Razlogov za to je več, najpomembnješa pa sta: zamude, od nekaj mesecev do dveh let, pri dokončanju naložb P^tno prilaganje organizacij spremenljivim gospodarskim razmeram. 1M ]k I 17 Železnikov se je pred štirimi leti odločil za gradnjo skla *Pn?Snih ostankov, za kar mu je Temeljna banka Gorenjske v ti-\\.x *"J odobrila 19 milijonov dinarjev posojila. Naložba naj bi pri-Kla Ulni ze 'eta popolno neodvisnost od kurilnega olja, 'i i' 'radnja zaradi zamud pri izdelavi opreme kasnila za tri-iV, "ii...,.(VVj tak() cja j,. Alples predlani še vedno porabil za kurja TtLlr?n kurilnega olja. n'k Skofja Loka je dobil leta 1984 za gradnjo »bioagregata« T^Pr ' /a P'idobivanje toplotne in električne energije iz plina, ki B*Ba 8 'z D'atu v čistilni napravi) deset milijonov dinarjev ban-i^vj^^sojila. Naložba je bila izvedena v predvidenem roku in v *!• j„ Predračuna, vendar se vedno nima uporabnega dovoljenja, irMo • 'zdelati m namestiti še posebne varnostne naprave za '•flt.v.''-'i'»!•:•• i Min Tehnik je za prva leta po končani naložbi pred-'.^"i'Jj 1(',ni prihranek najmanj 410 tisoč kilovatnih ur električne !*r^Je in r>1 ton kurilnega olja. Rezultati so še vedno ugodni, saj P'-vo tovrstno napravo pri nas. Majhni in revni se selijo 0btin,i>St>'»iie, 26. januarja - Že več k( 8ftla1'Prizadevajo, da bi našli ustrezi ,s'""' " .......... kot deset let si v jeseniški . .UHUllttJU, uu u, u.n.v/no rešitev za mali Lesno Žftgg 0l'i.jski obrat na Zgornjem Plavžu. Nekdanja Čufarjeva Pros^n'^(lar ni zmogla nakupita vsaj nekaj modernih strojev, ^lft.0r' S(> taki, da v njih vzdržijo le najbolj trpežni delavci; v *'*elo1C>Un v'adata ropot in prah. Približno 40 d-^ih;..,^'do Povprečje njihovih osebnih avcev /aslu -««*iu. rovprecje njinovin oseDmn dohodkov je v občini E^re^j Zanimivo je, da je njihova proizvodnja (mali leseni f^iii e*') tržno zanimiva in jim nikoli ne manjka naročil. Za-^Cprj0 Pa Zelo malo, saj so zaradi starih strojev in ročnega de Sferih^Vnt) nekonkurentni, nemalokrat tudi »žrtev« raznih po IJ'kov. !fnjs' ?^ 80 se v občini resno zavzeli za delavce Lesno galan-^fc>'Jdfa obrata. Od lesne industrije ne morejo pričakovati, »ni S0 ' zaposlila, saj ima svojih delavcev in težav dovolj Sa ^ iS^pr<>rnajhni in prerevni, da bi jih kdajkoli kdo maral. Za-0 rn-^t'lek Al gospodarstvo jeseniške občine zanje druga ijsitev. JJj^_ ovna organizacija Kovin na Jesenicah ima nekaj prO* !!%ot'- n,m nai preselili delavce li obrata. S strokovno " u bo'i zanimiv proizvodni program ter stalne in i ijJi kupce. Poskušali naj bi najti kredite sa nakup ne- ^lHis(j|'!Uin'isili modernih delovnih strojev. Delavei naj hi »i|j ^ i nekdanjo Žago, ki naj hi jo potem obnovili in name ivanja samskih delavce> i) Sedej • Žitova temeljna organizacija Triglav Gorenjka — Lesce je preselila in posodobila proizvodnjo čokolade s 16-mesečno zamudo, zato je tudi razumljivo, da predlanska proizvodnja ni presegla tiste izpred štirih let, pa čeprav bi morala v tem času porasti s 1270 na 2000 ton. Do zamud je prišlo zaradi težav pri izdelavi domače opreme in pri sestavljanju nove, rabljene, domače in uvožene opreme. • Integralov tozd Tovorni promet Jesenice je pred tremi leti nabavil pet vlečnih vozil s polprikolicami, za kar mu je Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske odobrila 7,8 milijona dinarjev posojila. V investicijski program so zapisali, da bo temeljna organizacija že leta 1985 ustvarila z novimi vozili 198 tisoč dolarjev deviznega priliva in da bo s konvertibilnim izvozom ustvarila petino prihodka. Napo*, edi se niso uresničile. Prevozi na Bližnji vzhod so padli v vodo, skoraj v celoti pa so ukinili tudi prevoze v evropske države. Ker niso dosegli načrtovanih izvoznih rezultatov, so na lastno pobudo novembra lani odp'ačali še preostali del najetega posojila. • HTP Bled - tozd Grand hotel Toplice je pred tremi leti dobil za obnovo depandans Korotan in Trst skupno 46 milijonov dinarjev posojila. Naložba je bila končana v predvidenem roku in v okviru pred-rac unsko vrednosti. Iz 112 ležišč D kategorije so pridobili 87 ležišč B kategorije; obljub o tem, da bodo z 18.200 nočitvami na leto ustvarili 200 tisoč dolarjev deviznega iztržka, pa niso izpolnili. Predlani je bilo v obnovljenih depandansah le 8.297 prenočitev (celo tri odstotke manj kot pred Štirimi leti), devizni zaslužek pa ni bil večji od 132 tisoč dolarjev. Sicer pa so Toplice v času med 1983. in 1985. letom povečale devizni priliv z 1,5 na 2,6 milijona dolarjev. <# Alpetourov tozd Potniški promet Kranj je pred petimi leti kupil deset turističnih avtobusov. Učinki naložbe so ugodni in v primerjavi s sorodnimi organizacijami nadpovprečni. Alpetour je z njimi prevozil vsako leto več kot milijon kilometrov in ustvaril predlani 156 tisoč dolarjev deviznega iztržka, leto prej pa celo 290 Jisoč. • KZK Gorenjske tok Radovljica je nameraval obnoviti blejsko farmo do junija 1983 v predračunskem znesku 69 milijonov dinarjev ter hkrati'povečati stale/ goved s 334 (leta 1981) na 461 (leta 1985) ter mlečnost krav s 6460 na 7500 litrov. Napovedi se niso uresničile: farma je bila obnovljena s skoraj dveletno zamudo in s 15 milijoni dinarjev podražitev, število goved se je do predlani povečalo le za 47, mlečnost krav pa je bila predlani še celo za desetini nižja kot leta 1981. V kombinatu opravičujejo manj mleka z nespodbudnimi cenami mleka, z manjšo porabo močnih krmil in z neuspelimi osemenitvami. • Planika Kranj je pred stirmu leti vložila za povečanje proizvodile športne obutve adidas, namenjene izvozu, 415 milijonov dinarjev, od tega 118 milijonov bančnega posojila. V prvem letu po nalož-l)i je izdelala 80 odstotkov obutve, načrtovane z investicijskim programom, predlani pa je cilje že dosegla in malenkostno celo preseči, i I »evi/ni ztržek je \ času med 198i. m 1985 letom povečala za 1,7 milijona dolarjev. Banka je ocenjevala gospodarske učinke tudi za nekatere druge naložbe, vendar gre tudi pri ostalih za kar precejšnje razlike med obljubljenim in dejanskim. * C. Zaplotnik Livarna ostaja v Vincarjih Nova livarna pomeni tudi čistejše okolje Skofja Loka, 24. januarja — LTH je že v pretekli petletki nameraval preseliti livarsko proizvodnjo iz Vincarjev na primernejšo mesto, dlje od stanovanjskega naselja, kjer bi imela tudi večjo možnost za nadaljni razvoj. Zal v Škofji Loki ni bilo odprtih novih industrijskih površin, niti jih ni videti v dolgoročnih občinskih planih. Torej je 200 —članski kolektiv temeljne organizacije Livarna prisiljen ostati v Vincarjih. Tu načrtujejo gradijo nove sodobne livarne, ki bo v tehnično — tehnološkem smislu lahko še naprej konkurenčna tako na domačem kot tujih trgih. V novi livarni bodo boljše delovne razmere za zaposlene, manj pa bo tudi kvarnih vplivov na okolje. V zadnjih dveh letih, odkar v Livarni redno opravljajo meritve, so ugotovili, da pozimi edino izpuh žveplovega dioksida rahlo prekoračuje dovoljeno mejo. Z zamenjavo kurilnega olja za taljenje in mazuta zaogrevanje s plinom oziroma odpadno toploto bodo škodljive izpuhe v okolje znatno omilili. Obsega proizvodnje v novi livarni bistveno ne bodo povečevali. Predelovati nameravajo 3250 ton odlitkov, pred tremi leti, na primer, so jih že blizu 3000 ton. Bistvo naložbe so predvsem tankostenski, zahtevnejši odlitki. Lansko zimo so v Livarni izmerili tudi vpliv hrupa v okolju. Le pri hiši Vincarje 5 je bil hrup ventilatorjev nekoliko nad dovoljeno nočno mejo. Vse industrijske in druge odplake bodo iz Livarne speljali do črpališča na Novem svetu in od tam naprej v mestno čistilno napravo. Projekti za čistilno napravo za industrijske odpadne vode in celotno kanalizacijsko omrežje obrata bodo v kratkem izdelani. Upoštevajo tako velike cevi, da se bodo na sistem lahko priklopili tudi vsi stanovalci Vincarij. Predvidoma že ta mesec bo Projektivni atelje iz Ljubljane prevzel izdelavo zazidalnega načrta za obrat LTH v Vincarjih. Do tedaj mora biti tudi znano, kje bo Orodjarna. Ali se bo preselila na Trato, v novo stavbo, kot je bilo mišljeno, ali pa se bo z nadzidavo še ene etaže dokončno zasidrala v Vincarjih. V Orodjarni je zaposlenih 105 ljudi, glede na velike potrebe hla-dilstva in livarstva pa je premajhna najmanj za tretjino. Predvidoma naj bi zaposlovala 200 orodjarjev. H. Jelovčan IZ GOSPODARSKEGA SVETA V Planici hotel in dvorana Jesenice, 26. januarja — Če bodo hoteli v zgornjesavski dolini sploh kdaj resno kandidirati za svetovna prvenstva ali celo za olimpijske igre treh dežel, bodo morali že zdaj temeljito premisliti, kaj manjka Kranjski gori kot turističnemu središču in kako urediti Planico, kjer ob svetovnoznanih ska-kaklnic^n ni ustreznih hotelskih zmogljivosti in rekreacijskih objektov. V Kranjski gori zato resno razmišljajo o tem, da bi začeli graditi veliko prireditveno dvorano na rezerviranem zemljišču poleg osnovne šole. Treba bo pokriti tudi drsališče za Gmajnico. Že letos, predvidoma junija, bodo predvsem za povečanje maloobmejnega prometa in za potrebe kraja začeli graditi 2.500 kvadratnih metrov velik nakupovalni center ob vhodu v Kranjsko goro. Kranjskogorci in turisti, ki potujejo mimo, bodo imeli tako na voljo dovolj veliko samopostrežno trgovino, restavracijo, gostišče, pekarno, blagovnico, ABC Po-murka kot investitor pa bo imela v drugi fazi gradnje na voljo tudi 1.450 kvadratnih metrov prostora, ki je prav tako namenjen turistični in drugi ponudbi. Končno se je nekoliko bolj premaknilo tudi pri prizadevanjih za ureditev Planice kot rekreacijskega in športnega centra. V okviru Planiškega komiteja razmišljajo, kaj naj bi gradili v Planici. Vsaj za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah naj bi bila Planica bolje urejena. Načrtujejo gradnjo hotela in športne dvorane, ki naj bi bila namenjena rekreaciji in treningu naših športnikov. jj Sedej Na delovnem mestu Potrebovali bi več rastlinjakov ''^iiiHHHi Precej rož so sejali že januarja, med drugim tudi vednocvetoče begonije; 13. januarja so jih sejali, pod umetno svetlobo pa v koritih že zelene. Še nekajkrat jih bodo presadili in poleti se bodo bohotile na naših oknih. Solato bodo sejali te dni, mehko, »univerzal«, ki se pri nas najbolje obnese. Tudi nageljčke bi morali, toda ni semena. t/ Zelo lepo že cveto pri mule. Nekaj i jih bodo prodali doma, nekaj jih bodo zamenjali z vrtnarskim obratom v Sisku. Tudi azaleje že delajo popke. Zdaj jih rosijo, da se popki ne osuše, da ne vzcveto prehitro. Šele v začetku marca smejo zucveteti v vsej svoji lepoti. Po lončkih pa so že tudi zelene rnonstere, aralije, benjamini, fikusi, dracene, razni bršljani, verbene, kalanhoje, flamingovci, tudi manjše sorte, ki jih imajo neveste rade v poročnih šopkih. Pelargonije so vseh velikosti. Od tistih, najmanjših, ki so pravkar vzklile iz semena, pa do jesenskih potaknjencev, ki jih bodo zdaj porezali, da se bodo bolj razraščali, marca jih bodo spet presadili in postavili v tople grede, ogrevane le s svežim gnojem. »To je draga proizvodnja«, pove vodja cvetličarstva v vrtnariji KZK na Zlatem polju Jaka Gašperič, »toda druge pomoči ni. Nerazvitost se pozna tudi pri vrtnarjenju — vsaj 50 let smo za drugimi. Bolj bi se morali specializirati. Tako pa vsaka vrtnarija pri nas goji vse, od rož do peteršilja. Pesti nas zastarelost. Razen petih plastinjakov, od katerih nam sneg najstarejšega podrl, nismo vlagali v našo proizvodnjo. Rabili bi nove rastlinjake za lončarstvo. Specializirati bi se morali za tiste dekorativne rastline, ki za rast potrebujejo nižjo temperaturo.« ,} Dolonc (^^SScJJglSIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 27. JANUARJA 1987 ... KRATKE PO GORENJSKI Ledena čarovnica brez metle (njena avtorja sta delavca turističnega društva Niko Mučič in Marko Potočnik ) ždi v idiličnem okolju turističnega Bleda na travniku pod Kompasom in se smehlja gostom in naključnim obiskovalcem. Ob njej pogosto škljocajo fotografski aparati, ustavljajo pa se tudi blejski turistični delavci in jo prosijo, naj jim že končno začara goste in napolni precej prazne hotele. V minulem tednu je bilo zasedenih le pol hotelskih ležišč, medtem ko bo v tem tednu menda že precej bolje. - C. Z. Dober odziv krvodajalcev Radovljica — Lani je prišlo na odvzem krvi v radovljiški občini 1876 krvodajalcev, kar je za 7 odstotkov več, kot so načrtovali. Novembrske krvodajalske akcije se je udeležilo kar 1472 krvodajalcev in 95 so jih morali celo odkloniti. Organizatorjem so namreč svetovali, naj kličejo predvsem krvodajalce s krvno skupino B. Še posebej pa velja pohvaliti krvodajalce, ki so prišli na odvzem julija lani na Bledu. Takrat so prišli kar 404. jr Podkorenčani čakajo na trgovino Podkoren — Zanesljivo najslabša in sanitarno najbolj neustrezna trgovina je v Podkorenu, saj Živila nikoli niso imela želje, da bi Podkorenčanom postavila novo, manjšo trgovino. Zato so se na Jesenicah odločili, da izberejo najboljšega trgovskega ponudnika, ki bi v Podkorenu postavil majhno samopostrežnico za potrebe kraja. Dogovorili so se z ljubljansko Emono, da poskrbi za podkorenško trgovsko ponudbo, in to čim prej. Podkoren se namreč razvija v turistični kraj, ljudje vedno bolj oddajajo zasebne turistične sobe in apartmaje. jj g. Hotel v Mojstrani bodo obnovili Mojstrana — Zdravilišče Triglav v Mojstrani se je preimenovalo v Hotel Triglav Mojstrana in tako ne sodi več med zdravilišča, temveč je gostinski objekt. Že dolgo časa se v Mojstrani trudijo, da bi našli denar za obnovo hotela, predvsem nadstropja, saj imajo vse sobe etažne kopalnice in so za današnjo vse bolj zahtevno turistično povpraševanje že neustrezne. Napravili so načrte za obnovo hotela s podaljšanim prizidkom. Obnovili naj bi le zgornji del. Mojstrana bo s sodobnejšim hotelom postala turistično bolj privlačna. D. S. Tečaji enot civilne zaščite Radovljica — V sodelovanju s sekretariatom za ljudsko obrambo ie Delavska univerza Radovljica začela 13. januarja na Bledu drugi krog tečajev za enote civilne zaščite. Tokrat obravnavajo prvo veterinarsko pomoč in so razdeljeni na devet tem. Za vse pripadnike enot civilne zaščite so tečaji obvezni, skupaj pa trajajo 53 šolskih ur. Za območje Bohinja so se tečaji začeli 14. januarja v Srednji vasi. JR Zbor presenetil krajane Gorje — Moški pevski zbor v Gorjah si je letos omislil malo 'rugačno »koledo«, kot jih ljudje na tem območju poznajo še iz->red vojne in prva leta po njej. Na predvečer svetih treh kraljev 10 se pevci zbrali v Zgornjih Gorjah in potem odšli v v^ako vas v trajevni skupnosti. Povsod so sredi vasi zapeli eno ali dve narod- 11 in ljubezenski pesmi. Niso moledovali po hišah, kot je bil to lekdaj običaj, vendar so vseeno dobili nekaj prazničnih dobrot. Prejšnja leta je pevski zbor pripravil v dvorani v Gorjah novole-ni koncert. Tokrat pa so z nastopi po vaseh prav prijetno prese-letili. Morda pa tako nekdanja koleda ne bo šla v pozabo. Včasih >o namreč vaški fantje ob mraku začeli koledovati. Obiskali so rse hiše v vasi na predvečera novega leta in svetih treh kraljev. Tudi takrat so peli božične in narodne ter ljubezenske pesmi. Po-/sod so jih obdarovali s kruhom, potico, klobasami in sadljevcem ali domačim žganjem. Potem so odšli v večjo kmečko hišo, kjer se je začelo kuhanje klobas. Fantje ba so odšli tudi po dekleta. Pojedina in ples sta trajala do zgodnjih jutranjih ur. J. Ambrožič Miniaturni živalski svet (ranjska gora, januarja — Mirko Košir ima doma pravo jato [ozdnih ptic iz lesa in velik trop majhnih gozdnih živali. Pravi, la jih ne bo nehal delati in ima v načrtu že nove. Še ko je bil otrok, je rad ri-al ptice in gozdne živali. Po-»m se je pred štiridesetimi le-i vpisal med soustanovitelje x>vske družine Kranjska go-a. Gozdar je bil 25 let in z goz-om živi še danes. Pred dvajsetimi leti je začel elati ptičje hišice. Ko pa je red nekaj leti ostal zaradi borzni doma, se je lotil izdelova-ja miniaturnih gozdnih živali i lesenih ptic v naravni veli-osti. Prvega, približno 20 krat omanjšanega gamsa, je zre-Ijal iz jelše. Uspelo mu je, in ot samouk je delal naprej, elšo je zamenjala lipa, ki je iehkejša za obdelavo. Žival ali ptico najprej nariše a pooblano desko in jo potem a grobo obreze s posebno ža-,o. Potem pridejo na vrsto dle-a, nazadnje pa rezbarski noži. '.a makete gozda in gora upo-avlja naravne materiale. Pra-i, da so najlepši panji, razje-eni od mravelj, pa korenine viharniki. Tudi mah je lepo >polnilo. »Rezbarim in miniature delam predvsem pozimi,« pravi Mirko. »Poleti za to ni časa. Razen veliko potrpljenja in dobre volje moraš za to delo imeti tudi smisel /a oblikovanje lesa in seveda dobro na-brušene rezbarske nože. Se najtežje je narediti pomanjša-nega rušovca.« A Ke. m Krajevna skupnost Brnik Polet jim je dala telefonija Brnik, 26. januarja — Pred dvema letoma so vse naredili sami z blizu deset tisoč prostovoljnimi delovnimi urami. Zdaj se nameravajo z vsemi močmi zavzeti, da bi čim prej dobili trgovino in prostor za igrišče. »Če smo zgradili ta dva gasilna domova, ni vrag, da ne bi tudi trgovine,« pravita predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Kropivnik in podpredsednik sveta Janez Ječnik. V krajevni skupnosti že deset let čakajo na novo trgovino. Poleg sedanje na Zgornjem Brniku so že odkupili starejšo stavbo. Obe nameravajo podreti in potem zgraditi novo, sodobno trgovino. V Živilih se strinjajo. Pred dvema letoma je ne le v krajevni skupnosti Brnik, marveč na celotnem južnem delu cerkljanskega območja v kranjski občini potekala velika akcija za gradnjo telefonskega omrežja. Brničani, ki so bili v marsičem glavni pri akciji, so si tokrat nabrali tudi precej izkušenj. Za šest kilometrov dolgo omrežje so naredili blizu 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pridobili so 119 novih telefonskih priključkov, bogatejši pa so tudi za nič manj pomembno spoznanje: s skupnimi močmi so lahko kos domala vsaki nalogi! »Telefonska akcija, pri kateri zasluži še posebno pohvalo takratni gradbeni odbor s predsednikom Ivanom Kropivnikom, ki je tudi predsednik sveta krajevne skupnosti od sredine junija lani, nam je vsem skupaj v krajevni skupnosti dala polet in predvsem zaupanje v lastne moči,« pravi podpredsednik sveta krajevne skupnosti Janez Ječnik. »Brez posebnih težav so la- ni ob urejanju gasilskega doma na Zgornjem Brniku v prostorih doma s prostovoljnim delom uredili tudi sobo oziroma večnamenski prostor za organizacije. Prav tako sami so krajani prevzeli dela pri ureditvi razkopanega cestišča (zaradi vodovoda) in ga pripravili za asfaltiranje. Tudi strugo spodnjega dela potoka v dolžini 160 metrov so pokrili in tako vsem motornim vozilom omogočili dostop do domačij. Na Spodnjem Brniku pa so na ta način zgradili protipožarni bazen. Pridobitev za krajevno skupnost pa sta tudi nov plug za čiščenje snega in voziček za pogrebne svečanosti na Spodnjem Brniku in v Vopovljah.« Brnik je tudi ena tistih krajevnih skupnosti, kjer vodstvo ugotavlja, da je bila in je še vedno aktivna tudi mladina, tako v svoji organizaciji kot pri različnih drugih dejavnostih. Zelo aktivno je kulturno društvo in prav tako tudi gasilski društvi na Spodnjem in Zgornjem Brniku. Člani Rdečega križa in borci so sicer organizirani v Cerkljah, vendar se njihova aktivnost kaže tudi v krajevni skupnosti. Želijo si, predvsem mladi, več možnosti za različne športne dejavnosti. »Najmanj petnajst let se v krajevni skupnosti pogovarjamo o prostoru za ureditev športne oziroma rekreacijske dejavnosti. Tudi v tem srednjeročnem obdobju smo to veliko željo zapisali v program krajevne skupnosti. Upamo, da nam bo tokrat vendarle uspelo. Nekdanja vaška gramoznica, ki bo kmalu polna odpadkov, bi bila po naši presoji še najprimernejši prostor za ureditev igrišč. Upamo, da ne bo preveč težav, saj gre navsezadnje za zemljišče, ki smo mu včasih rekli vaško. Druga velika želja vseh krajanov Spodnjega in Zgornjega Brnika ter Vopovelj, blizu 110 nas je, pa je trgovina. Sedanja v stavbi, ki je bila zgrajena s prostovoljnim delom po vojni, je premajhna. Deset let si že želimo novo. Kaže, da smo zdaj na do- Ivan Kropivnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Ječnik, podpredsednik sveta krajevne skupnosti bri poti. Odkupili smo že starejšo hišo poleg sedanje trgovine. S prostovoljnim delom bi ju podrli in pripravili zemljišče za novo trgovino. V Živilih se z našimi željami in predlogi strinjajo. Zato v krajevni skupnosti ocenjujemo, da ne bi smelo biti posebnih težav z uresničitvijo te naloge. Konec koncev smo v krajevni skupnosti že večkrat dokazali, da smo kos marsičemu. Zgradili smo že dva gasilna domova in ni vrag, da ne bi tudi trgovine,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Kropivnik. Z novim plugom pluži sneg po poteh v krajevni skupnosti Joža Stare. Z njim so zelo zadovoljni. Tokrat pa je zapadlo toliko snega, da ga Jože ni mogel več odriniti. Zato so se prebivalci sami lotili snega z lopatami. Skupne prostore (postajališča, pred mlekarno in gasilnima domovoma) pa so očistili člani civilne zaščite. To pa sta le dve večji nalogi za to srednjeročno obdobje. V programu pa imajo še gradnjo dveh protipožarnih bazenov, ureditev fasade na domu v Spodnjem Brniku, razširitev javne razsvetljave, urejanje struge potoka Reke... Prav zdaj se na celotnem cerkljanskem območju pripravljajo na ustanovitev skupnosti sedmih krajevnih skupnosti. Prva skupna akcija bo gradnja mrliških vežic. V prihodnje naj bi na tem območju pripravljali tudi skupna praznovanja in prireditve in urejali eno glasilo za vse krajevne skupnosti. A. Žalar Če Smučka odpove Zimska idila na cestah «*1***ViW v ^»i^r w » ^ Liubliana. 12. januarja - Na se- se dogovorili i Jesenice, januarja — Smučarska oprema je postala tako draga, da je marsikdo ne more več kupiti. Se posebej starši dvakrat premislijo, če se sploh splača le za čas zimskih šolskih počitnic otrokom kupovati nove smuči, smučarske čevlje in nasploh opremo. Znajdejo se tako, kot se vedo in znajo: pomagajo sorodniki in znanci, smuči romajo od otroka do otroka in če ne gre drugače, se da potrpeti tudi s staro opremo. »Pred šolskimi počitnicami je bila v delavnici gneča,« pravita Iztok Pergarc in Boris Pavlov-čič, ki imata že drugo leto servis za popravilo in montažo športne opreme na Jesenicah. »Seveda se pozna, da starši ne zmorejo več velikih stroškov. Prinašajo tudi zelo stare smuči, da bi jih popravilil. Tudi smučarski čevlji romajo h kupcem. Zgodi se celo, da prinesejo v zamenjavo ali prodajo še zastarele čevlje z vezalkami. Največ dela je z montažo okovja, brušenjem robnikov, lepljenjem, impregnacijo, popravljanjem zank in zaponk ter zavor. Cene? Montaža okovja stane 2.400 dinarjev, premontiranje 2.500 dinarjev, zalivanje 5.000 dinarjev.« V delavnici popravljava tudi drsalke, kolesa in mopede. Za smučarske čevlje sva pooblaščen servis žirovske Alpine. Dela v teh zimskih dneh nikoli ne zmanjka, potrudiva pa se, da je popravilo čim prej opravljeno.« D. Sedej Tečaji enot civilne zaščite Radovljica — V sodelovanju s sekretariatom za ljudsko obrambo je Delavska univerza Radovljica začela 13. januarja na Bledu drugi krog tečajev za enote civilne zaščite. Tokrat obravnavajo prvo veterinarsko pomoč in so razdeljeni na devet tem. Za vse pripadnike enot civilne zaščite so tečaji obvezni, skupaj pa trajajo 53 šolskih ur. Za območje Bohinja so se tečaji začeli 14. januarja v Srednji vasi. jj{ Boris Pavlovčič Ljubljana, 12. januarja — Na sestanku v začetku tega meseca, ki se ga je udeležila tudi predsednica republiškega komiteja za turizem Milica Mitič, so se turistični delavci Kranjske gore in Bleda strinjali, da bi še to zimo imeli »bele ceste«. Zdaj najbrž velja, da je takšna zimska idila še na večini gorenjskih stranskih cest. Ko pa bo sol opravila svoje in se bo pokazal asfalt, se bo morda nadaljevala le v Kranjski gori, na Bledu na cestah okrog jezera in ob Bohinjskem jezeru. Za takšno zimsko idilo oziroma bele ceste so se dogovorili v sozdu Združen1 cestnih podjetij v Ljubljani. y, ste naj bi namreč samo spluz1'.! ob morebitni poledici pa posipa samo s peskom (brez soli!). . In zakaj ta novost, na katefa. se bodo morali še posebej nav. diti vozniki motornih Y°zle) Menda imajo dobre (turističo ' izkušnje o takšnih belih ceS*fv na Zahodu, v turističnih kraji/1.. Alpah in tudi v skandinavsK1^, dežalah. Udeleženci sestanka^ Ljubljani so menili, da velja . poskusiti — morda pa se tU j splača — tudi pri nas. ^ %. PISALI S T A M Priznanje uredništvu Vsa čast in priznanje uredništvu za pestrejšo in zanimivo vsebino Gorenjskega glasa. Želim, da bi takšen ostal tudi naprej, vse leto. Predlagam, da objavljate čim več anekdot, humorja, šal in pregovorov. Tega je dovolj med nami. Ponovno naj imajo svoj prostor podlistki v nadaljevanjih, posebno potopisi o zanimivostih in običajih iz raznih dežel sveta. Lepo sta začeli s sedanjim o Avstraliji. Strajnšak Pritožba bljanica OVS L ju - Sava Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava zajema tudi del kranjske občine. Na seji predsedstva skupščine 25. decembra lani so med drugim razpravljali o odločitvi kranjske občinske skupščine, da dovoli gradnjo novega hotelski) turističnega objekta na Krvavcu. Ker občina nt upoštevala zakona o vodah, se je OVS l.ju bljaniea-Sava pritožila na takšno lokacijsko odločbo na republiški komite za urejanje prostora in varovanje okolja ter na republiški vodnogospodarski inšpektorat. Iz vodnih virov pod Klavcem, za kateri- mora skrbeti t izvajalci OVS Ljubljanica-Su-ra, se oskrbuje z vodo okrog (H) tisoč prebivalcev kranjske, kamniške in domžalske obči- ne. Gradnja objekta na Krvavcu in njegova priključitev na kanalizacijo, ki je ni, bi pomenila poseg v za zdaj še čiste vodne vire krvavškega in pod-krvavškega sveta. Pri odločitvi kranjske občine je zanimivo, da je njen upravni organ obšel OVS Lju-bljanica-Sava. Očitno pa se je tudi odločil, da bo iz varstvenih (vodnih) pasov začasno izločil omenjeno ozemlje. Območna vodna skupnost Lju-bljanica-Sava bo vztrajala pri takšni rešitvi omenjene problematike, da ne bodo tudi podkrvavški vodni viri prišli na seznam oporečnih in človekovemu zdravju škodljivih voda. S. J. SOS za živali .Smo sredi prave zime. Kaj pa živali okrog nas? Še vedno videvamo iste žalostne prizore zapostavljenih psov čuvajev, ■avrženih mačk, obstreljenih ptic lirezčutni lastniki puščajo svoje pse čuvaje nezavarovane pred mrazom, snežnimi meteži in mokroto. Nekatere pasje utice so zbite iz neka/ desk. Tudi pločevinast sod bre ■ nustilju, po/o -en na eni Ijo, ni nikakršno bivališče za psa čuvaja (iraje vreden je lastnik psa, ki pusti čuvaja v ograjnem prostoru brez utice ali nastreška. Stare krpe v utah niso priporočljive, ker se napije jo viage in primrznejo. Če pes lezi na zmrznjenih tleh, zboli prav tako kot človek. Ko nastopi čas parjenju, morajo hm psiee spuščene v ograjnem prostoru, ne pa priklenjene. V mnogih državah ni več d°' voljeno imeti psa čuvaja m verigi, marveč morajo biti pji spuščeni v ograjenih prostori" z nadstreškom. Gibalni pr0' stor za srednje velikega psa )e velik najmanj 6 kvadrati11"' metrov. Psom, ki so zaprti I skednjih, lopah, skladišč1*1' kleteh ali drugih zaprtih pT°' Štorih Tnnm-mn nt>uinn^l/1. I* moramo omogočiti dan vsaj enourno gibanje nv[ prostem. Če je pes obsojen n^ verigo, naj bo dolga najina'i) metrov (vodoravno, ne naVp* čno). Pasja ovratnica naj "^ usnjena in široka, ne pa 11(1 t mesto nje tesno zadrgnjena riga ali celo samo :iea l'rikli-njen pes čuvaj ali pes v ogriit ^ mora imeti obvezno pasjo "(i co na zuvetnem (južnem) k1® ju. V utici pa se najbolj obnC* nastilje suhega listja ali s" me, kar je menjati neha večkrat P Ko je mraz, pes prav t°^°, potrebuje vodo, vsaj dvak*0. to- na dan. Hrana pa mora biti _ pla in izdatna. Če pes zb<>!'' ' ■dravljenjem ne vrnemo od ., sati. Prav tako bolan p ti. To naj opravi veterina'' prisotnosti lastnika. In še beseda o mačkah cenibra in junuarja imajo "\j0 gostejšo dlako. Zato so pog179 * plen preprodajalcev k<> . predelavo v krzno in za ''"'^,1 namene. Nasvet: mačka'11 ^ hrbtu na ra nih mestih j,. malo pristrižimo. S tem j'1' mo obvarovali, ker sm° J ^ »pokvarili« zanimiv Spomladi pa jim bo tako] sla nova dlaka. .lU,f |,i Eva ^l TOREK, 27. JANUARJA 1987 KULTURA 5. STRAN ®Dmismj©isnGLAS V Domžalah so odprli eno najlepših knjižnic pri nas KNJIŽNICA BO KULTURNI CENTER Domžale — Nova domžalska knjižnica v preurejenih prostorih stare osnovne šole je tako sodobno in lepo opremljena, da jo od otvoritve ob koncu lanskega leta kar naprej obiskujejo strokovne ekskurzije. Nekaj posebnega ni le funkcionalno urejena izposoja knjig, temveč tudi čitalnice in njihova oprema ter prostori za ____prireditve, saj naj bi knjižnica sčasoma prerasla v središče občinskega kulturnega dogajanja._ Če so hoteli v Domžalah ohraniti mati-čnost knjižnice, so morali poskrbeti tudi za primernejše knjižnične prostore. Knjižnica, ki še vedno deluje v okrivu Delavske univerze Domžale, bo kmalu postala samostojna delovna organizacija. a se maj 180 9 novi domžalski knjižnici je treba govo-1 samo v presežnikih, čeprav Domžalčani H 'm_erno skromno pravijo, da njihova "Jižnica ni najlepša v Sloveniji; to mesto er»da pripada tolminski. Ali je najlepša ali . -niti ni tako važno. Pomembneje je, d kv h starin Prostorov, velikih komaj . adratnih metrov, konec preteklega leta . eselila v nove na Ljubljanski cesti. Morda n^Jeria edina pomanjkljivost ta, da se je .koliko odmaknila iz domžalskega centra, sta ^ ^a pre^' Toda preurejeni prostori re osnovne šole in najsodobnejša opre-. odtehtajo tudi tistih nekaj korakov več. jj^ovi svetli prostori, knjige v vseh oddel-^ - tako za odrasle kot za pionirje, so seve-cern 9 V°^° Predvsem bralcem in obiskoval-Urp1 ^a naJmlaJše je v prvem nadstropju t^j ^n igralni kotiček z igračami, primerni-V|. knjigami, kasetami... Tu je vse pripra-spo.n0 tako- da se otroci v prijetnem okolju £u z^ayajo s knjigo, se jo nauče ceniti in ivp ^U en^rat na teden pripravljajo ure to?vljic in igralne ure, v mediotečnem ko- pa vrtijo filme. Igrače, s katerimi se otroci spoznavajo ob knjigah, niso izbran« kar na slepo, temveč so res didaktične. V prvem nadstropju sta študijska in časopisna čistalnica, kjer je na voljo okoli 89 naslovov periodike. Čeprav še ni opremljen, pa morda kaže omeniti tudi glasbeni kot, kjer bodo na voljo kasete in plošče ter, seveda, slušalke. V spodnjih prostorih je poleg prostora za izposojo tudi večji prostor za prireditve, kot so literarni večeri, recitali, predavanja. Vse pa povezujejo hodniki, na katerih so v vitrinah razstavljene najstarejše knjige, ki jih premore knjižnica, knjige, ki so jih napisali domači domžalski pisatelji in drugo. Medtem ko na hodnikih že nastaja stalna slikarska zbirka razstavljalcev, ki so do zdaj razstavljali v knjižnici, pa je večnamenski prostor obenem tudi galerija za nove umetnike, ki se šele uveljavljajo. »Knjižni fond je za zdaj kar primeren. Okoli 50 tisoč knjig imamo,« je povedala vodja knjižnice Marija Zupane. »Težava je le v tem, da v stavbi sami še ni urejenih skladišč za knjige, tako da jih imamo en del v bližnji osnovni šoli. Del knjig pa sodi v tako imenovano potujočo knjižnico, s katero oskrbujemo izposojevališča po manjših krajih. Tako kot lani bomo tudi letos dokupili okoli štiri tisoč knjig.« Ko so se v Domžalah odločili za novo knjižnico, so imeli v mislih ne le boljše prostore za izposojo, temveč tudi nove dejavnosti. Lepi in funkcionalni prostori kar kličejo po tem. Galerija, predavanja in literarni večeri so že prvi zametki kasnejšega kulturnega centra, v katerega naj bi se razvila knjižnica. Za to bomo potrebovali tudi dovolj zaposlenih,« pravi Marjan Gujtman, ki se je kot bibliotekar pripravnik šele pred kratkim zaposlil v knjižnei. »Zdaj nas je osem, letos pa naj bi zaposlili še enega ali dva nova delavca.« Te dni je v knjižnici organiziran počitniški program za otroke. Do 5. februarja se bodo zvrstile ure pravljic in igralne ure, vrteli bodo risanke, otroci bodo reševali knjižni kviz, zavrteli pa jim bodo celo vrsto slovenskih filmov, ki jih imajo na videokase-tah: Srečo na vrvici, Pastirce, Poletje v školjki in druge. Otroci pa se bodo srečali tudi s pisateljem Vitanom Malom in skladateljem Janezom Bitencem. Nova domžalska knjižnica torej ne bo izključno za izposojanje knjig. Lotila se bo tudi nove naloge — nuđenja informacij. Za kaj takega bo treba še nekaj denarja. Vendar pa se v domžalski občini, kot je povedal tajnik kulturne skupnosti Pavel Pevec, ni treba bati, da načrta o razvoju knjižnice ne bi uresničili. Že sedaj so del sredstev za ureditev knjižnice prispevali Domžalčani s samoprispevkom. Celotna investicija z opremo vred je veljala okoli 120 milijonov dinarjev. Da imajo v Domžalah veliko posluha za kulturne potrebe, kaže že to, da so ob knjižnici, ki je imela med investicijami prioriteto, odprli tudi novo kinodvorano. L. M. Foklorna skupina Iskra FOLKLORISTI SIRIJO PROGRAM K Dl anJ — V devetih letih delovanja je Folklorna skupina Iskra naštudirala izvirne slovenske in makedonske ese. Nastopala je doma in v tujini. Ob plesni skupini sta še glasbeni ansambel in otroška skupina, za bodoči ^>_____tamburaški ansambel pa že imajo instrumente._ ^ kontrabasistom, basistom, dvema klarinetistoma in bobnarjem. Lani je glasbeni ansambel ustanovil samostojni kvartet (harmonika, kontrabas, kitara, klarinet), ki nastopa tudi samostojno in po nastopih, igra tudi v družabnem delu za ples. Zdaj ustanavljamo še tamburaški ansamberV-. pod vodstvom Danija Zajca. Tamburice so že kupili in upam, da se bodo kmalu predstavili. Za vmesne točke priložnostno sodeluje tudi trio ci-trašev Rada Kokalja,« pravi Marija Šenk. Vsaka širitev repertoarja pa je povezana tudi z velikimi vlaganjem v narodne noše s področja, katerega plese predstavljajo. Pri tem jim finančno pomaga Iskra Kibernetika, uspešno pa sodelujejo tudi s kranjsko zvezo kulturnih organizacij, ki jih vključuje tudi v programe nastopov. Nastopali so na festivalih folklornih skupin na Ohridu, Rešetari, Djakovu, Daruvaru, festivalih bratstva in enotnosti v Nikši-ču, Bitoli, na Reki, v Gornji Radgoni, v pobratenem mestu Rivoli in Železni Kapli, na številnih proslavah in prireditvah Iskrinih delovnih organizacij po Gorenjskem in krajevnih skupnostih kranjske občine. Najlepše spomine imajo na sredozemski festival Srebrni mlin leta 1983 v Trapani na Siciliji, kjer so zastopali barve Jugoslavije na desetdnevnih nastopih. Za popestritev turistične ponudbe jih že vrsto let zapored vabijo na nastope na Bled, v Postojno, hotel Lev v Ljubljano... Lani so se kranjskemu občinstvu predstavili na celovečernem nastopu v Prešernovem gledališču. V preteklosti so prejeli številna priznanja, med drugim tudi malo Prešernovo plaketo. Drago Papler V v-1, n' r, 11 i % Hi °rr»i skupina Iskra. — Koto: A. BOC \i ^°rna skupina Iskra je iS S h *Z razPac^e predoselj \t °lgoletno tradicijo, nad 'i(> 'mela patronat tovar i ?a ■ okriljem komisi-Slffl kulturo pri sindikalni X enci Iskro Kibernetike \ ] Je kot sekcija ob meša-|!h, ..pevskem zboru, filmar %il K,|vnikih in recitatorjih , kv p°bre razmere za delo ] ^n-1 "1 razv°J tudi fol_ Hjj^ skupina. Razrasla se |e H rni °J** vrsto povabila števil JV i.'' iz lskn>' študente in ti^SiJ °'klorno skupino vodi Nh- '.(a barija Šenk. ,ski vodja Ll mentor je Jože Senk, za organizacijo pa skrbi Franc /i/.mund. »Najprej smo v repertoar vključili i/virne gorenjske plese iz okolico Kranja, iz Predoselj. Plese jo oblikoval Jože Šenk po last nih zupisih iz ljudskih izročil, šeg m navad. Nastope smo z leti razširili in sedaj plesnim splete gorenjskih plesov, pri morsko šagro, goričke plese, /.a katere je postavil koreografijo mag. Bruno Ravnikar, ob pomuti Slobodana Markovica pa smo naštudirali tudi make (ionske plese i/. Bitole in vin plese,« je povedala ored- ške lednica skupine Marija pro( Sen! Vaje imajo dvakrat na teden v osnovni šoli Josipa Broza — Tita v Predosljah. Lani marca je bila v tej šoli ustanovljena otroška folklorna skupina, ki deluje pod okri-hein Iskrine folklorne skupine in je bodoči kader za starejšo skupino. V otroški skupini vadi 14 pafrov, njihov mentor je Manja Šenk, korengra! Jo/.e Šenk, korepetitorja pa Nuša Zadražnik ir. Tomaž Rehber-ger. Na ta način se oddolžijo za prostor, v katerem vadi lskrina folklorna skupina. »Imamo zelo 'močno' glasbeno zasedbo s tremi harmonikarji, KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji. V Mali galeriji je na ogled razstava Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji. V galerijskih prostorih Prešernove hiše so na ogled slike iz starih gostiln. V Prešernovem gledališču se vse do konca tega tedna vrstijo abonmajske predstave Molierovega Žlahtnega meščana. V galeriji Kavka bar razstavlja akvarele arhitekt Dušan En-gelsberger. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Stara Kranjska v litografijah. V razstavnem salonu Dolikje na ogled razstava slik Matjaža Mauserja iz Radovljice. VRBA, DOSLOVCE — Prešernova rojstna hiša in Finžgarjeva hiša sta ta mesec še zaprti. SKOFJA LOKA — V novi Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta razstava akad. slikarja Franca Novinca. Danes ob 17. uri vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Marija Frantar ob diapozitivih govorila o Tien Sanu 1985. V četrtek, 29. januarja ob 18. pa ima škofjeloški Foto kino klub svoj občni zbor. ŽELEZNIKI — V salonu Alplesa je še do konca tega tedna odprta razstava likovnih del akad. slikarja Iveta Šubica. RADOMLJE — V galeriji Repanšek razstavlja skulpture Tone Svetina. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) je odprta razstava slik akad. slikarja Mika Simčiča. KRANJ — V Delavskem domu, vhod 6, bo danes ob 20. uri Gledališče čez cesto pripravilo predpremiero drame Iztoka Alidiča Semenska gasa 27. KOMENDA — Kultumo-prosvetno društvo Janez Čebulj Komenda vabi na koncert moškega pevskega zbora iz Ljubečne in domačega pevskega zbora v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri v kulturnem domu v Komendi. MUZEJ SE ŽELI ODPRETI Jesenice — Pod okrilje Tehniškega muzeja na Jesenicah spadajo tudi objekti Stare Save, ki so spomeniško zaščiteni. Sam Tehniški muzej ima prostore v Ruardovi graščini, kjer so pisarniški in razstavni prostori, depoji ter maketarska delavnica. Prostori so sicer dobro urejeni, vendar jih zaradi neurejenega priključka na toplovodno omrežje ne morejo uporabljati vse leto. Zato bi se radi letos priključili na jeseniško toplovodno omrežje. V Tehniškem muzeju bi z delno adaptacijo prostorov lahko pridobili še okoli 300 kvadratnih metrov razstavnih in pisarniških prostorov. Letos bodo zato obnavljali staro graščino, saj naj bi Tehniški muzej z novo organiziranostjo postal sedež občinskega muzeja. Popravila so nujna tudi na drugih objektih ob graščini na Stari Savi, kot so cerkev, plavž z dimnikom in fužinarski objekti. Še vedno razpada stara kasarna, za katero bi morali poiskati rešitev in ji opredeliti funkcionalnost. Če bodo Jeseničanom in drugim obiskovalcem res lahko na voljo vsi razstavljeni eksponati in obnovljeni stari fužinarski objekti, bo moral biti muzej bolj dostopen. Zdaj je namreč za železarsko ograjo. D. S. FILMI NA VIDEO KASETAH Ljubljana — Že pred dvema letoma je Viba film poslala na trg video kasete, na katerih so bili pretežno mladinski slovenski filmi — Kekec, Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja polža, Ne joči, Peter, Pastirci, Povest o dobrih ljudeh, Ko zorijo jagode, Deseti brat in Idealist. Prva serija teh filmov na kasetah je kmalu pošla, zato1 so se v Vibi odločili za ponatis, obenem pa so pripravili tudi novo serijo, v kateri so še Ljubezen, Poletje v školjki, To so gadi in Maškerada. Za letos bodo verjetno na voljo filmi Heretik, Christophoros, Kormoran, Čas brez pravljic, Na svoji zemlji in drugi. Po tem programu bo kar dobra tretjina vseh doslej posnetih slovenskih filmov dostopna tudi na video kasetah. V Vibi pripravljajo tudi program, ki bo namenjen izobraževalnim ustanovam. Gre za portrete slovenskih kulturnih delavcev, kot so Beno Zupančič, Janez Vipotnik, Ivan Potrč, Danilo Lo-kar, Neža Maurer, Filip Kumbatovič-Kalan, Vladimir Skrbinšek, Zvonimir Rogoz, Avgust Černigoj, Pavle Šivic, Vilko Ukmar in drugi. Zapis s koncerta HVALEŽNA PUBLIKA Kranj — V sredo, 21. januarja, je bilo na koncertnem odru Delavskega doma spet živahno. Množica obiskovalcev je prišla na svoj račun. Glasbeni večer se je začel z nekaj pesmimi dixielanda, glasbo, ki že sama po sebi teži k sproščeni atmosferi in za katero razumevanje in sprejemanje ni potreben poseben napor. Sledil je nastop Toneta Janša (saksafon, flavta), Dejana Pečenka (klavir), Lada Rebreka (bas) in Dragana Gajiča (bobni). Kvartet je poslušalcem ponudi' predvsem glasbo Janšinega zadnjega ustvarjalnega obdobja. V mislih imamo njegovo zadnjo ploščo z Woodyem Shavvom, ki bo v kratkem izšla na Nizozemskem. Drugi oziroma tretji del večera so zapolnili člani kranjskega Dixieland banda. Kaj kmalu so našli vez z začetkom koncerta. Ob enajstih zvečer, ko bi se bil moral konceri. končati, se je občinstvo šele prav razživelo. Tone Janša: »Skoraj dve desetletji sem se trudil, da bi v domačem Kranju pridobil 'svojo' publiko. Mislim, da sedaj končno lahko rečem, da mi je to uspelo.« Tone Pogačnik (Dixieland): »Na današnjem koncertu smo imeli publiko, kakršno si ansambel lahko samo želi. To so novi, mlajši poslušalci, in to nas še posebej razveseljuje.« Tudi ta koncert je potrdil novo programsko zasnovo Kluba ljubiteljev glasbe, ki očitno že prinaša prve sadove! Vine Bešter LAIBACH V LJUBLJANI Vse kaže, da bo uspelo skupini Laibach po dolgih štirih letih nastopati v Ljubljani. Njihova koncerta sta predvidena za 2. in 3. februar, najverjetneje v Festivalni dvorani. Igor Vidmar ;.rek ŠKUC R.O.P.O.T - a obljublja v nedeljo, 8. februarja, v dvorani Slovana na Kodeljevem še eno poslastico — Nicka Cavea. Nastopil bo s skupino The Bad Seed. (vb) GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 27. JANUARJA 1j| Kranj — Med zimskimi počitnicami večina učiteljev ne sedi pre-križanih rok. Posebno prvi teden so namenili za strokovno izpopolnjevanje. V osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini so se srečali učitelji tehnične vzgoje in si nabirali nove dragocene izkušnje v modeliranju. — Foto: F. Perdan Denar za dražgoški spomenik Skofja Loka, 22. januarja — Maja letos bodo začeli obnavljati dražgoški spomenik. Z obnovo ne kaže več odlašati, saj se poškodbe iz leta v leto poglabljajo, stroški pa rastejo. Zdaj so ocenjeni na približno 30 milijonov dinarjev, ki jih je treba zagotoviti pred začetkom dela. Polovico vsote bodo zbrali v škofjeloški občini, polovico v drugih gorenjskih. Za loški omejeni proračun je zalogaj tako velik, da bodo prosili za dovoljenje republiški sekretariat za finance, če lahko vzamejo denar iz proračunskih viškov za preteklo leto ali pa se jim za toliko povečajo pravice v letošnjem proračunu. H. J. Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo Zdaj še tehnična vzgoja Kranj — Zimski tečaji in zdravstvene kolonije so že znana in utečena dejavnost, s katero v Gorenjskem društvu za cerebralno paralizo praktično preskušajo in uveljavljajo strokovna spoznanja medicine. Letos si bodo prizadevali, da bi z nakupom razne tehnične opreme še na druge načine spodbujali otrokov razvoj. Otroci s cerebralno paralizo, ki so vključeni v Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo, preživljajo tudi te zimske počitnice v smučarskih tečajih. Za starejše se je minuli teden končal v Kranjski gori, za mlajše pa se je ta teden na Jezerskem šele začel. Letos je smučalo 35 otrok. Smučanje za otroke iz vseh gorenjskih občin organizirajo v društvu že precej let, saj se je prav ta šport izkazal kot posebno primeren, ne le za razvijanje gibalnih sposobnosti otrok s cerebralno paralizo, temveč je to tudi način za uživanja zimskega veselja. Letos nameravajo za najmlajše organizirati tudi tako imenovani vrtec na snegu. Malčki se bodo zgodaj navadifi na sneg, ne glede na to, ali bodo kasneje stali na smučkah ali pa sedeli na sankah. Že lani so v društvu ugotovili, da je za nekatere otroke primeren tudi 'ski bob'. Ker pri nas takšnih tečajev še ni, so lani in letos nekaj otrok poslali z drugimi slovenskimi otroki na tečaj k Avstrijcem, ki že dalj časa prirejajo takšne tečaje za otroke s paralizo. Zimski tečaji so poleg poletnih zdravstveno - terapevtskih kolonij in letovanj za otroke s cerebralno paralizo tiste oblike, v katere lahko društvo vključi največ otrok. »V društvu si prizadevamo, da bi našli še dodatne dejavnosti, zanimive in koristne za druge otroke, ki se ne ukvarjajo toliko s športom,« je povedal Jože Perne, predsednik Gorenjskega društva za cerebralno paralizo. »Našli bi radi predvsem take, da bi otroke zanimale vse mesece v letu. Skupaj s strokovno skupino zato spodbujamo ne le nakup igrač v terapevtske namene, temveč bi imeli radi za te otroke pravo izposojevalnico igrač in pripomočkov.« Če bo dovolj denarja, bodo letos kupili tudi hišni računalnik s pripadajočo opremo. Se prej pa bodo organizirali tečaj računalništva, ki nudi veliko možnosti tudi za poklicno delo gibalno motenih otrok in mladostnikov. Zato je treba otroke z računalništvom seznanjati dovolj zgodaj. Za nekatere bo seveda potrebna posebej prilagojena tipkalnica. Razen tega pa si v društvu prizadevajo tudi za drugo tehnično opremo, saj bi radi, tako kot doslej, dejavnosti posneli na filme ali videokasete. Že doslej so bili filmi o njihovi dejavnosti del izobraževanja za nove terapevte in starše ter za predstavitev društva slovenskim in drugim društvom doma in v tujini, s katerimi si izmenjujejo tudi izkušnje. L. M. Tudi po 30 vencev na dan — V cvetličarnah imajo ta čas polne roke dela. V vrtnariji KZK na Zlatem polju narede cvetličarke tudi po 30 vencev na dan. Prav nič ne sinejo gledati na uro, pravijo, kajti mrlič ni krojač, ki bi lahko rekel, naj »pride drugič, se pošalijo dekleta. Kadar je treba, potegnejo / delom (udi v pozno popoldne ali večer. Venci so dragi; vse cvetje zanje dobe od drugod, tudi iz uvoza. Mimogrede, te dni M je spet /a 30 dinarjev podražil nagelj. Zdaj stane najcenejši venec 25 tisoč dinarjev, vendar pripominjajo na Zlatem polju, da se njihovi venci uvrščajo med najlepše pri nas. — Foto: D. Dolenc V Torkli pod Šmarjetno goro Snežna zabava po lastnem scenariju Kranj, 24. januarja — Tako kot letos se odrasli še niso potrudili; kot bi se kosali, kdo bo šolarjem med zimskimi počitnicami ponudil več poučno —zabavnega. Vrstijo se tečaji smučanja in drsanja, plesni tečaji, koncerti, likovne šole, športna srečanja, ure pravljic, filmske predstave... Kljub bogastvu raznolike ponudbe počitniških prireditev, ki se jih šolarji z veseljem udeležujejo, pa je tudi še veliko otrok, ki se najraje zabavajo po svoje, ta- ko in takrat, ko si sami poželijo. Za snežne igre imajo v teh počitnicah res obilo možnosti. Bela odeja je debela, pokrila je tudi večje in malo manjše kuclje Boštjan Eržen Valerija Svast med bloki v mestu, za vasjo. Je kaj lepšega in razburlivejšega kot zvaliti veliko kepo za sneženega moža, se s sankami ali smučmi zapeljati po strmini, drveti po napihnjeni zračnici ali s senom napolnjeni vreči, okepati prijatelja! Eno takih prizorišč počitniškega živžava je tudi Torkla pod Šmarjetno goro. Na njenih pobočjih si predvsem mlajši otroci kar sami pišejo scenarij za preživljanje počitnic. V soboto dopoldne jih je bilo kar precej, ki so s sankami ali smučmi premagovali zasnežene strmine Tor-kle. Prva, ki smo jo srečali in se je že odpravljala domov, je bila Svastova družina s Planine. Če-trtošolka Valerija je povedala, da je tokrat prvič s starši in z mlajšim bratom v Torkli. »S seboj imam sanke. Na Planini so trije hribčki, vendar so majhni in polni otrok. Tu mi je bilo bolj všeč, čeprav sem večkrat padla. Rada bi še kdaj prišla. Prejšnje dneve sem bila v glavnem doma. Parkrat sem šla v kino.« Boštjan Eržen, tretješolec iz Šmarjeških toplic, je na počitnicah pri sorodnikih v Stražišču. V Torkli se je sankal s triletnim Olivera Hrkalović nečakom Tadejem in svaJJJj »V Stražišče sem prišel v sre*. je zaupal. »Vsak dan se sank Všeč mi je. Kaj je dolgčas?« Olivera Hrkalović s Piatt obiskuje četrti razred šole" neta Žagarja. Ta teden je bi}? počitnicah pri teti v Stražišcj-njo se je hodila smučat v To^k »Za silo znam,« je priznala,' pa se bom naučila v šoli V r> vi, ki jo bomo imeli na _PolMjj ^ všec. Dop01 le popoldn« V Torkli mi je sploh ni gneče, malo več otrok.« Vsi otroci oziroma starši majo niti želje niti znanja denarja, da bi si privoščili o* počitnice v enem od smučar* ( središč. Povsem srečni s°| bližnjih zasneženih strmi" Teh je pri nas povsod do škoda le, ker niso tud' opremljene. Torkla je imela vlečnico. S kratkimi čnicami,*ki niti niso preti' drage, bi bodisi krajevne s* nosti, društva ali šole lahW'j, sejale številne bregove okr?» si in mest. Povprečno vešči fl in veliki smučarji, kakršfl' več kot zares dobrih (in boU.; tičnih) bi za skromno P'\J lahko še izdatneje uživali v žni zabavi. H. Jelove8' VČ1 Društvo prijateljev mladine v Šenčurju pridno dela vse leto Lutke, Vrtiljak, dedek Mraz in še kaj Šenčur, januarja — Izgleda, da si sploh ne bodo nič oddahnili. Ves november so se pripravljali na Vrtiljak, ki so ga pripravili za krajevni praznik, potem so se pripravljali na dedka Mraza in mu v domu postavili pravo pravljično vas, vsak torek imajo plesne vaje, zdaj pa že razmišljajo o igrah na snegu. Vseveda. Vsako leto predstavijo povsem neznan ansambel; predlani je bila to Kobra, lani pa ansambel Šansa iz Kranja. Decembra pride dedek Mraz. Letošnji je v pravljčni vasi sprejel vsaj 300 otrok. Zaigrali so jim tudi lutkovno igrico, ki jo je pripravil lutkovni krožek v osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja. Ponavadi pa nastopijo še plesalke domače ritmične skupine. Zdajle, pozimi,imajo v Šenčurju tudi plesne vaje za mlade; poučuje jih Darinka Udir iz Modrine. Vso pomlad se bodo pripravljali na igre brez meja na šolskem igrišču. Družabne igrice pripravijo zato, da se otroci od srca nasmejejo; in starši z njimi. Tudi drugače je društvo delavno. Leta 1985 so uredili kar dve igrišči in postavili vrsto ljubkih igral za otroke: lesenega polža, gugalnice, hišico z mizami, vlak, obesili so vrvi za plezanje- > za košarko in še kaj. Les }el speval KŽK, delali pa so cl društva sami, prostovoljk udarniško. Še kup načrtov imajo. M1 se bodo že letos lotili zi iger na snegu. Snega bo, " dovolj, volje pa v Šenčurju^ ne manjka. Le to bi radi, Dragica, da bi krajevna 5 J nost malo bolj gledala n®*VJj| bi jim na več koncih pristna pomoč. Potem bi bilo voU delo še več. D. P°lenl Dragica Markun, predsednica Društva prijateljev mladine Šenčur Motor, ki že peto leto poganja delo društva prijateljev mladine v Šenčurju, se piše Dragica Markun. Vzgojiteljica je v šenčur-skem vrtcu, za malo šolo skrbi, vodi pa še lutkovni krožek, pripravlja otroke za šolske in krajevne proslave in kdove kaj še vse. Prime, kjer je pač treba. Nič čudnega, da so v društva prijateljev mladine vključili vse, od najmanjših, ki komajda hodijo, pa do pravih velikih mladincev. Vse šolsko leto se v Šenčurju nekaj dogaja. Najprej je oktobra na vrsti teden otroka. Takrat gredo na izlet, lani so šli na Jakoba, z manjšimi otroki so šli tudi starši, in na vrhu so imeli imeniten piknik. Ves teden se kaj dogaja: glasheme prireditve, -na katerih MuMpejO domači' učenci glasbene šole, kakšnega še povabijo, otroci rišejo po asfaltu, gredo na orientacijske pohode in podobno. Decembra je na vrsti Vrtiljak, ki je postal osrednja šenčurska družabna prireditev mladih. Letos je bil že šesti po vrsti in vedno pride veliko ljudi. Najbolj zanimive so predstavitve domačih talentov. Eden takih je bil letos Puharjev Roman iz 7. razreda, ki sam sestavlja, piše in ureja Posebnosti blejske Okarine Tabla za izpovedovanje, vegetarijanska hrana in še kaj Bled, 23. januarja — Da ne boš pisal le o zanemarjeni blejski avtobusni postaji in o njenem popisanem in porisanem stranišču, pojdi še v Okarino, v gostišče na Riklijevi eesti, ki ga je od blejskega planinskega društva najel Leo Ličof, in si oglej še najlepše stranišče na Bledu, so me karali domačini. Okarina ima res dobro urejeno stranišče, ki ga »krasita«* vsaj dve posebnosti. Že ko se po stopnicah spuščate tja, kamor gre še cesar peš, boste na levi in na desni ter na stropu lahko opazovali labode, jezerske pošasti in vse drugo, kar sta naslikala in z barvami po živila Iztok Osojnik in Dušan Pirih - Hup. Na koncu stopnic preseneti nepoučenega obisko viilca še tabla s k rodbin goba za brisanje — kot v šoli. Leo Ličof pojasni, da so (moški) gostji prej risali in pisali na stranišče stene, se tam izpovedovali, kar jih je težilo, se hvalili o tem in onem...Ko jim je namestil tablo, je »straniščna kultura« izginila s sten, zato pa je »oživela« tabla. Kaj vse je že pisalo na njej?! »Preden potegneš vodo, se primi za kljuko, da te zrak ne potegne v školj- ko,« ali: »Ne meči cigaretnih ogorkov v školjko, ker tudi jaz ne hodim na stranišče v tvoj pepelnik...« Okarina ima še druge posebnosti. Prva je vsekakor njen najemnik, Leo Ličof z Bleda, ki je končal gostinsko šolo in potem več kot v gostinstvu de lal v turizmu, študiral ter živel nekaj časa v Nepalu in Indiji. Seznanil se je z azijskim nači nom življenju in prehrl»rnev»r nja in nekaj »azijskega« je pri nesel tudi v gostišče, ki ga je prevzel lani spomladi. Polovica menija je vegetarijanska, pou darek je dan sveži zelenjavi, hrani iz kalčkov in drugi »mi-krobiotični hrani«, jedilnik pa obsega poleg sojinega zrezka tudi povsem običajne in domače jedi, kot so žganci, ričet, zelje... Gostje, največ jih je iz blejskih hotelov, nekaj pa je tudi domačinov, ki prideJ ^ radovednosti, si z dobr* jo delom hrane lahko postroje kar sami. V svetu je to sic ^ nekaj običajnega, pri P3^8 prava redkost. Gostom P1*,*" jajo med večerjo diapo^i $ lepotah Bleda, GorenjS*^ Slovenije in jim vrtijo '7 ujbj glasbo. 'Moja /olja je, l'a ipfl lo i'os1i*ee ohert*»mHitdi ^ ja. Zdaj visijo na stena%j»-produkcije« Kgona Sen $\ prej je razstavljal svoja ^ Franc i Bregant / H^ZJ" h«itav nekaj časa bomo preda druga,« pravi Leo. .Q In če omenimo :e a: Jjtf ne roke so kup snega Pr^.js^ le v don : ZaploJ^ stiščem obli v d0*^ no figuro. TOREK, 27. JANUARJA 1987 KRONIKA 7. stran (mmmmmuAs Še enkrat o fantiču, ki so ga smučarski vaditelji po končanem tečaju pozabili na Ljubelju Miha Zaplotnik: Mislil sem, da je Tržič čisto blizu Tržič, 22. januarja — Gorenjsko javnost je že prvi članek o pozabljenem otroku na Ljubelju zelo razburil, razburil pa je tudi vaditelje, ki učijo tržiške otroke smučarskih veščin na Zelenici; in to tako, da so v četrtek, 22. januarja, poklicali novinarja na razgovor na Ljubelj. hkrati. Posebej sem vprašal, če je še kdo od naše skupine, ki ni oddal smuči. Nihče se ni javil. Sli smo še v restavracijo in se pripravili za odhod. Ko je avtobus prišel, smo obveščali otroke spodaj v restavraciji, zgoraj in zunaj, da je za učence Grajzerje-ve in kriške šole odhod.« Štefan Jakšič, profesor telovadbe v osnovni šoli Križe: »Ko smo zbrali otroke v avtobusu, sem preštel otroke iz svoje skupine, prav tako je štela otroke tov. Grumo-va iz Grajzerjeve šole. Ko sem ugotovil, da so »moji« vsi, sem nehal šteti. Eden od otrok je pozabil rokavice in smo ga počakali, da jih je šel iskat. Medtem je otrok samovoljno, ne da bi koga obvestil, izstopil pri zadnjih vratih. Otroci so mi to naslednji dan takoj povedali. Dvajset minut za nami je peljal v Brači-čevo šolo še drugi avtobus in bi se otrok lahko peljal z njim, toda fant se je sam podal proti Tržiču. Že po enem kilometru mu je ustavil Bruno Teran, učitelj smučanja pri Zvezi vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja. Povabil ga je v avto, a fant ni hotel vstopiti, češ da bo prišel oče ponj. Dva kilometra nižje mu je ustavil Ivan Jarc, ki vozi kombi TKS Tržič. Otroka je prepričeval, naj vstopi, vendar ni hotel. Tudi njemu je dejal, da bo prišel oče ponj. Ustavil mu je tudi dr. Lavrič iz Kranja s sinom, ki je celo Mihov sošolec. Ni hotel v avto, raje je šel peš proti Tržiču.« Silvo Japelj: »Ob 17.15 je prišel k meni otrokov oče vprašat, kje je otrok, pa sem mu dejal, naj pogleda, če je šel morda s katerim od sošolcev domov.« Štefan Jakšič: »Na Zelenici se te dni uči smučanja 126 ali 127 tržiških otrok, od Takole so povedali vaditelji. Silvo Japelj, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli heroja Grajzerja, ki je imel v skupini tudi 9-letnega Zaplotnikovega Miha iz Sebenj: »S svojo skupino sem prišel okrog 14.45 do hotela na Ljubelju, kjer Smo oddajali smuči. Tri skupine so prišle predšolskih pa tja do osmošolcev. Zanje skrbi 11 vaditeljev, skupine so normalne, po 10 do 12 otrok je v eni. Razumemo, da so bili starši prizadeti, toda mi smo storili vse. Za to, kar se je zgodilo, je kriva le otroška muhavost.« In kaj pravi Miha? Toliko zasliševanj je že moral pretrpeti te dni, da se mi kar zasmili. »Miha, zakaj si ušel iz avtobusa?« ga povprašam. »Saj v avtobusu sploh bil nisem.« »Nisi bil?« »Ne, n'sem bil.« »Ja, kje pa si potem bil?« »Tamle zunaj,« zamahne z roko in pokaže proti kuclju pred restavracijo. »Kako, da si jo ubral kar peš proti Tržiču in nisi hotel k nikomur prisesti?« »Mislil sem, da je Tržič čisto blizu.« Zdaj sem bila brez besed. Komu naj verjamem? Odločnim trditvam vaditeljev, da je bil otrok v avtobusu in se je pri zadnjih vratih zaradi kdove kakšnih muh izmuznil ven? Pravijo, da ima učitelj vedno prav! A zakaj naj bi fant lagal? Saj nima vzroka! Zdi se mi, da je vaditeljem ob otrokovih izjavah postalo nerodno. Otroci in golobi pa res najbolj »oserjejo« hišo, pravi stari pregovor. Mirko od Dela pa ni odnehal. S svojim malim kasetarjem je pri enem od otroških omizij v restavraciji posnel tudi tole: »Ali vas je tovariš pred odhodom iz Kri-žev preštel?« »Je.« »Koliko vas je pa bilo?« »27, potem pa 26 ...« »Ali tovariš ni imel seznama?« »Ne, saj si je zapomnil. ..« No, upam, da si bodo to šolo, ki se je srečno končala, tržiški vaditelji dobro zapomnili. D. Dolenc KLICAJ ZA VARNOST Papir in les ne sodita k peči V Škofji Loki je na Silvestrovo izbruhnil manjši požar v kurilnici stanovanjske hiše v Podlubniku, ker je stanovalec postavil poleg peči škatle iz papirja. V Trbojah je dekle čistilo peč za centralno ogrevanje, pri tem pa je pepel z žerjavico odložilo kar v lesen zaboj, ki se je potem vnel. Pred nedavnim je zagorelo v stanovanjski hiši na Jesenicah, ker se je pregrela peč; ob njej pa so bile naložene poli-vinilaste vrečke z ostanki blaga. V Kranju so pred dobrim tednom ognjeni zublji zajeli pohištvo v kuhinji, televizor in radio s kasetofonom in povzročili po nestrokovni oceni za pet milijonov dinarjev škode. Razlog: vnel se je lesen opaž, ker je bil nameščen preblizu dimnika in trajnožare-če peči. To je le nekaj januarskih primerov, ki dovolj resno opozarjajo, da je treba pozimi, v času kurilne sezone, še posebej paziti, ko kurimo ali čistimo centralne, kmečke, trajnožareče peči in kamine. Ob pečeh tudi ni mesta za lesene zaboje, papirnate škatle, ostanke blaga in za druge hitro vnetljive snovi. Malomarnost se lahko maščuje, kot se je tudi lastnikom hiš oziroma stanovalcem v primerih, ki smo jih opisali. C. Z. V^zadnjih dneh je vse več kraj smuči Tatici ne počivajo vw Kranj, 26. januarja — Snega je na vseh gorenjskih smučiščih dovolj, povsod je v teh počitniških dneh tudi precej gne-£e- tatici pa ob vsem tem ne držijo križem rok in s pridom izkoriščajo malomarnost, pozabljivost in brezbrižnost smučarjev, gnečo in druge, njim naklonjene okoliščine. Januarja je b'lo na Gorenjskem kar precej primerov kraje smuči. Naštejmo jih le nekaj. Neznanec je v četrtek proti večeru zmaknil smuči in pali-^e na Cankarjevem trgu v Skofji Loki. V noči s sobote na netijo so izginile Elanove smuči z okovjem tvrolia iz osebnega Avtomobila na Cesti revolucije na Jesenicah. Debelo so v soboto zvečer pogledali smučarji, ko so zapuščali gostilno pri ftekarju v Kranju. Medtem ko so si privoščili klepet ob okrep-jj«U, so z njihovega osebnega avtomobila, ki je stal na parkirišču gostilne, izginili štirje pari smuči, vredni okrog 300 tisoč f "i.trjev. V soboto, 10. januarja, so neznanci vlomili v osebni ?vtomobil na parkirišču pred hotelom Larix v Kranjski gori lr* odnesli dva para smuči, palic, smučarskih čevljev, kovček z garderobo in snežne verige, vse skupaj vredno po nestrokovni °ceni okrog poldrugi milijon dinarjev. Le nekaj dni kasneje so izpred restavracije Bistrica v Bohinjski Bistrici izginile te-Kaške smuči. Brezbrižnost gor ali dol — nesporno je, da bi miličniki la-Ne odkrili tatice, če bi smučarji imeli o smučeh in drugi smu-Carski opremi vsaj osnovne podatke. 1. C. Z. NESREČE Omahnil pred avto Drulovka, 25. januarja — 54-letni Cveto Udir iz Drulovke je danes zvečer hodil po nesplu-ženem snegu desnega vozišča ceste od Labor proti Drulovki. Ko je prišel do nadvoza železniške proge, je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Duško Stevanovič iz Kranja. Pešec se je obrnil, pri tem pa mu je spodrsnilo, udaril je ob vetrobran-sko steklo, odtodpa je padel pod vozilo. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljanski Klinični center. Z nekaterih streh še vedno visijo sveče, ki so za mimoidoče precejšnja nevarnost. Ponekod so zavarovali vhode v trgovine in v druge javne prostore, drugod so enostavno vzeli v roke drogove in »pobili« sveče, nekateri pa vztrajno čakajo, da sveča komu prileti na glavo. Gospodarji stavb morajo poskrbeti za varnost ljudi, vendar se tega vsi ne zavedajo dobro. — Foto: F. Perdan S SODIŠČA Na lahek način do denarja Radovljica, januarja — Temeljno sodišče v Kranju, enota Radovljica, je obsodilo 45-letnega Ladislava Mraka iz Bohinjske Bistrice na tri leta in tri mesece zapora, ker je od jeseni 1980 do spomladi 1983 na drzen način oškodoval delovne organizacije in posameznike za skoraj poldrugi milijon dinarjev. ske kmetijske zadruge Srednja vas-Bohinj. Vodji žage je natvezil, da bo delal lesene izdelke za izvoz in da bo razrez plačal v devizah. V zadrugi so mu les res razžagali, računa v znesku več kot 212 tisoč dinar- Mrak je septembra 1980. leta v Mariboru natvezil vodji sektorja za zunanjo trgovino v Jeklotehni-tozd Veleprodaja, da jim bo do druge polovice januarja 1981 izdelal in dobavil deset tisoč delovnih konzol, če le 47.730. Na podoben način, s pretvezo, da bo denar vrnil v desetih dneh, mu je posodil 50 tisočakov tudi N. K. iz Zeline. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je Mrak bre- zobzirno kopičil denar na račun zasebnega in družbenega premoženja in da pri tem ni gledal na to, koga bo oškodoval in na kakšen način. Upoštevalo je njegovo zdravstveno stanje kot tudi to, da doslej ni bil kaznovan in da skrbi za dva otroka. Al pinista a potrebovala Pomoči ^'Tlar' 21. januarja 23 lel t$ ; 6ska alpinista Mihail Lopo 5feri ^an ^"drouč sta prejšnjo Odšla v severno steno Sit no Tamar, kjer sta na-^r;avu'a preplezati Aschenbre-st%V steber šeste težavnostne !*Je' pred odhodom v steno (fo je z oskrbnikom planinske v Tamarju dogovorila, ^ bosta vsak večer okrog k°$ta Ure °glas'hi u- stene ali $e Hodala /nuk s svetilko. Ker ko l s'°dnji dan nista javila, ta-n'kH0t sta obljubljala, je oskrb Wj Oroa posumil, da se jima je ^ f°dilo. Obvestil je gorsko Spr0ž |° službo, ki je V>Mek l. 's^a'no akcijo, v katero Pu^lj.Vključil tudi helikopter re-Vvi 80 sekretariata za no-Mejf ?adeve. Helikopter je v %| nekaj pred drugo uro pre-loii^tenje Travnika in Sit nad •i ki rumt»rja. Pilot m reševal MsSjLta.bila v helikopterju, so j * a) 'J'PCevi smeri opazili če- K*i«s v!nista- kl sta dala znak-Neb, Se v redu in da ne potre ^ Pomoči CZ. Parkirajo pod okni spalnic Jesenice, 26. januarja —• Jeseniški izvršni svet je sklenil, da mora jeseniško združenje šoferjev in avtomehanikov s pristojnimi organi občinske skupščine čim prej najti ustrezne rešitve za parkirne prostore tovornjakov in tovprnih vozil. V občini že nekaj let zelo manjka parkirnih prostorov za tovornjake, zato parkirajo vsepovsod po naselju, na zelenicah . . . Zdaj so postavili na parkirni prostor na Javorniku še barake za delavce, tako da nikjer ni več primernega prostora. Težka \ >/>l> pred stanu j ikimi l>l<»KT^)ud okni spal nic. To ljudi jezi, sa) jih prebuja zgodnji ropot težkih motorjev kamionov. Zanimivo je, da obrtni zakon sploh ne predvideva (in ne zahteva), da morajo avtoprevozniki imeti poslovni prostor (garažo) in lahko dobijo obrtno dovoljenje takoj, ko nabavijo kamion. Parkirajo pa pač tam, kjer je prostor — četudi kur na zelenicah. D. S. mu bodo nakazali 400 tisoč dinarjev predplačila. V Jekloteh-ni so to storili, razen tega pa so mu dobavili še nekaj manj kot 23 kubičnih metrov lesa,, pet tisoč vijakov, deset tisoč polivinilastih vrečk in ovojni papir. Mrak, ki za delo sploh ni imel potrebnega orodja in pogodbe tudi ni nameraval v celoti izpolniti, je dobavil Je-klotehni le 2020 konzol, s čimer jo je oškodoval za domala 417 tisoč dinarjev. Za razrez lesa, ki ga je dobil, se je dogovoril v žagi gozdar- Pred Elito v Kranju samevajo vse zasnežene lepe lesene klopi. Lastnikom se očitno ne zdi vredno, da bi jih pospravili na suho. Najbrž bi jim bilo (udi malo mar, če bi čez noč izginile. Foto: F. Perdan jev pa ni poravnal. V Bohinjski Bistrici je dvakrat pretental M. O., ki mu je posodil skupno 220 tisoč dinarjev. Prvič je dejal, da potrebuje denar, ker se mu je pokvaril avto in mu delovna organizacija, -s katero posluje, še ni nakazala denarja. Drugič je prosil, češ da bo stari avto zamenjal z novim in da mu zato zmanjkuje nekaj denarja. Mrak je M. O. obljubljal, da mu bo denar vrnil v desetih dneh oziroma prvič, ko bo ob koncu tedna prišel v Bohinj, vendar tega ni storil: Spomladi 1983. leta je Z. K. iz Kamnika natvezil, da mu bo 2438 zgornjih delov miz za polaganje tapet plačala delovna organizacija Stoko-Export iz Skopja, čeprav bi mu jih moral Mrak. Občanki iz Nomenja je govoril, da bo v hiši zgradil bazen in da bo s svojo obrtjo zaslužil milijardo. Posodila mu je 20 tisočakov, za katere je obljubljal, da jih bo..vrnil v markah", vendar se to rii zgodilo. Steklar z Bleda mu je za-steklil novo delavnico in čeprav je Mrak obetal, da mu bo plačal takoj po opravljenem delu, tega ni storil. V poslovalnici Emone Globtour na Bledu si je sposodil golfa in z njim prevozil 3758 kilometrov. Avto je^vrnil, računa pa nf poravnal. Oktobra 1982 mu je v Ljubljani F. K. posodila 70 tisoč dinarjev, medtem ko ji je vrnil Posodili so ji denar Jesenice, 26. januarja — Senat temeljnega sodišča na Jesenicah je obsodil Vlasto Grubar z Blejske Dobrave na leto dni zapora zaradi številnih goljufij Člani senata temeljnega sodišča na Jesenicah so 22-letno Vlasto Grubar obsodili na skupno kazen leto dni zapora, ker je z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin izvabljala od občanov denar in si s tem prisvojila protipravno premoženjsko korist. Sodba še ni pravnomočna. Vlasta Grubar z Blejske Dobrave je živela v neurejenih družinskih razmerah, bila je nezaposlena in v hudi finančni stiski. Lani je poskusila z lažmi ter je pri lahkovernih in zaupljivih starejših ljudeh naletela na razumevanje. Posojali so ji manjše vsote denarja, ki jim ga ni vrnila. Njena domišljija, izhajajoča iz denarne slisk^je bila brezmejna, za izgji: h Poklicna šola —prodajalec železnine ali SR ekonomija-J°dajalec ^° 2 leti delovnih izkušenj ^°ZD HLADILSTVO: l^enturni kontrolor (moški) tov£0ltlicnu š°la ~ prodajalec železnine ali SR ekonomija -^fjalec ■ 'eti delovnih izkušenj °ZD ZAMRZOVALNE SKRINJE: j^IOVODJA PLOCEVINAKNE ?ŠŠ strojne ali delovodska šola strojne smeri leti delovnih izkušenj brigadir — 2 osebi SEVALEC °8oj1: P°klicna šola kovinske stroki to jv .")UIU rvV/V I I lo IV \. i leti delovnih izkušenj RAČUNSKI CENTER k^ANlZATOR PROGRAMER 1 Vit; - , . * ^Ju šola organizacijske, tehnične ali ekonomske smeri Rta delovnih izkušenj I ZATO It I ^^°ka izobrazba organizacijske, tehniške ali ekonomske 4 i *ta delovnih izkušenj iV *^IVlSKI PROGRAMER ^•H>Sj,°^ izobrazba (vključno tehnična matematiku .ili li/ik.o or 41 cUsko računalniške smeri ()^ a Prakse v programiranju Iv(,ANIZatok programer ii s>ji: N ^ |^'n.ia izobrazbu splošne, tehniške uli ekon fjj>k delovnih izkušen i , U/V'l K na sistemu aop .ft**, v it1,1 tjv^j delovnih izkušenj u^^v,!'1'1 (*<>l<1 '" IKll|)>:,' združujemo /a nedoločen čas, Pisni jV'v i ^dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objuvi na na ,'i!.u,| 1 1 'O THN Škotja Loka, kadrovsko. BOCialnu služba vKl(»t) l*'ne kandidate bomo < lomske smeri ,/,,lla Strokovna izobrazbu ekonomske, tehnične ali splo n u I l( i md ( e :k,"iio\skih koi hi pošljite v 8 dneh po objavi na na-i, kadrovsko, s( i/biri obvestili v. 1 T> dneh po Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10 objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATOR -FAKTURIST Pogoji: — končana administrativna šola — enomesečno poskusno delo. Delo združujemo na določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Obrtna zadruga Prevoznik Gorenjske, Naklo, Cvetlična 10. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št.32/85) izdajajo uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič POZIV Odbor za delovna razmerja KEMA - EXOTERM Kranj objavlja prosta dela in naloge Čiščenje poslovnih prostorov in delo v obratu družbene prehrane Pogoji: osnovna šola, poskusno delo 90 dni, zaželene delovne izkušnje ter opravljen izpit za prodobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, delo je dvoiz-mensko. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za teto 1986 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta In za leto 1987 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1987. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1986 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, M občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986 2. Zavezanci davka od dot idka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986 4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1986. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hii v najem ter dohodki od podnajemnin. 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1986. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1986 presega 3.702.204 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1986. najdalj stalno prebivališče. Za leto 1987 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za teto 1987 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za teto 1987 Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga Imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov jo treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Polivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanji.OOOdinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za^ 20*/* oziroma najmanj 2.OOOdinarjev. Uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE PLESKARSKIH DEL Pogoji: 3-letna srednja strokovna izobrazba pleskarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema Kadrovski oddelek industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka, TOZD Prodaja na drobno objavlja prosta dela in naloge: 1. NATAKAR!A za delo v bifeju na Sovodnju v Poljanski dolini Pogoj: KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec 2. PRODAJALCA za delo v tekstilni prodajalni Pogoj:KV prodajalec oblačilne stroke 3. PRODAJALCA za Zeleznino Medvode Pogoj: KV prodajalec tehnične stroke 4. NAMESTNIKA POSLOVODJE Za Zeleznino Medvode Pogoj: VKV trgovski poslovodja ali KV prodajalec tehnične stroke in eno oz. dve leti prakse na podobnih ali enakih delih 5. VEČ PRODAJALCEV za delo v živilskih prodajalnah na območju Selške doline, Škofje Loke in okolice, Medvod z okolico in Ljubljane — Šiške Pogoj: KV prodajalec. Sprejmemo tudi kandidate z drugo poklicno solo, ki jih veseli delo v prodajalni in so se pripravljeni usposabljati /a ta poklic. 6. DVEH MESARJEV za delov v prodajalni Škofji Loki Pogoj: KV mesar 7. DELAVCA ZA PREVZEM DEL v prodajalni Kamp Dragocajna. Prodajalna bo odprta od 15, maja dO septembra 1W17 K PRODAJALKO /a delo v samopostie/bi liisnna pri Tržiču Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta PogOJ: KV prodajalka ali druga poklicna šola Poskusno delo za vsa našteta dela traja 00 koledarskih dni. Pro&nji sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomnika. Loka, DSS, Kidričeva T>4. Školja Loka, osem dni po objavi. 3 Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate za naslednje tečaje usposabljanja za delo: - STROJEPISJA (začetni in nadaljevalni) - SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA - TEHNIŠKEGA RISANJA - ZA STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA - KNJIGOVODSTVA (osnovni tečaj) - VARSTVA PRI DELU - POŽARNEGA VARSTVA Kandidate v tečaje vpisujemo do 10. februarja tega leta. Podrobnejše informacije osebno ali po telefonu 27-481 dobite vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure. ALPETOUR ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI iz Ljubljane na Stari Vrh, Soriško planino in Krvavec, vsak dan med počitnicami. SMUČARSKI VIKEND PAKET v Škofji Loki, hotel Transturist, ugodno — samo 16.500 din SMUČARSKI TEDEN na Pokljuki dep Jelka, ugodno — samo 39.000 din, upokojenci 3.000 popusta ZIMSKE POČITNICE V IZOLI, SIMONOV ZALIV, ugodno - samo 36.000 din, upokojenci ZIMSKE POČITNICE V TUHEUSKIH TOPLICAH, 3 - do 10 - dnevni paketi EUROSHOP, mednarodni sejem trgovine in marketinga, Dussel-dorf, odhodi 23 2 , letalo IHM, mednarodni obrtni sejem, Munchen, odhod 13.3. DUNAJ BRATISLAVA, 3 dni, odhodi 6.3. (za skupine) CARIGRAD (ISTANBUL).direktni poleti iz Ljubljane od 19.3., cena 69 700 din Informacije in prijave v Alpeturovih turističnih poslovalnicah v Ljubljani, tel 211 118, Kranju 21 022 in Škofji Loki 60 960. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje v osnovno šolo za vsak razred. Prijave za vpis sprejemamo do 31, januarja 1987. Prijavi za vpis je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi Pouk v soli je organiziran pet dni v tednu v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali dvoi/mensko. Pouk se bo začel februarja letos. Šolanje je brezplačno. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 27-481 vsak dan ra/en sobote. (g(Q)IMiSSS©IEnGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 27. JANUARJA 1987 Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate za jezikovne tečaje NEMŠČINE (I., II.. III., IV. in V. stopnje ter konverzacija) ANGLEŠČINE (L, II., III., IV. stopnje ter konverzacija) ITALIJANŠČINE (L, II., III. in IV. stopnja) FRANCOŠČINE (L, II. IN III stopnja) ŠPANŠČINE (L stopnja) SLOVENŠČINE (I. stopnja) Tečaj NEMŠČINE ZA RECEPTORJE (50 izobraževalnih ur) Tečaj NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE ZA DELAVCE V ZUNANJI TRGOVINI Pouk v tečajih bo organiziran dvakrat na teden v popoldanskem oziroma večernem času. Tečaji se začno februarja letos. KOM PAS JUGOSLAVIJA Vsem zainteresiranim gostinskim delavcem sporočamortda bomo junija letos dogradili hotel B kategorije. Stal bo v prijetnem kraju RIRNOpri Bledu. Hotel bo imel 122 ležišč, 350 sedežev v penzionski in a'la cart restavraciji, kavarni in nočnem lokalu ter 150 sedežev na vrtni terasi. Ob hotelu bo 5 teniških igrišč in še kaj. V hotelu želimo zaposliti 35 delavcev za gostinska in druga opravila. Vabimo vse, ki bi vas veselilo delo v novem okolju, da nam pošljete kratke ponudbe. Povabili vas bomo na neobvezen razgovor. Ponudbe pošljite na naslov: KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL BLED Cankarjeva 2 04260 Bled — s pripisom »za RIBNO« Lesno galanterijski obrat Jesenice C Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za VODENJE KNJIGOVODSTVA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višješolska izobrazba ekonomske smeri ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri z ustrezno, najmanj 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Delavci za opravljanje razpisanih del in nalog bodo imenovani za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija DO Lesno galanterijski obrat Jesenice, 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DO. Komisija /a delovna razmerja DO ELMONT BLED s sklepom. t dne 19. januarja 1987 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. več KV KLJUČAVNIČARJEV za določen in nedoločen čas 2. več delavcev ZA PRIUClTEV V KIJUČAVNIČARSK1 DELAVNICI za določen in nedoločen čas 3. več DELAVK OZKEGA PROFILA za določen in nedoločen čas Pogoji: pod 1. — poklicna šola ustrezne smeri pod 2. in 3. — osnovna šola Delo združujemo za določen oz. nedoločen čas s polnim delovnim časom, OD po pravilniku, stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64266 Bled — komisija za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končani objavi. _ O exoterm kranj Odbor za deiovna razmerja Kemične tovarne KEMA — EXO-1 KRM Kranj objavlja za leto 1987 sprejem naslednjih pripravnikov: — strojnega inženirja (lahko strojni tehnik) — za določen čas — 1 ekonomskega tehnika — za določen čas — 1 administrativnega tehnika — sa določen čas Pogoji: uspešno končana šola, ki usposablja za navedene poklice. Kandidati naj oddajo prijave osebno ali po pošti v splošni sektor delovne organizacije KEMA —EXOTERM, Kemična tovarna Kranj, Stru že vo 66, najkasneje v 30 dneh po objavi. Kandidati, ki v šolskem letu 1986/87 še obiskujejo zadnji letnik ustrezne sole srednjega usmerjenega izobraževanja, naj k prijavi priložijo spričevalo tretjega letnika in polletno sprite \ do 4 letnika. Kandidati, ki končujejo prvostopenjski študij na fakulteti, pa potrdilo o opravljenih izpitih. Z izbranimi kandidati bomo po končani šoli sklenili delovno razmerje za določen t as (za cas opravljanja pripravništva) in jim omogočili opravljanje strokovnega izpita. O izbiri bodo kandidati ob-rsceni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SŽ-TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p.o. Kadrovska komisija na podlagi 29. čl. pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge: POMOČNIK VODJE VZDRŽEVANJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana VI. stopnja strojne ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni industriji — znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) in opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo DO. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka in bodo o njej pisno obveščeni. ALPINA tovarna obutve Žiri Strojarska ul. 2, n. sol. o. TOZD PROIZVODNJA Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja za TOZD proizvodnja objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: KUHANJE v obratu Gorenja vas za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje naloge: — kvalificiran kuhar — 1 leto delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Strojarska ul. 2, Žiri, Komisija za delovna razmerja za TOZD Proizvodnja. LESCE ROŽNA DOLINA 8 ŽITO Ljubljana tozd Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PROIZVODNI TEHNOLOG - 2 izvajalca Pogoji: živilski tehnolog — strojni tehnik, dve leti delovnih izkušenj 2. PEK — več izvajalcev pogoji: poklicna šola za peka, eno leto delovnih izkušenj 3. STROJNIK KOTLA - 1 izvajalec pogoji: poklicna šola za ključavničarja — električarja ali izpit za visokotlačne kotle, eno leto delovnih izkušenj 4. VZDRŽEVALEC ZELENIC - 1 izvajalec pogoji: končana osnovna šola, eno leto delovnih izkušenj 5. VOZNIK VILIČARJA - 1 izvajalec pogoji: izpit za voznika viličarja, šest mesecev delovnih izkušenj 6. SKLADIŠČNI MANIPUIANT - več izvajalcev pogoji: končana osnovna šola Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi ŽITO Ljubljana tozd Triglav — Gorenjka Lesce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. tKJ KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Komisija za delovna razmerja tozd Nizke gradnje objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. VODENJE ZAHTEVNIH GRADBENIH DEL - 2 delavca Pogoji: —končana delovodska gradbena šola, 1 leto delovnih izkušenj ali končana poklicna pola gradbene sme-ri.opravljen tečaj za delovodje, 2 leti delovnih izkušenj 2. VODENJE PLESKARSKIH DEL - l delavec Pogoji: —končana poklicna šola pleskarske stroke, 2 leti delovnih izkušenj na enakih delih 3. PLESKAR - 2 delavca Pogoji: končana poklicna šola pleskarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj t. AVTOM EHANSKA DEIA - 2 delavca Pogoji: —končana šola avtomehanske stroke, 1 leto delovnih izkušenj r».STROJNO IZDELOVANJE MIZARSKIH IZDELKOV - 2 delavca Pogoji: —končana poklicna šola mizarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj 6. ZIDARSKA DEIA -2 delavca Pogoji: —končana poklicna šola za zidarje, 1 leto delovnih izkušenj 7. TESARSKA DELA — 2 delavca Pogoji: končana poklicna šola za tesarje, 1 leto delovnih izkušenj 8. več NK DELAVCEV za opravljanje enostavnih progOVnUl del Pogoji: —odslužen vojaški rok, končana osnovna šola Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoiev pošljejo na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje, Jesenu e, Sp. Plavž (i, 114270 .Jesenice, v osmih dneh po zadnji obja vi. O izbiri kandidata bodo prijavljeni obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. sozd zgp giposs ljubljana //A SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo razpis za proste naloge in opravila: za DS Skupne službe Kranj ARHIVAR - EKONOM Pogoji: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj za TOZD Lesni obrati Kokrica: DELOVODJA V MIZARSKI DELAVNICI Pogoji: delovodska šola lesne smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami BRUSILEC LESNIH REZIL Pogoji: poklicna šola lesne smeri ali osemletka z ustreznim tečajem in 2-letnimi delovnimi izkušnjami VOZNIK VILIČARJA Pogoji: srednja šola ozkega profila ali ustrezni tečaj s 6-mese-čnimi delovnimi izkušnjami 4 KV TESARJE (2 za enoto na Jesenicah, 2 za Kranj) Pogoji: poklicna šola gradbene smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami KV KLJUČAVNIČAR — vzdrževalec kovinskih opažev Pogoji: poklicna šola kovinske smeri z 2 — letnimi delovnimi izkušnajami Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. SOZD ALPETOUR Skofja Loka DO ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER SKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge OPERATERJA NA RAČUNALNIŠKEM SISTEMU - lahko tudi pripravnik Pogoji: —srednja izobrazba računalniške ali tehnične smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj v pripravi in obdelavi podatkov, pasivno znanje tujega jezika, delo v izmenah. Poskusno delo za delavce z izkušnjami traja 2 meseca, za delavce brez izkušenj pa je pripravniška doba 6 mesecev. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4/b v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. K SODELOVANJU VABIMO STROKOVNJAKE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PROGRAMSKE OPREME V ODDELKU ORGANIZACIJE IN PROGRAMIRANJA Če imate visoko, višjo ali srednjo izobrazbo organizacijsko— računalniške, ekonomske ali tehnične smeri ter si želite kreativnega in ustvarjalnega dela, se javite na naše vabilo. LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja SCT TOZD Družbeni standard objavlja za počitniški dom na Bledu naslednja prosta dela in naloge: 1 KV KUHARIA Pogoji: končana IV. stopnja srednje šole za gostinstvo in turizem, zaželene delovne izkušnje Po enem letu opravljanja navedenih del in nalog možnost zaposlitve v tujini (Libija, Alžirija, Jordanija, Irak) 1 KV NATAKARJA Pogoji: končana IV. stopnja srednje šole za gostinstvo in turizem, zaželene delove izkušnje ter znanje enega tujega jezika Po enem letu opravljanja navedenih del in nalog možnost zaposlitve v tujini (Libija, Alžirija, Jordanija, Irak) Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s poskusnim rokom. Natančnejše informacije lahko dobite po tel.:061/318-060 Poslovni odbor DO ODEJ A,tovarna prešitih odej, 64220 Skofja Lcka objavlja prosta dela in naloge 1. UPRAVLJALI,( STROJA ZA IZDELAVO PLASTI IZ SINTETIČNIH VLAKEN (upravljalec mikalnika) — 2 delavca Pogoj: IV. zahtevnostmi stopnja (mehanik ali strojnik) 2. POMOČ PRI UPRAVLJANJU STROJA ZA IZDElAVO PLASTI IZ SINTETIČNIH VLAKEN (pomoč upravljalca mikalnika) — 1 delavec Pogoji: II. zahtevnostna stopnja ali OŠ in delovne izkušnje fl* podobnih delih in nalogah 3. SlVALEC TEKSTILU i delavec Pogoj: III. zahtevnostna stopnja 4. ŠIVILJA - 2 delavca Pogoj: IV. zahtevnostna stopnja Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s p0' mni delovnim časom. Prijav? z dokazili o izpolnjevanju po$ jev sprejemu kadrovska služba DO Odeja, tovarna Pre pij! odej, Kidričeva 80, 6422o Skofja Loka v 15 dneh po objavi I 1 javljene kandidate bomo '• izidu izbire obvestili v 15 dneh P i/teku prijavnega roka. TOREK, 27. JANUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 1ALI OGLASI tei.227 960 terta J1A16 jpaiatMUoll m starejši barvni TV telefun-J (RIZ). Tel.: 25-071, int. 16 dopol- _754 J^ALKMAN, slušalke, in practico L 2 ^gdatki prodam. Tel: 25-239 755 JEHNICS ojačevalec SU z ^BOvV in zvočnike philips 50 W, Hodno prodam. Karo Peternelj, Pri-Sž^95, Tržič_756 !jino prodam ^9odno prodam 3 strešna OKNA '15 £145 VPO 8. Taleška 6, Lesce 765 »ffodam PUHALNIK starejši letnik. ^145-263_766 i Pfodam suhe hrastove PLOHE. Mil A,ič, Breg ob Savi št. 39, Mavčiče v____767 JVlam 150 I domače štajerske SLI-^VKE. Kličite tel.: (063) 781 -054 768 Prodam SMUČI 170, znamke promile, z okovjem rvrolia 150, palice in laične hlače, vel. 16 let, za 10 SM, . »lahoviča 6, Kranj, Trstenjak (Plani- 41;_____769 J*rodam malo rabljen moški HUN-— rjav semiš plašč, podlaga bela J*ka. št. 54-56. Tel.: (064) 83-592, od <' plačen še do (vključno) P^jg. vsak dan od 10. do 12. in od do 18. ure. A. Ž»lar . .. mame na razprodajah — Foto: V. IVrdati Snežni dan — tokrat drugače Bled, 2(>. januarja — Snežnih dni smo Imeli letos dovolj, če že ne preveč, vendar bi si takšnih, kakršnega pripravljajo za to soboto blejski turistični delavci na čelu z Markom Potočnikom še želeli — ne le na Hledu, temveč tudi v drugih turističnih krajih. Snežni dun je namreč naslov osrednje popestritve letošnje zimske sezone, prireditve, ki ima jasen namen: poživiti utrip kraja in v igro vključiti goste Bleda in domačine, mlade in starejše. Otroci iz blejske osnovne šole bodo oblikovali kupe snega v snežene možiclje in njim podobni« »kipe«. Na sporedu bo kegljanje na ledu o/'1*0^. na snegu, zbijanje stožcev s kopami, skoki n a£ili setmotrski skakalnici, vragolije akrobat*1* smučarjev, vožnja z zračnicami po bob stezi so bo /.mračilo, bodo člani fotokluba Diaiia j teli na prostom tilin o e.orskih živalih. VseSK bo odprt tudi »ledeni bife«. Naj še povemo, da se bo vse skupaj dog^Jj v središču Bleda, med hotelom Park in Golf- ^ desetih dopoldne in vse tja do sedmih zve" C. Z >čer. I