primorski dnevnik 1, 2a5el Izhajati v Trstu DrpHV1aia 1945, njegov DNFVM?nik PARTIZANSKI bra toNJ,K Pa 26-Ceri9 3 v vasi Zakriž nad cik,„n™' razmnožen na 0d 5 d0 17- S®P-tentbra 1944 se je tiskal Qn J ustak' ki < rep® slo''6 no, da mora tačas biti naloga ske oblasti, da zavaruje temelja6 ^ jji rese in mirno življenje naših 1/ ^(jO slovenskega naroda in da jih ne jjj brez potrebe izpostavili tvegani bi ogrozilo njegov obstoj. ,:e s' Predsedstvo Republike Slovenja pridružuje vsem mirovnim in protestira zoper nasilje s°v' armade v Litvi, proti, zdi se 1 bežni vojni v Zalivu, proti ?Pr v P' mislijo na nasilje tudi pri naS^žtT1'. goslaviji, hkrati pa poziva vse pp Ijane in prebivalce Slovenije^ tem ne pozabimo na celovi mII tudi za tisto življenje, ki je še te0' resnično in edino naše. Tudi i 2jV3 vsem današnje. Predsedstvo P jjjiJ tudi vsa predsedstva drugih 1 v Jugoslavije, da se mu pridrlo tem protestu zoper nasilje 1 grožnjo ter pozivu za mirno in fjj v ratično rešitev sedanjih nasp Jugoslaviji. Na Dnevu emigranta v Čedadu izražena želja po splošni rasti in demokratičnem razvoju j-.^EDAD — V čedajskem gledalcu Ristori je bilo v nedeljo po-ovno vse živo. V njem se je zbra- 0 veliko število izseljencev, ki ob ovoletnih praznih obiščejo rodne rU]e in svojce, ki še živijo na r* • krajevnih kulturnih in poli-cnih delavcev, ki nikakor niso t zamuditi priložnosti že 29. k- cionalneva Dneva emigranta, 1 9a prirejajo Slovenske organi-acije videmske pokrajine. °le9 slavljencev oziroma šte-v^ih izseljencev, ki prihajajo iz uri i ,raiev sveta, so se prireditve kaf • številni gosti, med ; erirni bi omenili senatorja Sto-Svn^ Spetiča, slovenske deželne Riiri0Va'ce Bratino, Brezigarja in gj urna, delegacije občine Tolmin, ZvpVenske kulturno gospodarske j, in stranke Slovenske skup-dai l.'- 0ciB0rnika za kulturo v če-ka t Zanutta, predsedni- pa krajevne turistične ustanove Ma'SS0' ^eciaiskega vicekvestorja ni k °V0 nenazadnje več duhov-sp °v jz nadiških dolin, ki so pririni t Ve^k delež skupno z osta-lav .nitumimi in političnimi de-ohr k se je slovenska beseda ranila V teh krajih. bil aVn^ 90v°rnik na prireditvi je lievs.eve , zija je bila močno pri-°Vahni' Upino Rezija Rina in Gi-Chineseja ter folklorno certojv. ^ai Resia, s krajšim kon-ril § Pa je nastopil tudi ansam-SV°io olttlesis 4 iz Trsta, ki je s y asbo zabaval prisotne. Viljem Černo: »Potrebujemo stvarno zaščito za Slovence« Prof. Viljem Černo V imenu Slovenskih organizacij videmske pokrajine, ki prirejajo to prireditev, je spregovoril prof. Viljem Černo. »Zbiramo se na tem prazniku,« je dejal, »da potrdimo našo kulturno osebnost in govor srca, ki bije v nas. Tudi današnja prireditev je pesem solidarne povezanosti med nami ter pregled prehojene poti. Zavedamo se zanimivega preroda znotraj naših ljudi, ki spodbuja k delu in novim oprijemom. Če danes imamo dvojezični šolski center v Špetru, mnogo publikacij, lista Novi Matajur in Dom, več kulturnih in gospodarskih dejavnosti, je samo zato, ker smo se sami zoperstavili asimilaciji in s pridom začeli odgovarjati na vprašanja dela in življenja naših ljudi. Ni zakonov, ki bi nam lajšali trud,« je pristavil, »ščitili jezik in kulturo, vendar pa smo kljub temu pokazali našo odprtost; brez tarnanja smo dokazali, da Slovenci v Benečiji, Reziji želimo ohraniti svoje duhovne, jezikovne in kulturne dobrine. Danes se je težje otresti naše problematike in nam dušiti domišljijo. V perspektivi nove Evrope si želimo odstranitev negativnih razmer in odpravo zaprek, ker naša kultura ni naperjena proti nikomur, je samo vezni člen med tu živečima narodoma. Po odobritvi zakona za obmejna področja želimo biti vez prijateljstva in sodelovanja, zato pa potrebujemo dokaze demokratičnosti, da se lahko ovrednoti bogastvo naše zemlje: potrebujemo stvarne zaščite ne glede na našo številčnost, na zemljepisno lokacijo, na večjo ali manjšo moč. Nova vizija bodočnosti odpravlja predsodke nam nasprotujočih sil, ki so vedno šibkejše od demokratičnih načel, saj vidimo procese, ki rastejo okoli nas. Doslej smo vedno krepili kulturo dialoga in sistem sodelovanja ljudi ob meji, ker smo si drug drugemu potrebni in smo si želeli svobodnejšega življenja ob tem, da je vsakdo zvest svojemu rodu in jeziku. Ta naša osvežujoča dejavnost je danes izpraznila sile, ki utišujejo vsak naš slovenski odmev. S kulturo, ki nam je potrebna kot kruh in delo, smo tako razvijali vprašanje zaščite. Čeprav je zgodovina z nami igrala divjo igro, smo si vedno znali utreti pot do večjega priznanja in si pridobiti prvobitne elemente lastne zavesti in podobe. V naši sredini je več energij, ki slovensko vprašanje uveljavljajo kot demokratično rast in obrambno sredstvo naših ljudi, vidijo zaščitni zakon kot odločilen moment naše bodočnosti, saj gre za preživetje in obstoj. Zato pričakujemo tak napredek, kakor ga predvideva ustava. Sedanji pogoji podrejenosti morajo biti odstranjeni, ker današnji čas, ni čas nasprotovanj, temveč spošotavnja in priznanja. Država torej mora uzakoniti tudi naš slovenski jezik in nam dati možnost izobraževanja v lastnem jeziku na šolah. To smo tudi potrdili na avdicijah v Rimu pri ožjem odboru za ustavna vprašanja v Senatu,« je zaključil prof. Viljem Černo, »ker želimo samo olepšati in obogatiti z našo prisotnostjo to našo deželico ter ohraniti naše jezikovno bogastvo kot nov način bivanja med ljudmi.« Stojan Spetič: Velika važnost zakona za obmejna področja Sen. Stojan Spetič Dnevu Emigranta je svoj pozdrav prinesel tudi senator Sotajn Spetič. Uvodoma se je predvsem zavzel za mir v svetu in da bi se pričelo obdobje evropskega združevanja in splošnega sodelovanja. Senator Spetič je nato govoril o zakonu o obmejnih območjih, ki ga je parlament sprejel prejšnje dni. »Država je tokrat jasno povedala,« je poudaril, »kakšna je naloga naših krajev: sodelovati skupaj s Slovenijo, Avstrijo, drugimi deželami srednje in vzhodne Evrope, tja do Vladivostoka. V ta namen daje zakon na razpolago 800 milijard lir in upa, da bo dovolj pridnih rok, ki bodo znale ta denar obrniti v skupno rast teh krajev. Nekoč je bila Benečija na robu evropske skupnosti,« je dodal, »tik ob "železni zavesi", sedaj pa je lahko v njeni sredini, na križišču velikih tokov integracije. V tem okviru daje zakon za razvoj goratih področij sto milijard lir, skoraj 40 milijard lir pa namenja narodnostnima manjšinama na Stran pripravil ALEKSANDER SIRK Foto D. KRIŽMANČIČ mejah — italijanski v Istri in slovenski pri nas. Tako nam italijanski zakon priznava vlogo,« je poudaril komunistični senator, »ki smo jo v preteklosti opravljali, tudi tedaj, ko so nas drugi grdili. To je vloga povezovanja velikih kultur italijanskega in slovanskih narodov, gospodarskega zbliževanja Furlanije in Slovenije, ki je pri nas rodilo nekaj majhnih, a pomembnih podjetij. Te tovarne so danes zgled bodoče dejavnosti, ki jo misli država spodbujati v svojem in evropskem interesu. Zakon za mejna področja,« je še pristavil senator Spetič, »poudarja vlogo večjezične vzgoje in še posebej v slovenskem in drugih slovanskih jezikih. V ta namen nalaga posebne naloge univerzi v Vidmu, kar ni naključje, saj nanjo so osredotočena zanimanja in pričakovanja naših ljudi. To je, konec koncev, vzgojni model špetrske dvojezične šole. Tudi tokrat,« je še poudaril sen. Spetič, »ste Beneški Slovenci bili avantgarda bodočnosti. Dediščina emigracije po vsem svetu je tudi ta,« je pristavil, »da so Beneški Slovenci bolj poligloti, kot drugi rojaki na Tržaškem in Goriškem, saj je v vsaki družini kdo, ki govori francosko, nemško ali kastilsko. Toda tu, v procesu splošne rasti mejnega področja, postaja bistveno tudi znanje moderne slovenščine, kakršno daje šola. In vaši otroci imajo danes vse možnost,« je pribel, »da se z lahkoto dokopljejo tudi do te višje stopnje kulturne zrelosti, za katero so bili prikrajšanji, ne po lastni krivdi. In to je cilj temeljne zahteve o normativu zaščitnega zakona, ki ga sedaj pripravljamo v senatu. Poudaril sem večkrat, da smo pripravljeni na pošten dogovor z drugimi demokratičnimi silami. Benečija, Rezija in Kanalska dolina morajo dobiti jezikovne, kulturne in družbene pravice, kakor pripadajo moderni razviti skupnosti. Lahko se dogovorimo o oblikah postopnosti o uresničevanju, toda pravice naj bodo po meri evropske civilizacije.« Prazne obljube, Gladio, tradicije • •• p 9r k*at9jurac je s svojimi pripovedmi zelo zabaval občinstvo jg Prireditev v čedajskem Rino in Giovanni Chinese sta kot običajno pritegnila pozornost prisotnih vWr,ttU Proci£0tovo popestril bogat rini i lIPeln i>rarn' v katerem je glavno Preju.1 irojiifn®?eško gledališče. V res-sPofejavljalinia ionih so njeni igralci ~near,f‘sno k so v večii meri kot z HUM Swesedo prikazali stanje leto *°v. ki Vencev- Stalne obljube ria oVprirkem8? Ponavljajo iz leta v ?erih ; °ria ko se stanje ne spremi-1? zar!6 to kr Se slahša; v zadnjih me-Pes neva G,ale.vno stvarnost razburi-3o$t t Posveti, h'0, in o njej je nekaj teT5Vetil 7”'.111 u njei ie nekaj heotjii V njemu tipičnem tonu Lalne predstave, sicer pa njen »duhovni vodja«, Petar Mataju-rac, ki vsak teden na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj na kulturnem in političnem področju, zaradi česar je moral marsikaj pretrpeti, zabava bralce tednika Novi Matajur s svojimi komentarji o najnovejših dogodkih. To predstavo, ki se je prepletala skozi vso prireditev je za Beneško gledališče pripravila Marina Černetič. Tudi Rino Chinese s skupino Rezija, ki jo sestavlja še Giovanni Chinese je že skoraj stalni gost Dneva emigranta. Tokrat je nastopil s tremi novimi pesmimi, ki govorijo o Reziji, oziroma o ljubezni teh ljudi do svoje doline in o njihovih prizadevanjih, da bi se ne izpraznile in da bi ljudje ne pozabili tega jezika. Nastopi Chinesejeve skupine so vedno zelo občuteni in poslušalci jih tudi zelo cenijo in nagrajujejo s toplimi aplavzi, kot je bilo tudi v nedeljo. Tradicije Rezije je udeležencem Dneva emigranta prikazala tudi folklorna skupina Val Resia, ki se je predstavila s spletom plesov iz te sicer majhne doline, kjer pa obstajajo razlike med tradicijami ene ali druge vasi (vseh je sedem). Poudariti je treba, da je bila skupina ustanovljena pred približno 150 leti in da ima zato, kar je razumljivo, za seboj bogate izkušnje in tradicijo, ki jo skuša prizadevno ohranjati z nastopi ne samo po Italiji. V okviru kulturnega programa je nastopil tudi ansambel Synthesis 4, ki deluje v Trstu že trinajst let v okviru delovanja Glasbene matice. Vodi ga Claudio Furlan. Pred kratkim je ansambel predstavil tudi svojo kaseto, za seboj pa ima številne nastope ne samo v Italiji, ampak tudi Avstriji, Jugoslaviji in na Madžarskem. Koncert ansambla, v katerem prevladujejo harmonike, so udeleženci prireditve sledili z veliko pozornostjo, verjetno tudi zato, ker niso vajeni na tako glasbo; po vsaki skladbi so seveda s toplimi aplavzi nagradili prizadevne izvajalce. Topel pozdrav sen. Micolinija Sen. Paolo Micolini Pozdrave Dnevu emigranta je prinesel tudi demokristjanski senator Paolo Micolini, ki se je zaradi drugih obveznosti udeležil le zadnjega dela prireditve. Pozdrav je prinesel predvsem tistim, ki delajo na področju izseljenstva, ki raziskujejo lastno zgodovino in ki delajo za valorizacijo lastne kulture. Na kratko je spregovoril o delu, ki ga na tem področju opravlja Senat ter ob koncu voščil in se zahvalil vsem emigrantom — saj je naša prav dežela izseljencev, je dejal — za vse kar so naredili. Obenem je dodal, da razume zaskrbljenost teh ljudi in Slovenskih Benečanov nasploh in zaključil, da mora država nuditi to, kar jim pač priti-če. Tudi tržaška javnost kaže čedalje večjo zaskrbljenost Danes manifestacija v korist mirnega reševanja konfliktov Po še neuradnih in nepopolnih podatkih Na kongresih sekcij KPI zmagala linija Occhetta Tudi tržaška javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo sledi vojnim napovedim, ki prihajajo iz Perzijskega zaliva. O tem pričajo tudi številne protivojne pobude, shodi in maniiestacije, ki jih razne mirovne, politične ter družbene organizacije napovedujejo za danes in za prihodnje dni v našem mestu Danes ob 19. uri bo na Trgu Goldoni velik mirovni shod proti vojni v Perzijskem zalivu. Manifestacijo organizira Pokrajinski odbor za mir, ki v našem mestu prireja tradicionalno manifestacijo za mir ob novem letu, pristopile pa so tudi sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Na današnjem shodu bodo prebrali posebni dokument, ki ga bodo potem izročili tržaškim parlamentarcem. Prireditelji manifestacije od tržaških senatorjev ter poslancev pričakujejo, da bodo vsebino listine vnesli v parlamentarno debato o bližnjevzhodni krizi. Pripravljalni odbor seveda poziva vse občane, naj se množično udeležijo shoda, tako da bi aktivno podprli zahtevo vseh ljudi dobre volje, da bi na svetu končno zavladala mir ter pravica. Ma-nifestanti bodo na Trgu Goldoni prižgali simbolični mirovni kres in zapeli vrsto pesmi in hitov z mirovno vsebino. Tržaški župan Richetti je medtem sporočil svojo podporo mirovni manifestaciji, ki pa se je ne bo mogel udeležiti zaradi prejšnjih obvez. V tiskovni noti je župan podčrtal, da se danes različni interesi in včasih tudi različni ideali postavljajo v svetu drug proti drugemu v lažnem prepričanju, da bi lahko prevladali, namesto da bi se skušali medsebojno razumeti. Nad emotivnostjo pa mora prevladati razum, pravi še Richetti, treba je gledati na prespektivo bodočnosti in ne na korist sedanjega trenutka. V občinskem svetu pa so včeraj predstavili resolucijo zh mir in proti vojni v Zalivu, ki so jo podpisali Zeleni Ghersina in štirje demokristjani (Pangher, Molinari, Černuta in Ambrosi). Dokument, o katerem naj bi občinski svet čimprej razpravljal, obsoja Sada-ma, vendar pa se odločno opredeljuje proti vojni in v korist nenasilnih metod za rešitev krize. Tudi ženske, ki pripadajo organizacijam ACLI, ARCI in UDI, so pozvale Tržačanke, naj se množično udeležijo današnje manifestacije proti vojni in za preprečitev pokolov. Tržaške parlamentarce pa so pozvale, naj se osebno angažirali v gradnji miru. Federacija zelenih FJK prav tako vabi vse svoje člane na manifestacijo na trgu Goldoni. V tiskovnem komunikeju zeleni poudarjajo svoje nasprotovanje Sadamu Huseinu in »njegovi kriminalni in protičlo-veški politiki«. Zeleni obenem odklanjajo uporabo sile. Rešitev krize vidijo v nenasilni politiki OZN. Sindikati CGIL, CISL in UIL vabijo vse svoje člane in delavce na simbolično protivojno petminutno stavko, ki se bo začela ob 11. uri, ko se bodo oglasile vse tovarniške in ladijske sirene. S to pobudo želijo sindikati poudariti svoje odločno zavzemanje za mir v svetu. V komunikeju, ki so ga razposlali sredstvom javnega obveščanja, sindikati pojasnujejo, da je rešitev bližnjevzhodnega vprašanja, v skladu z resolucijami Organizacije združenih narodov, možna samo po umiku iraške vojske iz Kuvajta. Obenem pa je za trajen mir na Bližnjem vzhodu nujna pravična rešitev palestinskega vprašanja. Rešitve teh problemov bi morali iskati - menijo sindikati - na mednarodni konferenci za Bližnji vzhod. »Odbor proti vojni v Zalivu« pa vabi na sit-in, ki bo danes ob 15. uri na Trgu Unitž pred občinsko palačo. Kasneje, ob 18. uri, se bodo manifestanti podali pred Prefekturo, kjer bodo izrazili svoje najo-dločnejše nasprotovanje, da bi Italija poslala orožje in vojake v Perzijski zaliv Pristaši odbora bodo zaradi tega pred prefekturo zažgali svoja naborna potrdila. Dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol pa se bodo danes udeležili manifestacije, ki jo prirejajo dijaki liceja Carducci na Trgu Unita od 8.30 do 11.30. Prireditelji so na sit-in povabili dijake vseh tržaških višjih srednjih šol. Vse kaže, da bo manifestacija tokrat res množična. Med drugim naj bi jo potihem podprli številni ravnatelji ter profesorji. Zagovorniki resolucije vsedržavnega tajnika Occhetta so zmagali na sekcijskih kongresih tržaške KPI in bodo zato imeli za sabo večino delegatov na pokrajinskem kongresu stranke, ki se bo začel v četrtek. Večina udeležencev kongresov se je torej opredelila za ustanovitev nove Demokratične stranke levice, izid kongresov pa je bil do zadnjega v dvomu, tako da so bile dejansko odločilne sobotne in nedeljske skupščine. Sinoči sta bila še kongresa v sekciji Čampi Elisi in v Bazovici, njun izid pa ne bo vplival na končne rezultate. Po neuradnih podatkih je Occhettova resolucija zbrala 52,8 odst. glasov in 108 delegatov za pokrajinski kongres, resolucija Ingrao-Cossutta 45,7 odst. in 87 delegatov, resolucija Bassolino pa 1,2 odst. in nobenega delegata. Nekatere delegate bodo še dodelili na podlagi ostankov. Na spomladanskih sekcijskih kongresih so prevladali pristaši (takrat ločenih) resolucij Ingraa in Cossutte, ki so zaradi tega dobili večino tudi v strankinem federalnem komiteju. Occhetovi pristaši so prevladali v Barkovljah, na Greti, Pončani ter na Proseku in v mestni sekciji Curiel, resolucija »za zopetno ustanovitev KPI« pa je prevladala v Naselju sv. Sergija, v Križu in pri Sv. Jakobu. V Barkovljah je Occhetto zbral 57,7 odst. (dva delegata), resolucija Ingrao-Cossutta 38,5 odst. (en delegat) ter Bassolino 3,8 odst ter nobenega delegata. V mestni sekciji Curiel je tajnikov dokument dobil 56 odst. (štiri delegate), druga resolucija pa 43 odst. (tri delegate). Na Greti je Occhetto dobil 70 odst. (štiri delegate), resolucija Ingrao-Cossutta 26 odst. (dva delegata) ter Bassolino 2,7 odst. Tudi v sekciji Prosek-Konto-vel je kot rečeno prevladal Occhetto. Njegova resolucija je dobila 58,3 odst. (tri delegate), medtem ko je druga resolucija prejela 41,7 odst. in dva delegata. Occhettova stališča je zagovarjal Miloš Budin, platformo Ingraa in Nat-te je predstavila Jelka Gerbčeva, Basssolinova stališča pa je zagovarjal Giorgio Fortunat. Occhettovi nasprotniki so prevladali v Naselju sv. Sergija, pri Sv. Jakobu ter v Križu. Največji uspeh so dosegli v sekciji Pescatori (Naselje sv. Sergija' Sv. Ana in Kolonkovec), kjer so dobili 75,5 odst. glasov in trinajst delegatov. Resolucija Occhetto je dobila 22,7 odst. in štiri delegate. Pri Sv. Jakobu je dokument Ingrao-Cossutta dobil točno 50 odst. in izvolil pet delegatov za pokrajinski kongres, Occhetto je dobil 47 odst. in tri delegate, Bassolino pa 2,8 odst. in nobenega delegata. ^ Križu je resolucija Ingrao-Cossutta, ki jo je predstavil sen. Stojan Spetič, prejela 60 odst. glasov in tri delegate. Oc-chettov dokument, ki ga je predstavil Boris Iskra, je podprlo 40 odst. udeležencev kongresa (dva delegata). Bas-solinova resolucija, ki jo je zagovarjal Giorgio Fortunat, ni dobila niti enega glasu. Za simbol in ime Demokratične stranke levice se je izreklo 53,1 odst' udeležencev sekcijskih kongresov, za ohranitev KPI pa je glasovalo 46,1 odst. kongresistov. Minister Manuni: Slovenščina ni diskriminirana Poštni minister Mamini zagotavlja, da 3. oktobra lani na tržaški glavni pošti ni prišlo do poskusa diskriminacije zaradi slovenskega jezika ali pa do neprijaznosti do tajnice Sindikata slovenske šole prof. Živke Marc, ko je ta želela dvigniti nujno pismo s slovensko izpolnjenim naslovom. Ministra je na dogodek, o katerem smo svoj čas poročali tudi v našem dnevniku, v parlamentarnem vprašanju opozoril valdostanski senator Dujany lanskega 17. oktobra. Minister za pošte je o zadevi uvedel preiskavo in v pismenem odgovoru, ki nosi datum 3. januarja, poudarja, da je šlo za nesporazum in da zato ni bil sprejet kak disciplinski ukrep proti uradnici, ki je bila vpletena v incident. »Poštna uprava zagotavlja, da bo, kot je to delala doslej, upoštevala potrebe slovenske manjšine, da bi se preprečili neprijetni dogodki,« je zapisano ob koncu ministrovega odgovora, ki ga je senator Dujany poslal v vednost Slovenski skupnosti, ki je posredovala v zadevi. Zahteva z včerajšnje sindikalne skupščine v škedenjski železarni Pittini naj opusti svoj drastični namen Pittinijeva namera, da bi se rešil obveze, ki jo je sprejel do Trsta in do deželne uprave pred poldrugim letom, ko je prevzel škedenjsko železarno, je bila včeraj v razpravi med samimi prizadetimi, več kot 900 delavci železarskega obrata. Dopoldne se je v njegovih prostorih najprej sestal tovarniški svet s predstavniki pokrajinskih kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in UIL, popoldne pa je bila še sindikalna skupščina vseh zaposlenih. Iz obeh sestankov je jasno izšlo popolnoma odklonilno stališče do Pittinijevega predloga o razpustu njegove tržaške delniške družbe »Alti Forni e Ferri-ere di Servola«, čeprav si nihče ni skrival dejstva, da ima Pittini v svoji kritiki do počasnosti in neučinkovitosti tržaških javnih uprav s podjetniškega stališča prav. Za zaposlene in njihove sindikalne predstavnike pa je seveda povsem nesprejemljiva tako drastična poteza, kot bi bila zaprtje železarne in z njim neizbežni odpust več kot 900 delavcev. V sedanjih pogojih zaostritve tržaške zaposlitvene krize bi namreč kaj takega pomenilo izredno hud udarec z zelo težko predvideljivimi posledicami. Železarji oziroma kovinarski sindikati so tako včeraj kot prvi korak za rešitev nastalega položaja zahtevali nujno srečanje s Pittinijem oziroma z vodstvom njegove družbe, da bi dosegli vsaj umik predloga o razpustitivi družbe, ki bi ga moral njen upravni svet obravnavati 23. t. m. Za rešitev problema pa se bo morala po mnenju sindikatov angažirati deželna uprava, in sicer v vlogi posrednika, ki naj povabi za skupno mizo Pittinija, komisarja tržaške Krajevne zdravstvene ustanove Mazzurca, predstav- nike tržaških krajevnih uprav in sindikalne organizacije same. Samo temeljito neposredno soočenje lahko namreč razjasni kratke stike, do katerih je prišlo med tržaško občinsko upravo, KZE in Deželo oziroma njeno komisijo za industrijska tveganja na eni strani in med Pittinijem in njegovimi industrijskimi načrti za železarno na drugi. S tem da ima Pittini v marsičem prav, se strinja tudi deželni odbornik za industrijo Saro, ki je v včerajšnji izjavi za tisk sicer izrazil veliko zaskrbljenost zaradi Pittinijeve namere o likvidaciji škedenjske družbe. Trst, njegove krajevne uprave in ustanove -ugotavlja Saro - bi bile namreč morale bolje razumeti prizadevanja, ki jih je v teh zadnjih mesecih uresničil Pittini, da bi preosnoval in relansiral škedenjsko železarno; gre za občutne napore, ki so že obrodili prve pozitivne rezultate v lanski poslovni dobi. Za sanacijo tržaškega železarstva pa je neob-hodno ustvariti boljše ekonomske in infrastrukturne pogoje - nadaljuje odbornik - medtem ko se v Trstu dogaja prav nasprotno; namesto da bi skrčili ceno vode, ki jo mora plačevati železarna, se je le-ta medtem podražila, in to kljub temu da se je občinska uprava obvezala za pocenitev. K temu se je pridružila še zamrznitev načrta Linde za proizvodnjo kisika, za kar je Saro posegel pri Carboneju, le-ta pa je za 22. januar že sklical srečanje s predstavniki tržaške občinske uprave in KZE, da bi končno prišli do potrebnih dovoljenj. Odbornik Saro pa v zaključku svoje note še enkrat poudarja, da mora Trst spremeniti svoj odnos do Pittinijeve iniciative, ali pa bo imel industrijec objektivno prav, če se bo odločil za prenehanje svojih podjetniških prizadevanj. Problem bo danes vsekakor tudi na dnevnem redu seje vodstva Združenja tržaških industrijcev, sindi kalne organizacije pa so že včeraj zahtevale, da m0 rajo biti pri kakršnem koli sklepanju o rešitvi nasta lega položaja upoštevana tudi njihova stališča. O škedenjski železarni so včeraj na deželni ravn* posegli tudi svetovalci KPI in LpT. Poli in G. Radovan sta naslovila na predsednika komisije za indus trijo in trgovino v deželnem svetu Donaggia pisrn<^ v katerem ga vabita, naj še pred 23. januarjem nujn° skliče sestanek članov komisije z odgovornimi za Pittinijevo družbo in z najvišjimi predstavniki dežel^ ne uprave. Komunista Poli in Viezzi pa sta - tako listar Gambassini - vložila tudi interpelacijo v deže* nem svetu, s katero bi rada izvedela za korake, ki J1*; namerava opraviti Dežela, da bi preprečila propa0 načrta o preustroju škedenjske železarne. Veliko zaskrbljenost za poostreno krizo tržaškefj industrijskega sektorja je včeraj izrazil tudi sa predsednik deželne komisije za industrijo DonagfF ' ki si je zaželel, da bi končno prišlo do dejanskeg sodelovanja med državo, Deželo in krajevnimi uPran vami v okviru njihovih pristojnosti na eni strani * med industrijskim sektorjem na drugi. Pokrajin5*^ tajništvo sindikata UIL pa je v svojem tiskovn® ^ sporočilu opozorilo, da bi lahko to, kar se dogaja.a projekti družbe Monteshell in industrijca PittinU pripeljalo do splošnega negativnega odnosa P°^ese nikov do Trsta, kar bi bilo prav v trenutku, ^ nam odpirajo nove perpsektive (kot npr. z zakon0 za obmejna območja) izredno škodljivo. Pedagoški licej na učiteljišču v znamenju eksperimentiranja S šolskim letom 1989/90 je stekel na učiteljišču Anton Martin Slomšek nov eksperimentalni načrt: odobren je bil namreč petletni pedagoški licej s popolnoma novimi programi. Petletni študij sestavljata bienij in trienij. V bieniju imajo večji poudarek humanistični predmeti, v trieniju pa se bodo dijaki poglobili predvsem v študij pedagoških predmetov in se bodo čimbolj strokovno izobrazili. Veliko več poudarka bo šola dala poučevanju tujega jezika, ki se ga bodo dijaki učili vseh pet let. Prihodnje leto pa se bo začel pouk informatike, saj je šola dobila sredstva za ustrezni laboratorij. Šola bo skušala nuditi dijakom čimšir-šo splošno kulturo; po pedagoški diplomi se bodo lahko dijaki zaposlili kot učitelji ali pa se bodo lahko vpisali na katerokoli fakulteto. Profesorski zbor pedagoškega liceja se trudi, da bi bila ta šola res eksperimentalna in da bi prišlo do pravega, prijateljskega, aktivnega sodelovanja med dijaki in profesorji. Vzgojitelji skušajo slediti vsakemu dijaku posebej in so pripravljeni pomagati z dodatnim poukom dijakom, ki imajo težave. Na šoli je potekal izredno zanimiv seminar o eksperimentiranju, ki je strokovno obogatil profesorje. Prav na pobudo seminarja so se profesorji zmenili, da bodo interdisciplinarno poglobili dve tematiki, in sicer problematiko mladostnika in otroštva. Profesorski zbor pedagoškega liceja si zelo prizadeva za odprtje umetnostne.smeri, saj nimamo Slovenci nobene takšne šole v deželi, zato se naši dijaki, ki so nadarjeni za umetnost, vpisujejo v tovrstne italijanske šole. Šola je spet vložila prošnjo za to smer po bieniju, ki bo skupen tudi za pedagoško smer. Deželni pedagoški zavod je izrazil o tej pobudi pozitivno mnenje, zato upamo, da nam bo ministrstvo odobrilo to smer. Oktobra 1990 je našo šolo obiskala nadzornica dr. Paola Bersellije-va, ki je odgovorna na ministrstvu za eksperimentalne šole v Italiji. Nadzornica je izrazila prepričanje, da imamo Slovenci pravico, da šolski sistem s slovenskim učnim jezikom dopolnimo z umetnostno smerjo, in da se bo osebno zavzela za našo prošnjo. Zato menimo, da bo skoraj gotovo stekla na' pedagoškem liceju v šolskem letu 1991/92 tudi umetnostna smer. Profesorski zbor novega slovenskega pedagoškega liceja pričakuje, da se bodo številni srednješolci odločili za to novo izboraževalno smer. Ne smemo pa pozabiti, da je k učiteljišču priključena tudi vzgojiteljska šola. Letos poteka pouk le v tretjem razredu, ker v prejšnjih dveh letih ni bilo dovolj vpisov. Res bi bilo škoda, ko bi bila ta šola ukinjena, saj je edina triletna slovenska višja srednja šola za dekleta. Profesorski zbor vzgojiteljske šole je pripravil notranje eksperimentiranje, ki se bo lahko uresničilo le, če se bodo nekatere srednješolke odločile za ta študij. Prof. MARIZA ŠKERK KOSMINA Danes v krožku Che Guevara Monteshell tožila komunističnega poslanci Vsa resnica o Rižarni Krožek za politične in družbene vede Che Guevara prireja danes v dvorani v Ul. Madonnina št. 19 srečanje o tržaški Rižarni in znanih poskusih, da bi spremenili zgodovinsko resnico. Srečanje želi biti odgovor na nedavne provokacije, s katerimi so nekateri skušali zanikati obstoj uničevalnih taborišč in seveda tudi Rižarne. Med najbolj glasnimi zanikovalci je misovski senator Pisano, vendar njegove teze niso osamljene. Nekatere skrajno desničarske skupine v Franciji in tudi v Nemčiji so že pred njim skušale zanikati obstoj koncentracijskih taborišč in genocida nad Židi. Prav zaradi tega so se krožku pridružile tudi organizacije bivših deportirancev in partizanov ANED, ANPP1A in VZPI-ANPI. Uvodno besedo bo podal vsedržavni predsednik ANED sen. Gianfranco Ma-ris, govorila pa bosta prof. Jože Pirjevec in prof. Teodoro Sala. Srečanju, ki se bo pričelo ob 18. uri, bo predsedovala predsednica krožka Margherita Hack. Današnje srečanje sodi v sklop prireditev, ki želijo prikazati javnosti, predvsem pa mlajšim generacijam, resnico o Rižarni, kjer je delovalo edino uničevalno taborišče v Italiji. Pobudo zanje je dal Pokrajinski odbor za obrambo antifašističnih vrednot in demokratičnih ustanov. Bordon se bo branil brez parlamentarne imunitete Prejšnjo sredo je multinacionalka Monteshell sodstvu zaradi obrekovanja komunističnega poslanca lerja Bordona. Bivši miljski župan je včeraj na tiskovni k pj ferenci, ki jo je priredil na sedežu tržaške federacije ^ naznanil, da se v pravdi z Monteshellom ne bo posluZ .0 pravice do parlamentarne imunitete in da hoče vso za javno razčistiti pred sodiščem. Kot znano, je tržaški te o II Meridiano 29. novembra objavil intervju z Bordon0 ^ rezervoarjih utekočinjenega plina GPL, ki jih družbi N teshell in Seastock nameravata graditi na področju 0 v. naftne čistilnice Aguila. Tržaški parlamentarec je v juju namignil na možnost, da je Monteshell, da bi posp ,.a upravni postopek, podkupila kakega javnega upravi .g Bordon je to svojo trditev teden kasneje v pismu, ^i 9 objavil Meridiano, bistveno omilil. Kljub temu je P° j0pa. prejšnji teden ovadilo sodstvu zaradi obrekovanja Bor odgovornega urednika Meridiana ter novinarja, ki J ezi tervjuval bivšega miljskega župana. Bordon je s tem v dejal, da si prevzame vso odgovornost za svoje izjave- ^oJ.. sodišču bom dokazal neutemeljenost obtožbe,« je dej a don. . Komunistični parlamentarec je na včerajšnji tl^otez0 konferenci še poudaril, da skuša Monteshell s to P ^ o ustrahovati vse, ki tako ali drugače nasprotujejo nac ^gS. gradnji plinskih rezervoarjev GPL, v prvi vrsti član ^ tnega jamstvenega odbora. »Odbor je v Trstu in ^otl-zbral preko 2500 podpisov občanov, ki ne želijo, da o vo-teshell gradila v bližini naseljenih področij plinske re ^ arje,« je dejal Bordon, ki je takole nadaljeval: »Lam listinska uprava v Genovi odklonila prošnjo nekaterih ..je trij, da bi v neposredni bližini mesta postavile re.ze varij' za utekočinjeni plin, ker so tovrstni objekti preveč n .^[j-Trst bi moral torej sprejeti infrastrukture, ki jih drug janska mesta odklanjajo.« (w) Francescutto o razvoju Sesljana »Čimprej odobriti sklepe o zalivu« Medtem ko se razhajanja glede cene nadaljujejo Danes se začne razdeljevanje bencinskih bonov za leto 1991 Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo Gioacchino Francescutto (PSI) je včeraj pozval vse de-vinskp-nabrežinske politične sile, naj čimprej (torej na jutrišnji občinski seji) odobrijo še zadnje upravne sklepe za Pričetek gradbenih del v Sesljanskem zalivu. Odbornik je lzrazil zaskrbljenost nad veliko politično zmedo, ki vlada v tamkajšnjem občinskem svetu in nad zamudami v zvezi z dokončno odobritvijo projekta za turistični razvoj zaliva, “ki ima deželne in vsedržavne razsežnosti«. Načrt ima po mnenju odbornika Francescutta velik pomen za razvoj turizma v naših krajih, pozitivno pa bo vplival na celotno gospodarsko situacijo, saj bo po napovedih v sklepni fazi Ustvaril približno petsto novih delovnih mest, predvsem za Občinski svet se bo sestal jutri zvečer. Župan Locchi bi moral v začetku prebrati pismo, ki mu ga je v zvezi z dvojezičnimi izkaznicami poslal notranji minister Scotti. '• sebine tega pisma še ni uradno posredoval javnosti, med-e.m ko je svoje pismo Scottiju, ki je sprožilo krizo in zaostrilo odnose s Slovensko skupnostjo, takoj posredoval jav-mm občilom. Gre nedvomno za dvojno mero, saj je jasno, da hoče župan Scottijevo pismo izkoristiti na pogajanjih med KD in SSk, ki se kot kaže še niso zaključila. Deželno v°dstvo SSk Je dobilo od predsednika Dežele Biasuttija nekatera pomembna zagotovila v zvezi z deželnim zakonom o Krasu in s Kraškim parkom. SSk je kot znano zahtevala, da )e treba iz zakona o Krasu med drugim odpraviti vsakršno °membo razlaščanj ter zagotoviti, da bodo njegova določila adrejena drugim urbanističnim in naravovavsrtvenim uk-mpom. SSk zahteva tudi aktivnejšo vlogo Kraške gorske kupjjosti, ki mora imeti tudi odločujočo besedo pri obliko-anju vseh razvojnih planov v zvezi s kraškim teritorijem. Sinoči sta se medtem v Nabrežini sestali krajevni vod-s vi Kpi jn psi Beseda je tekla o krizni situaciji v Občini in jPdcifično o vprašanju konvencije o Sesljanskem zalivu. svinsko-nabrežinski socialisti niso zadovoljni z bilateralnimi razgovori med deželnimi in pokrajinskimi voditelji b * *n rrekateri od njih pa menijo, da jutrišnja seja ne 0 še odločilna za odobritev zadnjih sklepov v zvezi s kon-6llcijo med Občino in družbo Fintur. Danes bodo v tržaških občinskih izpostavah in na županstvih okoliških občin začeli razdeljevati bencinske bone za letošnje leto, upravičenci pa jih bodo lahko dvignili do vključno 8. februarja. Količina neobdavčenega bencina, ki ga bo za letošnje leto prejel vsak upravičenec, bo približno enaka kot lani, in sicer 700 litrov za vozila z več kot 11 davčnimi konjskimi močmi, 500 litrov pa za tista, ki ne presegajo te moči. Prvi bodo danes od 8.30 do 13.30 lahko dvignili bone upravičenci, katerih bivališče sodi v pristojnost^ občinskih izpostav za Novo mesto, Kjadin in Škedenj, medtem ko bodo v izpostavah za Rojan, Kolonjo, Sv. Vid, Staro mitnico, Sv. Jakob, Sv. Ivan in Valmauro ter za Vzhodni in Zahodni Kras razdeljevali bone od 14. do 20. ure. V okoliških občinah bodo urniki kot ponavadi nekoliko bolj skrčeni, z razdeljevanjem pa bodo v devinsko-nabrežinski in dolinski občini (na županstvih) začeli danes ob 9. uri, v repetabrski db 10. uri in v miljski (v občinskem tehničnem uradu v Ul. Roma 22), medtem ko bodo morali zgo-niški občani počakati do jutri, ko bodo na županstvu začeli razdeljevati bone ob 9. uri. Že danes (od 9. do 12. in od 15. do 18. ure) bodo lahko dvignili bone tudi predstavniki podjetij, krajevnih uprav in ustanov, in sicer na sedežu tržaškega avtomobilskega kluba ACI v Ul. Cumano 2. Glede predlaganega povišanja cene bencina iz brezcarinskega kontingenta pa se je včeraj oglasilo pokrajinsko tajništvo PSI, ki v tiskovnem sporočilu obvešča, da sta tajnik Perelli in senator Agnelli na srečanju s skupino tržaških gospodarstvenikov pojasnila stališče svoje stranke. Socialisti namreč nasprotujejo povišanju cene, ker po njihovem mnenju za to ni nobenega upravičenega razloga, medtem ko podpirajo odločno akcijo za dosego obnove bencinskih kontingentov za v prihodnje. Povrhu pa zahtevajo -dodaja Perelli - da se razjasni vprašanje o izbirah za uporabo sredstev iz bencinskega sklada pri Trgovinski zbornici in da se objavi seznam sub- jektov, ki so bili doslej finansirani iz tega fonda, prav tako kot bi bilo primerno, če bi opravili obračun petih let veljavnosti paketa za Trst in Gorico (ki so ga Goričani že izdelali) in tako izvedeli, koliko podjetij se je poslužilo olajšav in koliko novih delovnih mest je bilo na osnovi tega normativa ustvarjenih. Senator Agnelli - zaključuje nota - pa je ob tem zagotovil svoja parlamentarna prizadevanja za obnovo kontingentov, poleg tega pa je poudaril, da zakon za obmejna območja ne vsebuje nobenega elementa, ki bi Trstu preprečeval nadaljnje uživanje neobdavčene cene bencina. Upravičenci bodo potrdila o ticketu prejeli po pošti Tržaška odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni je še enkrat uradno potrdila, da tržaškim upokojencem ne bo treba čakati v dolgih vrstah na ponovno potrdilo o oprostitivi plačevanja tako imenovanih ticketov na zdravstvene storitve in zdravila. Kot smo že poročali, veljajo v skladu z dogovorom med občinsko upravo in splošnimi zdravniki do 15. februarja stara potrdila, medtem ko bodo vsi upravičenci prejeli nova po pošti. Že prihodnji teden naj bi občinska uprava v sodelovanju z družbo za obdelavo podatkov Insi-el začela razpošiljati potrebno potrdilo upravičencem na dom, zaradi česar je upati, da bodo v dogovorjenem roku prejeli ustrezni dokument vsi. Ob tem pa je odbornica Pittoni podčrtala, da gre za zelo zahtevno in zamudno nalogo, saj je v Trstu nad 30 tisoč oseb oproščenih plačevanja ticketov. Istočasno pa je pripomnila, da v Italiji spreminjajo določila na področju zdravstva pogosto povsem »neprisebno« in da je zato zadoščenje krajevnega upravitelja, ko v zadnjem hipu popravi napake zakonodajalca, zelo jalovo. Nagrade za mlade raziskovalce Padriškega Centra jn Jradna priznanja, denarne nagrade p0^P0(lbude za mlade raziskovalce: na p udo in zahvaljujoč se radodarnosti pg111® Rovisa bo lahko odslej padriški ra?nti?r za znanstvene in tehnološke p, lskave vsako leto podeljeval dve Pr^Kr^i V v‘šin‘ dveh milijonov in pol ^Namenjeni pa bosta mladim razi-,valcem, ki bodo zaposleni ali ki alj.° sodelovali z enim od inštitutov s4ti • orat;orijev' ki sodijo v precej pi-^ ln bogat tržaški znanstveni park. pfe, nagrado nameravajo pobudniki sP0dbujati mlade znanstve-pa k raziskovalnemu delu, priznanja Ijeti ki bili deležni zaradi predstavili Projekta, originalnosti zamisli v rd‘'naidbe. §e posebno pozornost pa ^iko Pišu namenjajo aplikativnim vi-bi j1? znanstvenega raziskovanja, ker Skaveleli.v prvi vrsti spodbuditi razi-pr0; e’ ki bi privedle do takih novih vpe .Todov, ki bi jih lahko v kratkem Vs V1* tržišče. va]r ekakor pa pomoč mladim razisko-Cept*11, ki jo bo podeljeval padriški koC' ni Prva tovrstna pobuda Prima teku je že njegovo sodelova- ŽašifPk nagradah, ki jih razpisuje Tr-sv0k„ jnndnarodni sklad za razvoj in °b°do znanosti. Prevrnjeni kontejner oviral promet na hitri cesti pod Katinaro Vrsta težav zaradi močne barje Burja, ki je sicer Tržačanom zelo pri srcu, jo je tokrat precej zagodla. V nedeljo ponoči so se sunki nastopajoče burje začeli postopoma jačiti, tako da so včeraj večkrat presegli hitrost sto kilometrov na uro. V tržaškem pristanišču pa je burja zapihala v sunkih tudi do 155 kilometrov na uro. Takšni siloviti sunki pa so seveda povzročili vrsto nevšečnosti in težav, prišlo je tudi do manjših prometnih nesreč, v katerih pa ni bilo huje ponesrečenih. Najzaznavnejša nesreča se je pripetila včeraj okoli poldneva na novi hitri cesti blizu Katinare: nedaleč od odcepa pri Valmauri so tovornjaku, ki je prevažal kontejner, zaradi silovite burje popustile vezi. Kontejner je padel na nasprotno stran cestišča, zaradi česar so zaprli en pas cestišča in so avtomobilisti morali voziti izmenično. Kontejnerja, ki se je, kot priča tudi fotografija M. Magajne, ustavil šele ob guard-railu, gasilci zaradi močne burje, kljub številnim poskusom, niso mogli dvigniti. Odstranili ga bodo lahko šele tedaj, ko bo burja nekoliko popustila. Sicer pa je bil za tržaške gasilce včerajšnji »črni dan«, saj so morali opraviti številne posege. Teh je bilo veliko, klicev na pomoč pa še več, tako da niso sproti niti mogli voditi točne evidence. Vsekakor naj bi od takrat, ko je burja začela močno pihati, opravili približno 150 posegov. Od včeraj zjutraj od osmih je bilo nenehno na delu šest ekip, v katerih je bilo približno 40 gasilcev. Večina posegov se je nanašala na »klasične« posege, ki jih povzroči močna burja: polomljena drevesa in odlomljene veje so padala na parkirane avtomobile in na ulice, sunki vetra so poškodovali žlebove na stavbah, s starejših poslopij je odpadal omet, škodo pa je utrpela tudi marsikatera streha. Silovit veter pa je včeraj premetaval tudi jadrnice in motorne čolne, ki so zasidrani v raznih turističnih pristaniščih na Tržaškem: v tržaški Sacchetti je npr. burja prevrnila malo jadrnico. Pogovor z načelnico Operativnega centra za boj proti mamilom Mariagrazio Cogliati »Trst se zaveda nevarne razsežnosti pojava ^rkomanije le v primeru, da umre mamilaš« n^f^tvo je, da se Trst zaveda tragičnih razsežnosti in IJ9otavl°st;i mamil samo takrat, ko umre kak narkoman,« t'4Čeiri- a s bpkostjo psihiatrinja Mariagrazia Cogliati, ki je (CWCa Operativne skupine za boj proti narkomaniji G0T se po novem imenuje bivši center CM AS. Sedež Ce, 6 Pri Sv. Ivanu, v manjšem poslopju bivše umobolni-»V 4 , N ijfg. dneh, po tragični smrti štirih narkomanov, nas jjtii Stn JO’ Prej pa so na nas skorajda pozabili. Skoraj leto *°l'čin 0Pozarjali, da je naše mesto preplavljeno z velikimi 'Jsici jjTpj sorazmerno zelo čistega heroina, ki ga razpeče-]4vnost °dajajajo relativno poceni. Nihče nas ni poslušal. ^r°hlernni dovolj dovzetna za probleme narkomanije, na ta Nn. p reagira samo priložnostno, ko pač umre kak narko-Vba r.edno pa bi bilo, da bi se tega problema lotili prej. S: morala preprečiti, da bi mladina segala oziroma , Cog|°tr?.k°' da seže po mamilih.« *rspi|a. aj'jeva je v pogovoru z nami svojo trditev še pod-"Javne ustanove ne storijo skoraj ničesar za našo bj ‘^ladi nimajo na razpolago nobenega prostora, o Varid]Se lahko zbirali in uveljavljali svojo fantazijo in vadijo (j11051' ^red leti je Pokrajina izdelala zelo zanimivo 4 je tau ladinskem vprašanju v Trstu. Pokrajinska upra-1? miaci&rat obljubila, da bo ustanovila posebno Agencijo ddi dej' ^ pa obljubam ni sledil noben stvaren ukrep, r dirisk na uPrava ie izdelala podoben načrt za reševanje k^hčpg ega vprašanja, vendar deželni odbor ni zagotovil eSedab, britja načrtu, tako da je vse skupaj ostalo le pri Co°liatije, Ig^dbližno 380 narkomanom. »Popolnih podatkov za l‘‘a9al atheva nam je povedala, da je leta 1989 GOT po-in*_ribližno 380 narkomanom. »Popolnih podatkov za se nimam, vendar lahko potrdim, da se je v tem obdobju, v primerjavi s prejšnjim, število mamilašev, ki se zdravijo v našem centru, znatno povečalo. Zaradi nemarnosti naše birokracije, tem nesrečnikom ne moremo pomagati tako, kot bi hoteli in kot bi bilo potrebno. Našo skupino sestavlja 14 operaterjev, od katerih so samo štirje bolničarji redno zaposleni. Vsi ostali delajo z začasnimi pogodbami, ki jih uprava KZE sproti obnavlja, v nekaterih primerih že celih pet let. Dejansko bi morali ti operateriji delati samo 25 ur na teden, v resnici pa je njihov delovni urnik veliko obsežnejši. Tudi število operaterijev je povsem nezadostno. Naj navedem primer Pordenona, kjer je tamkajšna Krajevna zdravstvena enota lepo uredila to vprašanje: v GOT je redno zaposlenih 8 zdravstvenih delavcev, ki morajo skrbeti za približno 60 pacientov tedensko. Pri nas pa je zaposlenih 14 oseb, ki morajo tedensko slediti približno sto narkomanom. A to niso edine težave. Že nekaj mesecev čakamo, da bi naš center povezali še s posebno telefonsko linijo. Takih drobnih stvari, ki otežkočajo naše vsakdanje delo, pa je veliko. Zaradi tega se bom v kratkem sestala z vodstvom tržaške KZE, da bi na kak način rešili te probleme.« Cogliatijeva je pred dnevi javno predlagala, naj bi se vodstva vseh ustanov in uprav, ki so v trZaški pokrajini kakorkoli pristojne za reševanje problema narkomanije, sestala na prefekturi, da bi izdelali poseben načrt, kako učinkovito odpravljati vzroke, ki so te dni pripeljali do pravcate morije narkomanov. »Upam, da bodo tokrat javni upravitelji imeli več posluha za potrebe ustanov, kot je naša, ki se vsakodnevno borijo proti pojavu narkomanije. Povsem jasno je, da z brezbrižnostjo in nemarnostjo tega problema ne bomo rešili,« je zaključila naša sogovornica. W. Š. Na vlaku za Benetke policija prijela osem Turkov Na vlaku Trst-Benetke je železniška policija iz Tržiča prijela včeraj osem mladih turških državljanov, ki so bili namenjeni v Benetke, potem ko so ilegalno prešli mejo na tržaškem Krasu. Turki so imeli pri sebi potni list, na katerem pa je manjkal vizum za vstop v Italijo. Izjavili so, da so v Benetkah imeli namen, da si poiščejo zaposlitev. Potem ko so v uradu za tujce opravili potrebne formalnosti, so jih policijski agenti pospremili do mejnega prehoda pri v Gorici, kjer so jih izročili jugoslovanskih oblastem. Obvestilo SSŠ učiteljem V okviru pripravljalnega tečaja za učitelje, ki se udeležujejo rednega natečaja za vstop v stalež, bo 28. in 29. januarja ob 16.30 predavala prof. Mira Cenčič s Pedagoške akademije na temo: »Izvajanje šolske reforme na slovenskih osnovnih šolah«. Srečanji bosta na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3. Prosimo učitelje, da v tednu javijo svojo udeležbo Sindikatu slovenske šole na tel. št. 370301 med 11. in 12. uro. Na sinočnji seji pokrajinskega sveta Počastili spomin na Dušana Hreščaka in Maksa Šaha Svetovalec Slovenske skupnosti Ha-rej je na sinočnji seji pokrajinskega sveta počastil spomin nedavno umrlega slovenskega šolnika Maksa Šaha. V krajšem nagovoru se je spomnil njegovih prizadevanj za razvoj slovenskega šolstva, omenil pa je tudi njegovo delo na kulturnem in političnem področju. Komunistični načelnik Martone pa je počastil spomin novinarja in političnega delavca Dušana Hreščaka. Omenil je njegovo antifašistično preteklost, zaustavil pa se je predvsem pri liku Hreščaka kot prvega slovenskega odbornika občine Trst. Šaha in Hreščaka je pokrajinska skupščina počastila z enominutnim molkom. Sinočnjo sejo, v odsotnosti predsednika Crozzolija, je vodil podpredsednik Cervesi, tako da ni bilo pričakovanega poročila o nedavnem predsednikovem odstopu. Ostali pa so razočarani tudi tisti svetovalci (predvsem iz vrst KPI in SSk), ki so upali, da bodo včeraj slišali uradno utemeljitev Croz-zolijeve odsotnosti na nedavni rimski avdiciji o zakonski zaščiti naše manjšine. Predsednik Pokrajine je bil že drugič odsoten na avdicijah s senatorji, ki se ukvarjajo z zaščitnim osnutkom ministra Maccanica. Nedavne avdicije sta se udeležila tržaški in goriški župan Ricchetti in Scarano. Crozzoli je svojo odsotnost neuradno utemeljil z dejstvom, da pokrajinska uprava ni izdelala enotnih stališč o zaščiti Slovencev. To res ni opravičjiv razlog, da se predstavnik uprave, ki združuje občine, v katerih živijo tudi Slovenci, ni udeležil tako pomembnega sestanka z rimskimi parlamentarci. (st) Pogreb dragega Maksa Šaha bo danes, 15. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v rojansko cerkev, odkoder bo sprevod krenil v mavhinjsko cerkev in nato na vaško pokopališče. Žena Jelka in ostalo sorodstvo Trst, 15. januarja 1991 Ob smrti dolgoletnega člana in predsednika Maksa Šaha se pridružujejo žalovanju svojcev člani Radijskega odra Učno in neučno osebje ter dijaki liceja Prešeren se pridružujemo žalovanju za prof. Maksom Šahom, ki je vrsto let poučeval z ljubeznijo in predanostjo na našem zavodu. Dijaki 4. a razreda DTTZ Žiga Zois sočustvujejo skupaj s prof.co Jelko Šah ob prerani izgubi predragega moža. Ob nenadni izgubi dragega moža izrekajo prof.ci Jelki Terčon iskreno sožalje dijaki I. in II. a razreda DTTZ Žiga Zois. Ravnateljica, profesorji in neučno osebje ter dijaki državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo se klanjajo spominu bivšega profesorja in ravnatelja Maksa Šaha. Ob nenadni izgubi dragega kolege in prijatelja, ravnatelja Maksa Šaha, izrekajo ženi Jelki in svojcem iskreno sožalje ravnatelji slovenskih šol na Tržaškem Ob izgubi prof. Maksa Šaha sočustvujeta z globokim sožaljem dr. Jože in Zora Škerk Ob nenadni izgubi Maksa Šaha izrekajo iskreno sožalje prof.ci Terčon dijaki 3. a razreda DTTZ Žiga Zois V soboto se začne tečaj SDZPI za dmžbeno-kulturne animatorje Znano je, da je v naši državi politika za socialno in kulturno vključevanje mladih, ki sodijo v tako imenovano pubertetno dobo (starostna stopnja, ki gre približno od 12. do 18. leta starosti) zelo pomanjkljiva. To velja predvsem na ravni javnih ustanov, medtem ko so usluge, ki jih privatne organizacije vendar nudijo, še popolnoma nezadostne glede na splošno povpraševanje. Vsi se namreč zavedajo, da je organizirano delo, ki omogoča najstnikom združevanje, kvalitetno preživljanje prostega časa itd., izrednega pomena za oblikovanje njihove individualne osebnosti in za normalno vključevanje, oziroma osebno uveljavljanje v širši družbi, kar pomeni z drugimi besedami preprečiti vsakovrstne pojave emarginacije oziroma socialnega prestopništva. Prav tako pa vsi soglašajo, da je ta doba najtežja, najbolj delikatna in da je zato potrebno, da je izvenšolsko in izvendružinsko delo z mladimi čim manj improvizirano. Skratka, kdor se danes namerava ukvarjati s to problematiko, potrebuje zelo specifično strokovno in hkrati tudi človeško pripravo. Vendar kdo naj to pripravo nudi? Tudi pri tem ključnem vprašanju je stvarnost dokaj nehvaležna. Naj samo navedemo primer naše dežele, ki je pred dobrima dvema letoma odobrila zakon o preureditvi skrbstva (znan kot zakon št. 33 iz leta 1988), ki predvideva med drugim tudi ustanovitev centrov za mladinsko združevanje (Centri di aggregazione giovanile). Predpostavlja se, da bodo te centre vodili visoko specializirani liki vzgojitelja animatorja. Kje se bodo te figure oblikovale, oziroma izpopolnjevale, je pa povsem odprto in nerešeno vprašanje. Slovenski deželni zavod za poklicno izboraževanje z dobršno mero občutljivosti tudi do vprašanja poklicnega izobraževanja na družbenem področju že nekaj let posveča pozornost tudi tem pomembnim tematikam. Priredil je namreč že nekaj tečajev za družbeno-kulturne animatorje, ki so bili doslej namenjeni osebam, ki se ukvarjajo s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki. Letos pa je zavod tudi na osnovi sugestij bivših tečajnikov in Zveze slovenskih kulturnih društev vključil v svoje programe tečaj za družbeno-kulturne animatorje, ki bo pa izrecno osredotočen na najstniško dobo. Tečaj bo obsegal skupno 60 ur, kot v prejšnjih letih bo obsegal tako teoretski kot tudi praktični del. Predavali pa bodo strokovnjaki s slovenske univerze in Italije. Vsebinske teoretske teme bodo obravnavale: karakteristike mladih v adolescenci; pomen dejavnega prostora mladih kot del življenjskega sveta; načini komunikacije in komunikacijske tehnike,- analize vrednot mladih; animacije mladine - spodletel poskus nadzora mladih in gospostva odraslih; življenjske in vrednostne usmeritve mladih; socialne patologije in socialni pedagog v programih dela z mladimi. Praktični del tečaja pa bo s pomočjo strokovnjakov, ki delajo na terenu, posredoval nekaj konkretnih izkušenj in dejavnostnih tehnik za delo z mladimi. Omenjeni tečaj, ki bo potekal v glavnem ob sobotah popoldne, se bo pričel že konec tega tedna, točneje v soboto, 19. januarja. Morebitni interesenti se za podrobnejše informacije oziroma za prijave lahko še ta teden zglasijo v uradih SDZPI - Ulica Ginnastica 72, telefon 577941 - ob uradnih urah. Na božičnem koncertu ZCPZ nastopil pevski zbor iz Vrtojbe V stolnici sv. Justa je bil v nedeljo popoldne božični koncert, ki ga vsako leto ob tem času prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Nastopil je mešani zbor Vrtojba pod vodstvom Zdravka Lebana. Pevci so izvedli 17 božičnih pesmi pretežno slovenskih avtorjev kot so Trošt, Merku, Mihelčič, Ipavec, Kramar itd... Zbor Vrtojba je zelo aktiven in ima za sabo že veliko nastopov. Sestavlja ga okrog 50 mladih glasov. Občinstvo v stolnici sv. Justa so pevci navdušili z ubranim petjem. Vse pesmi so, razen malenkostnih pomanjkljivosti, precej dobro izvedli. Na orgle je zbor spremljal Uroš Štrukelj, na flavto pa Matej Vinaz-za. Priložnostno misel je na nedeljskem koncertu podal duhovnik iz Kopra Božo Rusija, ki je predvsem opozoril na dejstvo, da ljudje v današnjem času božiča ne doživljajo več tako, kot nekoč. Izgublja se ne le verski vidik, pač pa tudi pojmovanje božiča kot praznika sprave in miru. Ob koncu- se je g. Rastja dotaknil tudi problema razkrajanja družine v sodobni družbi. Točke večera je povezoval napovedovalec Livij Valenčič. Nekaj besed je izrekel v spomin prof. Maksa Šaha, ki je nepričakovano umrl v soboto. Predstavnik mešanega zbora Vrtojba pa se je zahvalil predsedniku Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorku Hareju ter vsem prijateljem in rojakom v Trstu, ki so se udeležili koncerta pri Sv. Justu. Na sliki (foto Magajna); nastop pevskega zbora Vrtojba v stolnici sv. Justa V Križu so se poklonili spominu partizana Josipa Verginelle Veliko Križanov se je skupaj s predstavniki pokrajinskega odbora VZPI-ANPI v nedeljo dopoldne udeležilo kratke, a občutene svečanosti v spomin na domačina - borca za svobodo narodov Josipa Verginello. pred njegovo rojstno hišo v Križu, kjer stoji tudi spominska plošča. Udeležencem, ki so v sprevodu prišli na kraj svečanosti, sta spregovorila Vladimir Kenda in Arturo Calabria. Oba sta na kratko orisala pot, ki jo je Josip Prehodil od svoje domače vasi, do junaške smrti pri Lumezzanu (v bližini Brescie), kjer so ga kot partizanskega komandanta nemške vojaške sile zajele, mučile in ga 10. januarja 1945 ustrelile. Za svojo hrabrost je bil pokojnik po smrti odlikovan s kolajno za partizansko hrabrost. Ko mu še ni bilo 20 let, je Verginella že okusil preganjanje in zapor. In ker mu je grozila ponovna aretacija, se je umaknil v Francijo, od tam v Sovjetsko zvezo, odkoder se je nato udeležil tudi španske državljanske vojne. Pot antifašista ga je nato vodila med francoske »maguije«, od tu pa ponovno v Italijo, kjer se je takoj vključil v vrste odporniškega gibanja v Val Camonici, kasneje v Val Trompii, kjer je postal komandant 122 partizanske brigade. Ko se po 46 letih spominjamo tega kriškega borca, sta dejala govornika, se spominjamo tudi vseh, ki so v boju proti fašizmu in nacizmu dali svoje življenje. Ce smo dosegli zmago, gre torej zahvala ljudem Verginellovega kova, sta dejala, ki ostajajo tudi danes zgled predanosti in hrabrega ter odločnega boja za svobodo in mir v svetu, (ni) Na sliki (foto Magajna); nedeljska komemoracija v Križu. j_________gledališča______________ VERDI Operna sezona 1990/91 Od 25. t. m. dalje bo na sporedu opera NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Moran-di, režiser Pasguale D'Ascola. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Danes, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu CARO BONBON iz dopisništva Itala Sveva v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Režija Marco Sciaccaluga, v glavni vlogi nastopa Massimo De Francovich. V abonmaju: odrezek št. 6A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Od sobote, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah Cochi Ponzoni in Orazio Bodio. Gledališče UL Ananian V petek, 18. t. m., bo na sporedu ponovitev Gabriellijevega dela A.A.A. CERCASI v uprizoritvi skupine I Grem-bani. Režija Bruna Brosolo. Ponovitvi v soboto ob 20.30 in nedeljo ob 16.30. koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil OUARTET-TO GUARNERI. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 19. t. m„ vse člane in prijatelje, da se v velikem številu udeležijo SREČANJA Z MLADIMI SLOVENCI IZ ARGENTINE. Gostje nam bodo prikazali slovensko skupnost v Argentini njihovo delovanje in pričakovanja. Sledi družabnost. Začetek ob 18.30. V nedeljo, 20. t. m., bo v barkovljan-skem društvu, Ul. Cerreto 12, predstavitev knjige Joška Lukeša IGRA ZA VSE ŽIVLJENJE. Sodeloval bo tudi zbor M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Začetek ob 18. uri. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v četrtek, 17. t. m„ ob 20.30 ob priliki praznovanja vaškega patrona na KULTURNO PRIREDITEV. Nastopajo MePZ Slavec - Slovenec ter dramska skupina J. Štoka s Proseka-Kontovela z veseloigro POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO. Vabljeni! Slovensko planiško društvo Trst vabi člane in prijatelje na večer s prikazom diapozitivov MENICO DEŽELA TREH KULTUR. Predaval bo Lojze Abram. V četrtek,T7. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. razstave V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in. najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. t. m. odprta razstava z naslovom DES.CRIPTIO HISTRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikih 10.30-13.00. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Bernini (Ul. Bernini 4 - Trg Sansovino) bo do 23. t. m. na ogled razstava olj in risb MIHE RENKA. čestitke Danes praznuje v Izoli 80 let JOSIP ŠTURMAN. Na zdravje mu kličejo sestra Lucija ter nečaki Ervina, Erminia in Albin z družinami. grt>m SLOVENSKO Federico Garcia Lorca KAJ PRAVIJO ROŽE Režija Meta Hočevar Premiera v petek, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A Ponovitvi: v soboto, 19. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri -Abonma RED C včeraj - danes razna obvestila Odbor za zaščito Križa sporoča, da bo seja razširjenega odbora danes, 15. t. m., ob 20. uri na sedežu Sindikata upokojencev CGIL v Križu. TPPZ Pinko Tomažič - V četrtek, 17. t. m., ob 20.30 bo v Partizanskem domu v Bazovici prva odborova seja v letu 1991, v petek, 18. t. m., ob 20.30 pa bo prva vaja v letu 1991. Priprava na 50. obletnico ustaje slovenskega naroda in 20. obletnico dejavnosti našega ansambla. Vaja bo samo za zbor, naknadno bomo javili vajo za orkester. mali oglasi IŠČEMO šiviljo za delo na domu. Tel. 228530. IŠČEM katerokoli zaposlitev, tudi kot gospodinjska pomočnica. Tel. od 20. do 21. ure na št. (003867) 69221. IŠČEM inštruktorja za matematiko in geometrijo za višje razrede. Tel. 577546 po 14. uri. IŠČEMO mlade sodelavce za kvalificirano delo v reklamnem sektorju, tudi v Jugoslaviji. Tel. 722301/2. PODARIMO male simpatične psičke. Tel. 200865 - popoldne. OSMICA je odprta - Zajčja farma - v Repniču. OSMICO je odprl Mario Milič - Zgonik 26. Toči belo in črno vino. PRODAM avto fiat 131, letnik '79. Cena po dogovoru. Tel. 208451. PRODAM opel kadett 1300 S, prevoženih 65.000 km, letnik '81, v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 213889 ob uri kosila ali po 20.30. PRODAM avtomobil panda 30 CL, november '85. Tel. 226388 ob večernih urah. PRODAM po dogovoru fiat 500 v dobrem stanju. Tel. 225817. PRODAM motor honda CR 250, letnik '89, v dobrem stanju, s sprednjimi amortizerji model 90, nove gume. Možnost poskusne vožnje. Tel. na št. 228730 ob uri kosila PRODAM golf GTI, 16 ventilov, bele barve, letnik januar '87, cena 14.000.000 lir. Tel. 213451 ob uri kosila. V OKOLICI PROSEKA se je izgubil mlad pes, pasme dalmatinec. Najditelj dobi nagrado. Tel. 225070 ali 225124. V BAZOVICI se je prejšnjo soboto izgubil pes pasme pointer oranžno/bele barve, star sedem mesecev. Pošten najditelj naj tel. na št. 226149. kino ARISTON - 17.00, 22.30 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. VVinger. EXCELSIOR - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Rocky V., i. Sylvester Stallone. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 La sfida erotica, porn., O □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 16.00, 22.15 La storia infini-ta 2. EDEN - 15.30, 22.00 I vizi transessuaii di Moana, porn. □□ CAPITOL - 16.00, 22.00 Giorni di tuono, i. Tom Cruise. LUMIERE - 17.45, 22.15 Cuore selvag-gio, r. David Lynch, i. Nicholas Cage, VVilliem Dafoe, Isabella Rossellini. ALCIONE - 15.40, 22.10 Ghost (fantas-ma), r. Jerry Zucker, i. Patrick Swayze, Demi Moore. RADIO - Zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom 3 - 18. letom □ □ Danes, TOREK, 15. januarja 1991 MAVER Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 7.27 in zatone ob 16.17. Jutri, SREDA, 16. januarja 1991 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb, narašča, veter 45 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 100 km na uro, vlaga 53-od-stotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Coslovich, Giu-lia Chiostergi, Dennis Kainz, Martina Jez, Giovanni Fuggiano, Michele Maio-la, Francesca Curri, Giulia Fiani. UMRLI SO: 35-letna Ivone Zambon, 78-letna Eleonora Osvaldella, 84-letna Domenica Sponza, 80-letni Vladimiro Lozzi, 93-letni Emanuele Ricci, 103-letna Maria Veneziani, 71-letna Irma Coslovich, 71-letna Bruna Giuntonio, 91-letni Doimo Declich, 70-letna Elda legg, 88-letni Saverio Vasta, 83-letna Emma Bac-chi, 79-letna Eleonora Pippan, 80-letna Lidia Simoni, 47-letni Roberto Ciani, 86-letna Eugenia Gregori, 70-letna Marinel-la Fragiacomo, 87-letna Maria Borghese, 96-letna Giovanna Homovez, 59-letni Li-vio Meneghetti, 65-letna Lidia Calcina. 77-letna Gioconda Miani. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. januarja 1991 Urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagm 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (tel. 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 422923) ■ samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Osp6" dale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 422923)" samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761' predpraznična od 14. do 20. ure in praZ" nična od 8. do 20. ure. prispevki V spomin na Pavlo Kolarič daruje družina Dovgan 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Romana Daneua darujeta Milka in Neda Cijak 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Eme Križman darujeta Mara in Alfonz Guštin s Col® 10.000 lir za Balinarsko sekcijo KrašK1 dom. V spomin na planinca Edija Grgiča daruje Slava Slavec 20.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Romana Daneua darujejo Lidija, Margherita in Vik ma Grilanc 90.000 lir, Silvana Emm 20.000 lir in Josip Versa 10.000 lir za Primorje. Nosilci krste pok. Romana Daneua darujejo 300.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Karla Furlan8 daruje Fani Sardoč 30.000 lir za FC Prl’ morje. V spomin na pok. Franca Križmanč’*-3 darujeta Ančka in botra Vida z družin3 ma 20.000 lir za KD Lipa in 20.000 lir z Bazoviški dom. Namesto cvetja na grob pok. Edija C giča darujejo družine Žagar, Primosi 1 Ban 30.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Marte a lan daruje družina Mosetti 25.000 Hr odkup sedeža Sklada M. Čuk. .e V spomin na Romana Daneua dami Genka Briščik z možem 50.000 hr Center za rakasta obolenja in 50.000 za spomenik padlim v NOB na Pr°se V spomin na Frankovo mamo daru]® Ingrid in Joži 50.000 lir za ŠD Sloga- ..^ V spomin na strica Stanka CaharO darujejo nečaki 100.000 lir za SKD Gruden, 100.000 lir za nabrežinsko 9olik0 na pihala in 120.000 lir za nabrežin5 cerkev. f Namesto cvetja na grob Eme Hrva/a daruje družina Mattietti 30.000 lir Godbo na pihala iz Ricmanj. ^ V spomin na dragega nonota Iz ^rU' daruje Enjo 100.000 Ur za Skupnost D žina Opčine. . n^- V spomin na Otilijo Černjava roj- ■ rič, Lavka Bitežnika in Nado Briščak Guštin daruje Mario Purič z družino I lež 53) 100.000 lir za Sklad Mitje Čukajeta V spomin na Romana Daneua daruJ .; Tončka in Nanda 50.000 lir za ŠK morje. _ menjalnica 14. L TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FDUNG Ameriški dolar .. 1163,35 1140. Japonski jen 8,597 Nemška marka .... .. 751,70 745. - Švicarski frank . 904,18 Francoski frank ... .. 221,47 218. Avstrijski šiling . 106,815 Holandski florint . .. 666,95 660. Norveška krona .... . 192,60 Belgijski frank .... .. 36,525 35,50 Švedska krona . 202,96 Funt šterling .. 2208,50 2175. Portugalski eskudo 8,401 Irski šterling .. 2010,80 1980. Španska peseta . 11,961 Danska krona .. 195,54 192. - Avstralski dolar .... . 901,70 Grška drahma 7,15 6,50 Jugoslov. dinar Kanadski dolar .. 1012,50 950. — ECU . 1556,25 baNKOJ! bcIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Agencija Domjo ® gil Agencija Rojan Gostovanje stuttgartskega baleta s parom Haydee-Cragun Tramvaj poželenje v Italiji tkaV gledališču Romalo Valil v Reggiu Emiliji bo od četrti ra^ie (s ponovitvami do vključno sobote) nastopal Ba-Tr iz Stuttgarta z uspešno koreografijo Johna Neumeirja (te n?Vai poželenje. Izredna interpreta bosta Marcia Hay-*n Richard Cragun. Ve/< tu,t9arter Ballet spada v zadnjih letih med najzanimi-i2L.e skupine na svetovni ravni predvsem zaradi drznih (1927 k' Se (‘h ze nien ustanovitelj John Cranko ust '1973). Skupina je v začetku rastla v senci svojega lasi n°vltelja, južnoameriškega koreografa, ki so mu bili in t.sv°isten humor, ljubezen do pripovednih postavitev pT*Znia PO posodabljanju. V 60. in 70. letih je Cranko Hro "avj7 vrsto klasičnih baletov, kot so Romeo in Julija, tatisjrh' <^)nie9in in še nekateri drugi, ki so bilki na itali-m fstivalih prava poslastica. Njegove kasnejše posta- vitve pa so zaradi drznosti pogosto razburjale in so se kritiki včasih celo zgražali nad njegovimi poskusi. Po njegovi nenadni smrti je umetniško vodstvo skupine prevzela Marcia Haydee, naj markantne) ša baletna osebnost v skupini. Po rodu Brazilka se je 11aydčejeva izpopolnjevala v Parizu s Preobrajenskavo in Egorovo. V Stuttgart je prišla leta 1962 in takoj postala prva plesalka, Cranko pa jo je istočasno izbral za idelano interpretko svojih postavitev verjetno prav zaradi njenih igralskih sposobnosti. Po Crankovi smrti je očitno sledila zgledu svojega predhodnika, saj je novembra 1987 tudi sama poskrbela za razburjenje, ko je v Stuttgartu predstavila delo Enas, kar v grščini pomeni Eno. Marcia Haydee prav gotovo živi v sedanjosti in doživlja vse travme sodobnosti, zato njena izbira ne more biti naključna. Balet skuša namreč osvetliti moški in ženski element v androginem človeškem bitju in torej samo za drobcen korak daleč od homoseksualnosti, ki se skriva v vsakem bitju. Pri razdelitvi spolov moški element v ženski in ženski element v moškem še naprej živita in iščeta združitev z nasprotnim polom. Še posebno občuteno je to pri umetniku, nadpovrečno občutljivem bitju, ki išče harmonijo v združitvi. Tu se nam seveda prikrade v podzavest lik slavnega plesalca Nižinskega, ki ga je bolestno iskanje in doživljanje prav te dvojnosti v dobi, ki je bila precej manj prizanesljiva kot današnja, privedlo do norosti. Koreografijo Tramvaj poželenje je John Neumeir izdelal prav na kožo Marcii Haydee ob upoštevanju vseh njenjih tehničnih in predvsem interpretativnih zmogljivosti. Za izhodišče mu je služila drama Tennesseja VVilliamsa, ki sloni v baletni priredbi na glasbi Sergeja Prokofjeva in Alfreda Schnittkeja. Zgodba se razvija na ameriškem jugu in ohranja tudi v koreografski verziji vso temačno privlačnost, ki jo poznamo z gledališkega odra. Numeir je večkrat poudaril, da »je nemogoče plesati preteklost«. Zato se njegova zgodba začenja tam, kjer se Williamsova drama končuje: glavna junakinja Blanche skuša še enkrat prehoditi pot norosti in spominov do konca, tako srečuje duhove moških, ki jih je ljubila. Balet se odvija na realistični in tragični sceni, na kateri Blanche podoživlja svoja šestnajsta leta, plese, praznike, srečanje s prvo ljubeznijo. Zaljubi se v čudovitega fanta, odkrije, da je različen, zavrne ga in fant se ustreli. Strel uniči tudi Blanchine sanje. Sledijo drugi moški in druge pustolovščine v hitrem strmoglavljenju proti norosti. Blance še vedno išče ljubezni, tokrat v sestrinem možu, Poljaku Kowalskem. Na koncu poti čaka Blanche samo obupna osamljenost in samota med neskončnostjo belih zidov. Ob Marcii Haydee nastopa izredni Richard Cragun. Že ob premierski predstavitvi leta 1983 je njuna interpretacija doživela velik uspeh in do tega trenutka očitno ni zastarela, ker je bila medtem deležna nemalo ponovitev in prav tako nemalo pohvalnih ocen. Na sliki: plesni par Haydee-Cragun Na RAI 2 nov TV film z Mariangelo Melato Mariangela Melato je protagonistka TV filma Una vita in gioco, ki ga je režiral Franco Giraldi in ki ga bo RAI 2 oddajala nocoj in v četrtek ob 20.30. Junakinja je 40-letna Marianna, ki je življenje s TV časnikarjem Andre-om ne zadovoljuje. Skupaj živita že deset let, njej pa se zazdi vabljiva možnost, ki ji jo ponuja prijateljica Evelina: kot suplentka lahko poučuje na nekem tehničnem zavodu v najbolj oddaljenem predmestju. Mladi, ki obiskujejo to šolo, so nekoliko zbegani, že pretirano cinični, nasilni in drogirani huligani. Za Marianno predstavljajo nekaj neznanega in nepoznanega. Ker s svojim partnerjem ni imela otrok je to zanjo prvi stik z mladimi. V razredu je tudi Samantha, napadalno in arogantno dekle, ki ga sošolci ne marajo. Marianna ji bo skušala pomagati brez sodelovanja svojih kolegov in predvsem tako, da se bo precej družila z njo. Samantho posili očim, Marianna pa bo posilstvo prijavila policiji. Očim bo najprej vse zanikal, nato pa bo Marianni očital, da je skušala speljati dekle, ker je pastorko za nekaj časa vzela na svoj dom. Marianna je v svojem boju popolnoma osamljena. Celo Andrea, njen partner, ji ne želi pomagati: novinarski scoop z Marianno v središče bi namreč lahko sprožil pravi škandal. Ob začetku šole Marianna ugotovi, da so jo odslovili in nima več niti službe. O svojem nastopanju v TV filmu je Mariangela Melato povedala, da jo je vloga prizadela, ne samo kot igralko, temveč tudi na čustveni ravni. Dijaki v razredu, ki ga zgodba obravnava, namreč niso igralci, temveč pravi dijaki. Njihovo čustvovanje in njihove težave so bile zato nadvse stvarne in otipljive. »Njihova čustva, njihov način doživljanja so pomalem postali tudi moj način dojemanja. Zares sem bila zraven v prvi osebi.« Tudi doseči sodelovanje dijakov ni bilo enostavno. »Morala sem jih na neki način osvojiti, dokopati sem se morala do njihovega zaupanja in naklonjenosti. Prav odnos s temi mladimi ljudmi je bil največji uspeh. Ko smo zaključili snemanje, so mi napisali čudovito pismo.« Film so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, na kateri je režiser Franco Giraldi razložil, kako je v devetih tednih snemanja potekala zanimiva izmenjava: »Vsak je nekaj dal in nekaj prejel, da so bili na koncu vsi bogatejši v človeškem smislu.« Ob Mariangeli Melato nastopa tudi izvrstni Ennio Fantastichini. Scenarij za Una vita in gioco sta napisala Lidia Ravera in Mimmo Rafele. Se posebno ponosen nad delom, ki ga je omogočila koprodukcija RAI 2 in Pont Royal Film, je bil ravnatelj druge mreže, ki je bil na tiskovni konferenci nadvse radodaren s pohvalami. PAOLO PIERSANTI Italijanski operni pevci osvajajo svet O uspehih italijanskega tenorista Luciana Pavarottija v tujini poročamo zelo pogosto. Zadnji uspeh je doživel v soboto zvečer v gledališču Coliseu v Lizboni. Po vsaki melodiji - Pavarotti je 4.193 zbranim osebam ponudil svoje najbolj znane arije in romance - je bilo občinstvo na nogah in kar ni hotelo prenehati s ploskanjem. Med prisotnimi sta bila tudi predsednik Mario Soares in ministrski predsednik Anibal Cavaco. Daljni vzhod pa je še posebno naklonjen italijanskim sopranistkam. Po Katii Ricciarelli se je v Deželo vzhajajočega sonca podala Lucia Alberti, ki je zaključila turnejo v Tokiu pred 2000 osebami kot Violetta v Verdijevi Traviati. Producent je bilo japonsko gledališče Fujivvara, dirigent je bil Anton Guadagno, delo je režirala Maria Fran-cesca Siciliani, Alfreda je poosebljal Salvatore Fisichella. današnji televizijski in radijski sporedi iliiiini - - ::v-: _____________:__________________ RAI 1 IO45 ^ktualno: Uno mattina Nanizanka: Un anno 11.00 1?ella vita U.Og vj1,;ranji dnevnik Nanizanka: Provaci an-U.S5 ?.ora Harry IJ.Oj v6?16 ln kratke vesti 13.30 nariete: Piacere Raiuno U.00 !^nevnik - tri minute U.3q uV1ark: Trava čudežev Is.oo planske kronike osebnosti sobotnega 15.30 o3ma froški variete: L albero 16.00 w?Urro R55 !,ladinska oddaja: Big! I8.O5 ^Parlamenta in vesti 18.45 Vytualno: Italia ore 6 anizanka: Un anno 19.40 javita d 40 a J?ana^ in dnevnik 2l-35 v. • lno: TG Sette ^lete: Raimondo e le AOO rJe (v°dijo I Trettre) «.10 Ak?Vnik „ V^Uaino: Posebni Te- 24.0q ^th°n očni dnevnik in vre-ijt ’ Vlnes prenos izstre-'740 iv. 6 rakete Ariane 4 ■'JS D,,?e.s v parlamentu ’.00 ^ jObrika: Mezzanotte e orni acedar narave ^ RAI 2 7.00 Risanke in nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Tečaja španščine in nemščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Vvonne la nuit (dram., It. 1949, r. Giuseppe Amato, i. Toto) 17.00 Vesti in iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Nove knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Una vita in gioco (dram., i. Mariangela Melato, Ennio Fantastichini, 1. del) 22.05 KPI včeraj in jutri 23.10 Dnevnik - Pegaz, Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.20 Film: Plenty (drm., VB 1985, r. Fred Schepisi, i. Meryl Streep) ^ RAI 3 [ TV Slovenija 1 ~| TV Koper 10.10 SP v smučanju: moški veleslalom (prenos iz Adelbodna) 12.00 Dokumentarec o naravi in umetnosti 12.55 SP v smučanju: moški veleslalom (2. tek) 13.30 Dok.: Bolgarski samostani' v zgodovini in umetnosti - Ikone 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Zdravje v blue-je-ansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek 15.30 Umetnostno drsanje 16.30 Šport: A tutta volley 17.15 Nanizanki: I mostri - Uno scoop involontario, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di A. Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo, vmes dnevnik 23.00 Nočni dnevnik 23.30 Film: Gosi finisce la nostra notte (dram., ZDA 1941) 9.00 10.00 11.00 11.35 11.55 12.40 15.00 15.30 16.55 17.00 17.05 18.05 19.10 19.30 20.05 20.55 21.50 22.00 22.20 23.40 Zgodbe iz školjke Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo, 10.30 dok. V hribih se dela dan... Izobraževalna oddaja: Kvaliteta življenja Športna oddaja: Sedma steza Osmi dan Video strani Žarišče (pon.) Sova (pon.) Poslovne informacije Dnevnik Šolska TV (pon.) Spored za otroke in mlade: dokumentarec Zgodovina Vatikana. Risanka in TV okno Dnevnik in vreme Nadaljevanka: Prepričevanje (3. del) Novosti s knjižnih polic Portet harfista Andreasa Vollenweiderja Dnevnik in vreme Nočni program Sova, vmes nanizanki Policijski oddelek in Ulica strahu DP v hokeju na ledu: Jesenice-Medveščak (posnetek) 16.00 O rallyju Pariz-Dakar 16.30 Oddaja o zamejskem športu: 6. krog 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja 20.00 Film: Maledetto soldato (ZDA, r. Ted Kaplan, i. Peter Hooven) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 Žrebanje lota 22.20 TVD Novice 22.30 Rubrika: Settimana gol TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.20 SP v smučanju: moški veleslalom (s Tschente-nalpa) 17.30 Regionalni programi TV Slovenija: Studio' 2 Koper 19.00 Glasbena oddaja: Naša pesem'90 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Shakespeare na TV: Kralj Henrik VI (2. del) 0.10 Vutel bokale 5 8.30 pradyanka: La famigl 33 S09n° di una nc (u di mezza sborn in do r?''^59, r-i. Edua ^ Akhf ,FiliPP°) j j tie Ua no: Gente com l2ls3:33 Pranzo e servit Prež Tris' 13-20 O K- „ •00 q. -Parliamone Ift, bUfrKSki variete: Bi la 5 lWbam in risanke ■4$ Rv: 1Zanka: I Robinson fg 3SaLd gioco dei nov 20ls lo ^ Tra m°glie e mai v,26 Str!ila3no; Radio Lond •iO Var Cla ^ notizia 22.40 neveete: BeUezze sul ^ 333 Var-'3 re dell avventu 1, stani6te: Maurizio C 1 33 Sti-i3Z°Bhow « R^ialanotizia 5 NaSLLTira(pon-) by Marcus W« 116 ladr0'' Oplazi RETE 4________________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.30 Gosi gira il mondo, 10.00 La mia piccola solitudi-ne, 10.30 Piccola Cene-rentola, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola, 16.00 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.25 Aktualno: Lora X (urednik Emilio Fede) 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Aktualno: Linea conti-nua 23.00 Aktualno: Ultimatum (ured. Emilio Fede) 23.30 Rubrika o avtomobilih: Cadillac - Ogled naj lepših toskanskih vil 24.00 Športna rubrika: Veliki golf 1.00 Film: Accordi sul palco-scenico (glas., ZDA 1980, r. Jerry Schatzberg, i. Mickey Rooney) • ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 Luomo da sei milioni di dollari, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 TJ. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Magnum P.I. - Per non dimentica-re, 17.00 Simon & Simon -Uno strano detective, 18.00 MacGyver, 19.00 Tutti al college - Una pietra romantica, 19.30 Časa Keaton - Mestiere di padre 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Silverado (vestern, ZDA 1985, r. Lavvrence Kasdan, i. Kevin Kline, Kevin Costner) 23.05 Šport: Torkov priziv 0.35 Šport: Pariz-Dakar (13. etapa, Tichit-Kiffa) 1.05 Nanizanki: Kung Fu -Superstizione, 20.5 Sa-murai - Omatsu OPEOH________________ 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Don Juan (dram., Šp. 1950, i. A. Vilar) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Povver 20.30 Film: Il tesoro della Sier-ra Madre (pust., ZDA 1948, r. John Huston, i. Humphrey Bogart) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: No, il caso e felice-mente risolto (krim. It. 1973, i. Riccardo Cucciol-la, Enrico Maria Salerno) TMC____________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.10 SP v smučanj: moški veleslalom (1. tek) 11.10 Nad.:Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 Nan.: Doris Day Show 12.50 SP v smučanju: moški veleslalom (2. tek) 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Acgua alla gola (krim., ZDA 1958) 16.55 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMČ News 20.30 Film: Scatti di sangue (krim., Kan.1980, r. George Mendeluk, i. Richard Crenna) 22.25 Rubrika: Crono 23.05 Nočne vesti 23.25 Glasbena oddaja: Cliff Richard 0.20 Film: Storia di tre donne (dram., ZDA 1979, i. Maria Tucci, Kevin Bacon) TELEFRIULI___________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Mia cugi-na Rachele 21.30 Dokumentarec: Kvark 22.30 Nočne vesti 23.00 Film: L'amico americano (dram., NDR-Fr. 1977, i. Bruno Ganz) 1.00 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna-kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Coun-try club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, bere Silvij Kobal, 13. del); 11.45 Italijanski kantavtorji; 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Oddaja o turizmu; 17.00 Glasba; 18.00 So-uvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. Po podatkih statističnega urada občine Gorica je 31. decembra štela samo še 39.008 prebivalcev Sinoči v Tržiču pobuda za mir Pohod z baklami po mestu Danes simbolična stavka V goriški občini je bilo 31. decembra lani 39.008 prebivalcev. Danes ko o tem podatku poročamo je število občanov s stalnim bivališčem po vsej verjetnosti že nižje pod 39 tisoč. V enem letu se je število prebivalcev znižalo "samo" za 222 enot, kar je v primerjavi z letom 1989 in prejšnjimi leti lahko nezanemarljiv podatek. Od leta 1984 dalje je Gorica vsako leto izgubljala okrog tristo prebivalcev. V letu dni se je v občini Gorica vpisali 244 rojstev. V tem številu-so zapopadeni otroci, ki so se rodili v občini (193), v drugih občina v Italiji (43) in v inozemstvu (7). Med lani rojenimi otroci odločno prevladujejo fantki, saj jih je kar 132. Smrtnih primerov je bilo 574 (274 moških in 300 žensk). Razmerje med številom rojstev in številom smrtnih primerov ostaja žal še zmeraj sila neugodno. Razliko ni uspel izravnati niti migracijski saldo (+ 109 oseb). V letu dni se je v občino priselilo 756 oseb, odselilo pa se jih je 746. Tako pri doselitvah, kakor pri odselitvah prevladujejo moški (437 priseljenih, oziroma 349 odseljenih). Za ženske sta podatka naslednja: priselitve 319, odselitve 298. Glede števila rojenih otrok v posameznih mesecih velja naslednja ugotovitev: najmanj otrok (po 16) se je rodilo januarja, junija in oktobra, skoraj dvakrat več pa avgusta (28) in septembra (29). V poprečju se je rodilo 20 otrok vsak mesec, umrlo pa 47 oseb. Smrt je, po podatkih občinskega urada za statistiko, najbolj kosila v januarju (92) ter v juniju (60) in juliju (51). Najnižje število smrtnih primerov so zabeležili v decembru (30). V petnajstih letih se je število stalnega prebivalstva Gorice znižalo za nekaj nad 4500 enot. Upadanje prebivalstva je bilo v drugi polovici sedemdesetih let precej neenakomerno. Največ prebivalcev (394) je Gorica izgubila leta 1985. Podatki za obdobje 1975-1990 so naslednji: 1975 (-32), 1976 (-184), 1977 (-239), 1978 (-388), 1979 (-168), 1980 (-48), 1981 (-75), 1982 ( + 43), 1983 (-112), 1984 (-329), 1985 (-394), 1986 (-351), 1987 (-351), 1988 (-297), 1989 (-312), 1990 (-222). Včerajšnji sestanek deželne koalicije v Vidmu ni prinesel konkretnih rezultatov glede poravnave sporov med strankami, zlasti med KD in socialisti glede krize v Tržiču. Predstavniki političnih strank na deželni ravni se bodo spet sestali danes popoldne v poskusu, da preprečijo dokončni razkol, ki je, kot se zdi, skoraj neizbežen, zaradi zelo odločnega vztrajanja vodilne skupine tržiških krščanskih demokratov pri že sprejeti odločitvi o zamenjavi koalicije. To je prišlo posebej do izraza na sobotni skupščini, ki so se je udeležili poleg Biasuttija tudi Je trend, ki so ga zabeležili v lanskem letu izjema, ali pa pokazatelj, ki daje upanje, da smo dosegli najnižjo točko in da je zdaj morda le mogoče pričakovati, da se bo razkorak med številom rojenih otrok in številom smrtnih primerov začel krajšati? Zal bo treba na potrditev počakati še kakšno leto, kajti na področju demografske politike je težko dajati točne napovedi. Bodisi ko gre za probleme demografske eksplozije v deželah tretjega sveta, bodisi ko gre za zaustavljanje procesa staranja prebivalstva, kakor je primer recimo držav zahodne Evrope, pa tudi naše Gorice. najvidnejši predstavniki KD v deželnem okviru. Sicer pa je za reševanje krize presneto malo časa. Jutri zvečer je namreč sklicana seja občinskega sveta v Tržiču, kjer naj bi prišlo do zamenjave uprave, razen če v teku današnjega dne ne pride do sprememb v stališčih. Posledice politično-upravne krize je občutiti tudi v drugih ustanovah. Tako je bila petkova skupščina Konzorcija za industrijski razvoj Tržiča nesklepčna, zaradi odsotnosti vidnih predstavnikov sprtih strank. V okviru številnih manifestacij za mir, ki so jih v teh dneh priredili vsepovsod, da bi opozorili na hudo nevarnost, ki preti svetu zaradi morebitnega vojaškega spopada v Zalivu, so sinoči v Tržiču priredili sprevod po glavnih mestnih ulicah. Pobudo je dala komunistična partija. Kljub mrazu in močni burji se je veliko Tržičanov odzvalo vabilu prirediteljev in se udeležilo manifestacije v želji, da bi prispevali k miroljubni rešitvi zalivske krize. Pred županstvom so se zbrali ljudje različnih nazorskih prepričanj, predstavniki sindikatov, strank, javnih uprav, civilnih organizacij in veliko mladih. Skupina osnovnošolskih otrok je vodila sprevod po mestnih ulicah, za njimi so stopali predstavniki VZPI-ANPI, ki so nosili dvojezičen traspa-rent, med množico pa so plapolale raznobarvne zastave. Skupina predstavnikov Democrazia proletaria je z gesli opozarjala na nevarnost vojne, protestirala zaradi zadržanja italijanske vlade ter zahtevala odpoklic italijanskih vojakov iz Zaliva. Potem ko so ljudje v sprevodu obšli mestno središče, so se zbrali pred županstvom. Tu so vžgali bakle v znak miru. Na prireditvi ni bilo nobenih govorov, vsi skupaj pa so zapeli zana-no Morandijevo pesem »Cera un ra-gazzo che come me...", ki je v šestdesetih letih zaslovela kot protest proti ameriški invaziji v Vjetnamu. Kriza v Tržiču nerešljiva? Izredno močna burja povzročila škodo Izpad elektrike, zaprta mejna prehoda Včerajšnja močna burja, ki je sicer razpihala večdnevno nadležno meglo, je povzročila nemalo škode, v nekaterih primerih tudi težje telesne poškodbe. Mejni organi so morali zapreti stranska mejna prehoda v Steverjanu in pri Solkanu, saj je močan veter poškodoval ostrešje obeh prehodov. Sunki burje bodo nedvomno ostali v spominu tudi 31-letnemu Rajku Tabaju iz Štandreža, Ul. Montello. Mejna policija je • namreč včeraj zjutraj obvestila podjetje bratov Tabaj, ki je pred šestimi meseci pokrilo z montažnimi panoji mejni prehod pri Solkanu, da je burja v noči na ponedeljek močno poškodovala del panojev. Uslužbenci štandreškega podjetja, ki med drugim skrbi tudi za vzdrževalna dela na ostalih mejnih prehodih, so okrog 10. ure postavili na mejnem prehodu montažni stolp, na katerem bi lahko popravili spodnji del ostrešja. Ko je bil na stolpu Tabaj, je burja zapihala s takšno močjo, da je prevrnila stolp, Rajko pa je padel z višine kakih petih metrov na asfalt. Finančni stražniki so takoj poklicali rešilni avto, v goriški splošni bolnišnici pa so Tabaju dežurni zdravniki ugotovili zlom pete na levi nogi in zlom vretenca na hrbtenici. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, okreval bo v dveh mesecih. Goriški gasilci so včeraj morali poseči zaradi močne burje tudi na Peči, kjer so močni sun-. ki vetra delno odkrili večjo štalo, last Albine Devetak, Ul. XXVIII Ottobre. Gasilci so več plošč našli v bližnjem gozdiču, sicer je veter poškodoval kakih 15 kvadratnih metrov- ostrešja. popoldanskih urah pa so gasilci morali še v Štmaver, kjer je drevo padlo na elektrovod. . Gasilsko vozilo s premično lestvijo je včeraj bilo zaposleno na Tržiškem, zato bodo šele da- nes ostranili viseče panoje na mejnem prehodu pri Števerjanu. Burja je povzročila precej težav in zastojev tudi v tovornemu prometu po Vipavski dolini, kjer so namerili sunke do 120 km/h. Glavna cesta od Ajdovščine do Razdrtega je bila zaprta za tovornjake prekrite s cerado in hladilnike. Prepoved vožnje za vse tovornjake je veljalo tudi na relaciji Ajdovščina - Col - Črni vrh, medtem ko je promet po Soški dolini potekal brez problemov. Burja je v jutranjih urah prevrnila manjši tovornjak pri Ajševici. Voznik je ostal nepoškodovan, gmotna škoda je precejšnja. Cesta preko Predilskega prelaza je bila včeraj prevozna le z zimsko opremo. Na novogoriškem, podrobneje del Nove Gorice in Solkana, sta včeraj popoldne zaradi burje ostala več ur brez električnega toka. Močan veter je namreč poškodoval pomožni 20 kilovatni daljnovod iz Solkana v Kromberg. V popoldanskih urah so okvaro odpravili. Močna burja je povzročila precej škode tudi na Tržiškem. Ranjena je bila ena oseba, vendar ne hudo. 51-letno kolesarko je namreč zadel kos mreže, ko se je s kolesom peljala po Ulici Crocevia. Do nesreče je prišlo tudi na državni cesti pri Ronkah, kjer je sunek burje odtrgal del strešne konstrukcije z nekega vozila . Pločevina je zadela osebni avtomobil. Na srečo je nastala le gmotna škoda. Tržiški gasilci so opravili samo včeraj kakih štirideset posegov. Zaradi burje je zastalo delo v pristanišču v Tržiču, ker ladje, posebno manjše, ne morejo pripluli varno do obale. Na sliki (foto Bumbaca); poškodovano ostrešje na mejnem prehodu v Števerjanu. Zaključil se je kongres KPI Za Occhetta 62,7% glasov Rop v občinski lekarni v Ulici A. Manlio v Tržiču Trije delegati bodo zastopali goriš-ko federacijo KPI na 20. vsedržavnem kongresu stranke v Riminiju. Dva pripadata večinski struji, ki se prepoznava v stališčih vsedržavnega tajnika Occhetta (Maurizio Salomoni in Marina Cuzzi), eden pa manjšinjski struji, ki se sklicuje na stališča kongresnega dokumenta Ingrao — Angius. Na kongresu v Riminiju jo bo zastopal pokrajinski svetovalec Ennio Pironi. Tretja struja (Bassolino) ni izvolila nobenega redstavnika. Poleg omenjenih treh odo v Rimini šli, čeprav le kot opazovalci, še Massimo Jurič, Alessandro Maran in Denise Flebus. Occhettova struja se je na glasovanju v zaključnem delu kongresa — glasovanje je zadevalo tako spremembo imena, kakor simbola in seveda tudi opredelitev glede kongresnih do-kuemntov, v odstokih še okrepila, v odnosu na izid kongresov po posameznih sekcijah. Vendar ne zaradi novih pristopov, oziroma prelivanja glasov delegatov, ampak zaradi odsotnosti pri glasovanjih. To je, ob manjšem številu glasov, dalo sicer boljši odstotek. Tako je za Occhettovo strujo glasovalo 123 delegatov (od 130, kolikor so jih izvolili na sekcijskih kongresih), ali 62,7 odstotka, za dokument Ingrao -Angius 68 delegatov (od 74), za dokument Bassolino pa 5 delegatov (od skupnega števila šestih). V sklepni fazi kongresa, ki je potekal v konferenčni dvorani na razstavišču, so v nedeljo dopoldne izglasovali tudi dokument v zvezi z zaskr- bljujočim naraščanjem vojne nevarnosti v Zalivu. Dokument podpira prizadevanja Organizacije Združenih narodov do tega vprašanja. Prihodnji meseci in tedni bodo na Goriškem in tudi drugod, potekali v znamenju kongresne dejavnosti. Tako naj bi pred aprilom svoj pokrajinski kongres imela tudi socialistična stranka. Preiskava goriških karabinjerjev o kraji v veleblagovnici Interspar v kočniku, kjer so se neznanci v soboto zvečer, v času od zaprtja trgovine do približno 23.30 polastili okrog osemdeset milijonov lir, je še vedno na mrtvi točki. Karabinjerji so sicer dali vedeti, da razpolagajo z nekaterimi izsledki, ki jih zaradi tajnosti preiskave seveda ne morejo izdati. Podvig so tatovi, pri čemer so se za odprtje blagajne poslužili tudi posebne naprave za varjenje, najverjetneje opravili takoj po običajnem sobotnem večernem zaprtju. Imeli so na razpolago dobre tri ure časa. Da je bila blagajna prazna, v njej pa, na notranji strani velika odprtina, so okrog 23.30 ugotovili uslužbenci podjetja, ki skrbi za varnost in prenos denarja. Prišli so Tik pred zaprtjem občinske lakrne št. 2 v Tržiču, ki posluje v Ulici A. Manlio 14, je vstopil moški z zakrinkanim obrazom in revolverjem v roki. Od upravitelja lekarne 35-let-nega Marcella Miniussija je zahteval denar in zelo surovo zagrozil klientki, ki se je tačas nahajala v le- namreč do marketa, da bi prevzeli sobotni inkaso in ga nesli v banko. Blagajna, kjer je bil denar spravljen, ima namreč tudi okence na zunanji strani, ki služi prav v ta namen. Vendar so tokrat spretni neznanci prekrižali račune tako varnostnikom, kakor lastniku blagovnega centra Interspar Silviu Godini. Blagovnica ima dva vhoda, enega iz Ulice Brigata Campobasso, enega pa iz Ulice Udine. Tatovi so namreč vdrli v notranjost veleblagovnice skozi stranska vrata cvetličarne, ki je v prizidku glavne hale, vendar je z njo povezana. Od tu so nemoteno nadaljevali pot do blagajn, kjer je tudi večja stenska blagajna. Nanjo so se, z notranje strani, spravili z aparatom za varjenje in v jekleni plošči izrezali primerno odprtino. Na- karni. Odnesel je inkaso dneva, okrog tri milijone lir. Možakar, ki je menda govoril v lepi italijanščini, se je oddaljil v smeri proti Largo Ison-zo. Do trenutka ko to poročamo še nimamo vesti, če so roparja izsledili ali ne. Dogodek se je pripetil neka minut pred 19. uro. čin, kdaj in kako je bila tatvina izvedena daje misliti, da so zlikovci vedeli za časovne presledke sobotnega prevzema denarja. Ker je veleblagovnica na precej odmaknjenem kraju, so vlomilci "delali" razmeroma varno, brez prevelikega strahu, da bi jih kdo med delom zmotil. Uslužbencem — varnostnikom ni torej preostalo drugega, kot da so takoj obvestili karabinjerje iz Lečnika in Gorice. Ti so o tatvini seznanili še lastnika veleblagovnice, ki so jo tatovi doslej sicer že nekajkrat obiskali. Včeraj popoldne so, kot se zdi, pri Ločniku našli tudi dostavno vozilo, menda ukradeno v Rovigu. V notranjosti so našli aparat za varjenje, pripravo s katero so si tatovi udprli pot do denarja. Tatovi odnesli inkaso v Intersparu V prizadevanja za ohranitev miru na svetu so goriške sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL oklicale za danes simbolično stavko med 11.00 in 11.05. V tem času se bodo v- vseh tovarnah goriške pokrajine oglasile sirene, delavci pa bodo za pet minut prekinili delo. V Krminu bo drevi molitev za miT na pobudo tamkajšnje krščanske skupnosti. Podobno pobudo pripravljajo tudi v Gorici, kjer je bil v soboto opoldne velih Pohod za mir in od koder so rimski vladi odposlali posebno spomenico. Današnji dan bo odločilen za dogajanje v Zalivu in na svetu, ker danes ni mogoče več govoriti o krajevnih spopadih. Počastili spomin nadškofa Cocolina S slovesnim verskim obredom so se v Gorici, v petek zvečer, spomnili p°' kojnega goriškega nadškofa Pietra Cocolina ob deveti obletnici smrti Goriško nadškofijo je vodil petnajst let, od leta 1967, do prerane smrti. Pietro Cocolin se je rodil v kraju Saciletto pri Rudi. V nadškofa je bil posvečen leta 1967, star šestinštirideset let. O pokojniku je na spominski slovesnosti, ki so se je udeležili številni s°' rodniki in prijatelji, preko trideset duhovnikov pa je sodelovalo pri bog°s' lužju, spregovoril njegov naslednih' Bommarco. V spomin Pietra Cocolin3 je bila razpisana tudi štipendija, namenjena študentom v semenišču. • V prostorih Goriškega Zeleneg* križa bo drevi, s pričetkom Ob 20. ur/ občni zbor kluba Caravan club Gori" zia, ki ga vodi Claudio Galliani. ZdN' žuje prijatelje taborjenja in naspi0*1 življenja v naravi. razna obvestila Slovensko planinsko društvo 0^veJ'i ča, da sprejemajo prijave za PLANlNSh PLES in sicer danes in v petek, 18. t. U1" med 17. in 19. uro, na sedežu društva Vstop samo z vabili, katerih število J omejeno. '. Sekcija VZPI-ANPI PODGORA sk*1: cuje 18. januarja ob 20. uri redni obe zbor. Skupščina bo v prostorih Kulturn6^ qa društva A. Paglavec, v Ul. 4. noveH1 bra 39. Odbor sekcije VZPI-ANPI Vrh sklK1/ je sejo članov sekcije s člani GZ Vrh., četrtek, 17. t. m., ob 19. uri v prostor* ŠKC Danica. Občina Števerjan obvešča kmetoV' al- ce, ki so pred nedavnim utrpeli šk° v zaradi usadov, da se čimprej zglasij0 tehničnem uradu na županstvu. SSk v Gorici sklicuje v petek, 18. t- h" ob 19. uri izredni kongres. Potekal b° Katoliškem domu. rg. Društvo slovenskih upokojencev U rica pod pokroviteljstvom Kulturn6^ doma priredi v soboto, 9. februarja, 17. ure dalje v prostorih gospodarsko^ razstavišče Espomego pustno večerj0- jj zabavnem popoldnevu bo sodeloval t priznani ansambel. Zainteresirani l3!1^. najavijo svojo udeležbo pri poverjen odbornikih ali na sedežu društva ikih Gorica CORSO 17.00-22.00 »II te nel desert0'" Režija B. Bertolucci. VERDI 18.00-22.00 »Vacanze di r*ata '90«. ‘ j VITTORIA 17.30-22.00 »Emmanuelle ® j piaceri bestiali«. Prepovedan mla‘ pod 18. letom. Tržič ^ EXCELSIOR 17.30-22.00 »Ali amer*'^. bordello«. Prepovedan mladini P0° letom. COMUNALE 20.30 Gledališka predst« »Esercizi di stile«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.30 rik V«. J .SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Bl°0P mehur ubijalec«. DESKLE 19.30 »Robocop 2. del«. DEŽURNA LEKARNA V GORK1 Občinska lekarna št. 2 (Comuna Ul. Garzarolli 154 — tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽILL te). Rismondo — Ul. E. Toti 52 " 410701. pogrebi____________^ 5tr(r Danes v Gorici: ob 9.30 Ivanka jvajič iz splošne bolnišnice v cerkev sv. ^$3 in na glavno pokopališče, ob H- u pZa0<: Hlede, vd. Rolich iz bolnišnice Ja° jj.P Boga na glavno pokopališče, °. jce? Silvano Morgut iz splošne boln*3 ,0$-Romans, ob 13.15 Silvio Cpllim 1 ne bolnišnice v Koprivno. Rajonski svetovalci PSI in KPI opozarjajo na aktualno vprašanje Občasne poplave v Pevmi so tudi posledica dosedanjega brezbrižnega ravnanja do okolja £ai ^evrn* se vaščani že dalj časa soočaš S te^avami' ki nastajajo zaradi ob-- ru'1 popjav, zlasti na območju ob c; S proti Štmavru. Rajonski sveioval-So P' jn PSI Boris Pintar, David Sos-ian c *r*co Vendramin, Albert in Mar-Pfed KS°* S° Predsedniku naslovili že tim0 °0^^nimi prazniki pismo, s kate-opozorjajo na pereč problem. P izdatnejših padavinah, navajajo v pismu svetovalci, se na njivah bivšega posestva Državne ustanove za Tri Benečije (še prej Fogarjevo) ter na območju, kjer so zgradili nekaj novih hiš, nabira deževnica. Novembra meseca so bile tod njive, dvorišča in kletni prostori poplavljeni, kar je povzročilo nemalo skrbi in tudi škode lastnikom poslopij. Tudi cesto je poplavila voda. Svetovalci navajajo, da je to po- sledica neurejenih odtokov meteornih voda. Jarki, ki so bili skopani in urejeni prav za odvodnjavanje so namreč zapolnjeni z raznim materialom; blato, kamenje in dračje namreč preprečujejo ali otežkočajo odtok deževnice. Nekoč so bili na tem področju urejeni kar trije večji jarki, vendar so jih novi lastniki v veliki večini primerov zasuli. Sedaj deluje in to slabo le eden. Omenjeno področje je ilovnato in zato ne prepušča vode. Svetovalci zato v pismu navajajo, da bi bilo treba obnoviti jarke za odvodnjavanje. Dela naj bi stekla čimprej, pravijo svetovalci, še pred pomladjo, da ne bi povzročili kmetom škode. Predlagajo tudi, da bi o tem problemu razpravljali tudi na pokrajinski konferenci o kmetijstvu, ki je v načrtu prihodnjo pomlad. Potrebno bi bilo nedvomno tudi uskladiti posege raznih ustanov, od občinskih do Gorske skupnosti, ustanov za razvoj kmetijstva, Kmetijskega in Gozdarskega nadzorništva. Poleg tega svetovalci predlagajo sklic javne razprave v okviru rajona. Te dni smo si v spremstvu rajonskega svetovalca Vendramina ogledali omenjeno področje in tako na kraju samem preverili pomembnost problema. Vprašanje rednega vzdrževanja jarkov in strug manjših ter večjih potokov je aktualno tudi drugod na območju Brd. Z urejanjem velikih vinogradniških kompleksov je bilo porušeno dosedanje ravnovesje. Voda si utira pot, prihaja do pogostih usadov in drsenja tal. Za čiščenje zasudtih in zaraslih kanalov pa nihče ne skrbi. O tem je tekla beseda tudi v pokrajinskem svetu, kmalu po novembrskih poplavah Birše. Na slikah (foto Čubej); skozi zasute jarke voda ne more odtekati. Komisija za upravo podjetja APT Pokrajinski svet je na torkovi seji, po odobritvi proračuna za leto 1991, razpravljal tudi o obnovitvi, pravzaprav o podaljšanju mandata članom komisije za upravljanje pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Komisija je bila v celoti potrjena, vendar je pri glasovanju prišlo do precejšnje diferenciacije med številom glasov, ki jih je prejel predsednik, socialist Franco Visintin in drugi člani. Za Visintina je glasovalo le trinajst svetovalcev, proti so bili trije, šest pa je oddalo bele glasovnice. Drugi člani komisije so prejeli znatno več glasov. Komisijo sestavljajo, poleg predsednika še Marin Marino in Ermellino Perissini (v predstavništvu KD), Giorgio Gruden (PRI), Italico Chiarion (KPI), Livio Dall Orco (PSI) in Adriano Bernardis (PSDI). Nadomestna člana sta Olivo Fattoretto (PSDI) in Milan Jarc (SSk). prispevki Namesto cvetja na grob Jožefa Gergo-leta daruje Andrej Lakovič (Hitrotov) 50 tisoč lir za pevski zbor Jezero. Za Zeleni križ v Gorici, so v razne namene darovali: Gina; Edda, Sandro, Lucia, Teresa in Ermanno 100 tisoč; družina Prinčič 20 tisoč; družina Skarabot 50 tisoč; N.N. 75 tisoč; Bruna Baudazzi Laner in družina 100 tisoč; družini Pontello Vaccari in Cinzia Orsini 100 tisoč; družina Alferio Zorzenon 100 tisoč; družina Mario Culot 50 tisoč. Pobuda za obnovo Romarskega doma Na Sv. Gori lani 70 tisoč romarjev re u ^fsko središče z baziliko Mate-lanj na Sv. Gori nad Solkanom, je ozir ^iskalo okrog 70 tisoč vernikov obisk19 turistov iz raznih držav. Med Sl0VpOvalci že po tradiciji prednjačijo T0 jpnci'. italijani, Furlani in Avstrijci, tej ptl9vedel frančiškanski pater Ma- e*r Pa - predstojnik Romarskega je sporočil tudi program letu na Sv. Gori! ska j16Secu aprilu bo tam velika ver-Podob0vesn°st ob 40-letnici povratka drug 6 Matere božje, ki so jo med kih P, .plovno vojno v takratnih tež-fazjjj 'ličnih, narodnostnih in verskih hefleij aU' odnesli s Sv. Gore. Zadnjo čaoj1 v maju pa bo na Sv. Gori sre-rice[ , .ernikov iz Nove Gorice in Go-^uittia fuipruvlju goriški nadškof PrireijjirC0, ^ mesecu oktobru bodo dici ; -1 Znanstveni simpozij ob stolet-Iflll, ic!AL Svenss?p (Šve.) - Champion (Fr.) 6:3, 6:4, 6:1: Ja.j. (Arg.) - Herrera (Meh.) 6:3, 6:1, 3:6, 6:7, Jarryd (Šve.) - Muller (ZDA) 6:4, 6:3, Cahill (Avstralija) - Canter (ZDA) 6:1, , 6:3; Berger (ZDA) - Larsson (Šve.) 6:3, Ženske: Graf (ZRN) - Santrock (^.3, 6:3, 6:0; Sabatini (Arg.) - Wild (ZDA) “b 6:1;, Garisson (ZDA) - Stubbs (Avstral J , ---------------- ----------- hultz (-N:: 6:2, 6:0; K. Malejeva (Bol.) 6:1, 6:3. ,ri' Maradona odhaja? BUENOS AIRES — »Ali bom P' hodnje leto igral v Argentini, mf bom zapustil nogomet,« tako je M oV včeraj Diego Armando Maradona prihodu v Argentino. Mu še kdo sp verjame? Italijanska A liga IZIDI 16. KOLA Cagliari - Bologna 0:0, Cesena - Parma 0:1, Genoa - Atalanta 2:0, Lazio - Inter 0:0, Lecce - Sampdoria 1:0, Milan - Bari 2:0, Napoli - Roma 1:1, Piša - Juventus 1:5, Torino - Fiorentina 1:1. LESTVICA Juventus in Inter 22 točk, Milan 21, Parma 20, Sampdoria 19, Torino in Genoa 17, Lazio 16, Roma, Bari, Atalanta, Napoli in Lecce 15, Fiorentina 14, Piša 12, Bologna in Cagliari 10, Cesena 9. PRIHODNJE KOLO Atalanta - Torino, Bari - Cagliari, Bologna - Napoli, Fiorentina - Cesena, Inter - Lecce, Juventus - Genoa, Parma -Milan, Roma - Piša, Sampdoria - Lazio. Italijanska B liga REGGIANA - TRIESTINA 1:0 (1:0) STRELEC: Lantignotti v 21. min. REGGIANA: Facciolo, De Vecchi, Vil-la, Brandani, De Agostini, Zanutta, Ber-gamaschi, Melchiori (Galassi), Morello (Ferrante), Lantignotti, Ravanelli. TRIESTINA: Riommi, Donadon, Di Rosa, Levanto, Corino, Cerone, Marino, Luiu (Runcio), Scarafoni, Conca, Rotella. SODNIK: Bazzoli iz Merana. KOTI: 5:3 za Triestino. GLEDALCEV: 7.500. OSTALI IZIDI 18. KOLA Ancona - Cosenza 3:3, Barletta - Padova 1:1, Cremonese - Modena 2:0, Lucche-se - Brescia 0:0, Pescara - Foggia 2:0, Reggina - Avellino 2:0, Salernitana - Verona 2:2, Taranto - Ascoli 2:2, Udinese -Messina 3:3. LESTVICA Foggia 24 točk, Reggiana 22, Lucchese in Messina 21, Cremonese 20, Ascoli, Verona in Salernitana 19, Barletta, Ancona, Avellino in Taranto 18, Padova 17, Pesca- ra 16, Udinese, Reggina, Brescia in Cosenza 15, Modena 13, Triestine 12. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Reggiana, Avellino - Cremonese, Brescia - Barletta, Cosenza - Salernitana, Foggia - Reggina, Verona - Taranto, Messina - Ancona, Modena - Udinese, Padova - Lucchese, Triestina - Pescara. Meddeželna liga IZIDI 19. KOLA P. Piave - Bassano 2:1, Pro Gorizia -Fulgor 2:1, Caerano - Mira 0:0, Coneglia-no - Monfalcone 0:0, Giorgione - Monte-belluna 1:0, Venezia - Opitergina 1:0, Inabelluno - S. Dona 1:1, C. Mobile - S. Giovanni 2:0, Sevegliano - Sacilese 0:0. LESTVICA Giorgione 30 točk, Conegliano in C. Mobile 24, Venezia 23, Mira, Sacilese, P. totip 1. — 1. Lemon Dra 2 2. Lubro G im X 2. — 1. Golden Finish 1 2. Ivana Jet 2 3. — 1. Guardiacaccia 1 2. Gerico Red X 4. — 1. Gesolino 2 2. Idosio 2 5. — 1. Diametro X 2. Ebrador 2 6. — 1. Gaminella Mp 2 2. Druzar 2 KVOTE 12 (5 dobitnikov) 162.660.000 lir 11 (278 dobitnikov) 2.900.000 lir 10 (4.366 dobitnikov) 180.000 lir Piave 21, Pro Gorizia in Caerano 20, Inabelluno 19, Opitergina in Bassano 18, Sevegliano, Montebelluna in Monfalcone 17, S. Dona 16, Fulgor 11, S. Giovanni 5. PRIHODNJE KOLO P. Piave - Caerano, S. Dona - Venezia, Sacilese - C. Mobile, Bassano - Conegliano, Fulgor - Giorgione, Mira - Inabelluno, Montebelluna - Opitergina, Monfalcone - S. Giovanni, Pro Gorizia - Sevegliano. košarka . Italijanska A-1 liga SCAVOLINI - STEFANEL 98:90 (49:46) SCAVOLINI: Labella 2, Gracis, Magni-fico 38, Boni 2, Cook 5, Daye 30, Zampo- lini 1, Costa 14, Grattoni 6. totocalcio Cagliari - Bologna X Cesena - Parma 2 Genoa - Atalanta nev. Lazio - Inter X Lecce - Sampdoria 1 Milan - Bari 1 Napoli - Roma X Piša - Juventus 2 Torino - Fiorentina X Pescara - Foggia 1 Salernitana - Verona X Altamura - Francavilla 1 Latina - Turris KVOTE X 12 (1.703 dobitniki) 14.581.000 lir 11 (24.808 dobitnikov) 628.000 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (20. 1.): Atalanta - Torino, Bari - Cagliari, Bologna - Napoli, Fiorentina - Cesena, Inter - Lecce, Juventus - Genoa, Parma - Milan, Roma - Piša, Sampdoria - Lazio, Ascoli - Reggiana, Modena -Udinese, Varese - Empoli, Enna - Formia. STEFANEL: Middleton 35, Pilutti 3, De Pol, Bianchi 11, Gray 20, Meneghin 9, Cantarello 4, La Torre, Sartori 8. SODNIKA: Bianchi in Grossi. PM: Sca-volini 35:44, Stefanel 17:22. 3 TOČKE: Scavolini 1:3, Stefanel 7:17. PON: Meneghin, Gray in Cantarello. OSTALI IZIDI 18. KOLA Filanto - Knorr 88:101, Phonola - Reg-gio Calabria 91:82, Clear - Torino 112:93, Messaggero - Livorno 95:86, Ranger -Philips 81:87, Sidis - Napoli 80:66, Benet-ton - Firenze 87:63. LESTVICA Benetton 28 točk, Messaggero in Phonola 26, Clear 24, Philips 22, Scavolini, Stefanel in Livorno 20, Knorr 18, Sidis, Reggio Calabria in Ranger 16, Filanto in Torino 12, Napoli in Reggio Calabria 10, Firenze 6. PRIHODNJE KOLO Torino - Scavolini, Stefanel - Ranger, Napoli - Clear, Knorr - Phonola, Philips -Messaggero, Livorno - Sidis, Reggio Calabria - Benetton, Firenze - Filanto. Italijanska A-2 liga IZIDI 18. KOLA Arimo - Glaxo 101:97, Lotus - Fabriani 122:104, Venezia - Kleenex 91:92, Brescia - Emmezeta 76:71, Garessio - Banco di Sardegna 84:83, Arese - Crempna 105:89, Fernet Branca - Ticino 95:100, Desio -Trapani 79:80. LESTVICA Glaxo 30, Fernet Branca, Lotus in Ticino 28, Kleenex 24, Arese 18, Garessio, Trapani in Fabriano 16, Arimo, Banco di Sardegna, Brescia in Desio 14, Emmezeta in Venezia 12, Cremona 4. PRIHODNJE KOLO Brescia - Arimo, Cremona - Lotus, Emmezeta - Desio, Banco di Sardegna - Gla-xo, Ticino - Fabriano, Trapani - Garessio, Kleenex - Fernet Branca, Arese - Venezia. Italijanska B-1 liga DIANA GORICA- ,.34) IPERCOOP FERRARA 107:75 9, DIANA GORICA: Pieri 10, Triscia1’ ^ Mašini 24, Gollessi, Lenob 15, Spagnoli 2, Borsi 5, Passerelli 18, ni 15. ^i- IPERCOOP FERRARA: Coppo V' ei, kula 7, Ansaloni 14, Gurtner 10, Magri 5, Manzin 13, Binotto 8. \l SODNIKA: Malerba in Carrier Brindisija. pf)^1 PM: Diana 18:25; Ipercoop 21:37-Binotto, Mikula. GLEDALCEV: IZOSTALI IZIDI 15. KOLA . pr Avellino - Maršala 83:65, Cagli31?,^' šaro 85:76, Imola - Bergamo 81:88, Ng.pl, na - Gorlese 77:60, Ragusa - Rirn!fII,C[i0,' Ravenna - Campobasso 95: 107, Sany gio - Pesaro 78:72. LESTVICA * $ Rimini 22, Diana Gorica, M°de?agli' Campobasso 20, Avellino, Ragusa, 16, ari in Ferrara 18, Ravenna in IvIarSigSe ^ Imola 14, Bergamo 12, Padova, Gor Sangiorgio 8, Pesaro 4. PRIHODNJE KOLO p# Ravenna - Avellino, Pesaro - Be Ferrara - Cagliari, Padova - ^iawarsa*a' ca, Gorlese - Imola, Rimini - gaii5’’ Campobasso - Ragusa, Modena -orgio. Jugoslovanska 1. ZKL IZIDI 12. KOLA zac^ bbona - Čelik 93:72, Šibenka ' ^ 38, Partizan - Bosna 104:90, Bu _ ]td !rvena zvezda 82:67, Vojvodin3 g 1:87, POP 84 - Smelt Olimpij3 LESTVICA Da ^ >OP 84 22 točk, Partizan 20, cm lar 12. Vojvodina, IMT, Crven ju1« nost in Smelt Olimpija 8. PRIHODNJE KOLO p g4 Smelt Olimpija - Partizan, ^ y0jV Cibona, Bosna - Šibenka, Zadar ^ dina, IMT - Budučnost, Crvena Čelik. R predzadnjem kolu košarkarskega prvenstva C lige naši izgubili v mestnem derbiju Jadranovd so sami »krivi« za poraz v hladnost, ki je značilna za s K razmislek »po prespani noči«, ni Vjj]emenfla vtisov o tekmi, ki so se kf. leva*r že v soboto zvečer, takoj po j ,cnern žvižgu na tretjeligaškem ko-i . arskem derbiju med Servolano ve Carso in Jadranom TKB. sliš 1<0t 48 ur P° tekmi smo lahko ao m ^ovolj zvonov, primerjali mno-in n eC* seboi različnih mnenj in izjav jari snovna vsebina celote ostaja ista: Skejnoyci 80 si tekmo zapravili sami, jev ,.enJski košarkarji so zmago izbo-naih P°vsem zasluženo. In to je tudi min - P°membno. Moštvo, ki je v 29. nosf vodi!o z devetimi koši pred-ložn' n* izkoristilo nekaj ugodnih pripor Z?to da bi dokončno strlo odpri Jr0rriačinov. Nasprotno, netočnost gi _ ,®tu' ki je karakterizirala ves dru-di ži -aS' se le v končnici tekme zara-„mn;cn°sti še poslabšala, tako da so nut;a,ri bojevniki« v skoraj štirih mi-vorkt' oci trenutka njihovega zadnja dose T9 ^3:62) do končnega žvižga, ltar le tri točke, »Škedenjci« pa Po dell0Ve’-anje živčnosti sta, kot že nave-la SoriV komentarju k tekmi, prispeva-sta Qnika Kirchmayer in Romano, ki staVoa .sPi°šno skvarila sobotno pred-°5kori ln z vedino svojih odločitev kot ,p°yala Prav Jadranovo postavo, tivpl, ahko razvidno iz serije objek-jadrar, deistev: prva prosta meta so p,, gnt?Vci izvedli ob koncu 15. min. p. že 14 M Pa jih je Latte Carso izvedel Prostik koncu je bilo razmerje v Hierip 48:19 za gostitelje, raz- 36:22 tV, ekipnih osebnih napakah tako da je Vatovec ostal brez Trenutek s sobotne tekme Latte Carso - Jadran TKB (Foto Križmančič) štirih standardnih članov prve peterke že štiri minute pred iztekom, ravno takrat ko so se Tonut in tovariši pripravljali do juriša, ki bi jih nato prepeljal do zmage. Pri tem gre poudariti, da nihče ne dvomi v dobro vero obeh sodnikov. Problem je drugje, in sicer v njuni nevednosti in nezanesljivosti, ki je nato pogubna za reden potek sleherne tekme. Kdor sledi košarkarskim dogajanjem pri nas, in to na raznih nivojih, ve, da je bilo sojenje Romana doslej vselej razlog za nezadovoljstvo in za pospešeno »inervacijo« čustvenih re- akcij igralcev in trenerjev. Tako kot je znano, da je bil možakar tudi na mladinskem nivoju večkrat povod za ostre polemike in kreganja in to enostavno zato, ker nima blage veze s težavnim poslom, ki mu pravimo sojenje. Toda tako kot to ve domala ves košarkarski Trst, vedo to tudi pri krajevni Košarkarski zvezi in zato se nam zdi določitev takega sodniškega para, še posebno Romana, za tako pomembno tekmo, kot je bila sobotna, kratko-malo nedopustna. Glede ostalega pa se navezujemo na prvi del svojih izvajanj. Bežen pogled na statistiko sobotne tekme nam pri priči pove, da so bili jadranovci tokrat izjemno netočni v primerjavi z njihovim standardom, čeprav jim je v uvodnih minutah derbija krenilo prav s trojkami. Za spremembo so bili v bojih pod tablama deficitarni in verjetno ni naključje, da je Latte Carso toliko izboljšal svoj učinek v drugem delu tekme, ko je na igrišče stopil izkušeni Briganti, ki je prvi polčas presedel na klopi. Briganti je bil po našem mnenju odločilen dejavnik za zmago Servola-ne, saj je naši postavi prizadejal ne-broj škode izpod koša prav v najbolj kočljivih in presodnih trenutkih. Za ostalo pa so, kot že rečeno, poskrbeli sami jadranovci, ki so bili zlasti v drugem delu srečanja, nemočni proti conskim postavitvam 3:2 in 2:3, na katerih so gostitelji osnovali svojo sobotno zmago. CANCIA JADRAN V ŠTEVILKAH _ METI ZA DVE TOČKI: Oberdan 1:2, Čuk 9:15, Pregare 4:9, Sosič 1:3, Merlin 3:8, Paulina 0:1, Smotlak 0:3. METI ZA TRI TOČKE: Oberdan 2:3, Pregare 2:5, Merlin 2:9. SKOKI: Čuk 9 v obrambi, 1 v napadu; Pregare 2, 0; Sosič 3, 0; Merlin 3, 0; Paulina 1, 1; Smotlak 1, 3. IZ-GUBLJENE-PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 0, 1; Čuk 2, 2; Pregare 3, 1; Sosič 0, 2; Pertot 0, 1; Merlin 0, 2; Paulina 0, 1; Smotlak 1, 0. ASISTENCE: Pregare 1, Sosič 1, Smotlak 2. BLOKADE: Pregare 1, Smotlak 1. SKUPNO -meti 2 točki: 18:40; meti 3 točke: 6:17; met skupno: 24:57; skoki: 19 v obrambi, 5 v napadu; izgubljene-pridobljene žoge: 6, 10; asistence: 4; blokade: 2. IZIDI 14. KOLA Latte Carso - Jadran TKB 74:66 Giganti - Roncade 80:95 Solečo - Bassano 86:102 Consulsped - Goccia Carnia 96:74 Pierobon - Prometheus 78:102 CBU Videm - Soivay 108:96 Crup PN - Conegliano 101:57 LESTVICA Crup Podenon 14 13 1 1333:1042 26 Prometheus 14 13 1 1295:1118 26 Consulsped 14 10 4 1279:1185 20 Roncade 14 10 4 1220:1156 20 Di Lenardo 14 8 6 1098:1001 16 JADRAN TKB 14 8 6 1131:1145 16 Bassano 14 7 7 1219:1199 14 Jesolo 14 7 7 1202:1187 14 SoIvay 14 6 8 1174:1140 12 Solečo 14 6 8 1184:1216 12 Goccia Carnia 14 6 8 1113:1182 12 Latte Carso 14 6 8 1139:1251 12 Pierobon 14 5 9 1085:1170 10 CBU Videm 14 3 11 1062:1161 6 Giganti 14 3 11 1035:1161 6 Conegliano 14 1 13 975:1230 2 PRIHODNJE KOLO (19. IN 20. 1.) JADRAN TKB - Giganti Mestre; Goccia Carnia Videm - Pierobon Padova; Roncade - Jesolo; Bassano -Solvay Tržič; CBU Videm - Crup Pordenon; Di Lenardo Solesino - Solečo Gradišče; Prometheus San Dona - Latte Carso; Conegliano - Consulsped Mestre. JADRANOVI STRELCI Čuk 290; Pregare 232; Merlin 227; Oberdan 112; Smotlak 95; Paulina 64; Crisma 62; Sosič 28; Škerk 7; Stanisa 5; Pertot 3. U. kolu promocijske lige na Tržaškem Kontovel utrdil vodstvo b^tošn’ Prenstvn ■ košarkarsko promocijsko a nP'kar]e Vsa bolj zapleteno in izena-u mo5r}'‘ai0 vsakotedenska presene-^°ne nart d katerimi je bila zmaga Cici-pred r0rn dos*ej najholj senzacio- ;vlci avsem zaradi položaja n •n°' VeriHSetianjih izidov obeb ^P- ‘3 Ph So]jriadar zasluženo zmago v gosteh nSe bližan1?. Fincantieriju, je Kontovel n? Poloviri b-9'; čeprav je prvenstvo šele t v v Nah * m prišlo do preseneče- lakf81 Protfimi' sai le Soko1 sPet izgubil, vako fki d Santosu. Glede ostalih izidov n Otovci da sta dva zelo ugodna za t,a in Scn'roal s,:a drugouvrščena Barcola-n? i0 Lih£.» to izgubila, na dnu lestvice [jPsttro jn98 suvereno premagal Radio-nii*b me«.se luko še bolj oddaljil od za-na lestvici. čeVounC?, sre torej k derbiju in skušaj-ii ala' BorrT .ezloge tovrstnega presene-niitkazPolflr,Vci 50 kot postava znatno viš-jPPov j, S®!0 pa z vrsto dobrih strelcev, Vn! HledfP^T pa ie sl°h najuspešnejši v svetlo RQdosedanj ih danih košev (polici® stran; na. tekmo). Cicibona ima s v '? tofkg najšibkejši napad prvenstva ija na les-ekip. S y . VJV.KC» j — -“■'-'JlicipellA v joI M a eni tekmo)( nastopila pa je še ke‘r .ebulec (odosten R. Simonič, tr. Polis 0ri’x ,a je najvišji igralec Pavel oiin Z Istima zaradi poškodbe ž® V30S c«rn tPin, Vanu a®tra č ,novm tantov je le odsot-dp,kakor n;, .rlana in Davida Barinija, p t igralceye na Borovi klopi sedelo v^ni^ b°mo poslužili nekaterih P6lcll.vii neil^batkov, ki so lahko včasih kov j 6re neoar bitno pa tudi dokazujejo 2a? ?ev6jatlvne elemente posamezni- behovborovn, t!everietnilni slabimi od-Pierfnh 2s vU^leev (Franceschin 1:8, hiJn1 9:18; 5 Korošec 5:19, Smotlak 8:18, nat>1 Sk0k°1V n! ni^?n Per^K.ar 15 Pa Jlh Je polovil in od n te. Pri Ciciboni pa sta znat- ^itih J^ija centrov Ivana Bajca dosS oherttota Polovila 16, oz. 9 od- §°hnbn9še odsuS pa 50 imeli v celoti (10dflLP®rtot o ot0tke Pri metu (Cupin 5:6, boljšo šeot v metu za tri točke). Če 9o dM.tiviran? so bili cicibonašimnogo 0a, ^sli treno -ln odločni ter so se stro-Vpo ]evih navodil, je slika jas- ^ern^Ma1 n=,trei?erjem prvouvrščene-svojp P optim;am je Igor Meden izrazil Vb'lšllfkipe, klink* za bodoče nastope Pia >«1 igrfittb sedanji ne preveč na-f®i p parn j u nudita svoj doprinos je , rrado (^, ?e,bo ke vedno po&odo-a°če t„? nas rojk kmalu vrnil na igrišče, ; SoL®krne s c;8 yažen, predvsem za bo-J® sčpt je USD antos.0m m z Borom.« f0ti vol, 'gnal le en polčas, saj I®’1'n^ina T m nadigral goste zlasti biladjP^asu Jtfner gostov pa je v pr-clpi fpi^0 posta! t?sa pustil na igrišču ^PcusPtorn v hV°' ki ni bila kos Pupiso-^tah lie 'graJrob^.96111 delu je izkoristil Pover,.Povsem ^1 ..i 80 v samih petih mi-v®nstVa ia k ?trh odpor domačinov in 4 T°nlLs;ek' bJajboljši stelec pr-asrn je dosgel kar 49 točk, ob tem pa je polovil ogromno število odbitih žog. Nabrežincem, ki so še vedno igrali brez Mitje Devetaka, ni več uspelo nadoknaditi zaostanka. V zadnjih minutah pa so gostje še povečali razliko in mirno zmagali. Razveseljiv podatek za sokolovce je homogenost ekipe in enakomerna porazdelitev točk med šestimi igralci, kar priča o dobrem delu na treningih, ki bo za bodoče tekme z zadnjeu-vrščenimi ekipami zelo važno. (Jogan Vanja) IZIDI 11. KOLA Fincantieri - Kontovel Bor Radenska - Cicibona Sokol - Santos Scoglietto - Ferroviario Libertas - Orietn Express CUS Trst - Barcolana Stella Azzurra prosta LESTVICA Kontovel 10 9 1 CUS Trst 11 7 4 Santos 9 6 3 Ferroviario 10 6 4 Fincantieri 10 6 4 Barcolana 10 6 4 Scoglietto Stella Azzurra 10 6 4 10 6 4 Bor Radenska 10 6 4 Libertas 10 3 7 Cicibona 10 2 8 Orient Express 10 1 9 Sokol 10 1 9 74:82 80:85 99:112 82:91 100:80 76:65 941:806 18 849:779 14 810:753 12 817:799 12 789:752 12 926:809 12 815:794 12 778:751 12 963:915 12 796:885 6 723:852 4 808:975 2 760:905 2 PRIHODNJE KOLO (19. IN 20. 1.) Cicibona - Santos; Barcolana - Bor Radenska; Stella Azzurra - Sokol; Kontovel - Libertas; Orient Express - Scoglietto; Ferroviario - Fincantieri; CUS Trst prost. Na Goriškem Domovci »počivali« V prvem kolu povratnega dela letošnjega promocijskega prvenstva na Goriškem so domovci počivali zaradi nerazpo-ložljivosti občinske telovadnice v Redi-puglii, kjer je voda poškodovala leseni pod igrišča. Srečanje med Corridonijem m Domom Gometal bodo najverjetneje nadoknadili šele po povratnem delu prvenstva. V tem kolu je prišlo do prvovrstnega presenečenja v goriški telovadnici CONI na Rojcah, kjer je Petrolifera premagala vodilno Albo iz Krmina, ki je na ta način izgubila nepremagljivost. Igralci Petroli-fere so si zagotovili zmago v poslednjih sekundah, ko je goste izdala živčnost. V ostalih dveh srečanjih so po predvidevanju zmagali tako Senators kot Gradež, vendar sta se morali obe ekipi močno potruditi, da sta strli odpor žilavih nasprotnikov. (af) IZIDI 8. KOLA Petrolifera - Alba 88:82 Corridoni - Dom Gometal n.o. Villesse - Grado 73:74 Senators - Polisontina 55:54 LESTVICA Alba 8 7 1 644:575 14 Corridoni 7 6 1 570:503 12 Grado 8 4 4 609:612 8 Senators 8 4 4 599:611 8 DOM GOMETAL 7 3 4 537:553 6 Petrolifera 8 3 5 623:620 6 Villesse 8 3 5 593:659 6 Pieris 8 1 7 511:573 2 PRIHODNJE KOLO (18., 19., 20. 1.) Alba - Senators, Grado - Petrolifera, Polisontina - Corridoni, Dom Gometal - Villesse (v soboto, 19. 1. ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici). V10. kolu košarkarskega prvenstva državnih kadetov Obe naši ekipi tokrat uspešni LARGO ISONZO - BOR 100:112 (53:53) BOR: Pavlica 6 (1:2), Simonič 10 (2:2), Debeljuh 40 (8:16), Starec 5 (1:2), Possega 10 (2:2), Tomšič 3 (1:3), Pettirosso 4, Dro-ker 28 (2:2), Barini 6 (2:3), Rudež 0 (0:1). TRI TOČKE: Droker 4, Debeljuh 2, Pavlica 1. S tekmo proti Largu Isonzu in vse do konca prve faze prvenstva, se je za borovce začela serija srečanj, ko si ne bodo smeli privoščiti poraza, kajti v nasprotnem primeru bodo odrezani od boja za napredovanje v skupino najboljših. Naši bodo torej skoraj pred nemogočo nalogo, vendar borovci ne bodo vnaprej vrgli puške v koruzo in se bodo srčno borili do konca. Glede tega bosta ključni tekmi na sporedu februarja meseca, ko se bodo Sancinovi varovanci pomerili najprej s Kontovelom, 14 dni kasneje pa z Ricreatorijem in to vedno na domačih tleh. Borovci imajo tako na razpolago 20 dni, da se lahko temeljito pripravijo na omenjeni ognjeni srečanji, ki bi lahko rešili oz. delno popravili ne preveč uspešno sezono naših. V tekmi proti Tržičanom se je pokazalo, da so naši še živi, da so še prepričani v lastne moči in sposobnosti. Razveseljivo je predvsem to, da so po treh zaporednih porazih ponovno prišli do uspeha, kar je prepotrebno za moralo in vzdušje v ekipi. Obramba pa je še vedno največja pomanjkljivost slovenskega moštva. Z večjo zbranostjo bi si lahko Sancinovi varovanci vzeli kako zadoščenje več, sicer ni nikoli prepozno. (A. Pavlica) SGT - KONTOVEL 83:93 (37:45) KONTOVEL: Ban 2 (0:1), Kralj 2, Milič 8, Briščik, Gulič 20 (6:10), Budin 19 (3:4), Daneu 4, Rebula 20, Gregori 18 (3:3), Vodopivec. TRI TOČKE: Gregori 3. Po domačem spodrsljaju z Ricreatorijem so Kontovelci v gosteh premagali ekipo SGT, ki je našim vseskozi nudila močan odpor. Naši niso igrali najbolje, toda je treba upoštevati, da sta dva ključna košarkarja, Budin in Rebula, nastopila s člansko ekipo v promocijskem prvenstvu in zato nista mogla dati v nedeljo zjutraj svojega običajnega doprinosa. Za Kontovelce je bilo seveda najpomembnejše osvojiti nov par točk, s katerima so se obdržali na tretjem mestu in so si obenem lahko oddahnili pred nedeljskim izredno pomembnim srečanjem s Stefanelom. Nedeljsko srečanje bo bržkone odločilno za naše predstavnike za uvrstitev v nadaljnji del tega prvenstva. Zato bodo Kontovelci tudi pospešili ritem treningov, da bi se maskimalno pripravili za to srečanje. (I. E.) OSTALI IZIDI: Ricreatori - Don Bosco 69:84; Latte Carso - Santos 45:53; Stefanel prost. LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 16; Kontovel 14; Ricreatori 12; Bor 10;. Santos in Largo Isonzo 8; SGT 4; Latte Carso 0. DEŽELNI KADETI ARTE - DOM 74:87 (42:49) DOM: Pečanac tl, Silič 18, Covi 5, Bordon 29, Zavadlav 21, Primožič 3, Skok 10, Grasso. ON: Dom 21, Arte 26. PON: Primožič (34), Pečanac (37). V 7. kolu kadetskega prvenstva so Brumnovi varovanci slavili zmago nad mestnim tekmecem Arte. »Belo-rdeči« so si s silovitim začetkom zagotovili vodstvo in ga nato še utrjevali. Nasprotnik je skušal za vsako ceno doseči prednost gostov, ki so ne glede na izid tekme, igrali pod običajnim nivojem. Vsekakor jim je ta zmaga vlila nove moči za nadaljevanje tega prvenstva. (S. Primožič) NARAŠČAJNIKI SKUPINA B IZIDI 10. KOLA: Breg - Libertas A 75:64; Ricreatori - Stefanel B 65:74; Santos - Intermuggia 73:66; Don Bosco A -Latte Carso A 85:69. LESTVICA: Stefanel B 18; Don Bosco A 16; Ricreatori 14; Latte Carso A 10; Intermuggia in Autosandra 8; Breg 3; Libertas A 0. DEČKI BARCOLANA - BOR 64:108 (36:58) BOR: Colja 12 (0:1), Kovač 2, Sancin 9 (1:2), Uršič 31 (1:2), Oberdan 24, Omari 2 (0:2), Požar 12, Stokelj 6, Buda 4, Lapelj 8. PON: Colja (31), Oberdan (32). Borovi dečki so spet visoko zmagali. Tudi tokrat so se naši izkazali v napadu. Doslej na vseh tekmah, ko so naši slavili, so dosegli več kot sto točk, kar dokazuje, da imajo borovci enega izmed najboljših napadov prvenstva. Morajo pa še veliko trenirati v obrambi. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Razlika med obema ekipa je bila res velika, tako da so se naši igralci vsi vpisali med strelce. Pohvaliti moramo Matijo Coljo, ki se je kaj hitro opomogel po hudi poškodbi gležnja. (A. Kovačič) SANTOS - KONTOVEL 75:117 (36:43) KONTOVEL: Drasič, Spadoni 14 (1:3), Spacal 8, Rizzante, Rustja 20 (2:5), Štoka 19 (1:4), M. Starc 6 (0:2), B. Starc 12 (4:6), Škerk 38 (2:3). Kotnovelci so brez večjih težav odpravili nasprotnika, ki je zadnji na lestvici. Najuspešnejši je bil poleg Skerka, ki je bil najboljši strelec, še Martin Rustja, ki se je izkazal predvsem v prodorih na koš. DON BOSCO - SOKOL 166:44 (88:19) SOKOL: Umek 12 (2:8), Širca 5 (1:5), Peric 4 (2:2), Vidoni, Ferlan (0:2), Kocjan, Masten, Pahor 2 (0:1), Taučer 21 (3:3). Proti drugouvrščenemu Don Bosco so bili sokolovci brez moči. Spet sta se od naših v napadu izkazala Devan Taučer in Jan Umek. IZIDI 8. KOLA: SGT - Latte Carso 127:42; Ricreatori - Stefanel 34:140; Poggi prost. LESTVICA: Stefanel 14; Don Bosco 12; Bor in SGT 10; Kontovel in Poggi 8; Barcolana 6; Ricreatori 4; Sokol 2; Latte Carso in Santos 0. KOŠARKARSKI TURNIR ALPE-ADRIA BOR - DOM 92:87 (57:51) BOR: Galoppin 6, Bajc 4, Samec 6, Possega 17, Filipčič 10, Grbec 1, Drocker 27, Tomšič 8, Križmančič 7, Porporati 4, Cor-batti 2. DOM: Bordon 38, Silič 16, Skok 2, Pečanac 11, Zavadlav 16, Primožič 3, Covi 2, Lo Grasso. ON: Bor 27; Dom 21. PON: Tomšič (34). TRI TOČKE: Drocker 3, Possega 1. V okviru kadetskega turnirja Alpe-Adria so domovci tesno izgubili proti tržaškemu Boru. »Belo-rdeči« so si v začetnih minutah nabrali vodstvo 5 točk, nakar so jih domačini dohiteli in obdržali vodstvo do konca srečanja. Kljub porazu so bili domovci odlični v vseh pogledih. V napadu so prikazali preprosto, a obenem zelo učinkovito igro. V obrambi so uspešno zaustavljali nasprotnika, ki pa je bil točen pri metih za 3 točke. Brumnovi varovanci pa so v določenih trenutkih odpovedali, kar jih je privedlo do poraza. V Borovih vrstah se je izkazal Drocker, najboljši igralec srečanja pa je bil domo-vec Bordon, ki je dosegel kar 38 točk. (S. Primožič) V ženski odbojkarski C-l ligi borovke zdaj prve, slogašice pa druge! | deželna prvenstva V znamenju slovenskih ekip »Boj za obstanek? Ne hvala! (Borimo se za napredovanje.)« Odbora Odbojkarskega društva Bor in odbojkarskega odseka ŠZ Sloga se zaenkrat (kolikor nam je znano) ne dogovarjata o sestavi bodoče skupne ekipe, a lahko bi se vsaj zmenila, da skupaj čimprej natisneta nalepko z gornjim napisom, podobno onim, ki jih naravovarstveniki lepijo vsepovsod, da bi opozarjali na nevarnost posledic jedrske katastrofe. In če slovenski »bombi« v ženski C-l ligi za zdaj še nimata uničujočih učinkov jedrskih delcev, sta s svojo silovito eksplozijo že dodobra zamajali temelje prvenstvu, ki naj bi bil po pričakovanjih domena boljših šesterk iz sosednjega Veneta. In tako smo v soboto zvečer v razmaku nekaj minut zabeležili (iskreno rečeno) dve povsem nenadejani vesti: da so slogašice, ki so kot novinec za cilj imele samo obstanek v ligi, odnesle celoten izkupiček zlata iz Fort Knoxa v Felettu Umbertu in se zaradi boljšega količnika v nizih vsidrale nič manj kot na drugo mesto; da so borovke po desetih kolih dvo, tro ali celo četverovladja (z vmesnimi padci), same ostale prav na najvišji stopnički lige, potem ko so si po dveh sezonah trpljenja letos predvsem želele čimprej izplavati iz kalnih voda pri dnu lestvice. Kakšnih posebnih zagotovil, da bo zdajšnja navdušujoča lestvica tudi končna, kajpak, glede na izenačenost v ligi, res ni mogoče dajati. Tudi ni umestno ustvarjati prevelikih pričakovanj, kajti prvenstvo je še zelo dolgo, toda dosedanji razplet je pokazal, da nista slovenski šesterki nič slabši od vseh ostalih kandidatov za napredovanje v višjo ligo. In če je ta ugotovitev za borovke - glede na njihov težji spored tekem - veljala že nekaj tednov, velja zdaj nesporno tudi za slogašice, kar je v bistvu še veliko bolj presenetljivo. Dejstvo, da sta »veliki žrtvi« naših ekip iz 9. kola - Conad in Vicenza Tre - minulo soboto dosegli nadvse pomembni zmagi, pa to ugotovitev še dodatno potrjuje. * * * Sobotna presenetljiva in obenem povsem zaslužena zmaga na igrišču, kjer ni v letošnjem prvenstvu še nobena ekipa osvojila niti niza, je kajpak prinesla v Slogin tabor veliko veselja. Sloga Koimpex je zaigrala tako kot že dolgo ne. V obrambi so igralke pobirale tudi nemogoče žoge, oster servis je velikolkrat onemogočil napadalno vrsto domačink, ki jo je potem veliko- krat zaustavil tudi učinkovit blok. Če k temu dodamo še razpoloženost napadalk in tudi tokrat odlično Miro Grgič, ki jih je zalagala z raznolikimi podajami, potem je jasno, da uspeh ni mogel izostati. Trener domače ekipe Livio Plazzot-ta je poraz (vsaj navidezno) šprtno prenesel. »Mi bi absolutno morali osvojiti drugi niz, v katerem smo vodili vse do konca. Po tretjem bi bilo potem stanje 2:1 v našo korist in bi se morda tekma drugače zasukala. Naše nasprotnice so nas danes prekašale v sprejemu servisa in obrambi. Trije seti so bili izredno izenačeni in je torej jasno, da je predvsem igra v polju prinesla Slogi Koimpex zmago, saj smo si bili v boju ob mreži enakovredni. Ob tem moram še podčrtati, da so več točk direktno iz servisa naredile naše nasprotnice in njihova zmaga je povsem zasluežna.« Letošnje prvenstvo postaja iz kola v kolo privlačnejše, saj praktično v nobeni tekmi ne moremo vnaprej napovedati zmagovalca. Nihče si kajpak niti ne upa napovedati, kateri dve ekipi bosta napredovali v B2 ligo. Trener Plazzotta je s tem v zvezi dejal: »V ozek krog favoritov smo vse do danes ________Ženska C-1 liga________ IZIDI 10. KOLA Bor Elpro Cunja - Fincantieri Tržič 3:1 (13:15, 15:10, 15:6, 15:4, Conad Villorba - Ghemar Piove di Sacco 3:1 (15:9, 15:6, 12:15, 15:3), Kennedy Videm - Sloga Koimpex 1:3 (5:15, 13:15, 15:12, 13:15), Pandacolor Sarmeola - Vecen-za Tre 1:3 (13:15, 15:13, 13:15, 13:15), Volley Montecchio - AUSA Pav Cer-vignano 2:3 (16:14, 7:15, 1:15, 15:7, 5:15), Foče Colori Latisana - Gamatex Poja-na Maggiore 3:1, (8:15, 158), Tregaro-fani Padova - Dolo Pallavolo 1:3 (12:15, 13:15, 15:6, 14:16). LESTVICA Bor Elpro 10 8 2 27:14 16 Sloga Koimpex 10 7 3 24:14 14 Vicenza Tre 10 7 3 25:15 14 Foče Latisana 10 7 3 25:16 14 Pandacolor 10 7 3 26:17 14 Conad Villorba 10 7 3 24:19 12 Kennedy Videm 10 6 4 24:14 12 Ghemar 10 6 4 24:18 12 Dolo Pallavolo 10 5 5 17:19 10 Gamatex 10 3 7 15:26 6 Tregarofani PD 10 2 8 15:27 4 Fincantieri 10 2 8 13:28 4 AUSA Pav. Cer. 10 2 8 12:27 4 Montecchio 10 1 9 12:29 2 PRIHODNJE KOLO (19.1.) Ghemar Piove di Sacco - Tregaro-fani Padova, Fincantieri Tržič - Conad Villorba Treviso, Sloga Koimpex - Pandacolor Sarmeola, Vicenza Tre -Kennedy Videm, Gamatex Pojana Maggiore - Volley Montecchio, AUSA Pav Cervignano - Bor Elpro Cunja, Dolo Pallavolo - Foče Colori Latisana. spadali tudi mi. Vendar smo točki prepustili na domačem terenu, in doma izgubljene tekme je treba kajpak dvakrat nadoknaditi na tujem. Na tujem igrišču pa smo mi že izgubili tri srečanja... Sloga Koimpex vsekakor prijetno preseneča in prepričan sem, da bo na njenem igrišču vsaka ekipa le z veliko težavo prišla do zmage, če ji bo sploh uspelo.« * * * Še lani bi se lahko mirno zgodilo, da bi borovke, takšno tekmo, kot je bila sobotna, izgubile. Toda letos je vse drugače in po slabem začetku, kateremu je delno botrovala tudi dobra igra Fincantierija, so plave razmeroma brez težav nadoknadile zaostanek in v zadnjih dveh nizih zdrobile nasprotnice ter znova pokazale, da so skorajda neustavljive, ko se jim naposled odpre. »Tajno orožje«, ki letos omogoča borovkam takšne uspehe, je bistveno povečan učinek servisa in sprejema servisa. Ko ta elementa delujeta brezhibno se nad nasprotnicami v napadu ali protinapadu usuje z vseh pozicij pravi plaz napadov, ki prerešetajo še tako dobro obrambo. V sobotnem prvem in delno tudi v drugem nizu pa tega navidezno pre-prostega koncepta borovke niso uresničile in težave so bile vidne. Toda zmeda v Borovih vrstah ni trajala dolgo, Fincantieri pa k sreči v napadu ni imel mnogih rešitev, tako da so borovke z bolj pazljivo postavitvjo v obrambi izničile nevarne kombinacije nasprotnic prek centra in od sredine drugega niza v pospešenem tempu nadigrale tržiško šesterko. Trenerja Fincantierija Capella smo vprašali, naj oceni tekmo s svojega zornega kota: »Igrali smo pač tako kot zdaj zmoremo. Dva niza še vzdržimo, nato pa popustimo v vseh pogledih, mentalno, kondicijsko in tehnično, še posebej, ko je na drugi strani mreže močan nasprotnik. Po tem, kar sem videl pa lahko rečem, da borovke niso na vrhu lestvice po naključju. Kar se pa nas tiče, sem glede obstanka v ligi optimist. Prepričan sem namreč, da bomo igrali vse bolje in se kmalu povzpeli na varnejše mesto.« V moški odbojkarski C-2 ligi Na vrhu trdno vztraja tudi Bor Agrimpex V odbojkarskih prvenstvih mladincev in mladink na Tržaškem Zdaj na vrsti odločilni boji Drevi na Opčinah slogaši za naslov - Dekleta Bora, Sloge in Brega odslej v play ojfu Naše moške šesterke, ki nastopajo v C-2 ligi, so v soboto drugič letos skupno pospravile šest točk. V dosedanjih desetih nastopih smo podoben uspeh zabeležili le še v 8. kolu. Največjo »težo« ima tokrat bržkone zmaga Valprapora Imsa v tekmi z Re-manzaccom, saj Furlani delijo na lestvici 4. mesto s Cremcaffejem. V goriškem derbiju z Brottom se je 01ympia CDR kar precej namučila, saj je bil zmagovalec znan šele po tie breaku. Vodilni Bor Agrimpex pa je z Volley Ballom iz Vidma pospravil pričakovani točki. Mladi Videmčani so se v telovadnici na Alturi srčno upirali objektivno boljšemu nasprotniku. Po tej tekmi smo se pogovorili s poljskim trenerjem Videmčanov in s tehničnim vodjo Bora Agrimpexa. ALOJZV SWIDEREK (VfiU): »Naša ekipa je letos povsem spremenjena, saj manjka kar osem odbojkarjev lanske šesterke. Večina igralcev je zelo mladih, lani so nastopali celo med »dečki«, letos pa igrajo istočasno tudi med mladinci, kjer bomo zanesljivo osvojili naslov pokrajinskega prvaka. Pravzaprav so mladinci vsi, razen Picillija. Jasno je, da je naš edini cilj v C-2 ligi le obstanek. Prav zato tudi v Trstu proti borovcem nismo računali na zmago, ker je Agrimpex skupaj z Vivilom najbolj resen kandidat za napredovanje. Dober je sicer tudi še Cremcaffe, a njegova igra je nekostan-tna.« GUIDO NEUBAUER (Bor Agrimpex); »Sprijazniti se moramo s tem, da proti nam vsi igrajo zagrizeno, ker proti vodilnemu nima nihče česa izgubiti. Poznalo se je, da je standartnega podajača Aiella tokrat nadomestil Batič, ki se je šele na koncu dobro ujel s tolkači. Manjkal je tudi Starc, ki je zbolel. Začeli smo brez potrebne zbranosti in zato smo po nepotrebnem prepustili nasprotniku več točk.« Do konca prvega dela imate še tri na papirju lažje tekme. Lahko torej na lestvici še povečate prednost. »Vsaka tekma je poglavje zase. V soboto gostujemo pri Torriani (z 8 točkami je na sredini lestvice), potem pa nas čaka derbi z Olympio in derbi je vedno neznanka. Nazadnje pa bomo gostovali v Fojdi, ki je prav tako na sredini lestvice.« Uspeh tretjeligašev so dopolnili še predstavniki Soče Sobema, ki so tesno premagali tržaški Prevenire in dosegli zlata vredni točki v boju za obstanek v D ligi. Slabo pa se je izteklo za ženske ekipe, k: iso izbojevale niti niza. Po sobotnem, če em letošnjem spodrsljaju, je Sokol In ies verjetno izločene iz boja za vrh, Ag. est posojilnica Sovodnje pa ima se točki prednosti pred trojico, ki se -ob rjetno že obsojenima Fontanafred-di Prato - otepa izpada. Položaj Konto . v D ligi pa je vse bolj brezupen. (G. F.) MLADINCI Danes zvečer bo na Opčinah (s pričetkom ob 19. uri) odločilna tekma za podelitev naslova pokrajinskega prvaka. V posticipirani tekmi zadnjega kola se bosta namreč pomerila vodilna Sloga Sagor in Pallavolo TS, ki ima na lestvici točki manj. Slogaši si nocoj zaradi boljšega količnika v nizih lahko celo privoščijo poraz s 3:2. VOLLEV CLUB - BOR 0:3 (1:15, 8:15, 11:15) BOR: Pavlica, Furlanič, Visintin, Colo-ni, Gombač, Koren, Stulle, Rizzo. Plavi so z nedeljsko zmago končali prvenstvo na 3. mestu. Nasprotnikom, ki jim sledijo na lestvici, niso prepustili niti enega niza, vodilnima Slogi in Pallavolu a so skupno iztržili tri nize, čeprav v oj za napredovanje niso nikoli posegli. Proti šibkemu Volley Clubu so plavi v prvih dveh nizih igrali zbrano in učinkovito, uspelo jim je tudi izvesti nekaj lepih kombinacij. V 3. nizu so so nasprotnikom podarili več točk, vendar pa so bili stalno v vodstvu. V Borovih vrstah sta izstopala Furlanič in Gombač, par odličnih žog je na tla zabil Koren, brez napak je zadnji niz odigral Rizzo, ki ponavadi manj igra. Na zadovoljivi ravni je bil nastop ostalih, (ak) MLADINKE SKUPINA A V nedeljo se je z zmago Bora Friulex-ort končala prva faza tudi v tej skupini, daj bo na vrsti polfinalni play off, v katerem se bo Bor Frilexport pomeril z Bregom, Sloga Koimpex pa s CUS. OMA - SLOGA KOIMPEK 3:2 (15:8, 7:15, 15:9, 7:15, 15:13) SLOGA KOIMPEK: Čebulec, Ferluga, Gruden, Kosmina, Mahnič, Pertot. Zaradi istočasne tekme v kategoriji deklic je Sloga Koimpex svoje zadnje srečanje v izločilni skupini morala odigrati v krepko okrnjeni postavi. Taka improvizirana šesterka ni bila uigrana, temu pa gre tudi pripisati poraz naše šesterke. Izid vsekakor hi imel nobenega praktičnega vpliva na lestvico, saj si je Sloga Koimpex že prej zagotovila nastop v play offu. (INKA) KONČNA LESTVICA: Bor Friulexport 16, Sloga Koimpex 10, Altura 8, OMA 6, Julia 0. DEKLICE SKUPINA A SLOGA A - RICREATORI 1:3 (0:15, 15:4, 6:15, 13:15) SLOGA A: Corsucci, Feri, Mahni, Prelec, Radetti, Riolino, Živec, Tensi. Slogine mlajše deklice so tekmo odigrale v okrnjeni postavi. Verjetno je bil to tudi glavni razlog, da so v prvem nizu praktično pasivno sprejemale igro svojih nasprotnic. Gladek poraz pa jih ni spravil s tira in so v nadaljevanju reagirale, osvojile drugi niz in se tudi v ostalih dveh povsem enakovredno kosale s starejšimi nasprotnicami. (INKA) CUS A - SOKOL 3:0 (15:4, 15:5, 15:10) SOKOL: Pertot, Ban, Legiša, Caharija, | Antonič, Golemac, Švara, Radetič. Solidnim Tržačankam, ki bodo verjetno osvojile končno drugo mesto v skupini, so se sokolovke dobro upirale, a jih niso mogle presenetiti. OSTALI IZID 6. KOLA: Virtus - Zaule LESTVICA: Bor Friulexport A 12, CUS in Virtus 10, Ricreatori 6, Breg in Sokol 4, Sloga A 2, Zaule Rabuiese 0. SKUPINA B BOR FRIULEKPORT B - SLOGA B 0:3 (3:15, 1:15, 2:15) BOR FRIULEKPORT: Bezenšek, Jogan, Perosa, Pitacco, Tence, Vidah, Gruden, Faimann, Zadnik, Pernarcich. SLOGA B: Starc, Milič, Spacal, Cioc-chi, Kosmina, Fonda. Tekma med vodilno Slogino postavo deklic in mnogo mlajšimi Borovimi na-raščajnicami je bila po pričakovanjih enosmerna. Slogašice, ki so nastopile le s standardno postavo, ker so bile menjave istočasno zaposlene v prvenstvu mladink, so že s servisi (16 točk Brišnikove s tem elementom) zrahljale nasprotnikove vrste, odločno boljše in izkušenejše pa so bile tudi v vseh ostalih elementih. (Igor) KONTOVEL - SANTANDREA 3:0 (15:10, 15:3, 15:8) KONTOVEL: Bezin, Černe, Bogateč, Milič, Kralj, Colja, Husu, Limbeck. Kontovelke so po pričakovanjih odpravile objektivno slabšega nasprotnika in z nastopom tudi zadovoljile. LESTVICA: Sloga B 10, Altura 8, OMA in Kontovel 6, SanfAndrea 4, Bor Friu-lexport B 2, CUS B 0. DEČKI Trst-Gorica SLOGA - PALLAVOLO TRST 0:3 (11:15, 6:15, 7:15) Sloga: Antoni, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Micalessi, Milič, Miot, Spetič, Stranj. Proti tržaški ekipi, ki bo letos osvojila pokrajinski naslov v tej kategoriji, sloga-šem ni uspelo, da bi pripravili presenečenje. Svojim nasprotnikom so se sicer zlasti v prvem setu ostro upirali in tudi nadoknadili že visok zaostanek, Pallavolo pa le sestavljajo boljši, predvsem pa starejši igralci in je bila zato zmaga gostov povem zaslužena. (INKA) TEKNOPROGRES - CUS 3:0 (15:2, 15:0, 15:2) TEKNOPROGRES: Sfiligoj, Paoletti, Devetak, Gravner, Maraž, Korečič, Mu-žič, Makuc, Kovic. Zamojevi varovanci nizajo zmago za zmago. Nedeljski nasprotnik valovcev, tržaški CUS, je bil zares preslab, da bi lahko kljuboval razigranim predstavnikom združene postave, ki so mu prepustili le štiri točke. OLVMPIA - VIVIL 0:3 (12:15, 9:15, 10:15) OLVMPIA: Hlede, Mania, Pintar, Fran-dolič, Sfiligoj, Di Battista, Seni. 01ympii ni uspelo, da bi izboljšala svoj položaj na lestvici. Sušičevi varovanci so igrali poprečno in že od vsega začetka dovolili gostom, da povedejo. Tako je bilo tudi v nadaljevanju, saj si je Vivil v vseh treh nizih izboril prednost, ki jo je ohranil do konca. OSTALI IZID 9. KOLA: ACLI Ronchi -Rangers sports 3:0. LESTVICA: Teknoprogres 18, Pallavolo TS 16, Vivil 12,. Sloga, 01ympia in Ronchi 8, Rangers sports 2, CUS TS 0. Videm-PN IZIDI 9. KOLA: Como - VBU 0:3, La-tus - Maniago 3:0, Prata - Pradamano 3:0, S. Vito - ASFJR 0:3, Remanzacco - Itely 1:3. LESTVICA: Prata in VBU 16, Latus 14, Corno in ASFJR 12, Pradamano 8, Itely 6, Remnazacco 4, Maniago 2, S. Vito 0. Moška C-2 liga IZIDI 10. KOLA Bor Agrimpex - Volley Bali 3:1 (15:11' 8:15, 15:4, 15:7), Pastificio Brotto - 01yn>-pia CDR 2:3 (14:16, 7:15, 15:10, 15:13' 11:15), Cremcaffe - Rozzol 3:1 (9:15, 15:13' 15:11, 15:9), Libertas Turjak - Friuli 1;3 (15:12, 3:15, 3:15, 11:15), Sistema Credito ' Torriana 3:1 (15:8, 15:17, 15:8, 15:7), Val-prapor Imsa - Pav Remanzacco 3:1 (16:14, 15:9, 9:15, 15:12), Mobijificio Prata-Itely 2:3 (9:15, 15:5, 15:11, 13:15, 11:15). LESTVICA Bor Agrimpex 10 9 1 29:12 Sist. Credito 10 9 1 29:14 Friuli Pov. 10 8 2 25:16 Pav Remanzaco 10 6 4 24:17 Cremcaffe 10 6 4 23:20 01ympia CDR 10 5 5 24:23 Valprap. Imsa 10 5 5 21:22 Itely Fojda 10 5 5 19:23 Past. Brotto 10 4 6 20:23 Torriana 10 4 6 17:23 Mobil. Prata 10 3 7 20:26 Volley B. UD 10 3 7 15:25 Rozzol Trst 10 2 8 17:25 Libertas Tur. 10 1 9 14:28 Lib. Martign. 10 10 0 30:8 Banca Pop. 10 8 2 27:7 CUS Videm 10 8 2 25:11 Ottica Tom. 10 8 2 28:15 Altura 10 6 4 21:16 Casarsa 10 6 4 21:16 Sokol Indules 10 6 4 20:16 Agorest Pos. 10 4 6 15:23 Peroni Tržič 10 4 6 14:24 Promovolley 10 3 7 16:22 Danone Riv. 10 3 7 16:22 ASFJR Čedad 10 3 7 13:23 Solvepi Prata 10 1 9 11:28 Fontanafredda 10 0 10 4:30 melco Buia_l:3 (15:8, 4T5, 9:15, 8:15), ^4 9:15, 1 . 15:5, 4:15, 16:14), (nista igrala Caldim Sobema - Prevenire Trst 3:2 (9:15, Gorice in Amici del Cuore iz Trsta). LESTVICA ,8 Promelco Buia 9 9 0 27:3 ,9 Volley Carnia 9 6 3 22:10 .9 Volley C. TS 8 6 2 19:13 j San Vito 8 5 3 20:12 0 Prevenire TS 9 5 4 19;1, 8 Fiume Veneto 8 4 4 14:12 8 CUS Trst 9 4 6 14:1» 8 Carmona Ruote 10 4 6 14:22 j A. del. Cuore 8 3 5 15:1= j Soča Sobema 8 3 5 13:1» 4 Caldini Gor. 8 2 6 9:1= o Pallavolo TS 8 0 8 h24 PRIHODNJE KOLO (19.1.) Falegnameria Panizzo S. Vito -volo Trst, Gasilci Caldini Gorica - r)0l-mona Ruote Porcia, Prevenire Trst - st ley Club Trst, Promelco Buia - ®0jrSt ' Fiume Veneto, Amici del Cuore 3r. ;n Soča Sobema (počivata Volley ^a1 CUS Trst). Ženska D liga IZIDI 10. KOLA pjn Gammalegno Cecchini Pasiano ' Jame Veneto 0:3 (13:15, 14:16, 9:15), ^ .0f tisonia Pieris 3:0 (15:2, 15:4, 17:16), caLgO zeria Emiliana Porcia - Celinia ' 3:1 (15:6, 16:14, 8:15, 15:12), Pall. Libertas Martignacco 1:3 (11:15, ‘^jr 15:6, 12:15), Pizzeria Mario Lucian® $1 tus Trst - Pizzeria Al Ledra Hutn1^ (15:10 15:8, 7:15, 15:9), Torriana Gradil Kontovel 3:0 (15:1, 15:9, 15:11), £ ,0:t5. San Giorgio - OMA Trst 0:3 (7:15, 15:17). Martignacco Porcia Torriana Fiume Veneto Celinia Al Ledra Hum. OMA Trst Pall. Mossa Socopel Virtus Trst Pav Natisoma Gammalegno Kontovel Pieris LESTVICA 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 1 2 3 3 4 4 6 6 7 7 7 10 10 28:5 28:10 27:12 gl g! 18:20 li:nd 19: 17:^ 14;2^ 8:22 5:30 PRIHODNJE KOLO (19-1;! Kjo9r Pieris - Socopel San Giorgio d1 oflia ro, Itas Fiume Veneto - Pav v t". Palla'voTo Mos^ voratore Fiera Martignacco - ^ ,ja l^j Emiliana Porcia, Kontovel - pri3 . j rio e Luciana Virtus Trst, PlZrecclj!. Ledra Humin - Gammalegno r Pasiano, OMA Trst - Torriana 6 6 4 2 PRIHODNJE KOLO (19.1.) 01ympia CDR Gorica - Mobilifjc}0 Prata, Volley Bali Videm - Panificl° Brotto Gorica, Rozzol Trst - Liberta5 Turjak, Friuki Povoletto - Cremcaffe Tr' žič, Pav Remanzacco - Sistema Credit® Viha Vicentina, Torriana Gradišče -Agrimpex, Itely Fojda - Valprap°r Imsa. _________Ženska C-2 Liga_________„ IZIDI 10. KOLA Banca Polare Čenta - Sokol InduleS 3:0 (15:6, 15:13, 15:4), Libertas Martignaf-' co - Altura 3:1 (8:15, 15:11, 15:8, 15:11’ Peroni - Danone 0:3 (10:15, 7:15, 11:151’ Cus Videm - Mercato della Scarpa 3: (15:8, 12:15, 15:4, 15:8), ASFJR Čedad' Agorest Posojilnica Sovodnje 3:0 [vji 15:7, 15:10), Promovelley - Prata 1:3 (5:15' 11:15, 15:5, 11:15), Fontanafredda - Otti® Tomasini 0:3 (6:15, 8:15, 6:15). LESTVICA 20 16 16 16 12 12 12 8 8 6 6 6 2 o. 0 PRIHODNJE KOLO (19.1.) Pallavolo Altura Trst - Itar Fontanafredda, Sokol Indules - Libejt Martignacco, Danone Rivignano -Videm, Mercato della Scarpa Casarsa Peroni Tržič, Solvepi Prata - ASFJR ^ , dad, Agorest Posojilnica Sovodnj® j Banca Popolare Čenta, Ottica Tomas Cordenons - Promovelley Pordenon. __________Moška D liga___________^ IZIDI 10. KOLA » Fiume Veneto - San Vito 3:2 (15:6, UJ 11:15, 14:16, 16:14), Pallavolo Trst - Vm* Bali Carnia 0:3 (11:15, 11:15, 5:15), Cah11-na Ruote Porcia - ČUS Trst 3:1 (m J 15:3, 15:11, 15:5), Volley Club Trst - V nedeljskem zadnjem kolu prvega dela prvenstva L amaterske nogometne lige (skupina B) V dokaj nezanimivi tekmi spet le točka za Juventino JUVENTINA - AOUILEIA 0:0 JUVENTINA: Pascolat, Marušič, aPotorto, Trevisan, Klanjšček, Černi-9°j (Maso v 84'), Andaloro, Bastiani, labaj. Cingerli, Lovato. AQUILEIA: Gregorat, F. Lepre, San-iMln‘ Lopre, De Grassi, Bramuzzo 'oceni v 79'), Pinatti, Casotto (lacu-jj ln *■ v 64'), Moraš, Coghetto, lacumin MtS?DNIK: Luccheri iz Trsta. RUMENI* KARTONI: Trevisan, lacumin II., asott^ Klanjšček, Tabaj, Lovato, Pi-natti. GLEDALCEV: 200. vJERICA — Igralci štandreške Ju-j j11 lne so v zadnjem kolu prvega U a letošnjega prvenstva 1. amaterske 9e na domačih tleh zapravili lepo k’ °žnost, da bi pospravili celotni iz-t P^ek. V dokaj nezanimivi, le na d nutKe razburljivi tekmi, so namreč n že enajsti neodločeni izid (za bil i-1 . e statistik naj dodajmo, da je t° že deveti rezultat brez gola Ta- rntmi Marko Černigoj se je izkazal baja in tovarišev v letošnjem prvenstvu!). Campijevi varovanci so sicer srečanje pričeli z določenim poletom, vendar napori niso obrodili zaželenih sadov. Juventina je igrala vse preveč samo na sredini, premalo je izkoriščala stranski napadalni liniji in zato nasprotniku ni prišla do živega. V prvem polčasu je bila igra res dolgočasna, le gostje so imeli zanimivo priložnost v 36. minuti, ko je desno krilo Pinatti z glavo streljal mimo domačega gola. V drugem polčasu je igra nekoliko zaživela, najugodnejše priložnosti pa so imeli prav domači igralci, ki sicer niso znali izkoristiti dveh lepih akcij, najprej s kapetanom Tabajem, katerega strel je uspešno branil vratar Gregorat, malo kasneje pa še z Lovatom (s Černigojem sta bila najboljša moža v vrstah belo-rdečih), ki je prestregel odbito žogo ter za las streljal mimo gola. Sicer so malo zatem tudi gostje imeli izredno priložnost s Pinattijem, vendar je bil Pascolat tudi tokrat na mestu. V poslednjih minutah sta obe moštvi popustili na celi črti in malo je manjkalo, da bi gostje prav v zadnjem napadu s prostega strela dosegli sicer nezasluženo zmago. Z nedeljskim neodločenim izidom so igralci Juventine obdržali stik z vrhom, vendar so zdrknili na tretje mesto skupne lestvice. Tamai je namreč v tem kolu na tujem visoko odpravil Fortitudo in se sam povzpel na prvo mesto. Pro Cervignano je na domačih tleh iztržil samo točko proti Sangior-gini in zato zaseda drugo mesto v družbi solidnega Percota, ki je na tujem proti San Canzianu odnesel zlata vredno zmago. Že v prihodnjem prvem povratnem kolu bodo Campijevi varovanci ponovno pred težko preizkušnjo, saj bodo v gosteh igrali proti Pro Avianu, ki ima le točko manj od štandreških fantov in je sodeč po nedeljskem rezultatu, ko je na tujem s 3:2 premagal Trivignano, v dobri formi. (mar) ^ nedeljskem zadnjem kolu prvega dela prvenstva v 2. amaterski nogometni ligi (skupina F) Zarja še vedno trdno v vodstvu, nezaslužen poraz Vesne Z^Jda - CAPRIVA 3:2 (3:0) (avoiRELCI: v 7' Voljč, v 21' Vecchiet v v 30' Germani, v 65' Riavez, ^BeUotto. Borkic A Kočevar, Antonič, Ridolfo, - D. Fonda, Germani (v 52' E. Auber, Gombač, Voljč, Mauro, PreHV- 46 M- Kalc). '■''bevanja, da bodo zarjani pod-se J[jV]a^ nedeljskega nasprotnika, so Capr. n° uresničila. Zadnjeuvrščena p0trja se je po svojih močeh pošteno Č4Su aRa in predvsem v drugem pol-botn 2asančila Bazovce. Še sreča, da so raji vsaj v prvih 45 minutah ig-goie Ogrizen eno in dosegli tudi vse tri 2arianma se je začela zelo ugodno za Man,.e' Bi so takoj napadli in bili z Dq D 0tn in Voljčem večkrat nevarni, kati <, e9,a gola ni bilo treba dolgo ča-niča' val ie Voljč po lepi podaji Anto-spi^tn-Z' niinuti z glavo premagal na-ja je ‘kovega vratarja. Po golu je Zar-m°gorNPrei lovilo pritiskala in one-Prijl0 j a vsak napad gostov. Kmalu je V°ljč tU^’ do drugega zadetka, ko je sil0Jvj Poigral branilca in diagonalno Pil n ° streljal: žoga, ki se je je dotak-tarja Pr°tni branilec, je šla čez vra-lupl g°stov in se zakotalila v mrežo. Ustaviy.0.drugem golu se zarjani niso ifetjgg ln v 30. minuti so dosegli še lil žonp 'f Germanijem, ki se je polas-Voljtyev' ko se je odbila od vratnice po Prv6jn ein strelu z glavo. Gostje v.tem S d Polčasu ‘a.ko ® se je V niso prišli do strela, i s j —- Kočevar dotaknil žoge drii 111111° Podali soigralci. Jači . gem polčasu so bazovski navi-Paskrbe)1, bodo njihovi ljubljenci j6 v1 za pravcato točo golov, ven-Ze po začetnih minutah bilo opaziti, da je koncentracija padla. Domačini so začeli igrati preveč ležerno, kot da bi bilo tekme že konec. Tako so gostje v 62. minuti kronali svojo premoč z golom, ki ga je njihov napadalec povsem neovirano dosegel. Zadetek je Caprivi vlil še večjega zagona, tako da je potisnila Bazovce v obrambo. Zasluženi drugi gol je padel v 76. minuti, sicer s posrečenim strelom z velike razdalje, ki je tokrat presenetil tudi Kočevarja. V minutah, ki so sledile, so se Bazovci končno nekoliko »streznili« in čeprav z veliko težavo le obdržali minimalno prednost vse do končnega žvižga. Ob koncu lahko pristavimo še to, da se morajo nekateri bazovski igralci pošteno zamisliti nad zagrizenostjo in voljo do igre, ki so jo tokrat pokazali, kajti če bodo tako nadaljevali, bo zelo težko ponoviti tako zavidljive rezultate kot so jih doslej dosegli. (Big) VESNA - MOSSA 0:1 (0:1) STRELEC: Vecchiet v 43' VESNA: Massina, Soavi, Massai, Sedmak, Giraldi, Pichierri, Pertan, Venturini, Kriscjak (v 50' Puntin), Leonardi, Germani. IZKLJUČENA: Pertan in Radigna. Kriška Vesna je žal doživela drugi zaporedni poraz, tokrat proti Mossi, ki si je z edinim strelom v vrata izborila zmago. Vesna je nezasluženo izgubila, saj je skozi vso tekmo na vse načine skušala zatresti mrežo nasprotnika, vendar ji je sreča obrnila hrbet. Križani so se že v prvih minutah podali v napad in bili zelo nevarni, dvakrat z Venturinijem in enkrat s Pertanom, a vsi streli so šli mimo vrat. ^rel Gabrielli: 200 nastopov padriško-gropajsko Gajo "■■P V sezoni 81/82, vedno v 3. AL, je Gab- rielli odigral 26 tekem, dosegel 8 golov, * od katerih 3 iz 11-metrovke (Rabuiese, S. Anna, S. Sergio). V tej sezoni si je Gaja zagotovila napredovanje v 2. AL. V naslednji sezoni je opravil 28'nasto-pov in dosegel 4 gole, od katerih le enega iz 11-metrovke (Muggesana), zakrivil je avtogol proti Op. Supercaffe in zgrešil 11-metrovko z Libertasom, ki je premagal Gajo z 1:0. V sezoni 83/84 v 3. AL je Karel odigral 23 tekem in dosegel kar 14 golov, od katerih 6 iz U-metrovke (Fogliano, Campa-nelle, Barbarians, Italcantieri, Begliano, Sagrado). V naslednji sezoni je bil Gabrielli na posodo pri Zarji v 2. AL. Trener Vojko Križmančič ga je poslal na igrišče 29-krat, dosegel pa je en sam gol, prav v zadnji prvenstveni tekmi (Isonzo - Zarja 3:4). V sezoni 85/86 se je Gabrielli vrnil h Gaji in v 3. AL opravil 21 nastopov ter dal 5 golov. V naslednji sezoni, vedno v 3. AL, je odigral 23 tekem in dosegel 10 golov, od katerih 4 iz 11-metrovke (S. Anna, S. Vito, GMT, CUS). Kot smo dejali, je bil v začetku sezone 87/88 žrtev hude prometne nesreče in je spet nastopil v lanski sezoni, ko je barve Gaje branil 14-krat, dal dva gola in s svojo izkušenostjo mnogo prispeval, da si je ekipa zagotovila napredovanje v 2. AL. Letos je bil prisoten na vseh 15 tekmah. Edini gol je dosegel proti Farri, seveda iz 11-metrovke. Skupno je tako opravil 200 nastopov v članski ekipi Gaje, za katero je dal skupno 53 golov, od katerih 19 iz 11-metrovke, Ob lepem športnem dosežku seveda čestitamo kapetanu Gaje z željo, da bi ga še nekaj sezon videli na nogometnih igriščih. Pozabiti namreč ne smemo, da bo Karel 16. avgusta dopolnil okroglih... 30 let. (B. Rupel) Karel je bilo v Karel Gabrielu V gU- . nnP°^gori ^e' ^ je v nedeljo gostovala v;Tavil 200 i6 Kapetan Karel Gabrielli ČoSt*' To ' Prvenstveni nastop v članski .Shal ' P° kateri ga dve leti OrSm na°90metnih igriščih Pravg v astoP v članski ekipi je !iv0 17 lef20”1 ?8/79' ko mu 1' Cana 0:0 ' TV1Cer 1?' 9' 78 (Gaia - Vb„d Kozi^J' Takratni trener Gaje Seve-Wtva 2 Aimu i® že v Prvem kolu pr-] iz^i'au le doživel prvo in verjetno ko mkrat ntltev' V sezoni 8°/81 ie bil le tUi?' Grneivf-01®11 z enim samim zadet-hra) Odlofj, Ul pa moramo, da je igral &‘iol&‘eKmo za prestop v 2. AL i10 streli!1' Katero pa je Gaja zgubila s Janju ll-metrovk. Nekaj minut kasneje je Massai močno streljal v vrata, toda vratar je žogo spretno odbil. Srečo je nato poskusil tudi Germani, vendar je bil zadnji mož v obrambi na mestu. Ko je zgle-dalo, da bo Vesna le povedla, so gostje s srečnim strelom napadalca Vecchie-ta prišli v vodstvo. V drugem polčasu se igra ni spremenila: Križani so še bolj odločno pritisnili v napad. Najnevarnejšo akcijo je zaključil Germani, čigar strel je branilec rešil na gol črti. Omeniti je treba, da sta obe ekipi po 30. minuti ostali v desetih, kajti sodnik Pedrini iz Spilimberga je predčasno poslal v slačilnico Pehana (Vesna) in Radigno (Mossa). (S. K.) PRIMORJE - MORARO 0:0 PRIMORJE: Coronica, Trampuš, Milani, M. Štoka, Pipan, Antoni, Livan, Crevatin, Savarin, Miclaucich, P. Štoka. IZKLJUČEN: Crevatin. Najbolj zanimiva tekma zadnjega kola prve polovice prvenstva je bila tokrat na Proseku, kjer je Primorje igralo proti drugouvrščenemu Moraru. Na razmočenem igrišču sta ekipi prikazali dopadljivo igro in potrdili, da upravičeno spadata med boljše postave tega prvenstva. Pri domačinih so tokrat manjkali De Marco, Sullini, Lukša, Štukelj in Ussai, tako da je moral trener Bidussi že spet nekoliko spremeniti postavo in sicer tako, da je v obrambi zaigral Trampuš, v napadu pa sta ob Miclaucichu nastopila še Crevatin in občasno tudi Antoni. Kljub tem spremembam so Prosečani dobro igrali, imeli so nekaj ugodnih priložnosti, v obrambi pa so tokrat tvegali res malo, saj je Coronica le enkrat zaustavil nevarnejši strel gostov. Na drugi strani je Moraro igral taktično zelo zrelo: zanašal se je namreč predvsem na protinapade, v obrambi pa je odlično zapiral pred kazenskim prostorom, tako da rdeče-rumeni niso prišli do strela izven kazenskega prostora. V prvem polčasu so gostje imeli burjo v hrbet, a so v vseh 45 minutah bili le enkrat res nevarni z veznim igralcem Calvanijem, ki je z diagonalnim strelom iz kazenskega prostora poslal žogo na sredino, Savarin pa je bil na mestu in jo je odbil. Na nasprotni strani je bil zelo aktiven Antoni, ki je parkrat po osebni akciji poskusil strel na vrata, vendar ni imel sreče, vratar pa je še odbil v kot nevaren strel Crevatina. V drugem polčasu so napadali skoraj izključno domačini. Antoni je znova dvakrat nevarno prodrl v kazenski prostor po desnem krilu, a tudi tokrat brez uspeha. Najboljša priložnost se je ponudila Miclaucichu, ki je v kazenskem prostoru preigral dva nasprotnika in z diagonalnim udarcem zadel v zadnji del vratnice. Ob tem so Prosečani imeli na razpolago še celo vrsto kotov in so izvedli nekaj nevarnih podaj, predvsem s Savarinom. Gostje so le občasno poskusili s protinapadom, niso pa prišli do končnega strela na vrata. Petnajst minut pred koncem je sodnik nerazumljivo izključil Crevatina (po sicer zelo korektni tekmi na obeh straneh), domačini pa so napadali do konca tekme, vendar brezuspešno. (Š. M.) PIEDIMONTE - GAJA 0:0 GAJA: Zemanek, Stranščak, Neppi (v 85' Šuc), Vengust, Loi, Bullo, Cris-man, Dallagiacoma, Čermelj, Gabrielli, Ghiotto. Na razmočenem igrišču v Podgori je gropajsko-padriška enajsterica le odnesla točko, čeprav so domači igralci takoj po začetnem sodnikovem žvižgu odločno pritisnili na vrata gostov z namenom, da čimprej povedejo. Gaja se je dobro branila, saj se je polčas zaključil brez zadetka. Trener Gaje je uvidel, da mora nujno nekaj ukreniti, če želi odnesti po-voljen izid, in je svojim fantom verjetno svetoval, naj težišče igre pomaknejo proti nasprotnikovi polovici. Naši so tako nadaljevali odločneje in imeli tudi dve zelo ugodni priložnosti, da zatresejo mrežo. Najprej je Vengust z glavo z bližine streljal preko vrat domačega moštva, le malo zatem je Ghiotto z zelo ugodnega položaja, streljal mimo gola. Kljub temu da je Gaja osvojila točko, pa imamo občutek, da je še neizkušeno moštvo in da bo treba še precej dela, da bodo lahko njeni igralci le pokazali, česa so zmožni. Bled vtis z nedeljske tekme bodo gajevci lahko popravili že v nedeljo, ko se bodo doma spoprijeli s Pro Romansom v prvi tekmi povratnega dela. Želimo jim vso srečo. (Pečar) obvestilo ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 16. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja izvršnega odbora. rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 15. KOLA Trivignano - Pro Aviano 2:3 Cervignano - Sangiorgina 0:0 JUVENTINA - Aguileia 0:0 Ruda - Lauzacco 1:0 Cordenonese - Costalunga 3:0 Fortitudo - Tamai 0:5 Pro Fiumicello - Ponziana 1:2 San Canzian - Percoto 0:1 LESTVICA Tamai 15 7 5 3 26:14 19 Cervignano 15 5 8 2 16:9 18 Percoto 15 6 6 3 14:15 18 Costalunga 15 5 7 3 16:10 17 JUVENTINA 15 3 11 1 6:3 17 Pro Aviano 15 4 8 3 15:13 16 Aguileia 15 6 4 5 13:11 16 Cordenonese 15 5 6 4 14:13 16 San Canzian 15 5 6 4 12:12 16 Sangiorgina 15 3 8 4 11:10 14 Fiumicello 15 3 7 5 14:17 13 Ruda 15 3 7 5 11:15 13 Fortitudo 15 3 7 5 7:13 13 Trivignano Ponziana 15 5 3 7 9:17 13 15 3 6 6 9:14 12 Lauzacco 15 3 3 9 13:20 9 PRIHODNJE KOLO Trivignano - Pro Cervignano, Pro Aviano - JUVENTINA, Sangiorgina - Ruda, Aguileia - Cordenonese, Lauzacco - Fortitudo, Costalunga - Pro Fiumicello, Tamai - San Canzian, Ponziana - Percoto. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 15. KOLA ZARJA - Capriva 3:2 Mariano - Corno 0:0 VESNA - Mossa 0:1 Piedimonte - GAJA 0:0 Villanova J. - Fogliano 2:1 Pro Romans - Audax 0:1 PRIMORJE - Moraro 0:0 Villesse - Pro Farra 0:0 LESTVICA ZARJA 15 12 3 0 28:6 27 Moraro 15 7 7 1 22:7 21 Corno 15 7 5 3 17:12 19 Mossa 15 4 10 1 12:5 18 PRIMORJE 15 6 6 3 20:14 18 Pro Romans 15 6 5 4 25:19 17 VESNA 15 6 4 5 10:13 16 Villanova J. 15 6 4 5 12:11 16 Piedimonte 15 4 6 5 11:11 14 Audax 15 4 5 6 13:20 13 Villesse 15 4 5 6 16:24 13 Pro Farra 15 2 8 5 11:13 12 Fogliano 15 4 3 8 21:31 11 GAJA 15 1 8 6 9:18 10 Mariano 15 1 7 7 10:18 9 Capriva 15 2 2 11 8:33 6 PRIHODNJE KOLO ZARJA - Mariano, Capriva - VESNA, Corno - Piedimonte, Mossa - Villanova J., GAJA - Pro Romans, Fogliano - PRIMORJE, Audax - Villesse, Moraro - Pro Farra. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 14. KOLA S. Vito - Fincantieri TS 4:1 BREG - Chiarbola 1:0 Giarizzole - Exner odi. PRIMOREC - CGS 0:0 Opicina - Roianese 4:2 Montebello - Don Bosco 2:1 S. Andrea - Union 1:0 Počitek: Stock LESTVICA S. Vito 14 7 5 2 23:12 19 Opicina 12 7 3 2 24:10 17 BREG 13 5 7 1 24:12 17 Chiarbola 13 6 4 3 25:11 16 Fincantieri 13 5 6 2 15:11 16 S. Andrea 13 5 6 2 11:10 16 PRIMOREC 13 4 7 2 19:9 15 Roianese 13 5 5 3 20:16 15 Stock 13 5 4 4 19:19 14 CGS 13 4 6 3 8:9 14 Giarizzole 12 4 4 4 14:16 12 Montebello 13 2 5 6 13:16 9 Exner 12 3 2 7 7:16 8 Don Bosco 12 1 2 9 11:22 4 Union 13 0 0 13 7:51 0 PRIHODNJE KOLO Union - Stock, Don Bosco - S. An- drea, Roianese - Montebello, CGS -Opicina, Exner - PRIMOREC, Chiar-bola - Giarizzole, Fincantieri TS -BREG, počitek: S. Vito. V 3. amaterski nogometni ligi točka za Primorca Brežani se vzpenjajo proti vrhu BREG - CHIARBOLA 1:0 (0:0) STRELEC: Castellano v 53' BREG: Petronio, Pavletič, Pečar, Udovicich (Rochetti), Prašel, Olenik, Lacalamita, Slavec, Častellano (Buzzi), Švara, Tul. Fidel, Paoli, Diminich. Srečanje med ekipama, ki se potegujeta za vrh lestvice, se je končalo z zasluženo zmago Brežanov, čeprav z minimalno razliko, tako da so sedaj na 2. mestu dlestvice skupaj z Opicino. Obe ekipi sta igrali solidno in zagrizeno, tako da smo bili priča izenačeni in borbeni tekmi. V prvem polčasu so imeli pobudo v rokah Brežani, medtem ko so gostje po prijetem zadetku pritisnili domačine na njihovo polovico igrišča. Prvi so bili nevarni plavi v dvanajsti minuti s strelom Olenika, nakar je moral dvakrat poseči vratar Petronio. Nekaj minut kasneje je Slavec iz dobrega položaja streljal nad vrata. Najleša priložnost pa se je ponudila Lacalami- ti, ki je preigral vratarja in udaril žogo proti praznim vratom, vendar je branilec Chiarbole na sami gol črti usnje odbil. V tem delu tekme so gostje imeli malo priložnosti za zadetek, tudi po zaslugi Prašlja, ki je zelo dobro igral v vlogi libera. Odločilni zadetek je padel v osmi minuti drugega polčasa po zaslugi Castellana, ki je z lepim strelom z roba kazenskega prostora, po podaji Slavca, premagal nasprotnikovega vratarja. Kmalu zatem bi lahko Brežani podvojili, a Švara je bil netočen. Nato je vajeti igre prevzela v svoje roke Chiarbola, ki je zagospodarila na igrišču in ustvarila vrsto priložnosti za zadetek. Sprva je Pavletič z glavo odbil nevaren strel pred vrati, nakar je dvakrat odlično posegel Petronio, medtem ko je nevaren strel za las šel mimo vrat. Tekma je postala nekoliko nervozna, a Brežani so le obdržali mirne živce in tako zmagali. Poleg vratarja Petronia, Prašlja in Pavletiča bi pohvalili tudi Tula, ki je v ključnih trenutkih pomagal obrambi. (E. B.) PRIMOREC - CGS 0:0 PRIMOREC: Leone, Ciuk, Coppola, Purič, Rados, Castro, Sardiello, Santi, Bracco, Kralj, Smilovich. Tako eni kot drugi ekipi je manjkalo nekaj igralcev (pri Primorcu diskvalificirana A. Carli in Ferluga, pri gostih pa kar štirje in so morali vključiti dva naraščajnika). Tekma zato ni mogla biti posebno dopadljiva. Igra je potekala v glavnem na sredini, dru polčas pa je bil dokaj poprečen najlepši priložnosti sta se ponudili Primorcu, vendar ju Trebenci niso znali izkoristiti. Bilo je tudi jasno, da je CGS prišel v Trebče z namenom, da izbori neodločen izid, kar mu je navsezadnje tudi uspelo. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik torek, 15. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Na volitvah na Portugalskem premočno zmagal Na stadionu v Orkneyu so našteli najmanj petdeset mrtvih Socialist Soares spet predsednik LISBONA — Socialistični kandidat Mario Soares je bil potrjen za predsednika Portugalske. Končni rezultat je pomenil za 67-letnega predsednika pravi triumf: osvojil je namreč 70,4 odstotka glasov, tako da ne bo potreben niti drugi krog volitev. Volilo je sicer 62 odstotkov volilnih upravičencev, kar pa nikakor ne zmanjšuje Soaresovega uspeha. »Drugouvrščeni« krščanski demokrat Basi-lio Hort je namreč prejel 14,1 odstotka, komunistični kandidat Carlos Car-valhas, ki je po splošnem mnenju naravni naslednik levičarskega liderja Al vara Cunhala, pa je prejel le 12,9 odstotka. Najmanj glasov, in sicer 2,6 odstotka pa je prejel kandidat skrajne levice Carlos Maergues. Soares je ustanovitelj portugalske socialistične stranke ter je bil dvakrat presednik vlade. Na prejšnjih predsedniških volitvah leta 1986 je zmagal s 51,2 odstotka glasov. Tragedija v Južni Afriki še vedno zelo buri duhove JOHANNESBURG — Izvršni odbor južnoafriške nogomene zveze se je se-stal včeraj, da bi razpravljal o nedelj' ski tragediji na stadionu Ernest Oppenheimer v Orkneyu, na kateri je. rz' gubilo življenje najmanj 50 oseb (n® sliki AP), kakih 40 pa je bilo ranjenih-Tragedija se je zgodila med nog0' metno tekmo med najpopularnejšinrs južnoafriškima nogometnima klubom3 Kaizer Chiefs in Orlando Pjrates, katere se je udeležilo kakih 20 tisoč oseb Glavni tajnik nogometne zveze Cyrn Kobus, ki je .osebno pregledal stadio11, je dejal, da je slednji neprimeren za tako važno tekmo. Podpredsednik Dr' žavnega afriškega kongresa Nelsoh Mandela pa je izrazil svoj »šok in z®' prepadenost« nad tem dogodkom, khi namika nesreče je podobna nesreči, k se je zgodila leta 1985 v Bruslju, m00 katero je umrlo 39 oseb. Tudi tu je ena navijaška stran napadla drugo, nastal je splošna panika in ljudje so se poh°' dili. Preiskava zaradi prodaje zaplenjenega orožja na dražbi LOCRI — Državno pravdništvo iz Locrija je uvedla preiskavo v zvezi s prodajo zaplenjega orožja na dražbi. Dražba je bila v nedeljo zjutraj na sodišču v Locriju, 152 osebam pa so prodali skoraj 200 pušk in pištol, ki so jih zaplenili v zadnjih letih. Kot je povedal namestnik- državnega pravdnika Ezio Arcadi, kaže, da pri tem ni bil kršen zakon, s celotno zadevo pa se ukvarja tudi kvestura iz Reggia Calabrie, medtem ko so kopije dokumentov o prodaji zahtevali visoki komisar za boj proti mafiji in karabinjerji iz kalabrijske prestolnice. Dražbo orožja je sodnim oblastem ob dnevu miru prijavil locrijski škof Antonio Ciliberti, ki je istočasno pozval tudi vse kupce orožja, naj mu ga, pa čeprav po višji ceni, prodajo. Škof Ciliberti je pri tem tudi izjavil, da bo nato vse orožje javno uničil. V zvezi z locrijskim škofom je treba še povedati, da ima zaradi groženj mafijskih tolp že nekaj mesecev stalno policijsko in karabinjersko varstvo. Nevarnost vojaškega spopada v Zalivu Že povzročila povečanje nakupov živil RIM — Nevarnost zalivske vojne je že povzročila tudi svoje prve učinke pri potrošnikih, ki so si v zadnjih dneh začeli nabavljati večje količine osnovnih živil. Čeprav v Italiji niso zabeležili velike panike - v nasprotju s Francijo, kjer so ponekod dobesedno izpraznili police velikih supermarketov (na sliki AP posnetek iz Nice) - pa se je povečala prodaja soli, mineralnih vod in živilskih izdelkov z daljšim rokom trajanja. V zvezi s tem združenji potrošnikov Adiconsum in Unione consumato-ri opozarjata, da je ustvarjanje »zalog živil samo znak histerije, ki lahko povzroči predvsem višje cene živil.« Obe združenji pozivata potrošnike naj zato ne podlegajo nepotrebni paniki. Pri tem obe združenji tudi poudarjata, da preskrbljenost in cene živil ter sredstev za- široko potrošnjo niso odvisne od razmer na Srednjem in Bližnjem vzhodu in je zato vsako kopičenje neutemeljeno. Kar pa zadeva nafto, bencin in metan, pa je njihova cena tesno povezana z mednarodnimi dogodki in predvsem kriznim področjem. Zato je združenje Adiconsum že zahtevalo od vlade v Rimu, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi naj bi preprečili neupravičeno kopičenje zalog in špekulacije. Adiconsum je s tem v zvezi predlagal, da za kritje pričakovanih višjih cen teh proizvodov vlada zmanjša davčni pritisk in tako državljanom zagotovi, da se v naslednjih mesecih cene bencina, plinskega olja in plina ne bi spreminjale. Val slabega vremena vztraja nad dobršnim delom Italije BTPP01''2 SEDEMLETNE OBVEZNICE • BTP se koristijo s 1. januarjem 1991 in zapadejo 1. januarja 1998. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih posticipira-nih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 16. januarja; cena, ki bo izneše-na na dražbi, bo objavljena v časopisih. • Obveznice se koristijo s 1. januarjem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 21. januarja, doplačati poleg cene iznešene na dražbi tudi dozorele obresti kupona brez kakršnekoli provizije. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 16. januarja Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 93,55 14,46 12,64