Leto XYI.
Y Celju, dne 25. junija 1906. 1.
Štev. 72.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolit« frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačnje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Slovenske pokrajine v odseku za volilno reformo.
v
I. Štajerska.
Prvo glasovanje je končano. Človek bi mislil, da je bila pač že Gautscheva predloga najmanjši minimum, da bolj pač ni bilo mogoče prezreti Slovencev. Toda glej: nemško-romanski blok je v odseku še poslabšal prvotni načrt s I tem' da je sprejel Wastian-Hagenho-ferjeve predloge.
Slovenski poslanci so možato nastopili za naše pravice. Posi. PI o j je osvetlil krivico, katero je storil slovenskim Štajercem Gantsch s tem, da jim je odmeril šest mandatov. Pridružil se je Hagenhoferjevim pritožbam, češ, vlada protežira na Štajerskem nemške nacionalce na škodo drugih strank. Za nas je sprejemljiv Hagenhoferjev predlog, da se zviša število štajerskih mandatov za tri, in od -teh odpade eden na slo" venske kmetske občine. V slu-| čaju, (la se ta predlog ne sprejme, je zahteval posi. P1 o j, da se zviša število štajerskih mandatov za en slovenski mandat. Zahteval je dalje, da se uvrstijo v mestno skupino celjsko tudi vsi slovenski spodnještajerski trgi. Zavrnil je nemško zahtevo, da naj se vstvari junktim med sedmim slovenskim mandatom za Štajersko in nemškim mandatom za Kočevje, pač pa je izjavil, da ne nasprotuje petemu mandatu za Gradec, če se dovoli Slovencem sedmi mandat. Zahtevo kočevskega mandata je zavrnil tudi posi. Š u š t e r š i č. Povdarjal je. da Nemci na Kranjskem nimajo t pravice do mandata, ker jih je samo ' 15.000. Štajerski Slovenci morajo odkloniti vsak junktim s kočevskim man-
datom. ker je njihova zahteva po sedmem mandatu utemeljena na dejanskih razmerah. Posi. P1 a n t a n se pridruži Šušteršičn in Ploju in opozarja še na krivico, katera se je dogodila koroškim Slovencem z Gaut-%chevo predlogo.
Nemško stališče sta zastopala v odseku pred vsem Pommer in Wastian. Pommer je .seveda odklanjal slovenske zahteve, že zgoraj omenjeni junktim s Kočevskim mandatom. Zavrnil je tudi Hagenhoferjev predlog, češ, da bi bil Nemcem na škodo. Govoril je tudi nekaj splošnega o davčni moči in o ,.novoslovenščini'' in je končno grozil, da bodo Nemci s silo'zabranili volilno reformo, če se ugodi Slovencem. Posi. Wastianu se zdi še šest' mandatov preveč za Slovence. Zato se je tudi on pridružil Pommerju, češ, Nemci si ne dajo vzeti(V) niti koščka zemlje južno od Drave. V eni sapi je hvalil narodno omejitev in predlagal. da se priklopi vrsta slovenskih krajev v radgonski in cmureški okolici nemškemu okolišu. Predlagal je potem še spremembo mestne skupine mariborske. Seveda pa je spet vpletel v svoje govore vse svoje stare, „šla-gerje" o davčni moči (ne da bi navedel vire), o slov. duhovščini, o novo-slovenščini. ki je kmetje ne razumejo; o slov. univerzi, o uradnikih, in sploh o vsem. kar je iz njegovih dosedanjih govorov že znano in kar se volilne reforme niti ne tiče. Kajpada se ni sramoval niti trditve, da dgla vladni načrt krivico — Nemcem.
Najzoprnejšo vlogo pa so v odseku igrali nemški klerikalci. Takoj v začetku debate je vstal Hagenhofer in je predlagal, da se zviša število štajerskih mandatov za tri in da se od
teh prideli eden Slovencem. Ta predio t o v o sprejet, ker
log bi bil
bi bili zanj glasovali poleg nemških klerikalcev tudi vsi, ki so glasovali za Plojeve predloge. Ker je pa Hagenhofer svoj predlog odtegnil, je jasno, da ga resno niti mislil ni. Njemu se je šlo samo za to, da izinešetari spremembo dveh srednje- in zgornještajerskih okrožij in ju zagotovi svoji stranki. Da bi to lažje dosegel, je stavil gori omenjeni predlog' in je hinavsko zavijal oči, češ, da so Slovenci in njegova stranka prikrajšani. S tem je nastavil nacijonalcem nož na prsi in jih prisilil, da so sklenili z njim kompromis. Ko je pa imel svoje spremembe v žepu. je mož takoj pozabil na krivice napram Slovencem in je glasoval za vse nemške, celo za g o r o s t a s n e Wastian ove predloge. Pommer in VvÄStian sta nastopila odprto, Hagen-Iv.'evjevo ravnanje.jm je bilo, zahrbtno i» hinavsko. SJovenci bodo pač morali iz'a jati posledice napram stranki, ki jin je že pri glasovanju za celjsko gimnazijo, in zdaj znova padla v hrbet.
Zanimiva je tudi vladna izjava, dasi ni nova. Minister je zagovarjal vladno predlogo, češ, da odgovarja davčni moči.
To — za splošno in enako volilno pravico nerazumljivo stališče — je podprl s številkami, ki dokazujejo do desetine odstotka „natančno", koliko davka plačujejo Slovenci. Pa tudi minister ni razjasnil virov, iz katerih črpa to svoje znanje. Ker se davek vendar ne pobira po narodnostih, moramo pač take podatke smatrati v najugodnejšem slučaju za približne, površne cenitve, pri katerih ni govora o zanesljivosti.
Poslanca Adler (socijalni demokrat)
in Gessmann (kršč. socijalist) sta se pridružila Was t i an o vi m predlogom. Zakaj, ni prav jasno z ozirom na njune izjave, zlasti z ozirom na soc.-dem. načelo o ravnopravnosti narodov. No, Nemec ostané Nemec.
Sprejeti so torej predlogi Wasti-anovi. kateri so, kolikor se tičejo Slovencev, sledeči:
1.	Iz mariborske mestne skupine se izločijo kraji Köliach, Voits-berg in Lankówitz, pridelijo se pa Cm u rek in Lucane. — S tem je vsaj deloma zagotovil Wastian ta okraj nemškim meščanskim strankam.
2.	Celjski mestni skupini se pridelijo kraji Sevnica. .Vuzenica, Po-brež pri Mariboru in Raz vin a, Kdor količkaj pozna kraje, se bode zgražal nad razdelitvijo, po kateri bo volil Pobrež — skoro del Maribora — s Celjem. Isto velja o Razvini. Seveda, šlo se je za to, aia -se ti kraji, ki se smatrajo že za „nemško posest", pri-klopijo „nemški" skupini celjski.
Razven tega se je sprejel še Wa-stijanov predlog, da se nekaj slovenskih občin v cmureškem in radgonskem okraju izloči iz okraja Maribor — levi breg in jih priklopi nemškemu okraju friedberškemu.
Zgoraj omenjeni predlog Plojev se je odklonil. Zanj so glasovali Slovani in konzervativni veleposestniki: Abra-hamowicz, Bobrzynski, Byk, Choc, Či-pera, Glombiriski, Hruby, Ivčevič, Koz-lowski. Kramäf, Parish. Pastor, Plantan, Ploj. Starzyriski, Šušteršič, Yasilko, Widmann, Zazvorka.
Proti predlogu so glasovali: Adler (soc, dem.), Bärnreither, Bartoli, Chiari, Demel, Kink. Gessmann, Grabmayr, Gross, Hagenhofer, Herold (Žatec) Hoffmann-Wellenhof, Kaiser. Kienmann.
LI STEK.
Henrik Ibsen.
Dne 23. maja t. 1. je umrl ne le največji ' narodni pisatelj ' norveški, ampak padel je eden zadnjih genijev minolega stoletja. Ostala sta samo še Tolstoj in Carducci.
Henrik Ibsen se je rodil 20. marca 1828 v Skienu. v pokrajini Telema-skanski na Norveškem. Njegova obitelj je bila nekoč bogata. Oče mu je bil premožen trgovec, a je osirotel tako, da je Henrik, ki ni hotel biti svoji obitelji v breme, šel se učit lekarnar-stva v Grimstad, mesto z 800 prebivalci ne daleč od Skiena. Dasi skoraj ni vsak dan redno obedoval, se je vendar trudil, da se čimveč in čim temeljitejše izobrazi. Že v prvi mladosti je speval več bojevitih pesmi, hoteč vzbuditi svoje rojake, naj pohite v pomoč Danski, ki je imela takrat
vojsko v Nemčijo. Z 20. letom je napisal svojo prvo dramo „Katilina", koji je pa bolj romantičen in boječ, nego klasičen in Rimljan. Knjigo je izdal pisatelj na svoje stroške, in ko je bil leta 1850 kot slušatelj vseučilišča v Kristijaniji v neprilikah, je prodal največji del naklade kot papir na kilograme. Leta 1852 je šel Ibsen kot režiser na novo osnovano gledališče v Bergen. Z dramo „Junaki na Helgo-landu" (1857,) se začne Ibsenova slava. Vsebino drame je posnel po skandinavskih narodnih pripovedkah. S ..Komedijo ljubezni" (1863.) je dosegel Ibsen še večje uspehe. Od leta 1857— 1862 je vodil gledališče v Kristijaniji, ki je propadlo leta 1862. A to ni škodovalo Ibsenu niti moralno niti mate-rijalno. A on ni h;tel popustiti, ampak je vrgel s svojo dramo „Komedija ljubezni" družbi rokavico. In družba je razumela vsebino „Komedije ljubezni" kot nezaslišano smelost in nemoralnost. Junak drame namreč smatra zakon za
— profanacijo ljubezni. Ibsen se ni bal biti — sam. V nemirni mladosti so ga mučila navadna malomestna ogovarjanja, potem progonstva verskih fanatikov in moralistov, a s „Komedijo ljubezni" se je postavil nasproti vsem. In potem so prišli napadi, seveda osebni, kritikovali so ne le njegovo dramo, ampak tudi njegovo zasebno življenje. To ga je peklo, tembolj, ker je vkljub tezi v ..Komediji ljubezni" živel srečen v svojem zakonu že 4 leta ter je svoji ženi posvetil celo zanosno pesem. Pozneje napisana drama „Pre-tendent Krone" je prešla skoro neopa-žena. Ko sta leta 1864 Nemčija in Avstrija imeli vojsko z Dansko, je hotel, da Švedi in Norvežani priskočijo Danski v pomoč, ker je sanjal o zje-dinjenju Danske, Švedske in Norveške. A niso ga slišali, in ogorčen ter užaljen je šel prostovoljno v izgnanstvo, dosegši neke podpore. V inozemstvu je živel 27 let. Živel ■ je v Nemčiji in Italiji, v Draždanih, Monakovem in
Rimu. Pod jasnim italijanskim nebom se je iznebil one severne meglenosti. A vendar se je še enkrat vrnil k romantiki in je napisal svojo najbolj romantično dramo „Peer Gynt". V Rimu je napisal tudi dve drami: „Brand" in „Cezar in Galilejec". Ibsen je delal neumorno, a mirno, ker je osnovo že v mislih popolnoma izdelal. Dokler je pisal na enem delu, mu je šinila v glavo že osnova za drugo. Čez 27 let se je vrnil v domovino/
Tudi tukaj je živel'vedno bolj ža sebe, neodvisen od družbe in strank, V tej dobi je napisal drame, s katerimi se bavi celi svet: 1879: „Stebri družbe", 1879: „Nora", 1881: „Strahovi". 1882: „Sovražnik ljudstva", 1884: „Divja raca", 1886: „Rosmersholm", 1888: „Morska gospa", 1890: „Hedda Gabler". 1892: „Stavbar Solnes", 1894; „Mali Eyolf", 1896: „John Gabriel Borkman", in zadnje svoje delo 1900: ..Ko se mrtvi prebude". Tudi je napisal lepo število narodnih in lirskih pesmi.
Lecher, Lemisch, Locker, Malik, Pergelt, Pommer, Schlegel, Stein, Steiner, Stürgkh, T o 11 i n g e r, Wastian.
Odsoten je bil posi. Onciul (Rumun). Navedli smo imena, da spoznajo naši poslanci razmerje glasov v odseku.
Slovenci smo torej doživeli v odseku za volilno reformo občuten poraz. Slovenski poslanci niso vložili manj-šinjskega predloga — zakaj, ne vemo. Upamo, da v odseku še ni bila izgovorjena zadnja beseda.
Opozarjamo pa na vest, katero so prinesli sobotni nemški listi: da je obljubil ministrski predsednik Beck neki nemški d e p u -taciji iz slovenskih dežel en mandat za kranjske Nemce.
Bomo videli!
I. avstrijski kmetijsko-zadružni shod na Dunaju.
(Poročila II. del.)
3. (Poročevalec J. Reichert, načelnik skladišča v Skalici na Češkem.)
Načelnik zadruge, člani načelstva in nadzorstva morajo biti možje, ki uživajo zaupanje in ugled pri ljudstvu in morajo delovati natančno po pravilih; za vsako večjo vas ali občino v okrožju skladišča se naj imenuje zaupni mož, kateri tvori zvezo med člani dotične vasi ali občine in načelstvom.
Pravila, poslovni red, 'knjigovodstvo in uprava skladišč v posameznih deželah naj bodo v svrho ustanovitve deželne zveze pri vseh zadrugah enaka. Deželne zveze naj se združijo v državno, pri kateri se naj nastavi strokovnjak, ki skrbi za odjemalce v inozemstvu, vodi naj se tudi na podlagi izkazov deželnih natančna statistika o množini in cenah kmet. pridelkov. Udje morajo oddati vse svoje pridelke, katere imajo na prodaj, skladišču. Krajevne razmere naj bodo merodajne pri rešitvi vprašanja. ali se naj kupuje proti takojšnjemu plačilu cele kupne cene ali izplačilu le 75—80% dnevne tržne cene in doplačilu potem, ko se pridelki prodajo.
Žito se naj prej spravi v skladišče. predno preplavi ogrsko žito naše trge; ker primanjkujejo delavske moči. naj se uporabljajo stroji, katere si naj skupno nabavi več kmetovalcev, združenih v strojne zadruge.
Skladišče naj nabavlja kmetijske potrebščine najboljše kakovosti za ude. nikakor pa ne kolonijalno blago.
Zadruge naj se ustanavljajo le tam, kjer so dani pogoji za njih obstoj, ter se naj pridružijo zvezam.
Pri nakupu potrebščin za c. kr. vojaštvo se naj ozira na skladišča; zniža se naj voznina za cele vagone v medsebojnem prometu zadrug v naši
Toda Ibsen ni bil samo velik pesnik, ampak tudi politik. Že z začetka svojega delovanja je osnoval politično jako radikalni tednik, ki je bil neodvisen i proti vladi i proti oporbi, ki pa je že v nekaj tednih propal. Po svoji vrnitvi v domovino se je Ibsen zopet lotil novinarstva in je aktivno sodeloval v politiki, četudi ne toliko, kakor Björnson. Mnogo se je govorilo o rivalileti med Björnsonom in Ibsenom; toda pred nekaj časom je bil v Berolinu Björsonov edini sin, ki ima za ženo Ibsenovo hčer, in ta je odločno zanikal to govorico.
Ibsen je doživel polnih 78 let, a to samo z rednim načinom življenja, ki mu je teklo kakor ura po naprej vrejenem programu. Ta vztrajnost mu ni donesla samo dolgega življenja, ampak tudi bogastvo. Umrl je kot premožen človek. Vsakdo ga pozna vsaj po sliki. Brez brk, z naočali, belo brado in dolgimi belimi lasmi — so
državi za 60%, v prometu zadrug z konsumenti (potrošniki) v naši državi za 50%, v prometu zadrug z konsumenti ali producenti inozemstva za 40%.
Padanje in zvišanje cen se naj redno zabelježuje in na ta način dobi pregled čez cene.
Skladišča se naj temeljito pregledajo (revidirajo) od nadzorstva in sicer ne le knjigovodstvo, ampak celo poslovanje. Sprejme se predlagana resolucija: ,.Uvažujoč dejstvo, da so žitna skladišča po njih ustroju ne le prodajalne, ampak tudi proizvajalne zadruge in bi njih združenje v deželne zveze in nadalje v državno zvezo bilo koristno za prodajo žita v naši državni polovici, se predlaga:
1.	splošna zveza kmet. zadrug naj ua podlagi poročil deluje na to, da se bodo skladiščne zadruge z ozirom na krajevne, gospodarske razmere in razmere prodaje ustanovile na kolikor mogoče enotni podlagi, se združile v deželne zveze in vse te v državno zvezo.
2.	v svrho omogočenja konkurence našega žita z inozemskim na naših in inozemskih trgih naj se dovolijo znatni popusti pri voznini.
3.	vse potrebščine za c. kr. vojaštvo se naj nabavljajo potom skladišč, kmet. zadrug in kmet. društev.
VIII. Skušnje glede ustanovitve in poslovanja vinarskih zadrug (poroča W. Haufert, ravnatelj vinarske zadruge v Bozen).
Poročevalec predlaga sledeče točke:
1.	Na podlagi izkušenj na Tirolskem so vinarske zadruge potrebna in koristna sredstva za skupno, umno izkoriščanje pridelkov, za varstvo vinogradniškega stanu in za boj z nere-elnim vinotrštvom, kakor tudi za pridobivanje zaupanja vino uživajočega občinstva.
2.	Priporoča se za vsaki vinski okoliš ustanovitev vinarskih zadrug pod sledečimi pogoji:
a)	V vinskem okolišu mora biti dovolj pridelkov, za katere se lahko preskrbijo redni odjemalci. Zasigurati se mora v naprej oddaja gotove množine pridelkov v jeseni.
b)	Klet se mora postaviti v ugodni prometni legi in že v začetku s takimi napravami preskrbeti, da more konkurirati z vinotržci.
c)	Vodje vinarskih zadrug morajo imeti potrebno znanje, dobro voljo in dovolj časa. Pri nastavljanju kletarja in poslovodje se naj gleda na izkušenost.
d)	Pred ustanovitvijo vinarske zadruge se naj poizve mnenje strokovnjakov in zadružnih zvez.
3.	C. kr. poljedelsko ministrstvo in deželne uprave se pozivajo, da
ga često nazivali „severnega belega medveda". A on je jako pazil na vna-njost, hodil je vedno fino in elegantno oblečen. Četudi je postal imovit, vendar je vse pisanje opravljal sam, ne da bi bil imel tajnika. V mladosti je bil jako zgovoren, v moški dobi je postal molčeč, zadnje čase pa je sedel včasi v družbi več ur — molče.
Ibsen je proglasil znano načelo: „Najsilnejši je oni, ki je sam". In če je Ibsen živel sam za sebe, telesno osamljen, v carstvu, misli so stale njegove ideje na kraljevskem mestu. Njegove misli so izzvale preobrat v celi Evropi, skoro v vseh, tudi v najmanjših književnostih ... In dasi se je vedelo, da je Ibsen že dolgo bolan, duševno in telesno oslabljen, dasi se je pričakovala njegova smrt, vendar je pretresla celi svet. Hrast ne pade mirno, in tudi ne velikan, s katerim je zvezano duševno življenje skoro celega zapada.
pospešujejo, ako se nahajajo taki predpogoji, ustanovitev vinarskih zadrug s tem, da podeljujejo podpore, oziroma pri naraslih težkočah skrbe za nadaljni obstoj podjetja.
Debate se udeležijo razni ugledni strokovnjaki, zahteva se za vinarske zadruge le prevzetje grozdja od članov. odsvetuje se ustanavljanje vino-točev od strani zadrug, ker se s tem odbija gostilničarje kot odjemalce in se ne dosežejo zaželjeni uspehi, odločno se zahteva posebna vinska postava, katera naj prepove trgovino z umetnim vinom.
Vsi predlogi in nasveti se v svrho študije odkažejo splošni zvezi kmet. zadrug.
(Dalje prihodnjič.)
Syetovno-politicni pregled.
—	Plenarna seja avstrijske delegacije je v soboto nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva vnanjih stvari.
—	Proračunski odsek je 23. t. m
s 23. glasovi proti 8 dovolil začasni proračun do novega leta. Proti so glasovali Čehi, Jugoslovani. Rusini. d Vri Vsenemca in soc. demokrat. Bilo je odsotnih 17 članov odseka. V imenu „Slovanske zveze" je izjavil poslanec Robič: V zbornici je že naglašal načelnik našega kluba, zakaj glasujemo za nujnost. „Slovanska zveza" namreč noče ovirati pravočasne rešitve začasnega proračuna, ker bi sicer azvladal § 14., ki vedno pomeni absolutizem, zato smo glasovali za nujnost. Nikakor pa ne glasujemo za proračun sam, ker Jugoslovani si hočejo ohraniti proste roke nasproti novi vladi, katera si mora šele pridobiti zaupanje kluba". V istem smislu sta govorila tudi dr. K r a m a F in V u k o v i č.
—	Podržavljenje' severne železnice. Upravni svet „Cesarja Ferdinanda severne železnice", je podaljšal rok podržavljenju do 31. decembra. Nemški poslanci so izjavili večinoma želez, ministru dr. Derschatti, da ne nasprotujejo podržavljenju „Severne železnice" pod pogojem, da se varuje ob podržavljenju koristi nemških uradnikov,
—	Košut o Avstriji. V sobotnem posvetovanju enkete za prekop med Donavo in Tiso je govoril tudi ogrski minister Košut in sicer h koncu govora približno sledeče: V Avstriji vlada i v javnosti i pri vladi veliko sovraštvo proti Ogrski. Javno mnenje v Avstriji pravi, da treba Ogrsko zadaviti. Proti temu smo sicer do 1. 1917 zavarovani. A tudi mi se hočemo pripraviti. Dosedaj je šel ogrski promet na zahod. To odslej ue bode več. Mi moramo na svetovni trg čez Reko in Galac in zato si moramo ustvariti vodne ceste. Zato bo treba priprav in Vsekakor pa moramo ustvariti naš promet neodvisnim od volje Avstrijske.
—	Nezaupnica ruskemu ministrstvu. Duma je sprejela predlog ruske konstitucijonelne demokratične stranke, ki izreka nezaupanje ministrstvu ter zahteva, naj ministrstvo de-misijonira ter da naj car imenuje dumi odgovorno ministrstvo,
—	Prvi nemški ministrski rezi-dent na Cetinju. Nemčija je v Cetinju ustanovila mesto diplomatičnega zastopnika. Prvim ministrskim rezidentom je imenovan, kakor poroča „Nordd. Alg, Zeitung", legacijski svetovalec Pilgrim-Baltazzi.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Celjski rodoljubi! Ne pozabite prijaviti za veliko ljudsko veselico dne 8. julija t. 1. pravočasno svojih daril pri gospej dr. Kukovčevi, ali v „Narodnem domu" pri gosp. dr. Janko Sernecu ali pa v trgovini gosp. Ster-meckega.
—	Celjski samci prirede dne 29. junija izlet na Oljsko goro. Vabijo se cenjene rodbine iz Celja in okolice na ta izlet. Za jestvine naj skrbe udeleženci sami; pijača je preskrbljena. Odhod iz Celja z jutrnim vlakom (7'40). Kdor je dopoldne zadržan, naj pride z opoldanskim vlakom (11'45). V slučaju slabega vremena odpade izlet. — Vsako sredo zvečer bode keglanje v gostilni „Skalna klet". Priiatelji samcev se uljudno vabijo k udeležbi.
—	Mesto dežeiuosodnega svetnika v Celju je razpisano do 30. t. m. Izpraznjeno je za gospodom svetnikom Mulley-em, predstojnikom okrajnega sodišča, ki je prestopil v pokoj.
—	Tiskarski škrat nam je v zadnjem uvodnem članku „Slovenci v okrožju eraškega dež. sodišča" vrinil pogreško, ki občutno moti smisel stavka, in sicer v II. razpredelu v odstavku „Če se premisli.... itd. se ima glasiti zadnja beseda neposrednost mesto nesposobnost.
—	Ambrožičeva sapa zagrizenosti je že začela pihati v naši celjski mestni občini. Mi bomo nabirali poza-mezne slučaje, ki spričujejo očividno šikaniranje naših ljudi — in jih bomo svojedobno osvetlili. Vsekakor bo treba skrajne pozornosti v eri Jabornegg-Ambroschitsch.
—	Celjska narodna godba pri-ìedi v nedeljo 1. julija t. 1. na dvoru „Narodnega doma" večerni koncert z izbranim sporedom. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 v, za otroke polovica. K mnogobrojnemu obisku vabi odbor.
—	Slovenski in — nemški uradnik. Vahtarica prinaša v zadnji številki od sobote poročilo, da je pri nemški Sonnwendfeier govoril
c. kr. avskultant dr. Petritschek. Kon-štatiramo to dejstvo po vahtarici. ne. kakor bi hoteli imenovanemu kratiti pravico, da nastopa kot nemški nacijo-nalec, ampak zato. da pokažemo razliko med svobodo slovenskega in nemškega c. kr. uradništva. ter povdarjamo, da bomo izvajali, če se puti od kom-petentne strani Petritschka pri miru, konsekvence. DoklersePetritsch-ku radi govora pri Sonnwendfeier ne skrivi lasu. se ne bo to zgodilo, zato poskrbe naši zastopniki, tudi z nobenim slovenskim uradnikom. Slovenske poslance pa opozarjamo, da se vedo v vsakem enakem slučaju ravnati.
—	Razpuščena sta občinska zastopa v Petrovčah in tndi v Veliki Pirešici. A v Petrovčah ne. kakor smo to nedavno poročali, radi kakšne pritožbe zoper izvolitev odbora. Gre se le za nekak prepir radi meje med obema občinama. Vladnima komisarjema sta nastavljena dosedanja župana obeh občin.
—	Izlet na Dobrno včeraj, dne 24. t. m. je bil sijajna demonstracija in manifestacija dobrnskih in borbo Dobrnčanov razumevajočih Slovencev proti gnili dobrnski nemškutariji. Na slovenski Dobrni so vihrale slovenske zastave, topiči so grmeli v pozdrav gostom iz Šaleške doline, iz Celja.] iz Šmartina in drugod, in slovenska zavednost in navdušenost je pokazala, da hoče obraniti in ohraniti Dobrno kot svojo posest in je nikdar več dati
iz rok. Dobrnska nemškutarija se je poskrila, le tuintam je kak nemšku-tarski klativitez začivkal svoj ,.Heil in Sieg". Dva nemškutarska opazovalca slovenskega slavlja so poslali telo iz Celja na pomoč. Menda še ni büo na Dobrni toliko slovenskega ljudstva od vseh strani kakor včeraj. Oli 3. uri popoldne je prišla vrla ■tanjska godba, potem so v kratkih presledkih prišli: šmartinski pevski Izbor, celjsko delavsko društvo (velik voz) ter precej drugih gostov iz Celja, družmirsko bralno društvo (velik voz), Št. Iljsko bralno društvo, gostje iz Velenja, Šoštanja, Vojnika itd. Od vseh strani so prihiteli Slovenci pozdravit vrle in hrabre bojevnike za slovensko Dobrno. Veselica se je vršila v občinski uti v sredi Dobrne; dobrnski ' Slovenci so hoteli pokazati gnili dotoki nemškutariji, da so in hočejo ostati gospodarji na pradavnih slovenskih tleh. Veselico je motilo edino slabo vreme, ker takoj po početku 1 veselice se je pričela nevihta in vlilo se je iz oblakov kakor iz škafa. A naši vrli Slovenci se niso niti najmanj «plašili, ampak vstrajali so tako dolgo, da se je zopet zjasnilo. Nastopil je šmartinski pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelj a Kvaca. Izraziti moramo na tem mestu svoje občudovanje nad dovršenostjo, preciznostjo in lepoto, s katero je proizvajal ta pevski zbor svoje točke. G. Kvacu kot pevovodji moramo iskreno čestitati in mu želeti le: da mu bodi tudi v nadalje sreča z njegovimi krasnimi pevskimi glasovi mila! V celem vsporedu so zapeli Šmarčani več pesmic, med drugimi: Studenček. Slišala sem ptičko pet, nazaj v plauinski raj. Oj vanderček noj itd. Nastopil je tudi pevski zbor ^celjskega delavskega društva, kateremu monrao istotako izreči svoje priznanje: proizvajal je tudi ta pod vod-! stvora neumorno delavnega g. Grossa več pesmi, med drugimi: Oblačku, Pred slovesom itd. G.'kaplan Schreiner je v početku pozdravil v toplih besedah vse goste pod borno kmečko hišo. i ker smo Dobrčani vsled neznosnih razmer „salone" pustili. Pod kmečko • teo nam gre izvrstno.
V imenu cele šaleške doline go-rori »■. Vlado Pušenjak iz Velenja. V I krasnem govoru povdarja: da nas ve-, iejo skupne vezi, da se moramo spo-JBavati, in da moramo skupno delati. Zato smo prišli, in ne slučajno. Skupne težnje imamo, in da je to res, kaže Udeležba iz vseh krajev. Pozdravlja Dobrnčane — domačine. Vaši boji so naši boji. Dolžni smo vam bili Šale-Efcni poset. Posebej pozdravlja bralno ||Wtvo, ki je — rečem lahko — po-toL da se je tekom 2 let osnovalo v šaleški dolini 8 bralnih društev. Plod delaVišega bralnega društva se kaže: i Dobrna je v slovenskih rokah. Od Vas \ se navdušujemo. Velike važnosti so taki izleti, in Čehi n. pr. polagajo na nje posebno važnost. Marsikateremu se bo danes utrdilo narodno čustvo, vzra-sel bo narodni ponos.. Prinašamo Vam, Dobrnčani, bratska srca. Danes, ko vi-vimo. kako Vaše število narašča, smo averjeni. da bomo kmalu lahko rekli: kdor Dobrnčan. ta Slovenec. — Gosp. župan M. Koren pozdravlja narodno
Ì Dobrno v imenu St. Iljskega bralnega Ritva. — Vodja Št. Iljskih mlade-ničev Franc Verdev pravi, da je bilo povsod veliko zanimanje za 24. junij. Sli smo se navzet narodne zavednosti. In nismo se ustrašili slabega vremena. — Nato je korakala množica z godbo na čelu v gostilno g. Korena, kjer se je razvila pozno v noč trajajoča, domača. ljudska, neprisiljena in sveža zabava. Pesem za pesmijo se je vrstila, govor za govorom. Izmed govornikov naj omenimo mladeniča Kotnika, gosp.
Ježovnika, g. Rebeka, g. župnika Ku-koviča, g. Verdeva, g. kaplana Schrei-nerja in g. Pušenjaka. Vrla šoštanjska godba se je neumorno trudila in ji moramo izreči zahvalo vseh navzočih. G. Koren je veselim gostom vrlo postregel. — Tako je dne 24. junila leta 1906. slovenska Dobrna pokazala in pokazali so vsi oni, ki so prihiteli okrepit Dobrnčane v narodni zavednosti za težki boj, — da je odklenkalo gnili nemškutariji na Do brni in daje in ostane Dobrna kljub vsemu kriku nemškutarskih klati-vitezov po nemških listih slovenska.
—	Roparji v Šoštanju in Velenju. Minoli petek zvečer je šel pomočnik slovenskega klobučarja — Ravlena v Šoštanju ob 11. uri v noči z obiska domov. Pri nemški hiši ga napadeta dva možaka in ga težko ranita na glavi in na nogi, da je ves krvav komaj prišel domov in je takoj moral k zdravniku. — Sinoči so se peljali vrli družmirski fantje z izleta na Dobrni na velikem vozu domov. V Velenju so pred Skazovo gostilno vstavili. Ko so se vrnili k vozu in se hoteli peljati dalje, so na srečo opazili pravočasno, da so jim na oseh pri kolesih ukradeni železni klini, tako da bi se bila zgodila med potjo lahko velika nesreča, če bi bilo katero kolo odletelo in bi se bil s fanti težko obloženi lojtrski voz prevrgel. Kakor ponočni roparji je ta brezvestna fakinaža. V čisto slovenskem ozemlju, v lepi naši šaleški dolini, se je zalegla ta roparska svojad, — in naloga vrlih šaleških Slovencev je, steptati in po-mandrati to golazen v prah!
—	Škrlatica se je pojavila v dveh občinah in sicer v Trbovljah-Vodah in v Dolu.
—	Na legarju je zbolelo zopet 5 oseb na oddelku za pridelovanje
kroma (Chrom) v kemični tovarni v Trbovljah.
—	Nemškutarski redar slovenskega trga. Trg Vransko je slovenski in se tistih par nemškutarjev popolnoma izgubi v ogromni slovenski večini. Kljub temu imajo na Vranskem nemškutarskega redarja Jurjevca. Ta človek je 17. t. m. nahrulil neke slovenske tujce, ki so se ponoči popolnoma mirno sprehajali po trgu, z besedami: ,.Still sein, machen Sie keine Ruhestörung!" Pretil je z aretacijo in mu je bila zlasti neka gospica jako všeč, da bi jo aretiral. Ko je med tem neki domači fant zakričal „auf", lotil se je Jurjevec, ki je bil videti precej pijan, zopet slovenske družbe, in grozil znova z aretacijo, češ, da je že veliko tujcev aretoval (najbrž zato, ker so slovensKi govorili!) Od trškega pred-stojništva Vranskega pričakujemo, da takega redarja, ki dela sramoto slovenskemu trgu, ali primerno pouči, kako se ima obnašati, ali ga pa odstrani, kar bo morebiti boljše zdravilo tei nastavi moža, ki bo zmožen opravljati redarsko nlužbo. (,.Slov. Nar.").
—	Šolske počitnice. Krajni šolski svet v Poljčanah je sklenil upeljati počitnice od 1. septembra do 1. novembra.
—	Sv. Trojica v Slov. goricah' Piše se nam: Mihael Kocbek, o katerem je poročala ,.Domovina", da se je hotel ustreliti, ni od Sv. Trojice, ampak od Sv. Benedikta; tam je poskušal samoumor. Vzrok je bil zabra-njena ženitev.
—	Iz Drave so potegnili dne 21. junija Jožefa Škofa iz Zimice pri Sv. Barbari. Star je bil čez 70 let. 10 dni ga že ni bilo doma. V sredo pred Telovim so ga še zadnjič videli Bil je poprej veleposestnik in zelo priden in pošten mož. Sedaj je bil doma prevžitkar. Kakor se pravi, ga
snella (rojena Rebernik) ni marala in zato je bil vedno otožen ter se udal pijači.
—	Rektor graškega vseučilišča
za 1906/7 je postal dr. K. Doelter, profesor mineralogije in petrografie.
Kranjsko.
—	Sreča je poiskala nekega ljubljanskega solicitatorja; zadel je drugi dobitek pri dne 21. t. m. izžrebani državni loteriji znesek 34.000 kron in sicer na št. 389.357. Kdaj tudi Bog skozi veliko okno pogleda reveža.
—	Na Bledu je sezidal g. župan Jakob Peternel velik in moderno urejee hotel „Triglav" poleg kolodvora. Ima acetilensko luč in vodovod v obeh nadstropjih ter 22 sob za prenočevanje tujcev.
—	Osebne vesti. Substitut držav, pravdnika v Novem mestu gospod Al. Kessler je imenovan za deželnega modnega svetnika in za predstojnika sodišča v Velikih Laščah; prestavljen je sodni adjunkt g. Ferdinand Meditz iz Metlike v Kočevje, avskultant gospod Fr. Pernuš je pa imenovan za sodnega adjunkta v Metliki. — Notar g. Jakob Kogej je prestavljen iz Senožeč v Loč. — Deželnovladni koncipist g. dr. Fran Vončina v Krškem je imenovan za okrajnega komisarja, deželnovladni kon-ceptni praktikant g. dr. Bogumil Sene-kovič v Ljubljani je imenovan za de-želnovladnega koncipista.
Koroško.
—	Samomor deklice. Dne 21. t. m.
je našel v Celovcu stanujoči cestni mojster v pok. P." svojo lastno, 19 let staro hčer v podstrešju obešeno. Kaj je mladega dekleta gnalo v smrt, je vsem domačim zagonetka. Slednji čas je bila vedno otožna.
Primorsko.
'-—* Slov. državnozborski mandat v Trstu. Ker je laška mestna delegacija v Trstu sklenila protestirati proti Slovencem namenjenemu mandatu, se je 20. t. m. podala slovenska deputa-cija, sestoječa iz gg. Rjbafa. Slavika in Goriupa k cesarskemu namestniku princu Hohenlohe. Slovenski zastopniki so podali princu statistične podatke, ki jasno govoré za nov mandat. Hohenlohe jih je prijazno sprejel. V predsobi so srečali Hortisa in Pittacca, ki sta prišla v imenu delegacije protestirat.
Slovanski jag.
— Tužna Bosna. Dne 29. t. m. je zborovala na Dunaju bosansko-hrce-ffovska omladina. Na zborovanju se je v jasnih potezah naslikal ves bedni položaj bosanske raje pod okriljem — slavne Avstrije. Navzoči so bili tudi poslanci izmed slovenskih dr. Korošec. Sprejela se je rezolucija: „Bosanci in Hereegovci, zbrani na Dunaju dne 19. junija 1906 v prisotnosti avstrijskih in ogrskih delegatov in poslancev in ogromnega števila slovanskih prijateljev Bosne in Hercegovine, konštatirajo sledeče: ,.„Okupacijska uprava Bosne in Hercegovine se je pokazala absolutno nesposobna, da tekom 28 let izvrši berolinski mandat. Nasprotno je do-vedla ta okupacijska uprava zemljo na rob propasti in je s tem provzročila v novejšem času često požige, uboje in občne narodne krvave pokrete, ki nosijo v sebi nedogledne posledice za siromašni narod in posebno nevarnost za evropski mir."" Zato prosijo vsled tega „zabrinuti" Bosanci in Hercegovci najponižnejše Evropo, da podpisatelji berolinskega kongresa revidirajo berolinski dogovor, v kolikor se tiče Bosne in Hercegovine, in da čim preje zamenjajo nesposobno in miru opasno
okupacijsko upravo z evropsko komisijo. ki naj narod pomiri, mu reši agrarno vprašanje in v sporazumu z narodom odredi Bosni in Hercegovini drugo obliko (uprave) in da ji priznajo popolno samostalnost."
Gospodarstvo.
Kako odpraviti golazen od presušenega mesa, klobas, salam itd.
To se stori najlažje, ako oribamo meso in klobase z vodo tako pregoščeno, da je kakor kaša. Tudi še nastali ple-senj se da na ta način odpraviti.
Proti raku (bolezni) na drevju.
Proti tej nevarni bolezni izkazalo se je v novejši dobi izvrstno sredstvo ugašeno, kakor kaša gosto apno. Iz-rezati je treba drevesu obrunke, nastale od bolezni, te rane pa zamazati z apnom. Ako to sredstvo ponavljamo, ozdravimo drevo, če je bilo že tudi do polovice ogriznjeno od bolezni.
Tekoči vosek za vrtnarstvo.
«
Vzemimo 500 g kolofonija in 50 g loja. To segrejmo in nato dajmo jo v posodi se ohladiti. Potem prilijmo k tej mešanici okoli 300 g špirita. Ta tekočina se smeša in le pri malem segretju (pa z ogljem le od spodaj, da se ne užge!) postane kot najboljše mazilo za vrtnarske potrebe.
Škodljivost raznih priprav za kaljenje zrnja za setev.
Pri prodaji zrnja in semen godi se mnogokrat, da se ono na razne načine prej pripravlja, da bi bilo videti lepše in da bi bilo težje. Marsikateri goljufni trgovci in prekupci primeša-vajo k zrnju raznih ničvrednih stvari, n. pr. kamenčkov, peska, prsti, saino da bi ono več vagalo. Tudi „popravljajo" staro seme, največ deteljno in lan eno, da je videti bolj čvrsto, kakor novo.
Staro1 seme, trpeče od solnca, mokrote ali vlažnosti, mraza in drugih nezgod, zgublja več ali manj barvo in lesk, ob enem s tem pa tudi pada na ceni. Zato nekateri trgovci takšno zrnje močijo, da bi postalo težje in bolj napeto videti, pa mu tudi neko mastno tvarino primešavajo, da bi dobilo lesk. kakor jo ima novo.
Ne bomo preiskovali in popisovali na široko tako .zlobno ravnanje. Nastane pa vprašanje, kako upljiva to mešanje na kaljivost raznega semena.
Resnica je, da na ta način postane zrnje težje. Zgodilo se je že, da je 1 hktl ječmena namenjenega za pivovar, kateri teži navadno po 58 kg z mešanjem dosegel 68 kg teže. Pri navadnem zrnju škoda še ni tako velika, tem večja je šele pri dragih semenih, n. pr. pri detelji, repi, lanu in drugih vrtnarskih semenih.
Kaljivost takovih mešanih semen preiskoval je prof. L. Czerer, ter naše] veliko napak, katere izvirajo od takšnega brezvestnega ravnanja.
1.	Mešano seme kali pozneje od navadnega, začne kaliti šele v kacih 77 urah.
2.	Kaljenje njegovo traja dalje, nego pri čistem semenu. Pri tem traja po pet, pri mešanem pa po sedem dni.
3.	Radi mešanja pogine mnogo kali, ker do semena nima hitro vstop vlaga in zrak. Tudi rast po tem trpi na tej napaki. Seveda je zavolj tega tudi pridelek slabejši.
Previden in pameten kmet bode pri kupovanju gotovo zelo pazil na to, da ne kupi zrnja ali semena mešanega, ker ono ne le da več vaga, nego seme

zdravo in čisto, temuč tudi slabeje kali in raste; toraj škoda z njim je vsestranska.
Svetovne vesti.
—	Shod slovanskih časnikarjev
se vrši tetos dne 8. in 9. septembra v Ogrskem Hradištu na Moravskem.
—	Angelčke je delala v Wieliczki (Galicija) neka Marijana Konopkova. Nad 30 otrok, ki jih je dobila na hrano od nezakonskih mater, je pomorila, materam pa redno poročala, da so otroci zdravi ter je prejemala za nje nadalje plačo. Ako je katera mati zahtevala svojega otroka, podtaknila je drugega.
—	Velika povodenj je bila v rudniškem kraju Songalduk ob Črnem morju. Cerkev in mnogo hiš se je zrušilo. Nad 40 rudarjev je utonilo.
—	Kanal med Donavo in Tiso. V trgovinskem ministrstvu zboruje en-keta pod predsedstvom ministra Košuta v zadevi prekopa od Donave pri Budapošti do Tise pri Csongradu ali pri Szolnoku.
—	Buttalo Bil v Budapešti. Po predstavil so Indijani nadlegovali potnike. a ko jih je neka večja družba zaradi tega posvarila, zgrabili so Indijani revolverje in nože ter pričeli pravcato bitko. Mnogo oseb je ranjenih, med njimi dve zelo nevarno. Indijani so pobegli.
—	Zaradi grozečega splošnega štrajka je poklicanih iz Bruka več polkov na Dunaj.
—	Za utrjenje Benetk se delajo
v	ministrstvu resne priprave, ker italijanska vojna mornarica nima nobenega zavarovanega pristanišča za slučaj vojne.
—	General Rennenkampf je imenovan poveljnikom 3. sibirskega vojnega zbora.
—	Očeta je ustrelil 151etni sin posestnika Mrnaka v Rakoncih, ker mu ni hotel dati denarja za svalčice.
—	t Državni poslanec Byk je je v soboto popoludne nenadoma umrl na Dunaju. Bil je član poljskega kluba.
—	Mandat je odložil drž. poslanec baron Rokitanski, vodja ,.bauernbünd-lerjev"' ter se posveti notarijatu.
Ponos španjolskega berača. Berač španjolski sprejema miloščino, ne da bi bil s tem ponižan, temuč ima zavest, da kdor mu da miloščino, temu on pomore na onem svetu k plačilu. „Glejte si svoje težave ondi"', rekel je neki berač gospej, katera ravno ni imela drobiža pri sebi, ..kajti jaz nimam časa, da bi zopet k vam prišel." — Neki francoski potnik bil je pri svojem prihodu v Seville nadlegovan od mladega berača. Francoz hotel mu je dati nekaj frankov, naj bi mu za to nesel kovčeg do gostilne. ..Gospod", odvrnil mu je berač, „jaz ne služim nobenemu človeku, jaz le beračim. Vi mi morete dati le miloščino, kakor po volji; ali
vi	nimate pravice mi naročati kaj, kakor kakšnemu svojemu hlapcu."
—	Nemški cesar pri kralju Ha-konu. Kakor javljajo iz Kristijanije, obišče dne 8. julija nemški cesar Viljem norveškega kralja Hakona v Drontjenu. Obisk bode imel oficijelen značaj.
—	Štiri milijone na telesu. Ga.
Gouldova. soproga znamenitega ameri-kanskega milijonarja, imela je pred nedavnim časom na sebi. ko se je dala fotografovati, dragocenosti za 4 milijone kron. Briljantni ovratnik sam ima ceno 500.000 kron. Šopek na čelu (ša-pelj) pa je še mnogo dražji. Vendar vse te dragocenosti na fotografiji so šele tretjina vseh. kakoršne ima gospa Guoldova. Poseda namreč še mnogo zakladov demantov, rubinov, smaragdov in skfirov. Dragocenih prstanov ima
nad petdeset; nosi pa le nekatere. — Morda ji pa še vse bogastvo ne da one sreče nego siromaku v borni koči, pri slabi hrani in umazani obleki. Takšna je usoda človeška!
Loterijske številke.
Trst. dne 28. junija 190«: 31. 77. 14. 17. 19. Linz. .. ,. .. 81. 27. 37. 74. «3.
Deček
S ki ima veselje do trgovine se ^ cJ sprejme za vajenca v trgovini
A. POGAČNIK v Cerknici, Notranjsko.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje =
tvrdka
J
Osnuj I.
Wipplingerstrasse 29. i zastonj in poštnine prosto
(7/a) 104—94
Listnica uredništva.
Spodnještajerski rodoljub: Bi samo z nova razburili duhove.
Učenec
ki ima sposobnost in veselje za kupcijski stan, zmožen tudi nemščine v • govoru in pisavi, sprejme se v trgovino mešanega - - - - blaga pri - - - -
J. Razboršek-u
(382) v Šmartnem pri Litiji. 6—i
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z. 39 podobami mesto 3 K samo 1"25 K. Svetovalec za mlade poroCence mesto 6 K samo 3 50 K. Obe deli skupaj samo 4*50 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255) 30-23
a. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL).
fumé m ogijei in
prodaja v vseh Velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ !.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-94
ozir. redar
slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen in ne črez 45 let star, se takoj sprejme v službo. Lastnoročno pisane prošnje se naj vložijo do 5. julija t. 1. pri podpisanem županstvu.
Županstvo Okolica Celje.
i Glinšek.
(363)
župan
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektrik«, se priporoča za snaženje vsakovrstnih ohlek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska nlica.
(64) ti7-t>5
J
Na debelo.
(332) 11-9
Na drobno'
MOLITVENIKE
za sy. birmo, v okusnih, vezih priporoča
ZVEZNA TRGOVINA v Celju,
Rotovška ulica. št. 2.
VtoKa licitacija.
Pri podpisanem oskrbništvu se bode tudi letos dne 4. julija ob 11 uri, dopoldne okoli 500 hI vina lastnega pridelka prostovoljno dražbalo.
Prodajali se bodo i letošnji i starši letniki in razna namizna vini po različnih cenah.
Licitacijski pogoji se izvedo pri oskrbništvu.
Vlaki vozijo: Iz Ljubljane ob 5 uri 9 m zjutraj, iz Celja ob 7 uri 27® zjutraj. V Brežice pride: ob 10 uri 12 m dopoldne.
OsMnistYO posestva dr. Ignaca grofa pi. Attenui
v Brežicah ob Savi (Spodnje .Štajersko).	(a*i)j m
j^^J Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je
®i patent zarezna stresna opcHa Ej
— i« patent stisnjena zarezna streüna opeKa gj
naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D.TOMBAH v Jupovcih pvi Ptuju.
Gumi
za cepljenje trti
najboljše kakovosti dobiva ser
ZVEZNI TRGOVINI v Celju.
(331) 12—9
-—— .—■ ~ ————					
	<t>	<x>	<r> <	> <r>	<I> h < i
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti jej na
M
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-91