DEVETMESEČNO POSLOVANJE Boj z inflacijo na trhiih nogah Na osnovi devetmesečnih podatkov o izvajanju Resolucije o družbenoekonomskem razvoju naše občine v letu 1986 lahko ugotavljamo, da so se ključni cilji družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1986 le deloma uresničili. Razmeroma ugodna je bila industrijska proizvodnja, gospodarski odnosi s tujino ter investicijska dejavnost. Zmanjšale so se izgube v gospodarstvu. Precejšnje razkorake pa beležimo na področju delitvenih razmerij, predvsem v počasnejši rasti dohodka in akumulacije, od sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pomemben negativni vpliv v delitvena razmerja je vnašala visoka stopnja inflacije, ki je še zlasti poslabševala rezultate konvertibilnih izvoznikov. ■ Rast dohodka je že ob polletju presegla ocenjeno rast v resoluciji, na kar je največ vplivala visoka stopnja inflacije, ki so jo pogojevale rastoče cene. Do konca leta naj bi se dohodek na osnovi dosedanjih trendov (vsaj) podvojili v primerjavi z letom 1985. Izredno visoka rast fizičnega obsega proizvodnje, ki je bila dosežena v prvem trimesečju (indeks 116,2), seje sicer v naslednjih mesecih zniževala, vendar pa je znašala v devetih mesecih pri- merjalno z enakim obdobjem 1985 še vedno 9,3%, kar je občutno nad regijskim povprečjem. S precejšnjo gotovostjo lahko ocenjujemo, da bo rast industrijske proizvodnje večja, kot je bila predvidena z resolucijo. Rast izvoza na konvertibilno področje se je po izredno visokem rezultatu v prvem trimesečju (+ 36,6%) v naslednjih mesecih glede na enaka obdobja 1985 zmanjševala tako da v septembru znaša le še 3,3%. Taki rezultati so v veliki meri odraz lanskoletnih gibanj izvoza, ki so bila v začetku leta dokaj neugodna, proti koncu leta pa bistveno boljša. Planirana rast izvoza na konvertibilno področje bo ob takih trendih težko dosežena. Glede na dejstvo, da je manjši tudi uvoz od planiranega, pa bo odstotek pokritja uvoza z izvozom verjetno presežen. Inflacijska gibanja so vplivala tudi na rast sredstev za osebne dohodke, skupno ter splošno porabo. Sredstva za skupno in splošno porabo so bila višja tudi zaradi sprememb prispevnih stopenj in poračunavanj osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za leto 1985 po zaključnih računih. Rast sredstev za osebne dohodke ni bila usklajena z rastjo dohodka, zmanjšal se je tudi delež akumulacije. Ve- lika odstopanja na področju delitvenih razmerij so bila ugotovljena že v prvem trimesečju. Na osnovi sklepov občinske skupščine so OZD, v katerih so bila ugotovljena delitvena neskladnja, pripravile programe za odpravo le-teh do konca septembra 1986. Zahtevo po usklajenih delitvenih razmerjih je vseboval tudi v juniju sprejet Zvezni interventni zakon o osebnih dohodkih. V vseh OZD so ugotavljali skladnost aktov s področja delitve osebnih dohodkov s sporazumi dejavnosti. Preveč izplačane osebne dohodke pa so bile OZD dolžne poraču-navati po šestinah že od julija dalje. Čeprav se je glavni razkorak v delitvenih razmerjih ob devetih mesecih že občutno zmanjšal, pa v celoti še ni odpravljen. (Povzeto iz poročila, ki ga je pripravil Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje). 45. ROJSTNI DAN JLA Bogat program v počastitev dneva JLA Program aktivnosti ob 45-letnici JLA v vojašnicah na Vrhniki: — Sprejem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter organizacij združenega dela. — V tednu od 15. do 19.12. bo na določen dan vojašnica Ivan Cankar odprta za obiskovalce, ki si bodo organizirano — preko DPS, DPO, KS, šol in drugih organiziranih struktur — lahko ogledali opremo in oborožitev, kabinete za sodobni pouk, objekte vojaškega standarda — V decembru bodo različna športna tekmovanja, ki jih bo organiziral občinski štab TO. — Svečana proslava bo v Cankarjevem domu na Vrhniki 19.12. ob 18. uri. — 22.12. ob 10.00 uri bosta prireditvi v vojašnicah Ivan Cankar in Ignac Voljč-Fric. Šesto tekmovanje pripadnikov oboroženih sil Zveza telesnokulturnih organizacij organizira pod pokroviteljstvom Občinskega komiteja za SLO in DS tekmovanje pripadnikov oboroženih sil v počastitev Dneva JLA. Tekmovali bodo v streljanju, šahu, kegljanju, namiznem te-nisu in odbojki. Sodelovale bodo ekipe VP 5312, OŠTO Vrhnika, PM Logatec, PM Vrhnika, OŠTO Logatec in VP 1267, v streljanju pa se jim bosta priključili še ekipi občinskih konferenc ZRVS z Vrhnike in iz Logatca. Pred kratkim so delavci cestnega podjetja asfaltirali Robovo cesto na Vrhniki, na odseku proti Borovnici urejajo obcestne ograje in »Podgoro« širijo cesto. Če bodo ugodne vremenske razmere bodo asfaltirali še odsek »Dolgi most« — Fenolit v Borovnici. 45. rojstni dan JLA bomo dostojno proslavili v celi Jugoslaviji. V federaciji, v republikah in pokrajinah, v vojašnicah, posameznih enotah, na karavlah, v šolah in krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih bodo prireditve, posvečena dnevu, koje bila po ukazu vrhovnega poveljnika NOV in POJ tovariša Tita pred 45 leti ustanovljena prva operativna enota NOV. Letošnje proslavljanje Dneva JLA zaključuje pomembno leto, v katerem so bile delegatske volitve, volitve v ZKJ, srečanja jugoslovanskih komunistov. Za pripadnike JLA je bila še zlasti pomembna 8. konferenca organizacije ZK v JLA in 13. kongres ZKJ. Na teh srečanjih so komunisti analizirali funkcioniranje političnega sistema, začeli pa so tudi akcijo za spremembo Ustave SFRJ in Zakona o združenem delu, s čimer želijo ustvariti boljše pogoje za hitrejši razvoj gospodarstva in za napredek socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi. Letos praznujemo tudi 40-letnico proge Brčko-Banovići, ki pomeni prvo množično prostovoljno delovno akcijo mladine Jugoslavije pri povojni obnovi in izgradnji. Pri graditvi proge Brčko-Banovići so veliko prispevali tudi pripadniki JLA, še zlasti ekipe strokovnjakov. Proslavljanju ob jubileju JLA se bo pridružila tudi mladina v organizacijah ZSM s kvizom na temo Tito — Partija — Revolucija, s kultur-no-zabavnimi prireditvami, športnimi tekmovanji, s srečanji, z obiski delovnih organizacij, šol in z obiski zgodovinskih spomenikov bodo proslavili dan, ko je bila ustanovljena prva vojna enota narodov in narodnosti naše samoupravne in neuvrščene domovine. M. ARSIĆ Ob dnevu republike — 29. novembru iskreno čestitamo delovnim ljudem in občanom naše družbenopolitične skupnosti SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE VRHNIKA. OBISKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delegacije povsod še niso zaživele Med že utečene metode dela Občinske konference socialistične zveze sodijo tudi vsakoletni obiski občinskega političnega aktiva po posameznih krajevnih skupnostih. V drugi polovici oktobra in v začetku decembra so delovne skupine, ki so jih sestavljali predstavniki občinske skupščine, Izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij obiskale vse naše krajevne skupnosti in se s predstavniki krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij pogovarjala o aktualnih vprašanjih in perečih problemih v njihovih okoljih. Na zadnji seji občinske konference SZDL, ki je bila 20. novembra, je po razpravi obveljala ocena, da so bili ti razgovori uspešni in tudi koristni, saj bodo osnova za nadaljnjo aktivnost Socialistične zveze, občinske skupščine in Izvršnega sveta. V obširni informaciji oziroma v poročilu z razgovorov, ki gaje obravnavalo predsedstvo Občinske konference SZDL, so konkretizirana vsa aktualna vprašanja, ki so bila izpostavljena. Iz tega poročila lahko povzamemo glavne oziroma najbistvenejše ugotovitve. Povsod, v vseh krajevnih skupnostih ugotavljajo, da so preorganizirani. To je še posebej pereče v malih krajevnih skupnostih, kjer je preveč raznoraznih organov, zato bo nujno ugotoviti, katere imajo neke skupne naloge, saj bi letakobili bolj učinkoviti. V večjih krajevnih skupnostih pa ugotavljajo, da vloga skupščine krajevne skupnosti ni ustrezna, saj se v bistvu »vse vrti« okoli svetov KS. Ugotavljajo, da delegacije povsod še niso ustrezno zaživele, zato bodo morali ravno delovanju delegacij posvetiti še posebno skrb. Ko so obravnavali aktualnosti v delovanju družbenopolitičnih organizacij, so povsod ugotavljali, da so najslabše organizirane mladinske organizacije (zakaj!), zato bo vključevanje mladih v delo krajevne samouprave ena ključnih nadaljnjih nalog. Na predsedstvu so tudi ugotovili, da bi v prihodnje kazalo uvesti pogostejše stike svetov krajevnih skupnosti s predstavniki Izvršnega sveta, da bi skupaj reševali tekoče probleme. Za naprej pa so se dogovorili, da bodo morali temeljiteje obravnavati tudi vprašanja obrambnih priprav v posameznih krajevnih skupnostih. OB DNEVU AVTOMONTAŽE Delovna organizacija Avtomontaža je 50-letnico obstoja obeležila z otvoritvijo nove proizvodne hale v TOZD TGN (tovarna grelnih naprav) v Ljubljani. Ob tej priliki so bile podeljene plakete in priznanja Av-tomontaže. Dobitniki priznanj, predstavniki DPS, DPO in JLA občine Vrhnika so si 14. novembra 1986 ogledali tudi proizvodnjo Kovinarske Vrhnika v Sinji gorici. 2 NAŠ ČASOPIS Z inovativno dejavnostjo do napredka »V začetku letošnje jeseni smo na občinskem sindikalnem svetu pričeli razmišljati kako bi še bolj mobilizirali, vzpodbudili in zainteresirali vse delavce za pospreševanje inovacijske dejavnosti. Vzpodbudil pa nas je Družbeni dogovor o inovacijah, ki naj bi veljal za našo republiko. Konstruirali smo odbor za inovativno dejavnost pri našem svetu, ki ga vodi Dušan Dobrovoljc, sicer zaposlen v Liku. Pripravili so program dela in med drugim smo se tudi dogovorili, da bi vse delavce, ki so se kot inovatorji že izkazali predstavili tudi širši javnosti, zato bi bilo prav, da setudi Naš časopis pridruži našim prizadevanjem.« Tako je pred dobrim mesecem stekel pogovor s sekretarko občinskega sindikalnega sveta Elico Brelih. »Zorabi!!- smo za pobudo in se odpravili po delovnih organizacijah. Še preje pa je stekel pogovor tudi z Dušanom Dobrovoljcem, predsednikom inovativnega odbora pri občinskem sindikalnem svetu, ki pa je hkrati tudi predsednik Komisije za inovativno dejavnost v Liku. »Želimo, da se razvojno-raziskovalno delo čim bolj uveljavi v vseh delovnih organizacijah. Z raznimi akcijami vzpodbujamo aktivnosti, ki vodijo h kakršnikoli novosti. Da bi imel naš odbor tudi pregled, ki ga doslej ni bilo, kdo in v katerih delovnih organizacijah se uk- ing. Tone Mali: »Energijo moramo trošiti čim racionalneje.« varja z inovacijami smo zaprosili vse delovne organizacije, da nam periodično poročajo o vseh inovatorjih s kratkim opisom inovacije, pa naj gre recimo samo za določeno izboljšavo, za skrajšani postopek ali za predlog za varnejši način obdelave.« Dušan Dobrovoljc meni, da bo potrebno organizirati tudi izobraževanje tistih ljudi, ki naj bi v delovnih organizacijah bdeli nad inovativno dejavnostjo. Prizadevajo si tudi, da bi v vseh delovnih organizacijah inovativno dejavnost opredelili tudi v samoupravnih aktih in še bolj natančno opredelili pravilnike o nagrajevanju inovatorjev. Kako pa je pri njih v Liku, kjer vodi komisijo. »Zgleda, da Iju- dis orsjs niso bili toliko zainteresirani za to dejavnost. Pa s tem ni rečeno, da marsičesa niso imeli v glavi. V zadnjih nekaj letih pa je led prebit. In vedno več ljudi prijavi razne novosti, ki jih potem vključujemo proizvodni proces. Lani smo obravnavali tri ali štiri prijave, v letošnjih prvih desetih mesecih pa že dvanajst. Napredek je viden, menim pa, da bi se v vsaki večji tovarni nekdo profesionalno ukvarjal s spodbujanjem inovativne dejavnosti. Zdaj je v obravnavi nov pravilnik, ki naj bi še vzpodbudil to dejavnost, saj gre tudi za ustreznejše nagrajevanje inovatorjev. Reči moram, da imajo naši poslovodni organi »dober posluh« za naše delo. V Liku ocenjujemo, da smo letos z inovacijami, ki so jih »pogrun-tali« naši delavci prihranili ali zaslužili, kakor koli že obrnemo, več kot eno staro milijardo dinarjev.« V Industriji usnja smo po naključju zašli k inženirju Petru Kobalu in ga »pobarali«, kako je kaj pri njih z inovatorstvom. Takoj je sledil odgovor: »Vrsto ljudi imamo, ki razmišljajo dobro, vzpodbujamo vsakršno novost, ki vodi k racionalizaciji, k boljšemu in učinkovitejšemu delovnemu procesu. Mislim pa, Sekretarka občinskega sindikalnega sveta Elica Brelih in predsednik odbora za inovacije Dušan Dobrovoljc: »Želimo, da se razvojno raziskovalno delo čim bolj uveljavi v vseh delovnih organizacijah.« Slavko Krompič: »Zadnji čas, da seje začelo premikati tudi na področju inovativne dejavnosti.« da je zdaj pri nas »najvrednejša« inovacija, če ji tako lahko rečemo, projekt očim racionalnejšem trošenju energije. S tem »projektom« se ukvarja Tone Mali in ocenjujemo, da bomo z realizacijo njegovega projekta prihranili precej milijard starih dinarjev.« In že je stekel pogovor z inženirjem Tonetom Malijem. »Sem pravi Gorenjec. Zelo rad dam, vendar zelo racionalno trošim,« je predstavil. »To je moje vodilo tudi na delovnem mestu, kjer se ukvarjam z energetiko. Kako, da sem se začel ukvarjati s tem področjem? Kot kemik sem 1954 leta v Konusu hotel delati »leder« in ravno takrat ni bilo tople vode, brez nje pa ne moreš napraviti dobrega »ledra«. Pa sem zašel na področje energetike. Že tako pa sem imel v sebi »žilico« vedno za nečem novim. Ko sem 1969 prišel v vrhniško us-njarnosem na osnovi izkušenj, ki sem si jih pridobil v prejšni tovarni napravil študijo termoenergetskega stanja in nato na osnovi rezultatov študije projektiral razvodno omrežje za paro, kondenzat in za tehnološko vodoza vse oddelke. Odločil sem se za Spili ngov parni motor z generatorjem, ki je bil pri nas v Usnjarni eden prvih v Jugoslaviji. Pokazalo seje, da je taka rešitev dobra in zelo racionalna. Nato smo 1972 leta »pognali« še drugi agregat in tako smo »doma« proizvedli kar 96 odstotkov potrebne električne energije. Z nenehnim povečevanje proizvodnje pa se veča tudi potrošnja energije. Moramo iti naprej, zato smo se lotili še celovitejšega reševanja racionalnega trošenja energije. Oba staraagregata bomo odbržali, manjkajočo električno energijo pa bomo proizvedli z agregatoma na mazut, ki sicer proizvedeta trikrat manj toplotne energije več pa električne. Za ilustracijo: 1985 leta smo s parnima agregatoma proizvedli 4 milijone 750 tisoč kilovatnih ur električne energije od DES-a pa projektom smo zainteresirali svetovno banko in računamo, da ga bomo realizirali tudi z njihovim kreditom.« Postregel nam je tudi s podatkom: če bi vse usnjarne in krznarne v Jugoslaviji prešle na lastno proizvodnjo električne energije bi ob proizvodnji 32 milijonov kvadratnih metrov usnja in krzna v letu dni ta branža »poklonila« družbi 64 milijonov kilovatnih ur električne energije. Za to proizvodnjo je v termoelektrarni Šoštanj potrebnih 83 tisoč ton velenjskega lignita. Ni potrebno komentirati! Žilica po večnem novem ga žene za celo življenje in čeprav bi kot borec I. tankovske brigade lahko šel že v pokoj ne more odnehati. Njegova velika želja, da tudi ta projekt pripelje do »konca« je močnejša. V Kovinarski smo sedli za mizo s Francem Petavsom, Štefanom Vrhovcem, orodjar- nolog lotil izdelave šablone za vodenje fotocelice pri rezanju okroglin. S tem načinom je samo prihranek pri odpadku.j precejšen. Meni, da bo inova- ( tivna dejavnost pri njih še bolj-,, zaživela saj novi pravilnik daje' možnosti za ustrezno stimuli-| ranje vsake koristne novostL »Vse kar je drugače od kla-;' sične proizvodnje je noviteta iti želimo čim več takih predlo-1 gov,« povdarja. i »Kovinarska je mlad kolektiv i in vsem moramo omogočiti, daj svoje zamisli, novitete spravijo | v življenje. Zavedamo se, da je. od tega odvisen naš nadaljnji| razvoj,« dodaja Marko Kovač. | V Iskri Antene smo se pogovarjali s Slavkom Krompičem, ki je doslej predlagal že vrsto manjših tehničnih izboljšav, predlagal izboljšave na montažnem traku in z enim samim majhnim posegom se je precej povečala dnevna proizvodnja logaritemskih anten. »Ekipa« iz Kovinarske: »Zavedamo se, da je od novosti odvisen naš nadaljnji razvoj.« smo jo morali »kupiti« še 3 milijone 740 tisoč. In to električno energijo, ki jo moramo danes kupiti bomo proizvedli sami »doma« z novima agregatoma. To pa je le eden od elementov nadaljnjega racionalnega trošenja energije. V projektu pa smo si zastavili celovito racionalizacijo. Na kratko: toploto bomo pridobivali iz odplak, ki so tople do 22 do 29 stopinj Celzija — vodo iz Ljubljanice bomo ogrevali z toplo odplačno vodo, še bolj bomo izkoristili Furlanove toplice, bolje bomo izkoristili toploto toplega zraka iz sušilnic. Že zdaj prihranimo velike količine mazuta, s tem novim projektom pa bo prihranek izreden. Mimogrede, s tem jema inovatorjema, z Janezom Selanom sicer vodjem tehnične službe in tudi inovatorjem, ter z Markom Kovačem predsednikom inovacijske komisije. »Gledala sva kako stružijo utore na pušah za konične le-žaje pa sva razmišljala kako bi lahko postopek izboljšali. Predlagala sva in naša tehnična služba je bila takoj zato, da poskusimo. Napravila sva orodje in šlo je.« Tako zdaj na nov način, veliko racionalnejši, izdelujejo utore na puškah za konične ležaje, prihranek pa je velik. Ravno dan prej sta prejela tudi nagrado za to inovacijo. Janez Selan pa se je kot teh- »Kot analitik sem vrsto let opazoval proizvodnjo in razmišljal, kaj bi se dalo spremeniti na bolje. Nato sem zahteval, da so me premestili v proizvodnjo in tu sem vsak dan v-stiku s konkretnimi stvarmi. In če razmišljaš se ti porajajo nove možnosti kako bi še hitreje in racionalneje kaj naredili. Dolgo časa nisem dobil nobene nagrade, včeraj pa sem nekaj dobil. Mislim, da je skrajni čas, da se je začelo premikati tudi na tem področju.« Iz predala je potegnil še zvezek, kjer ima že »pripravljenih« nekaj novih izboljšav. Kako naj zaključimo? Vsi, le tako naprej! Inovatorji iz naših delovnih organizacij Industrija usnja Vrhnika 1. Brane MLINAR — opravlja delovne naloge avtomehanika; predlagal je izboljšavo postopka podmazovanja vozil 2. Andrej VELKAVRH — opravlja delovne naloge obratnega vzdrževalca; predlagal je izboljšavo transportnega traku v brizgalnem aparatu za mehkejše izdelke in izboljšavo načina čiščenja transportnih vrvic na brizgalnem aparatu 3. Pavle NAGODE — opravlja delovne naloge fotokopiranje in razmnoževanje pismenih gradiv; predlagal je racionalizacijo nabave papirja za fotokopiranje in razmnoževanje 4. Jakob TRČEK — opravlja delovne naloge izmenovodje; predlagal je izboljšavo postopka čiščenja termoplak plošč 5. Karel ROUS — opravlja delovne naloge vodje proizvodnje v usnjarni; predlagal ne več izboljšav, in sicer: — uvedbo sortiranja kož neposredno na ožemalnem stroju — uvedbo obrezovanja kož v »wetblue« stanju namesto v »crust« stanju — uvedbo racionalne tehnologije izdelave usnja »VAKNA« 6. Skupina sodelavcev: Peter Kobal —vodja investicijske službe, Milan Pavlin — projektiranje in nadzor elektroinstalacij, Pavle Velušček elek-trovzdrževalec — specialist; izdelali so projekt avtomatike za prototipno napravo za mokro procesiranje kož (naprava je bila izdelana v sodelovanju DO Primat Maribor in IUV) 7. Franc SUHADOLNIK — opravlja delovne naloge tehnologa; predlagal je tehnologijo izdelave napalan in setanil usnja 8. Dušan MIKLOŽIČ — opravlja delovne naloge obešanje in snemanje v kanalski sušilnici; predlagal je izboljšavo postopka polivanja kož z namestitvijo tušev v samo vstopno komoro kanalske sušilnice 9. Miran KRŽMANC — opravlja delovne naloge oddelkovodje v dode- lavi velur izdelkov; predlagal je izboljšavo postopka raztegovanja »plise« usnja 10. Janez MALAVAŠIČ, ki opravlja delovne naloge obratnega vzdrževalca, in Branko MALNERŠIČ — strojni tehnik; predlagala sta izvedbo držala za sušenje usnja na termoplak ploščah 11. Janez MALAVAŠIČ; predlagal je predelavo doziranja destilirane vode v avtomatiko za uravnavanje procesa sušenja v »pasting« sušilnici, predlagal je tudi namestitev merilne sonde na iztočni ventil pri koretanu LIKO Vrhnika 1. Ivan Drašler: Nov predlog za označevanje ročnih opiral za stol tip 23-A. Sedaj se na opiralno vez istočasno na eni strani zavrta (levo ali desno) siburno luknjo. Prej smo označevali s kredo in so nastajale težave pri kompletiranju. 2. Ivan Svete: Koristen predlog glede rezkanja zadnjih nog pri stolu RIO. 3. Franc Leveč: Tehnična izboljšava na filtrski napravi priSOP-filtra. Zaradi prevelike količine žagovine je prišlo do preobremenitve dozatorja in so se zamašile odvodne cevi. Z montažo lopute, ki preprečuje dovod prevelike količine žagovine, so se odpravili zastoji. 4. Štefan Dobrovoljc: Izdelava vertikalnega brusilnega stroja, ki omogoča razna robna brušenja lesnih elementov. 5. Peter Mesec: Naslonjala tip 136 so se po kitanju brusila na dvojnem pasu po robu. Z brušenjem na Sandigmasterju se je število komadov znatno povečalo, izdelovalni čas se je zmanjšal. 6. Peter Mesec: S spremembo brušenja naslonjal tip 263, 519,408 in 81 na drugem stroju se je število komadov znatno povečalo, izdelovalni čas pa se je zmanjšal. 7. Peter Mesec: S spremembo brušenja sulic tip 408 na drugem stroju seje število komadov znatno povečalo in prihranek je pri brusnem platnu. 8. Peter Mesec: Z izdelavo šablon seje kvaliteta brušenja sulic tip 609 in 78 znatno povečala, tako da sulice ni več potrebno popravljati, prihranek pa je tudi pri brusnem platnu. 9. Franc Stare: S spremembo brušenja naslonjal tip 136 na SBS znotraj — zunaj, se je število komadov znatno povečalo, procent končnih odpadkov se je zmanjšal za 10%, prihranek je tudi pri brusnem traku. 10. Franc Stare: Zoženje brusnega platna pri krtačnih strojih (prihranek pri brusnem platnu ca 10%). 11. Franc Stare: Brušenje sulic tip 67, 508 na mizni pas s šablono. Prej brušenje s krtačami. Prihranek približno 20 kom. krtač mesečno. 12. Franc Stare: Brušenje P VN (stebričkov) s konca s šablono. Prej bru šenje s krtačami. Prihranek približno 20 kom. krtač mesečno. Avtomontaža TOZD Kovinarska 1. Franc Petavs in Štefan Vrh<->wec: predlagala sta tehnično izboljšavo za štancanje in čiščenje pušk H4 do H22. 2. Franc Fortuna: predlagal je globinsko barvanje zaboja za cevi 3. Janez Selan in Ignac Pajsar: predlagala sta rezanje matic na optičnem rezalniku. 4- Janez Selan: predlagal je izboljšanje pogojev dela pri razrezu matic. Iskra Antene 1. Janez Menard, Slavko Krompič za skrajšanje postopka izdelave proi-zvodnjega programa. 2. Rudi Velkavrh, Sandi Dobrovoljc, Ladi Horvat, Darko Troha pa so s konstrukcijskimi rešitvami pripomogli k pocenitvi izdelkov. S temi izboljšavami je bil dosežen prihranek 2,760.000 din. Drugi komasacijski postopek v Podlipski dolini je v teku 9( 11 U|; IfeooJol ejnabo ! Obči nska skupšči na je 25.9.1986 na predlog KZS obči ne Vrh-1 lika sprejela odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na območju hidromelioracije Podlipska dolina, Področje I in IV po j Projektu. Odločba je objavljena tudi v Uradnem listu SRS št 38 z ; dne 10.10.1986. V času od 3.11.1986 do 18.11.1986 je bila v KS Ligojna, Stara Vrhnika in Podtipa razgrnjena karta idejne zasnove ureditve komasacijskega območja Podlipska dolina. S i komasacijskimi udeleženci so bili v času javne razprave v vseh treh krajevnih skupnostih sklicani sestanki, kjer je bil s strani izvajalca komasacije, to je Geodetskega zavoda SRS iz Ljublja-' le, obrazložen postopek komasacije in terminski plan postopka. 1 Na navedenih sestankih je bilo ugotovljeno, da bo predlog nove J razdelitve zemljišč znan v februarju in marcu 1987, približno | aprila 1987 pa bo izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč, tako da bo še pravočasno zagotovljena obdelava melioriranih zem-Ijišč v prihodnjem letu. . KAJ JE KOMASACIJA > Komasacija je upravno-eko-. nomski ukrep, s katerim se zem-■ Uiščav lastnini oz. uporabi zložijo jv zemljiški komasacijski sklad in i Ponovno razdelijo med iste last-i nike oz. Uporabnike tako, da je čim boij zadovuijsnc naiTiSPU i H ciljem, zaradi katerih je bila komasacija uvedena. Komasacijo je možno izvesti na kmetijskih in gozdnih območjih. Lastniki v komasacijski sklad vloženih zemljišč imajo na novo-dodeljenih zemljiščih lastninsko pravico. Na novododeljena zemljišča se praviloma prenesejo tudi hipoteke in druga stvarna bremena, ki so obstajala na vloženih zemljiščih. Izjema pa so predvsem služnosti, ki se ne obnovijo, če je odpadel vzrok, zaradi katerih so nastale. Ustanovijo pa se nove, če je to potebno glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. NAMEN Namen komasacije kmetijskih zemljišč je združitev razdrobljenih zemljišč v privatni in družbeni lastnini tako, da glede na načrtovano kmetijsko proizvodnjo, usmeritev kmetij in druge zahteve gospodarne kmetijske obdelave čim bolj ustrezno določimo zemljišča po legi in površini. CILJ Cilji komasacije imajo enako kot druge kmetijske zemljiške ureditve (agrarne operacije) za cilj usposobitev zemljišč za večjo in gospodarnejšo kmetijsko proizvodnjo. EKONOMSKI IN DRUGI UČINKI KOMASACIJ Na območjih že izvedenih komasacij so poiskane tudi nekatere informacije o konkretnih učinki. Ti učinki so seveda različni in odvisni od stopnje oz. pravilnosti združitve zemljišč v komasacijskem postopku ter od sposobnosti in volje kmetovalcev in drugih dejavnikov na komasacijskem območju in občini za dosego ciljev in ekonomskega obnašanja pb komasaciji. Navajamo nekatere konkretne teoretične in praktične učinke. 1. Dejanska obdelovalna površina se poveča. Povečanje je odvisno od stopnje združitve zemljišč. Ob zmanjšanju števila parcel se zmanjša število mej, s tem površina obmejkov in ob mejah zapleveljenih in neproizvodnih zemljišč. Ob povprečni združitvi 3 parcel površine 25 arov v eno parcelo 75 arov se tako poveča efektivna obdelovalna površina v odvisnosti od dolžine parcel za 2 do 6 arov, to Priznanja krvodajalcem Za 5x darovano kri Janez Albreht, Jože Berus, Ana Bizjak, Andrej Bizjak, Miro Bizjak, Vojko Blago-jsvič, Janko Božič, Roman Cafuta, Mihela Cankar, Antonija Corn, Momir Čosič, Vito Dečman, Marija Dormiš, Franc Ferjančič, Nada Frankovič, Štefan Furdi, Anton Gostiša, Miro Gruden, Ines Horvat, Drago Hribar, Ana Jaklič, Franc Ja-zbar, Velimir Jelič, Vinko Jereb, Vladimir Jug, Stane Jurca, Bojan Klavžar, Rok Kogovšek, Zdenka Kogovšek, Franc, Korenč, Ana Košir, Rado Kovačič, Ivanka Križaj, Jadranka Kruznič, Janez Lenaršič, Joža Laventič, Anton Lušina, Brane Lušina, Leopold Lužar, Branko Malneršič, Marjan Marine, Miha Mele, Milan Merlak, Boris Mesec, Valerija Mesec, Dušan Metlak, Emilijan Mivšek, Mihael Mivšek, Mirko Mladenovič, Igor Mole, Andrej Novak, Janez Novak, Janko Novak, Brane Ogrin, Alojz Osredkar, Dragovan Pantelič, Zoran Pečar, Janez Pekljaj, Marija Pelko, Slavko Peršin, Marta Petavs, Franc Petrič, Marjan Petrič, Slavka Petrovčič, Štefan Petrovčič. Drago Pilih, Dunja Piršič-Koren, Stanislav Pišek, Herman Pivk, Tatjana Plahutnik, Franc Podlipec, Albina Poglajen, Darko Potrebuješ, Jože Pristavec, Ivanka Prosen, Ljubo Pungerčar, Zdenka Radulovič, Anton Ravnikar, Ivanka Ravnikar, Martina Ravnikar, Slavko Rupar, Draga Sa-motorčan, Marta Samotorčan, Mira Simon, Jože Sivec, Matjaž Skvarča, Vika Slabe, Peter Stražišar, Božidar Subotič, Francka Šalamun, Drago Švigelj, Pavel Švigelj, Štefka Švigelj, Mateja Tagalj, Ivan Tomažin, Franc Tominc, Miha Temine, Marta Tratar, Karel Trček, Marija Trček, Martina Trček, Franc Urh, Štefka Vadnal, Pavla Valentič, Pavle Velušček, Marija Vidmar, Dušan Vihtelič, Dušan Weixler, Vera Zakrajšek, Slavko Zalar, Jože Žakelj, Andrej Žerjav, Tone Žnidar-šič, Stane Žvokelj Za 10 x darovano kri Jernej Alberht, Dragica Anastasov, Vidak Babic, Herman Bole, Alojz Brenčič, Slavko Celarc, Vera Celarc, Tončka Čuden, Stane Debevec, Bojan Drmota, Jožo Durdevič, Jaka Futar, Vlasta Ficko, Ana Gantar, Marjan Gornjak, BožoGri-gič, Metka Grom, Zoran Grzinčič, Milivoj Kalan, Marija Kalič, Marjan Kršmanc, Cvetka Koderman, Marta Knek, Alojz Kos, Julijana Kosič, Valnetin Košir, Boris Krašovec, Janez Kucler, Bojan Kukec, Anton Lenaršič, Franc Maček, Milan La-vrinec, Breda Malovrh, Slavko Mičič, Anica Miklošič, Francka Molek, Peter Nad-lišek, Marjan Nicoletti, Vilko Oblak, Milena Ogrin, Janez Otrin, Francka Pajsar, Ivanka Petelin, Jernej Petkovšek, Tinca Pire, Silva Pivk, Matevž Pleško, Jožica Popit, Stane Resnik, Štefan Režonja, Jože Smodiš, Janez Strnen, Gorazd Su-najko, Milan Sčepanovič, Bojan Trček, Anton Vihar, Andrje Vidovič, Bojan Vido-vič, Janez Voljč, Dušan Volk, Bojan Zalar, Silva Žemljic, Marjan Zobec, Marjan Zorman, Rudolf Zrinski, Tomaž Žilavec Za 15x darovano kri Konrad Benkič, Jaka Bogataj, Rado Boli, Pavle Cankar, Bojan Fekonja, Ivanka Gabrovšek, AlojzGutnik, JanezGuzelj, Jaka Jeraj, Jože Jeranče, Slavko Krom-pič, Marjan Kuzmič, Janez Langervalter, Branko Malnaršič, Marjan Markelj, Vera Nagode, Janez Oblak, Mihael Oblak, Anton Ogrin, Franc Rajnter, Janez Peršin, Jože Petelin, Franc Petkovšek, Angela Petrovič, Francka Rom, Andrej Seliger, Francka Skubic, Bojan Slabe, Ivanka Slabe, Vinko Sluga, Francka Šajn, Anton Šterman, Marjan Švigelj, Jože Telban, Andrej Tomažin, Franc Turšič, Janez Žakelj, Anton, Žibert, Anica Žilavec Za 20x darovano kri JanezDrašler, Ciril Gerdina, Ana Habe, ZoranHabe, Marija Habič, IvanGlazer, Ronko Gostiša, Dominik Jereb, Anton Kržič, Vladimir Leskovec, Jože Mesec, Josip Nad, Jože Novak, Janez Pajsar, Jernej Per, Jože Sluga, Janez Smrtnik, Marta Šalamun, Ignacij Vehar, Rudi Velkavrh, Martin Vrabec P?-: 'i \> itn sjnssei rae ' : Za 25x darovano kri: Anton Bastarda, Stanko Brož, Lado Erbežnik, Stane Kovač, Ivana Lešnjak, Janez Obid, Pavel Ogrin, Janez Obid, Pavel Ogrin, Janez Pečar, Ana šemrov, Slavko Žilavec Za 30x darovano kri: Franc Buh, Vlado Kocjančič Za 35- krat darovano kri: Janez Petrič, Peter Radak, Srečko Šalamun, Stanislav Gostiša Za 40-krat darovano kri: Slavko Šalamun Za 45-krat darovano kri: Simon Cuznar, Jože Jesenovec Za 50-krat darovano kri: Mirko Mlakar 58-krat, Tomislav Pejič 65-krat, Jože . Kmetec 65-krat, Anton Sokač 69-krat, Marjan Pečan 70-krat. je za 4 do 8 %. Ta efekt pa se lahkozmanjša, če lastnik na novi parceli prideluje več vrst kmetijskih pridelkov. 2. Dejansko obdelana površina se poveča tudi zaradi same ekonomičnosti obdelave zloženih oz. združenih zemljišč. Zaradi majhnih površin parcel ali delov parcel se kmetu obdelava »ne splača«. S^ traktorjem je moral priti na tak kos zemlje, porabil je čas za pot in za nepotrebno obračanje. Še slabše je v primerih, ko so z melioracijskimi jarki parcele prerezane ali celo nedostopne z javne poti. Tudi oblika parcel je pomembna. Zve-rižene meje, klinaste oblike in parcele drugih neugodnih oblik povzročijo, da del parcel sploh ni obdelan. V komasaciji se taki vzroki za neobdelavo v dobri meri odpravijo. S tem pa se dejansko obdelana površina poveča lahko cs!o dc 30 % in vsč. 3. Prihranki v času obdelave, času za pot do zemljišča in amortizaciji ter pogonskem gorivu so pomemben ekonomski razlog za komasacijo. Po študiji, ki jo je napravil Geodetski zavod SRS (tudi s konkretnimi poizvedbami), je prihranek na gorivu, v času za pot in v času za obdelavo do 30%. Dejanski prihranek goriva je seveda različen in odvisen od stopnje združitve zemljišč. Po izjavi enega od komasacijskih udeležencev v Lipi (Prekmurje) je pri njem prihranek 30%, vCi-kički vasi (tudi Prekmurje), kjer je bila razdrobljenost pred komasacijo še večja, pa celo 50%. Podoben je prihranek v času obdelave. Obtem velja navesti raziskavo sodobnih metod programiranja in njihovo uporabnost v kmetijstvu, ki jo je izvedel Kmetijski inštitut v Ljubljani in ki potrjuje trditev o prihranku časa pri obdelavi na večjih površinah. Če je na parcelah s površino 1 ha porabljeno delo za obdelavo označeno z indeksom 100, so indeksi pri manjših oziroma večjih površinah naslednji: — indeks 0,1 ha 0,5ha 2 ha 5 ha 10 ha površina 484 140 73 59 54 Ta model je določen za družbena kmetijska zemljišča, vendar ob podobnem načinu obdelovanja velja tudi za zemljišča v lastnini. 4. Najpomembnejši je proizvodni učinek. Ta je največji na območjih izvedenih komasacij (zahvaljujoč tudi izvedenim agromelioracijam) tam, kjer goji kmet le eno kulturo, zlasti pa tam, kjer se kmetje skupno odločijo za gojenje iste kulture (npr. v občini G. Radgona). Celo na OumCJCju, I\jcr ZcMuiJ! RSSSpTUtU" vanja komasaciji niso obdelane vse površine, je bil pridelek v celoti višji kot pred komasacijo (npr. pridelek'krompirja v Lipi). Proizvodni učinek ugotavljamo ob primerjavi količin odkupljenih pridelkov pred komasacijo in po njej. Vendar to ni edino merilo. Težko je namreč izmeriti zmanjšanje pritiska na nakup živil v trgovini zaradi neevidentirane povečane proizvodnje po komasaciji. 5. Združen ekonomski in socialni učinek je razviden v primerih, ko je zaradi komasacije izboljšan ekonomski položaj prebivalcev naselja v odmirjanju v taki meri, da steče tržna proizvodnja (organiziran odkup pridelkov) in sevaš revitalizira(npr. Čikečka vas v Prekmurju). Mladi gospodarji ostanejo doma ter obnovijo gospodarska poslopja, delovna sredstva in živinski fond. Izvedene komasacije so v vseh primerih ena od osnov za splošni družbeni napredek v vasi. Melioracije v Podlipski dolini »tečejo« po programu, vzporedno pa tudi že dogovarjanja o komasaciji POZIV MEDVOJNIM IZGNANCEM V SR SRBIJO Spet vlak »Bratstva in enotnosti« Manifestacija Vlak »Bratstva in enotnosti« je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije, ki ji h je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpijenje. Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnem razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revlucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka »Bratstva in enotnosti« v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da prihodnje leto organiziramo Vlak »Bratstva in enotnosti«, ki bo iz SR Srbije pripeljal goste medvojnih izgnancev in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 4. junija, prispel v Maribor oziroma na Jesenice 5. junija, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojene izgnance innjihove ožje družinske člane, da se čim prej zglasijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, Mestne konference SZDL Maribor ali Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, kjer prejmejo posebna vabila, s katerimi bodo najpozneje do 20. januarja 1987 povabili svoje medvojne gostitelje, da jih z Vlakom »Bratstva in enotnosti« obiščejo. Vse ostale informacije v zvezi s prihodom Vlaka »Bratstva in enotnosti« dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskemu svetu SZDL Ljubljana. MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR , VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« «8 SLOVENIJE OB 120-LETNICI RDEČEGA KRIŽA Krepitev človeške solidarnosti Aktivisti Rdečega križa, krvodajalci in vsi, ki so kakor koli povezani z najhumanitarnejšo organizacijo — to je z organizacijo Rdečega križa — so se zbrali v petek, 14. novembra v Cankarjevem domu na Vrhniki na prireditvi, posvečeni 120-letnici Rdečega križa Slovenije. Ob tej priliki so najzaslužnejši aktivisti prejeli priznanja, občinska organizacija Rdečega križa pa je krvodajalcem — tistim, ki so že večkrat darovali kri, izročila še posebne zahvale oziroma priznanja. Na svečanosti je zbranim spregovoril predsednik Občinske konference SZDL Jože Perpar in orisal razvoj, pomen in vlogo organizacije Rdečega križa in med drugim poudaril: »Tudi za ves čas minulih 41 let, ki jih živimo v svobodi, ni mogoče s skopimi besedami povedati vsega, kako je organizacija RK na Slovenskem v tisočih akcijah uresničevala Priznanja je številnim krvodajalcem vročil predsednik občinske organizacije Rdečega križa Janez Žnidaršič Marjan Pečar je že sedemdesetkrat daroval kri (da ne bo pomote zapišimo še s številko — 70) Priznanja aktivistom Justina Babic' Iva Brancelj Vera Bricelj Pavle Dobrovoljc Marinka Furlan Gostiša Anton Marija Jakopič Anton Jelen Tatjana Lušina Karli Mesaric Ema Obid Iva Pečar Jože dr. Petrovčič Marija Slabe svoje temeljno poslanstvo. Mnogi med vami ste žive priče in neposredni udeleženci teh akcij. Med te aktivnosti nedvomno sodi — vsekakor na prvem mestu — krvodajalstvo, ki na Slovenskem traja organizirano in nepretrgano že več kot 30 let. Zagotavljanje zadostne količine krvi za zdravljenje in za zaloge za morebitne elementarne nesreče ali za primer vojne na podlagi prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, ni prispevalo samo k boljšemu zdravstvenemu varstvu, pač pa tudi h krepitvi medsebojne človeške solidarnosti. To je za našo socialistično družbo še posebej pomembno in mora zato biti osnovno vodilo tudi v prihodnje. Nič manj pomembna je tudi široka vsakoletna akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in drugih predmetov. Priznanja delovnim organizacijam Občinska konferenca SZDL Vrhnika Občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika IUV, TOZD Usnjarna vrhnika IUV, DSSS Vrhnika Liko Vrhnika Donit, tozd Fenolit Borovnica Avtomontaia, tozd kovinarska Vrhnika Iskra, TOZD tovarna antenskih naprav Vrhnika Kmetijska zadruga Vrhnika Droga Portorož, obrat Jelka Vrhnika Notranjski zdravstveni dom Vrhnika Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika Osnovna šola dr. Ivan Korošec Borovnica Osnovna šola Log-Dragomer To bi mnogi sicer zavrgli, pa jih neumorni aktivisti RK, zlasti njegovi mlajši člani, vsako leto v majski akciji zberejo in uredijo, nato namenijo tistim, kijih naravne ali druge nesreče lahko pripeljejo v hudo materialno stisko in potrebujejo nujno takojšnjo pomoč tudi v taki obliki. Nedvomno so tudi na današnji stopnji razvoja zdravstvene in socialne službe potrebne aktivnosti RK, kot so: zdravstvena in socialna vzgoja prebivalstva, ustanavljanje in usposabljanje ekip prve pomoči, organiziranje tečajev za nego bolnika, matere in otroka ter o zdravi prehrani, organiziranje pomoči starejšim ljudem in invalidom, priprave za primer naravnih in drugih nesreč ter krepitev znanja in spretnosti za potrebe SLO in DS itd. Vse to izredno pomembno dopolnjuje splošna družbena prizadevanja v skrbi za človeka, da postane sam subjekt aktivnosti za srečnejše in zdravo življenje. Tako je RK vtkan v družbeno življenje, ga oblikuje in se z njim vred spreminja tudi sam. Zaradi tega je RK tudi ena najbolj množičnih družbenih organizacij, ki vključuje v Jugoslaviji nad 4,5 milijona članov, v Sloveniji pa preko 660.000 delovnih ljudi in občanov. Kajti kakor je res, da si je človek ustvaril najrazličnejše organizacije za to, da bi mu pomagale premagovati težave, da bi mu služile pri povezovanju med seboj in z naravo, tako je tudi res, da je med njimi RK kot prostovoljna, vzgojna, socialna in zdravstvena organizacija zaradi svojih plemenitih smotrov ter požrtvovalnosti svojih članov ena najbolj čistih, globoko humanih, naprednih ter socializmu, človeku in družbi posvečenih institucij.« Tečaj za nego bolnika na domu Občinska organizacija RK Vrhnika organizira v mesecu decembru TEČAJ NEGE BOLNIKA NA DOMU. Tečaj bo potekal v večernih urah v prostorih RK Vrhnika, Na Klisu C-1. in je brezplačen. Zainteresirane prosimo, da se prijavijo na sedežu organizacije ali po telefonu 752-105.-- OO RK VRHNIKA 4 NAŠ ČASOPIS NOVEMBER 1986! Problematika žag v LIKO Vrhnika Avgusta meseca smo imeli večjo okvaro polnojarmenika za razrez lesa v delovni enoti Primarna predelava II. v Borovnici. Na podlagi strokovnega ogleda je bilo ugotovljeno, da je do strojeloma prišlo zaradi dotrajanosti materiala. S tem je bil izključen sum nestrokovnega dela, malomarnega odnosa ali celo sabotaže. Napako bi lahko odkrili le z ultrazvokom, ker je bila očem nevidna. Zaradi te okvare in nujnosti razreza dobavljenih količin hlodovine ter s tem realizacije postavljenega plana smo na žagi Verd organizirali drugo izmeno. Iz Borovnice je bilo prerazporejenih na Verd 16 delavcev. Prerazporedili smo jih v skladu z določbami našega pravilnika o delovnih razmerjih. Ker kljub ugodno rešenim prevozom na delo in z dela vsaka prerazporeditev pomeni za delavce nove probleme, je izvršilni odbor zadolžil kadrovsko službo, da v skladu z možnostjo novega zaposlovanja na Verdu poskrbi, da se predvsem za starejše delavce (ki se težje prilagodijo na spremembo delovnega okolja) ČiiTi prej poišče ustrezno zaposlitev v Borovnici. Sočasno smo organizirali tudi prevoze hlodovine in žaganega lesa med lokacijama. Z ozirom na velikost okvare se pred nas postavljajo pomembna vprašanja in sicer: ali polnojarmenik popraviti, kupiti novega ali pa morda ves razrez opravljati na žagi na Verdu. Da bi odločitev temeljila na skrbno pripravljenem in utemeljenem predlogu, smo imenovali posebno petčlansko komisijo. Komisija je imela nalogo, da v sodelovanju z ostalimi strokovnimi delavci in službami pripravi analizo žagarskih kapacitet z ozirom na razpoložljivo surovino in ostalih faktorjev, ki vplivajo na sprejem pravilne odločitve. Komisija je pismeno analizo posredovala delavskemu svetu. Najpomembnejši zaključki iz analize so naslednji: a) Žagarske kapacitete v delovni organizaciji znatno presegajo količino razpoložljive surovine za razrez. Letošnji razrez bo znašal okoli 25.000kub.m, na koncu tega srednjeročnega obdobja pa naj bi glede na večletni trend upadanja razpoložljive količine znašale le še 19.100 kub. m. V perspektivi lahko še bolj kot doslej računamo samo z lesom z domačega gozdnogospodarskega območja. Glede na sedanjo žagarsko tehnologijo lahko vso količino hlodov razrežemo na novejšem polnojarmeniku (Verd) s kapaciteto 35.000kub.m letno (v dveh izmenah) z manj kot 1,5 dnevne izmene. b) Prostorska omejitev oz. utesnjenost žag pomeni problem na obeh lokacijah. Primanjkuje nam prostora za manipulacijo s hlodovino in za skladiščenje žaganega lesa. c) Stroški prežagovanja hlodov so zaradi daljšega izdelavnega časa in večjega števila delavcev v izmeni v Borovnici večji za32 % pri bukovini in 30% pri jelovini. V primeru prevoza razreza na Verd bi po odštetju povečanih stroškov prevozov, ki bi pri tem nastali, znašal končni prihranek za letošnje leto nekaj manj kot 30.000.OOOdin. d) Minimalni stroški popravila polnojarmenika v Borovnici bi po sedanjih cenah znašali do40.000.OOOdin. Popravilo pa je zaradi starosti stroja (25 let) problematično in ne zagotavlja zanesljivega in varnega obratovanja. Glede na problematičnost take obnove bi bilo smotrneje zamenjati polnojarmenik z novim. V tem primeru bi bilo potrebno zaradi nove tehnologije urediti tudi notranji transport, zato pa bi bilo potrebno zagotoviti več kot 140.000.000din. e) Poleg prostorske omejitve pa je na žagi Verd tehnološka omejitev, ki onemogoča razrez krajše hlodovine od 2 m in daljše od 6 m. V primeru prevoza razreza na Verd bi bilo potrebno pridobiti nekaj dodatnih površin za sortiranje hlodovine in z manjšimi vlaganji urediti razrez dolžinske hlodovine (dvojna krožna žaga). , Komisija na koncu svojega gradiva ugotavlja, da glede na količine surovine, ki jo imamo na razpolago, v nobenem primeru ne pride v perspektivi razvoja LIKA v poštev obratovanje dveh žag in je v obravnavo posredovala tri možne variante: 1. Prenos razreza hlodovine na Verd s tehnološko rešitvijo razreza daljših in krajših hlodov ter sortiranje hlodovine. 2. Prenos razreza hlodovine v Borovnico s tem, da je potrebno napraviti celotno rekonstrukcijo žagalnice in prestavitev lupilne linije v Borovnico. 3. Popraviti obstoječi polnojarmenik v Borovnici ter s tem odložiti odločitev za leto ali dve. Delavski svet je povzetek i n zaključke ana- Kakšna bo nadaljnja usoda žage v Borovnici Pred mesecem dni je delegacija krajevne skupnosti Borovnica na seji zbora krajevnih skupnosti postavila delegatsko vprašanje o nadaljnji usodi Likove žage v Borovnici oziroma o ukinitvi te žage. Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti konec oktobra pa je delegacija KS Borovnica seznanila delegate z mnenjem, ki ga je oblikoval mag. Pavle Zrimšek in je hkrati tudi uradno mnenje borovniške delegacije. Tako to mnenje, kot tudi odgovor Lika na vprašanje objavljamo v celoti. LIKO Borovnica je pravi naslednik lesnoindustrijskih obratov na območju nekdanje občine Borovnice. Že pred drugo svetovno vojno so delovali štirje večji žagarski in deloma lesnopredelovalni obrati ter manjša stolarna. Po vojni sta prenehala delovati dva žagarska in lesnopredelovalna obrata, ki sta se nahajala tam, kjer teče danes železniška proga in stoji postaja; žagarski obrat, ki ga je upravljala kmetijska zadruga Borovnica, je, v petdesetih letih oziroma v prvi polovici šestdesetih let pogorel, s smrtjo lasnika stolarne pa je prenehala delovati tudi le-ta. Tako je ostal samo lesnoindustrijski obrat na Bregu in lesnopredelovalna delavnica v prosvetnem domu v Borovnici. Takšno stanje je narekovalo obnovo lesne industrije v Borovnici in rodilo zamisel, da se namesto nekdanjih obratov postavi na noge lesnoindustrijski kombinat, ki bi združil žagarsko in lesnopredelovalno dejavnost na enem mestu, v Borovnici. Ta zamisel je bila tudi uresničena, obrat na Bregu pa je bil preurejen za proizvodnjo bakelita oziroma umetnih smol. Ta obrat deluje sedaj kot tozd Donita pod imenom Fenolit. Znano je, da ima LIKO v Borovnici precejšnje gozdno zaledje, ki po svoji bližini in konfiguraciji teži h kombinatu v Borovnici. Ti gozdni predeli so dostopni po novozgrajeni gozdni cesti prek Laz na Pokojišče in naprej, prek gozdne ceste iz Borovnice na Pokojišče in naprej prek nove ceste čez Kopitov grič na vrh Dola, prek gozdne poti skozi Zabočevo v Krim-ček, prek nove ceste za Planino in pod Smre-kovcem proti Rakitni, da ne omenjam drugih krajevnih povezav, ki omogočajo dovoz hlodovine v razrez v kombinat oziroma Borovnico. Obnovitev lesne industrije pa je narekovalo tudi dejstvo, da je nekmečko prebivalstvo v večini, kar velja tudi za nekatere okoliške vasi. Končno pa govori o tem tudi število zaposlenih v LIKO in v Fenolitu. Seveda pa mora kljub temu veliko prebivalcev iskati zaposlitev in delati zunaj Borovnice. To ne pomeni, da kombinat ni pomemben tudi za kmečko prebivalstvo, saj jim prav dohodek iz gozda omogoča samostojno preživljanje. Znano je, da je delež hlodovine, ki ga prodajo kombinatu, precejšen. S postavitvijo kombinata je bila povezana tudi zamisel o povezavi kombinata s tik njega lociranimi železniškimi napravami in tiri. Zal ta ideja o potegnitvi industrijskega tira, ki bi ga bilo treba vsega okrog 150 do 200 metrov, ni bila uresničena. Iz vsega tega je zelo jasno videti, kako pomemben je kombinat ne le za vse v njem zaposlene delavce, ampak tudi za velik del prebivalstva, vključno s kmečkim življem. Zato je treba dvakrat premisliti, predno se odločimo o tem, kako naprej razvijati kombinat in dejavnosti v njem. Mislim, da je odgovornost prevelika, da bi se o usodi kombinata odločalo samo v ozkem krogu, mimo prizadetih, zla- lize posredoval na zbore delavcev po vseh delovnih enotah. Delavci so po predstavitvi problematike v večini zahtevali, da se sprejme taka odločitev, ki bo s strokovnega stališča zagotavljala najbolj racionalno, ekonomično in produktivno proizvodnjo. Ker se v zadnjem času dviga okoli tega veliko prahu tudi v Krajevni skupnosti Borovnica in se pojavljajo posamezni »zaščitniki« interesov naših delavcev in krajanov, smo se odločili, da bomo analizo naše komisije dali preveriti zunanji strokovni instituciji. S tem se želimo obvarovati tudi pred eventuelnimi očitki o pristranosti ali nepopolnosti izdelane analize. Poglavitni namen tega bi prav gotovo bila potrditev (ali pa tudi ne) naših ugotovitev in stališč. Res je, da so bile akcije, ki so sledile okvari, morda prepočasne. Predvsem se to nanaša na odločitev o nadaljnji usodi borovniške žage. Zaradi dejstva, da preostale kapacitete v celoti zadoščajo za nemoten razrez in daje za pametno odločitev potrebna skrbna analiza ter s tem tudi več časa, nismo hiteli. Informacije, ki so krožile predvsem po Borovnici, češ da uprava namerava ukiniti žago v Borovnici, in ki jih je obravnaval v obliki delegatskega vprašanja tudi zbor KS SO Vrhnika pa so po našem mnenju delo posameznikov, ki želijo vznemiriti javnost, vzbuditi nezaupanje delavcev LIKA do vodilnih delavcev in strokovnih služb ter razpihovati nestrpnost med delavci posameznih lokacij. Cilj pa jim ne more biti in jim ni nič drugega kot uveljavljanje lastnih interesov in slabitev samoupravne in poslovne povezanosti lokacij in delovnih enot v LIKU. Delavci obeh lokacij — Borovnica in Verd — so leta 1963, ko so se združevali v Lesnoindustrijski kombinat LIKO Vrhnika prav gotovo videli prednost, ki naj bi jih prinesla integracija do tedaj ločenim podjetjem. Rezultati so opazni na vseh področjih: od povečane proizvodnje, prodaje, izvoza pa do družbenega standarda, izobrazbene strukture delavcev itd. V tem članku ni mesto, da bi se hvalili s številkami oz. uspehi, če pa koga zanimajo natančnejši podatki, jih lahko dobi v strokovnih službah na Vrhniki. Doseženi rezultati nas uvrščajo v vrh slovenske, pa tudi jugoslovanske lesnopredelovalne industrije in na to smo sti mimo delavcev, ki so tu zaposleni. Tudi ti nosijo odgovornost za usodo kombinata, za njegovo nazadovanje ali napredovanje. Zato so dolžni narediti vse, da bodo spejete take odločitve, ki bodo napravile dejavnosti kombinata bolj ekonomične, finančno donosnejše, delovale v smeri doseganja večje produktivnosti, zmanjševale porabo energije na enoto proizvoda, uvajale produktivnejše stroje in tehnološke postopke ter nove, še kvalitetnejše tržne proizvode itn. Če hočejo delavci odgovorno odločati, morajo kritično presojati in ocenjevati tudi predloge in pobude o nadaljnjem razvoju kombinata, ki prihajajo od zunaj. To velja atudi in posebej za pobudo, da se ukine žagalnica v Borovnici, ker dela izgubo. Zdi se malo verjetno, da bi bilo potovanje hlodovine mimo žagalnice v Borovnici v razrez na Vrhniko in potem spet transportiranje razžaganega lesa nazaj v borovniški obrat cenejše kot je sedaj, saj se transport podaljša za 16km s tem pa tudi stroški povečajo. Sicer pa je najprej treba dokazati, da nastaja zguba v resnici v žagalnici, ne pa morda kje drugje na račun žagalnice. In ne le to. Dokazati je treba tudi posamezne vzroke izgube. Posamezne vzroke pa je nemalokrat mogoče odpraviti, ne da bi zato ukinjali kar vso dejavnost v celoti. Treba se je vprašati, ali ne bi ukinitev žagalnice samo povečevala možnost izgub in predstavljala tako le korak bliže-k ukinjanju še kake druge dejavnosti kombinata ali celo njegovo likvidacijo.Bilo bi skrajno neodgovorno, če ne bi pred opustitvijo žagalnice oziroma razreza hlodovine v Borovnici imeli jasne in učinkovite ekonomskoproizvodne rešitve o tem, s čim bi bila ukinjena dejavnost nadomeščena, in kako ohraniti, posodobiti in celo povečati zmogljivosti kombinata. Kakšen proi-zvodnotehnološki program naj bi opuščeno dejavnost zapolnil? Vsekakor se zdi, da je preprosto ukinjanje dejavnosti najslabša in zadnja rešitev, kolikor ni moč na nikakršen drug način zagotoviti dohodkovno zadovoljivo proizvodnjo. Vse neproučene zamisli, kakor tudi premalo podrobno utemeljene konkretne rešitve je treba odločno zavreči. Skladno s svojim samoupravljavskim položajem ima delovni kolektiv in vodstvo obrata v Borovnici pravico, da pritegne k analizi in razpravi o stanju svo- upravičeno ponosni. Ko smo v lanskem letu zaključili obravnave v zvezi z nadaljnjo organiziranostjo delovne organizacije in se odločili za združitev temeljnih organizacij v enovito delovno organizacijo, nam je prav izid referenduma izpričal trdno odločenost velike večine delavcev, da ne glede na lokacijsko razdrobljenost vztrajamo skupaj. To je bila tudi potrditev naše politike in odgovor vsem tistim, ki so z različnimi sredstvi že do tedaj delovali s ciljem razcepitve delovne organizacije po teritorialnem načelu. Osnovne srednjeročne in dolgoročne planske usmeritve LIKA v proizvodnji temeljijo na višji stopnji finalizacije, izboljšanju kvalitete in s tem povečanju konvertibilnega izvoza. Te usmeritve pa so tesno povezane z ustvarjanjem vseh pogojev za njihovo realizacijo. Zaradi prevzema velikih dodatnih obveznosti na področju izvoza na trge Amerike, Kanade in Avstralije smo zadolžili naše strokovne službe, da ponovno preverijo razvojne programe in poskrbijo tudi za izdelavo kompletnih zazidalnih načrtov lokacij. Zaradi prostorske utesnjenosti in s stališča racionalne rabe prostora je to nujno. Razmišljamo celo o možni tretji lokaciji, pri tem pa se zavedamo, da moramo posebno skrb posvetiti njihovemu enakomernemu razvoju. Poleg prostora je omejitveni faktor tudi pomanjkanje delovne sile, kljub dejstvu, da se okoli 4.000 občanov vsakodnevno vozi na delo v kraje izven občine. Za omilitev tega problema vodimo v zadnjih letih ustreznejšo štipendijsko politiko, na področju proizvodnje pa opuščamo začetne faze obdelav in jih nadomeščamo s kooperacijo. Ob zaključku naj dodamo, da bodo tako kot( doslej delavci tudi v bodoče svobodno in sa-i mostojno odločali o vseh pomembnih zade-j vah, ki so povezane z delovno organizacijo.! Pri tem bomo pazili, da bodo sprejete odloči-J tve pomenile osnovo za razvoj dohodkovno" intenzivne proizvodnje ob upoštevanju de-1 lavca kot subjekta in širših družbenih usmeri-, tev na obravnavanih področjih. Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo ćd{ družbe, ki nam je zaupala v upravljanje sred-' stva, zato si ne bomo privoščili površneg* dela in sprejemanja odločitev po postopkih, k ne bi bili v skladu z zakonom in našimi sa' moupravnimi splošnimi akti. ., . H \ LIKOVrhmkž jega kombinata nepristranske zunanje gospodarske izvedence in svetovalce. Prav tako lahko nastopi stanje, ki bi sprožilo razprave o ponovni osamosvojitvi LIKA v Borovnici in njegovem konstituiranju kot samostojne delovne organizacije hkrati z razpravo o njeni vključitvi v kako drugo sestavljeno organizacijo lesnopredelovalne industrije. To seveda lahko postane tudi problem, ki sodi v delokrog družbenega pravobranilca samoupravljanja. Delovni kolektiv pa se bo moral odločno zavzeti tudi za uresničevanje naslednjih ukrepov, od katerih je odvisna usoda kombinata: — poskrbeti bo moral za stalno kadrovsko krepitev in izboljševanje kvalifikacijske in izobrazbene strukture delavcev, — odločno uveljavljati stališča, da nihče ne more obdržati vodstvenega in vodilnega delovnega mesta in fukcije ali napredovati, če si ne bo pridobival nenehno novih znanj in se dopolnilno izobraževal za svoj delokrog nalog, — zagotoviti, da bodo v kombinat prihajale redno vse informacije o tržno novih in iskanih proizvodih lesne stroke, njihovih oblikovnih in drugih kvalitetah, o novih in produktivnejših strojih ter računalniških programih za proizvodnjo posameznih izdelkov, o novih tehnoloških postopkih, delovnih pripomočkih in materialih, o raznih inovacijah ipd; če tega ne zmorejo službe v kombinatu, se naj delavci preskrbujejo s potrebnimi informacijami prek ustanov, ki take informacije zbirajo, — spodubjajo in ustrezno nagrajujejo inovacije in izboljšave, ki jih predlagajo kombina-tovi delavci; — omogočiti, da se bodo najdomiselnejši in najsodobnejši delavci in strokovnjaki začeli organizirano in načrtno ukvarjati z odkrivanjem vseh rezerv in možnosti kombinata za produktivnejše in dohodkovno uspešnejše delovanje vseh in vsakogar. Skratka; delavci imajo pravico in možnost pa tudi dolžnost, da odločno vzamejo v svoje roke usodo kombinata,' če je sedaj še nimajo. Mag. PAVLE ZRIMŠEK - i] ■ ■ [( lili Teden obrti Ob 20-letnici vrhniškega obrtnega združenja so prizadevni člani združenja pripravili številne aktivnosti in prireditve, ki so jih združili pod nazivom »Teden obrti 86«. Za vse občane bo nedvomno najbolj zanimiva predstavitev progra-''mov posameznih obrtnikov. .,, Razstava bo v Domu obrtnikov in v Domu krajevne skupnosti na Vrhniki od 27. novembra do 2. decembra. Obiščete jo lahko med 9. in 18. uro. Da bi še popestrili dejavnosti v tednu obrti so gostinci v teh dneh, od 27. novembra do 2. decembra v svojih lokalih pripravili pestro ponudbo: GOSTIŠČE PEKEL — Mazi Zvonka in Matija; Pekel pri Borovnici: — postrvi — domača sladica GOSTILNA KAVČIČ MARJAN — Drenov grič 9 — kmečka pojedina — domača odprta vina GOSTILNA SIMON, Jelovškova 6, Vrhnika — zrezki z gobami — puranovi zrezki s sirom — sadna kupa s sladoledom GOSTILNA HRIBERNIK SMREČJE — Hribernik Anica, Smrečje48, Rcvte — suhe domače klobase — domači narezek z domačim kruhom GOSTILNA BISTRA, Bistra 2 — telečja obara — aioovi zganci — sirovi štruklji GOSTILNA MAJOLKA, Sinja Gorica 9 — kalamari — ljubljanski zrezki — palačinke z orehi GOSTILNA TURŠIČ, Voljčeva 3, Vrhnika — pečene telečje in svinjske krače s prilogo — orehovi štruklji GOSTILNA PRI KRANJCU, Hrib 11, Vrhnika — telečja obara z žganci — orehove palačinke GOSTILNA MOST — Drašler Nada, Dražica 5, Borovnica — koline, — šunka, — sirovi štruklji GOSTILNA OBLAK, Stara cesta 50, Vrhnika — bržole v raznih omakah — kruhovi cmoki — široki rezanci — pasirana gorgonzola z mesom — višnjeva torta GOSTILNA MLINAR, Bukovec Mira, Trgaška o. 45, Vrhnika — ričet s suhimi rebrcami — prekajene kuhane klobase s hrenom — orehova potica GOSTILNA MARINČIČ, Verd 61 — domače kosilo i!vtej9b ću[\A -O lic Deset let uspešnega dela obrtnega združenja 4 »Lata minevajo tako hitro, da skoraj J18 moramo verjeti, da je preteklo že 10 let od ustanovitve našega združenja. -Ce v mislih preletimo vsa ta leta, leta učenja In Iskanja poti, neštetih prostovoljnih ur In misli, ki so bile posvečene .razvoju in napredku združenja, se nam vse skupaj dozdeva le kot en sam kra-Ctek utrinek,« meni dosedanji dolgoletni predsednik združenja Andrej Ocepek. 1 Nezorano led no je zelo težko zora«, kaj šele veliko na njej pridelati. Zato so se tudi na področju uveljavljanja in razvijanja ■fbrtnega združenja, iskanja pravih poti, sadovi dela postopoma kazali iz leta v leto -bolj. — pomoč samostojnim obrtnikom v dajanju informacij in instrukcij, — odobravanje kreditov za obratna sredstva, — sodelovanje pri odobravanju stanovanjskih kreditov delavcem, — sodelovanje na vsakoletnem sejmu malega gospodarstva v Kranju, — sodelovanje na športnih igrah obrtnikov in delavcev Slovenije (lep spomin imamo na ŠIOD 78 v Ljutomeru), — sodelovanje z OO sindikata delavcev pri organizaciji novoletne obdaritve otrok. Posledica vloženih naporov so bili novi zakoni, ki so postavili samostojno osebno delo na pravo mesto v naši družbi. Na Zgradili so si lastni dom Največja pridobitev tega 10-letnega obdobja je Dom obrtnikov. Dolgoletna želja po pridobitvi lastnih poslovnih prostorov je postala stvarnost 23.11. 1984. Z namenskim zbiranjem sredstev so pričeli že leta 1979, kot povišan članski prispevek »B program«. Konec leta 1983 jim je občina ugodno prodala neugleden, razpadajoč objekt. Vsa dela v letu 1983, od prve akcije 22. oktobra do 28. decembra, ko so končali dela na strehi, so bila opravljena prostovoljno. Opravljenih je bilo 1264 udarniških ur. Tudi v letu 1984 je bilo nekaj delovnih akcij, v 9lavnem pa so to bila obrtniška dela, kjer so se nekateri obrtniki kot izvajalci del zelo izkazali. ' »Obrtniki in pri njih zaposleni delavci so ^estavni del, ali bolje rečeno, eden izmed cienov v verigi naše družbene ureditve. To je sicer samo po sebi umevno, vendar j |marno včasih občutek, da gredo poti v de-jpvnem oziroma poslovnem toku marsik- iaai Po ločenih tirnicah. Večinoma je vzrok temu premajhna po-jvezanost in sodelovanje, pomanjkanje rpsa. kajti vse delo ponavadi temelji na Maloštevilnih entuzijastih. Vklopiti se v 8noten, usklajon in enakopraven tok s splošnimi družbenimi interesi na vseh po-I ?ro6lh od strogo poslovnih splošno druž-j "enih do kulturnih, ni bilo enostavno.Toda j Sedaj, po desetletni prehojeni poti, lahko s i Ponosom trdimo, da nam je to že v veliki meri uspelo. Ta uspeh ni rezultat samo aktivnosti našega obrtnega združenja, ;| T^rveč tudi rezultat počasi se spreminja-l°°e miselnosti o obrti in njenem vedno ^jem pomenu v naši družbi. Vendar je Jjelo, vztrajno delo tisto, ki je tudi v tem Pprneru moralo zmagati. Brez dela ne bi ■ D|lo sadov, brez truda, naporov, lastnega sekanja, brez reševanja ovir, ki se zde I ["nogokrat nerešljive, ne bi bilo rezulta-'ov.,< Združenje obrtnikov opravlja nešteto