Ljubljana, sreda, 16. junija 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEl mi mm Leto XIX. Stev. 143 DIREKTOR .BORBE. V L A J K O B E O O V 1 C GLAVNA IN ODGOVORNI UREDNIK mirosla« vitorovic ureja uredniški odbor List Izhaja vsak dan razen Petka. — Cena 10 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE •LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA E OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO ČORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK ‘ OD L JUNIJA 1983 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO V ČETRTEK BO PARLAMENT ODLOČIL O MENDES FRANC EOVEM MANDATU V Parizu nestrpno pričakujejo Mendes Franceove izjave glede Indokine in evropske obrambne skupnosti Od stalnega dopisnika i Borbe* sv Par'z' jun. — Pierre Mendes-France jje danes nadaljeval °ja posvetovanja z vojaškimi funkcionarji, ki so mu dali pora Ja znileRlj‘va poročila o položaju v Indokini, kateri name-y v? Posvetiti posebno pozornost v svojem programu, ki ga bo erJetno šele v četrtek razvil v narodni skupščini. v/« nadeva EOS, je že izja- rešitev, ki »ne bi izzvala krize v ' dn bi bila sprejem ali za- narodnih čustev in tudi ne krize . I,ev tega sporazuma enako atlantske skupnosti«. Kakšna bo n;!*3 • ^ato ki bilo treba po ta rešitev, ki jo bo bržkone v Bjegovem mnenju najti takšno Sestanek šestnajstih v Ženevi Žene svojem programu podrobneje obrazložil, se v Parizu veliko bolj zanimajo, kot za njegovo gledišče o likvidaciji vojne v In-dokini, ki je znano že od lani in je, kakor je dejal neki po- Paln^neVa’ tur)ija (AFP). V slanec, zdaj že bolj ali manj da narodov v Ženevi je bila sprejeto. renca kwn!f: Mendes-France je sinoči po- držav uat„ ^V1?1^OV šestnajstih novno potrdil, da ne bo sprejel Pa Korpii ,wi * S° evri?01!!6 P°dpore tako imenovane komu-koncu v ni-st'dne parlamentarne skupine ^ati delegati niso hoteli (j00 poslancev). Toda tu še ved- PazgovarinV 1Z,ave’ ° 80 se no ugibajo, ali naj to pomeni, da t bo sprejel investituro samo v pri- Spiff n Ifnraii meru, če dobi absolutno večino *»Bju u nuieji (M4 ]asov) |)rez feh llezažejenih n«PrienjVa’ jun. (Tanjug). Pod sto glasov, ali pa se bo zadovo- dan m Edena se je začela 1 ji 1 z absolutno večino »narod- nai plenarna seja devet- nih« glasov (259). Kaže, da se bo reji zunanjih ministrov o Ko- odločil za večjo številko, tako da L bo dejansko računal s 414 gla- £de ° °V danes sporočil sovi. Prav zato pa je le majhna nu, da namerava sodelovati možnost, da bo sestavil vlado , debati na današnji seji in da “°sta govorila tudi sevemokorej- da »ki ......... pričakujemo, da bo doživel neuspeh. »Monde« sodi danes o Mendes-Franceu, da mu ni v prid zakoreninjeno prepričanje njegove okolice, da ni tak kot ostali politiki. »Desničarji mu očitajo, da je krenil preveč na levo, levičarji pa, da je često na reakcionarnih pozicijah. In kot je narodna republikanska stranka zdaj desničarska zdaj levičarska, tako tudi Mendčs-Franceu očitajo, da je enkrat napreden, drugič pa reakcionaren.« B. Pešič Zasedanje Donavske komisije zaključeno Budimpešta, 15. jun. (Tanjug). KONFERENCA SZDL ZA OKRAJ LJUBLJANO • • V m ra mo y mi Jta odvisna predvsem od dejavnosti SZDL Tovariš Janez Vipotnik je govoril o delu SZDL v komuni Danes dopoldne se je v Ljubljani v Veliki filharmonični dvorani začela konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva za okraj Ljubljana. Razen 392 izvoljenih delegatov so dopoldanskemu zasedanju konference prisostvovali predsedndik SZDL Slovenije Miha Marinko, člani predsedstva Vida Tomšičeva, Marijan Brecelj, Janko Rudolf, Janez Hribar, dalje rektor Univerze Franc Zwltter ter med ostalimi gosti tudi predstavniki mest Beograda, Zagreba in Sarajeva. V imenu JLA se je udeležil konference polkovnik Sar a c. Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrebnih komisij in potem, ko Je konferenca sklenila, da tiskanega politično-organlzacijskega poročila Mestnega in okrajnega odbora SZDL, ki so ga delegati predhodno prejeli, ne bodo čitali, je imel referat »O delu SZDL v komuni« tov. Janez Vipotnik. Ljubljana, 15. junija. V uvodu je tov. Janez Vipotnik govoril o pomenu združitve Z ,^at<:ro Je načelno sprejel že nje Donavske komisije. Na seji S ?J . P16!™111. °beh organizacij, so sprejeli pravilnik o poslova-1 Med drugim je dejal, da bo ta nju odsekov tajništva v službi ^ruzitev zlasti odpravila dose-komisije. Sklenili so tudi, da bo -’0 nePnrodno administratlv-enajsto redno zasedanje 8. de- P? jnejo med mestom in okolico, ki je ovirala vpliv političnih sil mesita kot najmočnejše socialistične postojanke na okoliške cembra 1954 v Budimpešti. Varnostni svet OZN, Siam in Indokina New York, 15. jun. (AFP). Jutri se sestane varnostni svet Zahvala kraljice Elizabete Roni/pari iz ________ /rr___i__\ gajski En Laj. Nam II je predlagal skTh socialcev. “členitev sporazuma med Sever- zunanji minister Nam II ter cial ministrski predsednik Hegolistov in pekaj'* demokrat: k-“^“ muenja^Sia^"^^ ne^ •’ ^Gospod predsednik. Vaši lju- n socialcev. odvisnost tp državp t • • j • i N . flohončna ali začasna ureditev tržashcca vprašanja? toriai„ Promlsna poravnava ten- tudi »de jure«, je belgijski »Croix« meni odpovedati se analno™, ---------—-----------J- ~*®veaan nacionalnim tržaškega spora v njegovi sedanji spiracijam. obliki tudi odvisna od Italije. dit6y ^Mišča kompromisna ure stran n.e za eno ne 23 drugo dane ni dokončna. To pa ven-ba ui-iie Pomeni, da kompromis-ditev ,tev ne bi mogla biti ure-+e facto<< in »de jure«, in po *, . dve stvari je napačno Na *3 P°i* ne pridemo naprej. ker t0 je treba opozoriti zato, fazi nKe nam zdi, da v sedanji šanja [?Vnavanja tržaškega vpra-in (j- i dv? stvari često mešajo 2ača«r,8 ai° na tako imenovano +. no ureditev na način, v ka- teri tivne t S«° .s^r*te nekatere nega-o Žrtv t, Mnogo govore samo žablia' ene strani, molče in poni. J° pa na žrtve druge stra-«azuie mpromisno ureditev pri-kot L*. 'n obravnavajo samo stran 0viz°rično ureditev za eno LruSaxln k°t končno za drugo. Rledaine ,Povedano, na stvar ne celoti nočejo gledati v njeni Ijufc1* J10 vsem si nekateri čljaiQ ^ Rimu še zmeraj zami-^aškena0rnprc>m'sno ureditev tr-*a Itfu- vPraSanja kot začasno J9gosi-.I.',°’ kot dokončno pa za da ni ,/km- Zamišljajo si tako. Pod »a* upravo nad cono A, *beio ;asno ureditvijo pa razu-PrizaHo^uresničitev prve faze« v STo, anju> da bi dobili vse ^notaJ;rfka diplomacija je začasnr> ntlrana na privolitev v ob m Vjoditev, v kateri bi se skW Jh Popravkih zrcalil *stamL 8‘ oktobra.« (Torinska ? bi h2 -dne 6' junija.) »Cono ^snn< , • Jug°slaviji samo za-?• jumi„nmfki »Tempo« z dne ie rečJ^" ' italijanskih vesteh STO mo0' .bi bila razdelitev Vz<30is 0 Italijo in Jugoslavijo ba*ha mete med co- Zfberai , ,,na’ da bi Italija še ki je t lahko zahtevala cono B, t>aCj; a’ P°d jugoslovansko oku-'benta,.■ 'ta »Reuter« v ko-tu z dne 8. junija), kot imij.^hbbvnaval novo mejo editev »de faeto«, ne pa volh,fega sP°ra očitno ne zado- z dne 11. junija pisal, »da ta stran- povsem ne ene ne druge | klavzula ustreza zahtevam itali-sicerl' To te nemogoče, ker bi janskega javnega mnenja in na-tE*vn»ne Ž1° M kompromisno po- , cionalističnih strank, ki se nl-breditV°' Vsaka stran pri takšni kakor nočejo odpovedati nobeni tis te p neogibno izgubi nekaj pravici svoje dežele do celotnega Nobln ’ 1X3 Pravict zahteva, j spornega ozemlja. Ce bi Scel- terito • stran ne uresniči svojih' bova vlada v to privolila, bi bila obSeBriamih zahtev v tolikšnem j v nevarnosti, da pade, in to bi s tega ' . kor bi hotela. Gledana i utegnilo povzročiti hudo notranjo a,. Ba stališča im™™™™!, uro. krjz0. Maršal Tito bi lahko sprejel to, če bi mu zagotovili anglo-ameriško poroštvo, da bo ta razdelitev trajna.« Kakor vidimo iz tega citata, govore samo o italijanski, ne pa tudi o jugoslovanski javnosti. Upoštevajo samo razpoloženje Italije, na razpoloženje naše javnosti pa sploh ne mislijo. Kompromisno ureditev tržaškega vprašanja obravnavajo samo kot začasno ureditev samo za Italijo, ne pa tudi za Jugoslavijo. Po teh nazorih naj bi bila taista ureditev dokončna za Jugoslavijo, za Italijo pa začasna. Takšno nepravilno gledanje, takšno dvojno mero nahajamo tudi v nekaterih resnih časnikih, o katerih ne bi mogli reči, da so v tržaškem vprašanju pristranski. Tako je na pr. pariški »Monde« 10. junija pisal: »Če hoče italijanska vlada odstraniti notranjo krizo, lahko privoli samo v ureditev ,de faeto', ureditev ,de jure1 pa si pridrži za bodočnost. Upravičeni italijanski občutljivosti bi bilo tako zadoščeno. Ali bo maršal Tito v to privolil? Zelo verjetno, ker so razlogi, da to verjamemo. Američani in Angleži so ga že obvestili, da ima sporazum ,de fac-to' v njihovih očeh značaj dokončne ureditve.« Nobenega dvoma ni, da je povsem napačna koncepcija, po kateri bi kompromisna poravnava teritorialnega spora bila dokončna ureditev za eno stran, za drugo pa začasna. Kakor smo že poudarili v začetku, kompromisna ureditev ne more v celoti zadovoljiti ne ene, ne druge strani, gledano s stališča nacionalnih teritorialnih aspiracij, ne more biti končna ureditev. Nikjer pa ni rečeno, da bi to morala biti ovira na poti k takšni ureditvi. V svoji osnovi in stoječ na stališču realnih pogojev, sta to vendarle dve ločeni stvari. Privoliti v eno ureditev v danih razmerah ne po- rovno * Italijo mi- V danih pogojih stvarna ure- ’ Prav 11356 Upra’ dltev tr^kega vprašanja, za ka- zaht6ve 2 nl° nlS0 kile tero se zavzemamo, očitno ne endhr ^ 3? ** tej ^ more biti Realna ureditev, in ra- osbdi ™ dfei Slovencev zumljivo je, da je naši narodi ne ostalo zunaj Jugoslavije. Mi pa se s podpisom italijanske mirovne pogodbe nismo odpovedali pravicam do Beneške Slovenije, Kanalske doline, področja Gorice in Tržiča ter ostalih področij, kjer prebivajo ljudje, ki pa so priključeni Italiji. »De faeto« in »de jure« ureditev — kakor jo določa mirovna pogodba 'z Italijo — torej ni pomenila in tudi ne pomeni dokončne ureditve nai-cionalnih aspiracij. To je jasno poudarila jugoslovanska' delegacija ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947, ko je vključila v protokol posebno deklaracijo naše vlade, v kateri je med drugi mrečeno. »Vlada FLRJ izjavlja, da se narodi Jugoslavije s podpisom te mirovne pogodbe ne odpovedujejo ozemljem, ki so etnično njihova, pa ostanejo po tej pogodbi zunaj meja FLRJ, da še nadalje uveljavljajo pravico do teh ozemelj ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale v prihodnosti kot posledica tujega gospostva nad temi področji.* Isto velja tudi za naše stališče v tržaškem vprašanju. Mi smo za ohranitev miru in njegovo okrepitev prispevali velikanske žrtve. Privolili smo v to, da bi bodo sprejeli kot končno ureditev v smislu njihovih nacionalnih teženj. Takšna^ ureditev torej ne zahteva ne od ene, ne od druge strani, da bi se odrekla svojim težnjam. Drugače povedano, možno je doseči kolikor toliko znosno ureditev tržaškega vprašanja tako, da ostaneta obe strani še nadalje pri svojih teritorialnih aspiracijah, o stopnji začasnosti oziroma o stopnji trajnosti takšne ureditve pa lahko razpravljamo. Mi nimamo ničesar proti temu, da bi po sporazumni poti ugotovili stopnjo njene začasnosti oziroma trajnosti. Razume se, da velja ta stopnja enako za obe strani. Ce bi prišlo na vpfašanju dokončnosti ali začasnosti do nasprotnih mnenj, to očitno ne bi bil konflikt med jugoslovanskimi in italijanskimi aspiracijami, marveč konflikt med koristmi čimvečje stabilnosti miru v tem delu sveta ter recipročnimi jugoslovanskimi in italijanskimi nacionalnimi težnjami. Gotovo je torej v skupnem in splošnem interesu, da v obravnavanju stopnje trajnosti ureditve upoštevamo ta zelo pomembni element. Predsednik Tito je pojasnil mesto Trst zdaj z določenimi po- tF* goji priključili Italiii S tem na fg vprašanja, ko je 7. maja Lnis^SUaliinsetZ^ ZdTu^m bomo odnoveHaii med drugim izjavil: »Dokončna ureditev bt lahko bomo odpovedali našim pravicam do Trsta. Jasno je, da se naši narodi nikoli ne bi mogli odreči bila takšna, da bi ne ena, ne svojim bratom in sestram v Trstu ! odvoveduie r ' in da se naša vlada, kot zvesti nadallw™ Pre- tolmač koristi našega ljudstva, i T2ahtevamo nikoli ne bo odrekla našim zako- ■ °d J.‘alt3c’. f*1 \]ld\ on\ mma]0 nitim pravicam. |Pouice zahtevati to od nas... ™„.„ . , i Samo zavezniki, ki so zaintere- Toda to nas nikoli ni oviralo sirani. bi morali v tem primeru - kakor je praksa prepričljivo, izjaviti, da ne bodo podpirali dokazala da zahtevamo, in si- ; pretenzij ne ene, ne druge strani cei za ceno velikanskih žrtev, i in da ne bodo ne eni, ne drugi kompromisno ureditev, ki bi v I pomagali, da bi uresničila svoje danih razmerah pomenila zasilno pretenzije * ’ ureditev, bodi začasno, bodi do-1 To'bi v sedanjih razmerah končno, ureditev, s katero bi na- najbolje ustrezalo koristim ene pravili konec konec sedanjemu in druge strani, ker bi pomenilo sporu o tržaškem vprašanju. Isto prispevek k utrditvi miru v tem po pravici zahtevamo tudi od delu sveta. Italije. Pravzaprav je poravnaval j0je Smole predele. To velja tudi za manjše centre in njihovo okolje, za bodoče komune, kot so Ljubljana, Kamnik, Litija, Vrhnika in drugi kraji z močnim delavskim elementom, kot najzavestnejšo socialistično silo, kjer so politične organizacije zelo aktivne ter omogočajo hitrejši razvoj socialističnih odnosov kakor pa na podeželju. Če bodo politične organizacije delavne, kar velja predvsem za SZDL, ki združuje največ članstva ter ima možnost široke in pestre dejavnosti, bo okolica lahko s svojim delavskim življenjem ter skupno z delavci v mestih mnogo pomagala v tem boju za socializem, zlasti v borbi proti malomeščanstvu, medtem ko ima mesto odgovorno obveznost do podeželja, kar se tiče pomoči v ljudeh, saj je Ljubljana center političnih, kulturnih. se odločanje o posameznih vprašanjih približa volivcem. Občine ali neki drugi organi, naj bi imeli svojo samostojnost, toda s pridržkom, da se glavna vprašanja mesta enotno rešujejo. Verjetno bi lahko bili taki organi v Mostah, Šiški, za Bežigradom in podobno, medtem ko bi sredina mesta lahko ostala celota. Če bo imela komuna srečno roko za urejevanje najširše problematike na svojem področju, tedaj bo pomenila najboljšo šolo socialistične družbene zavesti. Toda napačno bi bilo misliti, da bo teklo vse samo od sebe brez pomoči zavestne organizirane politične sile. NALOGE SZDL PRI BODOČEM RAZVOJU KOMUNE Hitrost razvoja in čvrsto delo' komun je odvisno predvsem od aktivnosti političnih organizacij, posebno pa Socialistične zveze kot najbolj množične organizacije. Vloga in dejavnost te organizacije v obdobju izgradnje komune ter nadaljnjega razširjanja družbenega upravljanja in razvijanja socialističnih odnosov pa nista več takšni, kakor jih poznamo iz časov Osvobodilne fronte. Zato nas v obdobju formiranja komun nikakor ne more zadovoljiti sistem dela nekaterih organizacij SZDL, ki se sestajajo zdravstvenih in drugih delavcev, *111 ,P?Frl,m®J0 za le ob doki lahko znatno pomagajo pri g^ k .’ kot so n. pr. volitve ali napredku okolice. Dalje je tov. Vipotnik obširno govoril, da je združitev SZDL mesta in okolice utemeljena tudi z nadaljnjim razvojem komun in z njihovim povezovanjem v gospodarsko družbeno skupnost. Ko je govoril o razvoju komun, je dejal, da bo le-ta vsak dan reševala vrsto vprašanj z najširših področij, ki so sestavina dela in življenja vsakega posameznika in njena dejavnost bo utrjevala novo družbeno skupnost kot zarodek bodoče socialistične družbe. Posebno vprašanje predstavlja Ljubljana. Ima vse pogoje, obletnica Osvobodilne fronte itd. Naš družbenopolitični razvoj pričakuje in zahteva od SZDL najširše politične pobude. Biti mora spremljevalec slehernega političnega dogajanja in politično pripravljati tla za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Občinski in terenski odbori Socialistične zveze morajo postati politična vodstva, sproti ocenjevati politična dogajanja in usmerjati politično razpravljanje. Tu bo moralo biti torišče dela. Ce pa se bo SZDL borila za praktično politiko izgradnje socializma in če bodo njeni sestanki tista oblika, kjer se ta poli- da se razvije v samostojno ko- tika ustvarja in kontrolira, po-muno, toda, če nam je že za ne- tem ne bomo nikoli v zadregi, katere okoliške komune jasno, kaj naj terenska ali vaška orga-da bo njihovo delovanje otežko- nizacija stavi na dnevni red svo- čeno brez nekih vmesnih orga nov, tedaj to še posebej velja za Ljubljano. V Ljubljani se je že pred časom razpravljajo o formiranju občin. Tu ne gre za delitev mesta na občine, temveč za delitev kompetenc in za to, da jega sestanka. Socialistični zvezi pa tudi ne more biti vseeno, kaj se n. pr. dogaja v tovarni, kako delavski svet in upravni odbor v njej v imenu družbe ravnata z družbenimi fondi, kakšno je nju-(Nadaljevanje na 2. strani) CHURCHILL IN EDEN bosti obiskala Eisenhoueiia V spodnjem domu se je Churchill začasno izognil kočljivi razpravi o ženevski konferenci London, 15. junija (Tanjug). Winston Churchill in Anthony Eden bosta 25. t. m. odšla k predsedniku Eisenhowerju na kratek obisk. To je danes Churchill potrdil v spodnjem domu. Ob izjavi o njunem potovanju v Washingtonu poudarjajo v spodnjem domu, da je Churchill sprejel vabilo predsednika ZDA Dulles napoveduje konec v Ženevi spričo neuspeha ženevske konference. Sodijo, da se bodo razgo-varjali predvsem o položaju na jugovzhodu Azije. Eisenhower si bo prizadeval izgladiti anglo-ame-riška nasprotja glede Indokine in pospešiti izvedbo načrtov o ko-I lektivni varnosti v tem delu j sveta. VVashington, 15. jun. (AFP).1 Churchill je izrazil danes v Ameriški zunanji minister Dulles spodnjem domu upanje, da bo je izjavil na današnji tiskovni lahko Eden prihodnji teden po-konferenci, da ZDA ne namera- dal obširno poročilo o ženevski yaj0 prevzeti pobude glede orne- konferenci. S tem se je izognil jitve pogajanj, ki bi jih Francija neposrednim odgovorom na več želela nadaljevati. Toda ZDA bi vprašanj o konferenci. Na vpra-utegnile zapustiti ženevsko kon- šanje o razgovorih generalnih ferenco, je pripomnil Dulles. De- štabov petih velesil v Washing-jal je tudi, da Velika Britanija tonu pa je odgovoril, da ne more sodi, da so možnosti ženevske pojasniti podrobnih sklepov in konference izčrpane in da je na- da zaključke teh razgovorov se-počil čas, ko je treba proučiti daj proučujejo vlada in odgovor-altemativne rešitve. | ne vojaške ustanove. Dulles je zatem izrazil upanje, ---------------—--------------------- da bo bližnji prihod predsednika Churchilla in zunanjega ministra ^dena Vh^asbingt°nu priporno- vremenska napoved za sredo 16. geb da b(3d? dosegli napredek junija: Pretežno oblafno vreme od glede vzpostavitve sistema kolek- easa do easa nekaj manjših padavin, tivne obrambe V jugovzhodni j pozneje deln. razjasnitve. Tempera-R” tura se ne bo bistveno spremenila. Vremenska napoved Konferencii SZDL ohraia Ljubljana (Nadaljevanje s 1. stranl.) no gospodarstvo, kako se uporabljajo družbena sredstva. Delavsko upravljanje je doslej doseglo veličastne uspehe in močno okrepilo čut odgovornosti proizvajalcev do skupnosti, za kar nam je najlepši primer pomoč naših kolektivov ob celjski katastrofi, kjer so delavci pravilno doumeli pomen družbene lastnine ter jo reševali, čeprav je bila v nevarnosti njihova osebna lastnina. Toda v nekaterih kolektivih je še vedno opaziti težnjo po odpravi vsako družbene kontrole nad upravljanjem družbenega premoženja, težnja, da se kolektiv zapre v tovarno in loči od skupnosti. Proti takim pojavom se je treba boriti in naša organizacija ima skupno s sindikati to nalogo. i Nadalje je tov. Vipotnik opozoril na naloge Socialistične zveze pri reševanju oblastvenih problemov. Dejal je, da z zbori volivcev glede na to, koliko jih je bilo in kakšna je bila udeležba in o čem so razpravljali, s temi zbori še ne moremo biti zadovoljni. Prenehati je treba s prakso, da se v ljudskem odboru ali njegovih organih najprej sprejme sklep, na kar šele volivci o njem šele naknadno razpravljajo. Ce pa hočemo doseči živahnejše sodelovanje zborov volivcev, zahteva to tudi večjo dejavnost Socialistične zveze. Ne gre le za mobilizacijo članstva pri udeležbi na zboru, temveč je treba, da se SZDL na zbor volivcev politično pripravi in da se člani dejansko borijo za konstruktivne sklepe. Najboljša pa tudi ni bila po- vsod zveza in stiki odbornikov z volivci. Mnogo odbornikov svojo nalogo razume in se trudi, da jo dobro izpolni, vendar pa so še nekateri, ki mislijo, da zadostuje, če pridejo le na zbor volivcev, izven teh pa ne iščejo stika z ljudmi, čeprav bi bili pogostejši sestanki tudi s posameznimi skupinami volivcev odborniku v pomoč in bi mu krepili samozavestnejše nastopanje na zasedanjih ljudskega odbora. Odborniki pa bi morali tudi do potankosti vedeti, kakšni so siti epi in dejavnost ljudskega odbora ter poznati delovanje družbenega organizma v celoti. Vse kritike so vredni odborniki, ki prihajajo na zbore volivcev nepripravljeni ter ne morejo odgovarjati na vprašanja volivcev. Dalje je tov. Vipotnik govoril o nujnem sodelovanju SZDL pri nadzorstvu in pomoči ustanovam kot so socialno zavarovanje, kjer prihajajo na dan zelo pereči problemi, ter o aktivnosti organizacij in članov SZDL pri uvajanju družbenega upravljanja v prosveto, ki se pripravlja. Toda tudi pri družbenem upravljanju stanovanjskega fonda, ki je doslej najširše samoupravljanje, čaka Socialistično zvezo še mnogo dela ter predvsem pojasnjevanj novih socialističnih odnosov. Na koncu je še poudaril, da šteje SZDL v ljubljanskem okraju okrog 125 tisoč članov ter je zato izredna politična družbena sila, katere delo bo prišlo še bolj do izraza, če jo bodo vodstva pravilno usmerjala in navajala zlasti k temu, da bodo člani pogumno razpravljali o vseh perečih vprašanjih. preobremenjen z drobnimi nulo-gami in zato zanemarja važnejše probleme, zavzela za občine, s čimer bi v upravljanje pritegnili več ljudi; te občine bi tudi bolj življenjsko urejale drobne, todu za ljudi važne probleme, kot pa jih je mogoče urejati zdaj iz središča. VZGOJA OTROK ZANIMA CELOTNO DRUŽBO Tov. Vlado Vodopivec je razvil nekatere misli o družbenem upravljanju v šolstvu, ki še ne ustreza socialističnim odnosom na drugih družbenih področjih. Omenil je dvoje napačnih poj- movanj. Nekateri so sodili, naj bi v šolskih odborih odločali le poklicni prosvetni delavci. To mnenje pa je v glavnem že premagano. Spet drugi so sodili, naj bi bili v organih družbenega upravljanju v prosveti zastopniki staršev in vzgojiteljev, kar pa tudi ni popolnoma v skladu z interesi družbe glede vzgoje. Pri tem namreč ne gre samo za interese učiteljev in staršev, ampak za interes celotne socialistične družbe, ki se mora zanimnti, ali šola ustreza socialističnim ciljem, zato se morajo v družbenem upravljanju v prosveti uveljaviti tudi množične organizacije. S SESTANKA UPRAVNEGA ODBORA NARODNE BANKE Spremembe v dodeljevanju kreditov za stalna obratna sredstva Na sestanku upravnega odbora Narodne banke FLRJ, ki pred dvema dnevoma, so govorili o uspehih dosedanjega krat ročnega kreditiranja in ukrepih, da bi zagotovili pravilno fun cionlranjc sistema stalnih obratnih kreditov z natečaji. Tre je zagotoviti redno poslovanje podjetij. Na dosedanjih tečajih so bili krediti razdeljeni neenakomerno. Nekatera podJcw»> in sicer prav tista, ki so poslovala lani slabše, so dobila več » potrebujejo, druga, bolje organizirana, pa niso dobila niti n potrebnejših vsot. DELO POLITlCNO-ORGANIZACIJSKE KOMISIJE Kako izboljšati delo osnovnih organizacij DELO KOMISIJE ZA IDEOLOSKO-POLITlCNA VPRAŠANJA 2ivljenje naj narekuje vsebino ideološko-političnega dela Razprave v komisiji za ideo-loško-politična vprašanja, ki se je sestala popoldne v Klubu poslancev, je vodil France Perov-šek. Govorilo je veliko število delegatov o ideoloških in političnih problemih, ki jih vidijo pri svojem delu na terenu. Mnogi so navajali, da je prav v zvezi z bodočimi komunami potrebno, da se na terenu premostijo mnoge politične in ideološke ovire. Čeprav so delegati prikazovali najrazličnejše prijeme dela, na vasi in v mestu, pa je bilo vendarle iz vseh razgovorov razbrati eno značilnost: iskanje oblik dela. Razprava je namreč pokazala, da je udeležba na raznih sestankih, zborih volivcev itd. zelo slaba povsod tam, kjer vodilni člani SZDL niso našli prave vsebine dela, s katero bi ljudi v resnici zainteresirali. Kot so omenili delegati Arigler Adolf, Svetozar Polič in drugi, so prav v prilagojevanju ideološko političnega dela člani SZDL često vse preveč šablonski, enostranski in prav zato so tudi sestanki dolgočasni in odvratni ter obiski sestankov vedno slabšL Premalo so člani SZDL Iskali primerne oblike dela, ki bi ga prilagodili na primer za mladino, za kmete, za delavske centre, ki bi ga prilagodili trenutnim najvažnejšim problemom, ki ljudi življenjsko zanimajo. Nekateri delegati so znali povedati, da so s pravilnim izborom vsebine dela zainteresirali velik del članstva. Na terenu Hinka Smrekarja v Šiški, ko se je pred meseci pojavilo vprašanje -najemnin, je terenska organizacija SZDL sklicala množični sestanek prav o tem pro-| blemu. Udeležba je bila velika lin razprava zelo živahna in ko-; ristna. Take uspehe so imeli tudi na terenu Tobačne tovarne in v nekaterih občinah okolice, kjer , so prisluhnili potrebam ljudL Dr. Vogelnik, Zvone Miklavčič in nekateri drugi so govorili tudi o vlogi Ljubljane kot kulturnega centra komune in njenega vpliva na okolico. Govora je bilo tudi o Univerzi, ki je po sestavu študentov preveč ljubljan-, ska in ne slovenska, o tisku, o izbiri filmov pri uvozu iz inozemstva in o drugih problemih. Komisija bo nadaljevala z delom jutri. Tovariši, ki so se oglašali k razpravi o politično organizacijskih problemih SZDL v Ljubljani in okolici so, čeprav ne zanikujoč uspehov SZDL, obravnavali zlasti šibkejše strani v organizacijah Socialistične zveze ter nakazovali, kaj bo treba storiti, da bodo uspehi vsepovsod še več j L Tov. Tomo Brejc je med spričevalo skoraj 2 milijona din zaostale članarine. Tov. Henrik Zdešar pa je govoril o mladini in o naši skrbi za njo, ki je bila čestokrat pomanjkljiva. Vedno bolj pereče je vprašanje šolskih prostorov, nerešena pa so tudi še mnoga načelna vprašanja vzgoje mladine. To bomo bolj obravnavali odslej, drugim opozoril zlasti na tisti 'ko vpeljemo družbeno upravija-del članstva, ki je v političnem nje tudi v prosveto življenju neaktiven. Ne prihajajo na sestanke, neredno plačujejo članarino, da o kakšnem političnem delu sploh ne govorimo. Med njimi so čestokrat kritika-stri in nevarnost je, da se bodo povsem odtrgali od političnega življenja. Dejal je, da sta za dobro politično delo SZDL potrebni dve stvari: dobro vodstvo in zlasti aktivnost osnovnih organizacij. Prvo bomo lahko dosegli, če posameznih funkcionarjev ne bomo obremenjevali z desetinami funkcij, drugo pa zlasti z vključevanjem ljudi v razna društva in druga družbena torišča. Tov. Jože Debeljak je glede na zbore volivcev opozoril, da je njih delo čestokrat slabo in da tudi ni odziva volivcev zato, ker predsedstva zborov volivcev v razdobju med posameznimi zbori ničesar ne delajo ter se ne potrudijo preskrbeti volivcem odgovore na vprašanja, ki so jih na zborih postavljali. Več delegatov je bilo tudi mnenja, da je za mnoge člane SZDL zelo slabo Nastajanje komun je stvar razvoja Na popoldanski konferenci komisije za vprašanje družbene- 5a upravljanja, ki jo je vodil r. Marjan Dermastja, se je oglasil k besedi tudi dr. Marijan Brecelj, ki je govoril o nustaju-nju komun. Poudaril je zlasti, da bi bilo napačno predstavljuti si ustvarjanje komun kot nenadne skoke ali nekakšno reorganizacijo, ker je to nastajanje stvar naravnega razvoja. Govoril je dalje o tem, da je tisto, kar si predstavljamo pod pojmom komuna, vmesna stopnja med občinami in okraji. Sedanja zako-aodaja že daje okrajem elemente, Iti označujejo samoupravljanje ljudstva v nekem kraju in predstavljajo zarodek komune. Po drugi strani pa so občine sedaj predvsem administrativne enote in predvsem po svojih pristojnostih, ki so ozke, ne morejo predstavljati komune. Gre torej za to, da poiščemo vmesno enoto, ki se poraja na svoji ekonomski osnovi. Tov. Marijan Brecelj je potem govoril o tem, da se v tako imenovanem ljubljanskem bazenu že kažejo obrisi takšnih enot. Vse kaže, da posamezna središča v tem bazenu (Jesenice, KONCERT OPERNIH IN OPERETNIH MELODIJ 18. junija ob 20.30 v Unionu Verdi, Rossini, Gounod, Čajkovski, J. Strauss, pod vodstvom B. Leskovica s solisti Vilmo Bukovčevo Sonjo Hočevarjevo in Mirom Brajnikom ter zborom in orkestrom Slovenske filharmonije V korist poplavljencem Kranj, Tržič, Kamnik itd.) ne bodo mogla biti več ločena od svoje okolice, ker razvoj narekuje združitev mest in zaledij v celote. Takšne enote pa ne bodo več administrativne, ampak bodo enote družbenegu uprav-ljunja. V bodočnosti ne bo moglo biti n. pr. ljubljansko mesto zase, okraj pa zase, ampak bo nastala skupnost komun. Tov. Murijan Brecelj je potem še Doudaril načelo, da so v naši državi posamezen državljan, podjetje in okraj enakopraven član družbe in da bo to načelo morala čuvati vsaka komuna. VEC PRISTOJNOSTI OBČINAM Tov. Vlado Krivic je opozoril na škodljiva mnenja v zvezi z nastajajočimi komunami, po katerih naj bi združevanje mest prizadelo bodisi razvoj mest, bodisi okolice. Dejal je, da bo po združitvi šel razvoj zaradi večje skladnosti hitreje tako v mestu kot tudi v okolici. Izrazil ie tudi misel, da z nastajanjem komun razvijamo predvsem iniciativo delovnih množic, kar bo nedvomno rodilo tudi ekonomske pridobitve. Nato je tov. Krivic deial, da pripravljamo nastajanje komun že lahko s tem, da bi vse pristojnosti, ki jih zakon daje občinam, tudi dosledno prenesli z okrajev na občine. Tako naj bi občine bile udeležene na dohodkih podjetij in podobno, ker bi občine s tem izšle iz sedanjega administrativnega okvira ter bi se tudi mnogo bolj zanimale za delo v podjetjih na svojem področju. Delegatka Fani 2agar se je v zvezi z ugotovitvijo, aa je MLO Manj so se v začetnem delu komisije oglašali k besedi delegati iz okolice. Pri delu na terenu so pohvalili zlasti pobudo SZDL za prirejanje občinskih praznikov, ki so naleteli na velik odziv. Mnogokje pa delo še hromi razsežnost posameznih terenov. Vsi delegati so se strinjali, da so problemi, ki jih je obravnaval v referatu tov. Vipotnik, pravilno postavljenih, o sprejetih predlogih in razpravi pa bo komisija jutri poročala konferenci. M. N. kredite z neugodnejšimi pogoji> nekatere pa bi morale ob P°" manjkanju kredita proizvodni skrčiti Sprejet je bil tudi predlog^® Očitno je torej, da je treba dodeljevanje kreditov spremeniti. Pri tem je glavno načelo, da morajo krediti zagotoviti normalno in redno poslovanje gospodarskih ... organizacij ob upoštevanju kre- kreditiranju v trgovini. Z diitnih pogojev vsake izmed njdh. litvijo kreditov na zadnjih na Odslej naj bi dobivale gospodar- čajih je bila trgovina občutno p ske organizacije toliko kreditov, zadeta, tako da bi morala zar_ kolikor jih dejansko potrebujejo, pomanjkanja denarja zožiti P O tem bi sklepal upravni odbor met. Po predlogu Narodne Narodne banke za vsa podjetja, bi stalne obratne kredite trg razen tistih, ki so važna za vse vinskih in gostinskih podj • gospodarstvo. Njim bi kredite do- 'razen zunanjetrgovinskih if1 deljeval upravni odbor republiške oziroma glavne centrale Narodne banke. Komisije za zbiranje potrebnih podatkov bi se držale orientacijskih koeficientov, ki bi jih kdaj pa kdaj določila Narodna banka v sporazumu z zavodom za planiranje, o čemer bi se poprej posvetovala z Zvezno industrijsko zbornico. Mnoge gospodarske or- sklenili, — ... —- — - . . e. ganizacije, ki jim primanjkuje glede na proizvodnjo dajati K kreditnih sredstev, bi bile primo- tijstvu obratna sredstva P° rane jemati predvsem dodatne sebnem postopku, in sicer na ____________________________________lagi začasnega finančnega . . , črta. Proizvodnja v kmetijstvu Skupina iz Litostroja pred sezonskega značaja in zato IM sodiščem treba dodeljevanje kreditov P . t 4,,VwHa«o lagoditi v skladu z razmer« n , L- ž,xx ki 80 skorai na vsakem P°seSp0. Pred okrožnim sodiščem v in vsaki ^drugj drugačne. Ljubljani se je že včeraj začela sebne kredite naj bi določili ^ zanimiva razprava proti šestorici melioracijska dela, ki ne more " vodilmh uslužbencev iz Litostroja vzdržati konkurence kmetij z bivšim direktorjem Francem Pe- zadrue ker lahko le-te niioip Carjem na čelu. Obtožnica jim veCio obrestno očita zlorabo uradnega položaja ■ razen zunanjeirguvuiarLin ~. kupnih) določali na podlagi o govnega prometa in določen & koeficienta obratovanja s**”8,,..’ Minimalne koeficiente obrat®* nja sredstev bi določala Naroo banka v sporazumu z ZaVoa za planiranje, o čemer prej posvetovala s trgovinski zbornicami. Razen tega so na sestane da bi bilo treba let«3 in uradnih pravic. Novo šel o za zaščito zakonitosti v gospodarstvu mero. ga Med drugimi sklepi uPraV.ncba odbora Narodne banke ,ie tr omeniti predlog o dodelitvi datnih kreditov za gradben is ’ odkup in zunanjo trgovino, panoge bi dobivale kredite ^ ^ Delo zakonodajnih odborov Zvezne Ljudske skupščine Beograd, 15. junija. (Tanjug). Zakonodajna odbora obeh domov Zvezne ljudske skupščine bosta začela v petek, 18. t. m., obravnavati osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, sprejet nedavno v odborih, pristojnih za vprašanja ljudskega zdravja in socialne politike. Ker je delo zakonodajnih odborov zadnja faza proučevanja zakonskega osnutka, lahko smatramo, da bo osnutek tega zakona predložen skupščini na njenem prihodnjem sestanku. Ugleden gost v naši državi Priština, 15. jun. (Tanjug). Direktor oddelka za prehrano Mednarodne organizacije za kmetijstvo (FAO) dr. Wiliam Aykroyd je prispel v kosovsko-metohijsko oblast, kjer bo z našimi strokov njaki proučil ukrepe za zatiranje pelagre, golše in podobnih bolezni. Pri nas se je mudil že lani skupaj z ameriškim izvedencem v Mednarodni zdravstveni organizaciji (WKO) dr. Darbyjem. Obiskala sta Kosmet in ugotovila, da lahko pelagro uspešno zatiramo, če okrepimo koruzno moko z vitaminom B in drugimi preparati. Avstrijski novinarji na poti po Jugoslaviji Beograd, 15. jun. (Tanjug). — Kot gostje Turistične zveze Jugoslavije je prispelo v našo državo osem urednikov avstrijskih časnikov z Dunaja, iz Gradca in Salzburga. Pri nas ostanejo deset dni in ogledali si bodo glavne turistične kraje Slovenije, Hrvat-ske. Primorja, Dalmacije in Črne gore. Novo turistično mesto pri Budvi Budva, 15. jun. (Tanjug). Na otočku Sv. Stefana blizu Budve že nad leto dni prenavljajo kulturnozgodovinsko važno naselje iz 15. stoletja v novo turistično mesto, 1:1 bo sprejelo prve goste prihodnje leto. Mestece bo ohranilo svoje srednjeveško lice, njegovih 80 hiš pa bodo uredili za nastanitev turistov. Mestece ima tri majhne restavracije in več okrepčevalnic, dalje bazen s toplo in mrzlo vodo, več teras z razgledom na morje in slikovito okolico. To mestece je zgradilo pleme Paštrovičev. V starih časih je bilo večkrat porušeno, po drugi svetovni vojni pa je ostalo v njem le nekaj družin. V razpravi o kršitvi gospodar-.skiiih predpisov, ki se je razvila včeraj na posvetovanju javnih pravobranilcev republik v Beogradu, so sprejeli predlog o ustanovitvi taiko imenovanih koordinacijskih teles. Le-ta bodo svoje delo posvetila izključno proučevanju vseli tistih dejanj, ki jih kot novo vrsto gospodarskega kriminala preganjajo razne inšpekcije in javna pravobranilstva, presojajo pa državne arbitraže. Gre torej za popolnejši sistem v 1)0ju proti kršitvam gospodarskih predpisov po podjetjih in odgovornih uslužbencih v njih. V teh telesih bi bili javni tožilci, predstavniki tajništva za gospodarstvo in onganov za notranje zadeve, dalje javni pravobranilci in predstavniki državnih arbitraž, po potrebi pa tudi predstavniki raznih inšpekcij. Na posvetovanju so poudarjali, da se je doslej pokazalo, da v preganjanju te v rete gospodarskega kriminala ni enotnega sistema v delu raznih organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Zato se je dogajalo, da so arbitražam pri-javtljalli takšna kaznliva dejanja vsi ti organi, v vsem tem pa ni bilo organiziranega nastopa, ne enotnih panog. Delo inšpekcij, pravobranilcev, tajništev za gospodarstvo itd. se je zato precej raizbliujato in utapljalo v drobnih prekrških, namesto da bi vso svojo jMizornost posvetili! prekrškom, ki 60 v sedanjem trenutku za naše gospodarstvo najvažnejši. Koordinacijska telesa, kolikor krškorv gospodarskih predpisov uveljavljala enotna politika in uporabljale metode, ki so sad vsestranskega im širšega proučevanja. Zato bi v prihodnje vse takšne kršitve prijavljali javnemu pravobranilstvu, ki bi potem sprožilo postopek pred arbitražo, vtem ko bi bila naloga inšpekcij 'im ostalih organov takšne prekrške odkrivati, } natečajev. Gradbena podjetja ^ dobivala stalne obratne kredit znesku 6 % v prejšnjem opravljenih del, dodatna sr®fs ,ti pa v višini 10 do 12 % vr pogojenih del. Trgovinska in V izvodna podjetja, ki se ukvarj ,a z zunanjo trgovino, bi dobi' za uvoz in izvoz izključno •datne kredite brez natečajev. ,. sebne določbe so predvidene t za odkupna podjetja, ki bi J* višino kredita določali na tem lju letošnjih odkupnih načrt Letošnja turistična sezona lovic* bo zaradi slabega vremena v maju in prvi po junija krajša kakor druga leta , Turistična sezona bo letos čujejo turistična gostinska V%e krajša kakor druga leta. Maj je jetija zdaj samo v sezoni, P.^ mimiil brez običajnega vrvenja v M M icoim™«* «<> ie zn ,, naših letoviščih in vse kaže, da število gostov tudi v prvi polovici junija ni kaj prida naraslo. Mnoga gostinska podjetju pravzaprav sozone sploh še niso začela. Da je število gostov letos tako padlo, so v glavnem trije razlogi; nenehno deževje im hladno vreme, zlasti v maju, ukinitev regresa in razmeroma še visoke cone. Od lanskega leta se cene v gostinskih podjetjih niso dosti spremenile. Če jih presojamo stvarno, pridemo do sklepa, da so za domače letoviščarje s povprečnim zaslužkom nedostopne, glede na cone v tujih letoviščih jih predvideva ta predlog, bi vse- pa so celo znatno prenizke. Ljud-kaikor pripomogla, da bi se v je so pričakovali, da bodo cene po ustreznem delu za zatiranje pre- znižanju amortizacije, ki jo pla- za toliko, za kolikor 6e Je jo la. To bi znašalo približno 0 j, 70 din na osebo dnevno. ' dj stičnih krajih so sicer jj)j. znižanje amortizacije z zad« j, stvom, cen pa večidel še nisf!, je žalli. Nekatera podjetja so J hotela znižati, pa so ostala pr p. rih cenah, vtem ko dTUga »t kajo, da bodo imela v rok?1’ lok o znižanju amortizacije- a. Neprimerno večje .ie,J.j. jef je za letovanje v taborišč1 > p nje so cene v UUIJU V I«*"---- .y p*- njih dostopnejše^ -c julij im avgust je rezervnan kakih 90 % prostora v ta!>c .j0i V turističnih krajih pa rac da bodo zdaj, ko se je zj® upteP-letna sezona, oživeli tudi 7/]a' V glavnih turističnih krap ^ei* sil tam, kjer so mnogo soh izvirali za tujce, bodo hoteli nem bržkone zasedeni. S posvetovanja predstavnikov ribarske industrije na Reki Na posvetovanju predstavnikov ribarske Industrije danes na Reki, ki ga Je sklicala Zvezna Industrijska zbornica, Je bilo sredlščo razprav vprašanje surovin, zlasti uvoznih. Posebnost te Industrije, ki Jo zastopa 24 podjetij vzdolž našo obale, od teh tri podjetja v coni U, Je v tem, da proda 80•/« celotne proizvodnjo v tujino. Druga posebnost te Industrije pa jo neslgurnost proizvodnje, ki Je odvisna od lova rib sardel, skuš In lokard. Ta lov Je namreč vezan na noči brez mesečine In Je omejen na sezono od aprila do oktobra. Kot surovina pride v poštev poleg piavlh rib v večji meri le Se tuna. Predelava svežih rib Je lani zaposlovala tovarno komaj 60 dni. V času, ko ni svežih rib, pa predelujejo tovarno soljene ribe, zlasti filete. Neslgm-nost hladilnic bo letos vzpostavljena. Naj. , Leta 1953 je celotna i»» dl'9 u?; večje težave Ima rlbarska Industrija pri preskrbi z materialom, ki ga mora uvažati lz tujine. Tako mora na primer uvoziti v letnem povprečju 700 ton olivnega olja. ker ga doma ne moremo dobiti, kajti Široka po. troSnja absorbira skoraj ves domači Firldelek tega olja. Zato Je rlbarska ndustrlja zelo zainteresirana na tem, da se razSIrl kultura olj ln Je v ta namen dala na razpolago 1 milijon dinarjev. Drugi važni uvozni materin] Je bela pločevina, ki pred. stavlja 25*/» proizvodnih stroSkov. Potreba ribarske Industrije v tem materialu znaša okrog 2000 ton letno. To pločevino Je treba še lltografl-ratl. Za to delo pa Je v naši državi sposobno le eno sumo^ podjetje »Sa turnus« v Ljubljani ......................... ,T ion« “tl to Industrije znašala 1,7 PLer***1')*!' larjev Izvoz sardin v ko ton Lj se giblje zdaj na višini ■* v je no, se da še povečati, *®Pj\ « predstavlja 2 do 3•/. prom'Btfndo»‘$0 tovnern trgu. NI pa naša 1»>‘| še dosegla tistih cen, ki Jportu doseže glavni konkurent . do * ska. Razlika v ceni aII“ a„„{cnJc Treba bo doseči zlasti Izenačenj lltcto. r|||C ‘ Glede odkupnih cen za„,ed |n£, kažejo nekakšna nasprotja jnter real ribarske Industrije j0 ni celotne potrošnje. ImlustrlJ rajonl nja. da bi bilo treba odkujjt| v ratl. oziroma kontingent ratl. oziroma Konuna^-- ,oV, -trebo posameznih Interes p* ...... » ni nasprotovalo načelom i u h v Ljubljani. Razen tega po. V|I)C nca|tov Je le v P.ov0_7 n#re .Hi I v preskrbi z ribami občuti ta Indu. trebuj« rlbarska Industrija 50*/. ko. k,,«) |„tcresl naše prebrane r' i strlja zlasti letos, ko Jo lili v aprilu sltra. V diskusiji na posvetovanju je iej0 n0vcčanje potrošnje >v. noR. In maju lov zelo slab. kar bo onemo. bila poudarjena nujna potreba, da sc U. dvakratno količino s(,danJ y„str- gočllo planirano povečanje predelave omogoči uvoz bele pločevine ln ko- x“.„ nl, «1 rlbarska'', pr« sltra za potrebe to Industrije brez .a nr|zadcva postopno povc 0,nog0 dodatnega uvoznega koeficienta. delavo za 100*/«. ker to V Izvozu svojih proizvodov Jo rl. -m0cHlvost Industrijo, bnrskl Industriji uspelo organizirati enoten nastop na zunanjem trgu s pomočjo treh Izvoznih podjetij, ki svoje delo koordinirajo, kar Je pri pomoglo k znatnemu povečanju Izvo. za ln prodiranju na nova tržišča. večanje predelave InduBtrlja bi lahko predelala lo planirano po nadaljnjih 25•/>. Celotn rlbarska glede enkrat več na svojo kapaciteto še rib. Predelava pa se ho lahko pove. čala šele, ko hudo urejene hladilne naprave na otokih ln na obali, le-te S a bo omogočil dovoz ril) lz odda. enih lovišč. Prva faza te verige so gr' od zvezne Industrijsko *' cof' -,:y ni Jto p-j^i Ob zaključku so “^“Vnlce je "t«;ffjssjrV'rov«* zbornica itnA skllcalu nje. ZA OTVORITEV LETOŠNJEGA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Tržačani zahtevajo takojšnje ukrepe da bi se zaustavilo gospodarsko propadan e mesta Trst, 15. jun. Daneu dopoldne, samo 36 ur pred otvoritvijo letošnjega tržaškega velesejma, je anglo-ameriška vojaška uprava fporočila jugoslovanskim razstavIjalcem, da so jim za velesejem odobrili kontingente za 150 milijonov lir, ne pa za 295 milijonov, kolikor so jih zahtevali. . Del tržaškega tiska je pesimi- spodarski in carinski organi, etičen glede šestega tržaškega ve- l V ostalem so danes na skup-jesejma, ki se bo jutri začeL Na š&ini Odbora za proučevanje tr-'otožnjem velesejmu sodeluje de- žaškega prometa, ki se ukvarja s držav im 85 tujih razstavljal- proučevanjem vprašanja, kako bi cev manj kot lani. zboljšali tržaško trgovino in pro- Protianeksionistični tisk ugo- met, soglasno sprejeli resolucijo, javlja, da je to posledica težav, v kateri oblasti cone A STO za-jih povzročajo italijanski go- htevajo temeljiito spremembo do- V PAKISTANU VLADATA SPET »RED IN MIR« Zunanjepolitično Ilce zadnj h dogodkov v Pamtanu STVARNOST V SZ PO SATIRIČNIH FELJTONIH SOVJETSKEGA TISKA »Zlata mladina « sedanje gospodairske politike. V njej zahtevajo zaščito tržaških pristamiščnih koristi, vlcljučiite-v tržaških podje.tij v posebne kompenzacijske račune z vsemi državami, pa tudi s tistimi, s katerimi je sklenjen klirinški sporazum, ukinitev vse dosedanje trgovinske diskriminacije nasproti nekaterim državam v zaledju rtd. Glede blagovne izmenjave zahtevajo železniški sporazum med Italijo, Avstrijo, Jugoslavijo in STO ter ustanoviitev stalne komisije avstrijskih, jugoslovanskih, italijanskih in tržaških predstavnikov, kakor tudi madžarskih in čehoslovaškiuh opazovalcev, ki bi Tevidiirala železniške tarife, da bi tako ubranila tržaške interese pred konkurenco severnoevropskih pristanišč. Udeleženci skupščine zahtevajo, naj uvedejo nove pomorske proge z Avstralijo, Indijo, Južno Afriko im Ameriko. Resolucija je nov važen doku- Morda se njihovi očetje še kaj spomnijo revolucije in idealov, za katere so se morebiti navduševali, čeprav se to očitno redko zgodi. Njihovi otroci pa ne čutijo prav nobene potrebe, da bi se istovetili z »običajnim« ljudstvom, da bi njegove težnje priznali za svoje. Njihovi otroci so trdno prepričani, da so na posebnem družbenem položaju, da uživajo — in sicer vso pravico PRED 18. ZASEDANJEM EKONOMSKEGA IN SOCIALNEGA SVETA OZN FINANSIRANJE ALI INVESTIRANJE Pred dogodki v Pakistanu nlml in treznimi komentarji do 'e bilo videti na političnem to- zaključka, da so pakistanski do- ________________________ t___________________ «šču še druge pojave, ki so bili godkl posledica vseh teh kom- ment o težavnem gospodarskem °°lj izraz politike nove vlade ka- ponent — zamotan splet sedanjih položaju Trsta, vključenega v ita-nemiri po vzhodnopakistan- objektivnih In subjektivnih po- Lijamski gospodarski sistem, in o sklh tovarnah. Hak je sestavil gojev, da pa razlaga neljubih poskusu tržaških gospodairstveni-•lado, v kateri so bili po sploš- dogodkov izključno z enim izmed kov, da bi spravili mesto iz se-nem mnenju štirje kominfor- njih samo še bolj zamota to dan je krize s svobodnejšim go- kstere z>misel ^eželama vzbuditi v Karačiju dvorne ali pa vsaj biti pretveza bodoče akcije centralne vlade. 21 Karačija so ko hudourniki prišle obdolžltve o »oblasti ljudeh sovražnikov« v Pakistanu, o načrtih za priključitev tega dela Pakistana k Indiji, o »Hakovem izdajalstvu«. Povsem razumljivo pa je, da *_tem niso odstranili glavnih *rokov nezadovoljstva s prejš-.vlado v Vzhodnem Pakistanii da težnje Muslimanske lige po a^vladi zahodnega dela dežele ftf- vzhodnim niso nevtralizirali, inlstrski predsednik Mohamed v programu guvernerja, ki tli j6*1 podobnih ciljev sploh dotaknil in ki se je omejil-na S? Proti tujim izv v Uro centra' naperjeno proti kn^ i vladi, ne pa proti vzro-'e8ob ^ P°V2roCi'teljem ijudskfh m ^ odstranitvijo vzhodnopaki-Vo«?i . vlade noben pakistanski w”elj> vštevši ministrskega ^eusednlka, ni potrdil poroštva, 2Ve5,a dala Hakova vlada v ttian-*. s Pravicami hindujske Z ln prijateljskih stikov skrki- °' Za*° prišlo do za-Dr,.„ren°sti indijske javnosti. , Vzr°k indijske zaskrbljene bojazen, da bi se obdolži-Šali vT^ameda Alija, »da so skuti ^oniunisti in drugi tuji agen-kirt c^Piti Pakistan« (kar je pa-jezii, M tisk prevedel v jasnejši IndiiL 0 istovetil Indijo in sovražniki ljudstva), ne Bki J v izpade proti hinduj-atauu a"jšinl v Vzhodnem Paki-takn ’ bi neugodno vplivalo Ita^ na uradno indijsko stališče, skih i na stališče desničar-mdijskih ekstremistov. nje jS^rbljenost zbuja tudi pisa-Za tiska, ki vidi ški« rod enako gleda na svet in poslal osebno pismo: »Georgija da ima enake navade kakor vsa- ( Konstantinoviča Korlckega nam ko drugo kapitalistično potom- dajne neutegoma na razpolago...« S čim se pozneje ukvarjajo ti »neogibno potrebni« študentje? Feljtonist se je prepričal, kaj delajo takšni pravniki na svojih časnika! delovnih mestih v nekem mini- — privilegije, ki ne gredo »običajnim« fantom In dekletom. Te privilegije pa jim zagotavljajo »ugledni papani« ali neposredno ali pa prek mnogih vplivnih zvez. »Zlata mladina SZ.« V najnovejših feljtonih sovjetskega tiska (zlasti mladinskega) pisci često žigosajo številne negativne pojave, gizdallnstvo, pretirano razvajenost, protekcionizem, s katerim je obremenjen del mladega rodu. Značilno je, da so sovjetski gizdalini Aavadno sinovi uglednih visokih funkcionarjev in da ta »drugi načelni stvo. Poglejmo nekaj primerov. Na očkovi »Pobedi« Tiho se je »Pobeda« bližala mestecu, piše feljtonist . »Krasnaja zvezda« v številki z strstvu. Izmed sedmih je našel dne 11. aprila. Dežurni... je v j samo enega. Ostali v svojo usta-naglici pritegnil jermenje in od- novo sploh niso prišli. Narinjani hitel načelniku naproti. | natanko opisuje modrovanje star- Toda pokazalo se je, da pre-1 šev, ki zahtevajo protekcijo za plah ni bil potreben ... Iz avto- svoje otroke. »Zakaj bi naši otro-mobila ni izstopil načelnik, mar-; ci šli iz Moskve, ko pa imamo več nižji seržant Leonid Tokarev. i tam vplivne znance.« Zgodilo se je natanko tisto, ka-| Protekcija — razmišlja pisec, kor se često zgodi pri vhodu v, V starih časih so sinovi plemičev vojno-letalsko inženirsko akade- in trgovcev po protekciji dobi-mijo »Zukovski«. kamor se neka-' vali dobre službe. Pisec feljtona teri slušatelji elegantno pripelje- pravi, da je beseda protekcija že jo ne le z papanovinimi »Pobe-1 davno pozabljena, nekateri pa jo dami«, marveč tudi z »Zimi« in j znova obujajo. Ali je možno — pripominjamo mi — da je sploh pozabljena? »Zisi«. Nižji seržant je brezbrižno pomahal šoferju z roko: »Lahko se vrnete domov. Po- j zdravite mi papana.« »Zozo« Zozo je gizdalin. Toda to je Feljtonist je potem do konca gizdalin, ki se vozi v avtomobilu povedal »vojaško zgodovino« mla- - svojega uglednega papana. Felj-dega Tokareva. Ko so ga pozvali, tonist »Komunista« (Jermenija) v vojsko, so ga dodelili N-ski ga izredno duhovito in slikovito garniziji, oddaljeni nekaj sto ki Otlkar »el o tal je naša delegacija prizadevno podpirala fta vseh zasedanjih, so se izoblikovala v glavnem tri gledišča kot posledica različnih koristi, ki naj bi jih sklad , zagotovil. V začetku načelno manj spor-V Vzhodnem na 0 ustanovitvi posebnega sklada, je sčasoma, med bolj konkretnim proučevanjem, zadevala na čedalje večje ovire in postajala čedalje spomejša. Razlike v glediščih se bodo pokazale tudi na bližnjem zasedanju. Do izraza so prišle tudi v konkretnih odgovorih posameznih članic OZN', na podlagi katerih sta bila sestavljena poročilo in analiza problematike tega sklada. Koliko in ali bodo razlike zdaj omilili, ali bodo komunistom in osta-agentom«, napovedal bile čisto komercialne. Te dežele menijo, da bodo izdatki za obrambo še dokaj dolgo obremenjevali proračune mnogih deiel, in zato ne vidijo konkretne možnosti, da bi sklad kmalu ustanovili. Med razlogi za svoje stališče omenjajo tudi to, da je treba nekaj sredstev zagotoviti za potrebe Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter za druge oblike pomoči. Po mnenju teh dežel bi bila ustanovitev sklada v takšnih razmerah Še prezgodnja. Tretje stališče, ki ga zagovarjajo ZDA. pa načelno in praktično nasprotuje takšni ustanovi. Po tem stališču ni pogojev za ustanovitev sklada, ker ZDA ne vidijo, kdo bi dal denar. Namesto tega se zavzemajo za sistematično zbolj- našli način, kako utreti pot k ustano- j šanje političnih in gospodarskih pogojev vitvi sklada kot instrumenta novega sistema finansiranja, ki ga narekujejo objektivni pogoji in temeljito proučene splošne koristi, je za zdaj še težko reči. Razlike v mnenju o ideji sklada so bistvene in velike. Eno je gledišč# nezadostno razvitih dežel. Te dežele menijo, da bi bilo treba sklad takoj ustanoviti, in sicer ne glede na to, da *o proračuni posameznih dežel še zmeraj obremenjeni z velikimi izdatki za obrambo in oboroževanje. Po mnenju teh dežel brez vzporednega obravnavanja gospodarskih vprašanj tudi ne more biti učinkovite obrambne moči. Posledica nadaljnjega omalovaževanja teh problemov bi lahko bila še večja izčrpanost virov teh dežel, izpodkopavanje njihove gospodarske moči. Drugo je gledišče razvitih industrijskih dežel. Mnoge izmed njih so v načelu za idejo sklada, toda samo kot pobude za Investiranje zasebnega kapitala, samo v nekih novih oblikah, ki ne bi za Izvoz privatnega kapitala za Investiranje namesto finansiranja. Gre pravzaprav za dvoje nasprotujočih si stališč. Prvo je stališče nezadostno razvitih dežel, ki ima precej pristašev tudi v razvitih deželah, v krogih, zavedajočih se spremenjenih pogojev in novih objektivnih možnosti, med katere prištevajo tudi vzpostavitev novega sistema mednarodnega finansiranja. Drugo stališče zagovarja več razvitih dežel, pravzaprav njihov finančni kapital, ki sc zavzema za sistem investiranja. V bistvu gre torej za dve kakovostno različni obliki mednarodnega gibanja kapitala: t posojili in dolgoročnimi krediti ln z neposrednimi investicijami. To sta hkrati dva načina oplajanja kapital s pobiranjem obresti, tako da bi se zadovoljili z običajno obrestno mero, ki jo določa in priznava svetovni trg, ter s kasirnnjem profitov in ekstraprofitov. Konec koncev gre torej za stopnjo izkoriščanja nezadostno razvitih dežel, za to, ali bodo v prihodnje lahko razpolagale z večjim delom lastne akumulacije ali pa bo še nadalje večji del njihove akumulacije prek neposrednih investicij in razlik med cenami na svetovnem trgu (surovin in industrijskih izdelkov) odtekal v roke investitorjev, v razvite dežele in s tem zoževal možnosti gospodarskega razvoja zaostalih dežel. y prvem primeru, t. j. če bi vzpostavili sistem mednarodnega finansiranja na podlagi dajanja posojil in kreditov, bi lahko računali s hitrejšim gospodarskim razvojem nezadostno razvitih dežel, i hitrejšo odstranitvijo posledic dolgotrajnega kolonialnega izkoriščanja in neenakomernega razvoja. V drugem primeru pa bi se neenakomerni razvoj ie nadalje poglabljal. To potrjuje tudi povojno obdobje. Vprašanje novega sistema mednarodnega finansiranja ni pereče zgolj s stališča koristi nezadostno razvitih dežel, marveč še mnogo bolj s stališča potreb razvitih dežel, v katerih je vprašanje trga čedalje bolj pereče. Vprašanje trga pa je tako pereče zaradi gospodarske zaostalosti velikih področij na svetu. Alternativa se glasi: finansiranje ali investiranje, dajanje posojil in dolgoročnih kreditov proti običajnim obrestim ali neposredno Investiranje. Prvo načelo se ujema • sodobnimi političnimi težnjami po samostojnosti, neodvisnosti in enakopravnosti, po odstranitvi kolonial ne in vsake druge odvisnosti kot podlage ostrih oblik izkoriščanja. Drugo načelo govori za ohranitev odnosov, ki čedalje bolj izgubljajo podlago ne glede lometrov od Moskve. Kmalu pa je prišel iz »višje komande« ukaz, naj vojaka Tokareva premeste bliže h glavnemu mestu in naj mu omogočijo hoditi v srednjo šolo in opravljati izpite. Komandir se je čudil temu posebnemu ukrepu, da Tokarevu ne bo treba izpolnjevati vojaških dolžnosti, toda odgovorili so mu: »Izpolnite ukaz!« Noben študent, da ne govorimo o dijakih, ni imel tako ugodnih pogojev za učenje, ponavlja pisec feljtona. Pozneje so Tokareva premestili še bliže k Moskvi. In vtem ko so šli ostali vojaki taborit, je Tokarev, zdaj že nižji seržant, ostal v vojašnici, da bi se »pripravil na vpis na fakulteto«. Ko so se nekateri komandirji spet zgražali, je prišel sam očka in dejal: »Moj sin se mora vsekakor učiti. Pri vas v vojski samo zapravlja dragocen čas.« Ko so se začela predavanja na univerzi, so Tokareva na »ukaz od zgoraj« premestili v Moskvo. »Tako je,« zaključuje feljtonist, »prišel nižji seržant Tokarev naravnost v Moskvo v pisarno svojega pokrovitelja generalmajorja Griba. Njemu pa je neposredno hvaležen namestnik nav Čelnika v ministrstvu za industrijo nafte Ilarion Adamovič Tokarev. Drugi »papani« in njihovi otroci Običajna je že praksa, da gredo študentje na Intervencijo svojih očetov v razne ustanove, zlasti v ministrstva, čeprav niso v nobeni zvezi s stroko, na katero se pripravljajo. To se dogaja zato, da jim po diplomiranju ne bi bilo treba zapustiti glavnega mesta. O tem običaju piše feljtonist Narinjani v »Pravdi« z dne 6. maja 1954. »Nekatera ministrstva,« piše opisuje v Številki z dne 28. aprila. Naposled ga izključijo iz Kom-somola. Fant nikakor ne razume, zakaj. Da, pravijo, da sem gizdalin. Papa je zaradi tega silno ogorčen, telefoniral je že tja, kamor je treba. Na fakulteti bodo že videli, kako je treba govoriti z Zozom! * Povsem jasno je, da sovjetski novinarji, katerih pripombe se dolga leta niso mogle nanašati na količkaj »pomembnejše« in »visoko stoječe« funkcionarje, niso izstrelili nekaj ostrih puščic proti nekaterim ministrom ln generalom, proti protekciji, korupciji in snobizmu »načelniške mladine« in njenih voditeljev brez odobritve, pa tudi ne brez neposrednih napotkov. .. • Ce pomislimo, da novinarji, često tudi v istih člankih, poudarjajo, da so mladinska vodstva zbirokratizirana, da so se odmaknila od mladine, da v tovarniških vodstvih ni delavcev, v kolhozih pa ne kmetov, da so velike množice mladine pasivne in apatične, če pomislimo, da je blizu članka o »neogibno potrebnih« pravnikih objavljen uvodnik »Pravde« »Proizvajati ritmično, po grafikonu«, tedaj nam mnoge stvari postanejo jasnejše. Kritika miselnosti in ukrepov »posameznih načelnikov« je (s splošno in torej seveda z enostransko ugotovitvijo rečeno) bolj za gibanje teh brezbrižnih mno-Narinjani, »so zahtevala od prav- žic, za pridobitev njihovega žari* to. da so neposredne investicije tu- ] ne fakultete, naj jim nujno da na upanja. Bolj zaželena bi bila vse- razpolago nekaj študentov, ki so kakor visoko moralna garnitura jim .neogibno potrebni1. Namest- funkcionarjev brez grehov. Toda nik ministra za industrijo blaga ali si jo lahko v takšnih razme-široke potrošnje Ivanov je celo rah mislimo? G. A, jega kapitala v posameznih deželah zdaj podvržene raznim ukrepom državne kontrole in podobno. Med tema dvema načinoma mednarodnega gibanja kapitala je razlika Čedalje večja. Razlika je takšna, da pomeni eno izmed oblik ostrih protislovij, oviro za razširitev In učinkovitost mednarodnega gospodarskega sodelovanja. V. M. -Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA ALI BO ANGLIJA POPUSTILA McCARTHYJU London, 17. jun. (Tanjug). Laburistična poslanca Wedgwood in ‘ ~‘ za dop'Ve8a USKa' K1 V1U1 Sna poslanca Wedgwood in dr. King Hu i-1 1 • ^ V Vzhodnem Pakista- bosta zahtevala V četrtek v Spodnjem , ,K1JUČno »rokn WnOrrmx >1?riva ameriška vojaška govi ženi. Družina Cort bi morala nauki ‘°c« in »nosku«! Amprikn da I re6 po sklepu notranjega ministrstva , Vzhodni Col AmeriKe, aa | tiji Veliko Britanijo do konca tega V SVoiJ 1 Pakistan spremenila lncPsecll. Dr. Cort je profesor filozofije Ha Slavno oporišče za napad 1 na birminghamski univerzi. Ameriške Vtem ko ie v indliskl'oblosti ,0 z>htcva,e P° P,rAz.adxV?niu CVn°Stl iP *,•„ ™ ■ inaiJSKl McCarthyja. naj se vrne v ZDA. češ da ^Orfcv^j , . spomin na meta- „ ,0jaškim obveznostim, cev , lediščih kominformov-Hjennm?xra-' v skladu z zuna-fcoa&rviJ , Potrebami Moskve, držka listi brez prl- ®bčuio- ^belimi naslovi pri-*kve T/k^entarje-radio Mo-°kjavlio- g(K*kih v Pakistanu in ^Uhu uvodnike v podobnem »tthaHf613,1 Ind'je in Pakistana j° skutvai 7. holi riHiolr+itr- tajnlh razgovorih med Edenom in ču En Laiem v Ženevi. Velika Britanija ima že leto dni v Pekingu odpravnika poslov, kitajska vlada pa ga je priznala samo za šefa predložili prvemu kitajskemu ljudskemu ........................................ t- k ' “ * Osnutek nove ustave so objavili, da bi ga državljani proučili in stavili^ morebitne spreininjevalne predloge. Končno besedilo osnutka ustave bodo potem PISMO IZ NEMČIJE Ob etnica junijske vstale MEZDE KMETIJSKIH DELAVCEV London, 15. iun. (Tanjug). Uprava za kmetijske mezae je odklonila zahtevo I kmetijskih delavcev Anglije in Walesa. OKi 0 dogodkih v Pakicfanu in naJ i‘m povečali minimalne mezne. rt ;lavljaio w Zahtevo so zavrnili z obrazložitvijo, dn fluhi, JO uvodnike v podobnem skupaj z bolj objektiv- misije z nalogo, da vzpostavi diplomatske odnose s Kitajsko. Na temelju novega sporazuma bodo Kitajci poslali v London misijo, ki bo imela podoben status. TUNIS 13 FELAHOV UBITIH Tunis, 15. jun. (AFP). Uradno poročajo, da so maroške Čete v spopadu s skupino 100 upornikov, ki so 13. junija vdrli na neko francosko kmetijo v zahodnem Tunisu, ubile 13 felahov. GUATEMALA POD PRITISKOM ZDA Washingtony 15. jun. (AFP). Poročajo, da je predsednik Guatemale polkovnik Jacobo Arbenz privolil v odstop. Guatemalska vojska je izročila predsedniku Arbenzu ultimat, v katerem je to , zahtevala. Kot pogoj ie polkovnik Ar- zdaj ni prikladen čas za to in da »e ^rnj5 I#hteval, naj vojska da poroštvo, življenjski stroški v primeri s pretek- (ja ^0(j0 njegovi prijatelji, pristaši in lim letom niso mnogo povečali. politični sodelavci varni pred preganja- so namreč zvišali mezde kmetijskih de- n;em. Icongresu v odobritev. MAROKO NOVI FRANCOSKI REZIDENT Rabat, 15. jun. (Reuter). Novi fran coski generalni rezident v Maroku La-coste je prevzel dolžnost. Ob tej priliki je govoril prek radia in poudaril, da je njepov glavni cilj »zatreti terorizem«. hkrati pa »pospešiti politični napredek v Maroku« Svetovna zveza borcev atomsko skupnost **n- 15- jun- dar« dragocen nakit, vreden več tisoč dularjev, sam pa je dobil več tisoč dolar. Jev, da bi »jih imel pri rokah, če bi sklenil ostati v tujinu. SKLEP Taki primeri imajo vse znaka kriminala in o njih bo spregovorilo svojo besedo sodišče. To so drastični primeri brezvestnosti in breobzirno sti do skupnosti, ki ji napravi takšno početje posameznikov velikansko gmotno škodo. O njih posebni komentarji niso potrebni. Mnogo tmanjiit primeri zlorabe službenih potovanj v tujino pa zahtevajo družbeno obsodbo. Pod prot. vezo obiskov velesejmov, ekskurzij, službenih potovanj in podobno sa skrivajo čisto navadne Želje po potovanjih in osebni obogatitvi. Družbena kontrola nad taktnimi potovanji je vsekakor potrebna. Delavski sveti in delovni kolektivi bi morali posve titi večjo pozornost zahtevam usluž. benccv, ki hočejo potovati v tujino, kajti takna potovanja so često po vsem nepotrebna. Od njih nimaj'i škode samo podjetja, marveč tudi vsa skupnost. V. Petrovič ,oddih' gledalcem, pa je Ljubaoni kolikršen bi moral biti po vozel Ijjpe de Vega predstavljal špansko klasiko. Sledila je zgodba Johna van Drutena o pomladi in ljubezni Grlice glas, za njo pa Andersonova drama Zašlo je sonce in pariška noviteta, Brčalovi Napoleonovi huzarji, hi pod zgodovinskim plaščem prinašajo nekaj sodobnih vprašanj. Obnovljen je bil Klabundoo Krog s kredo in Volpone. Tak repertoar bi n. pr. lahko izbralo ljubljansko gledališče, medtem ko Kranjčani^ z njim niso zadovoljni. Gledališče jih namreč stane kakih ? milijonov na leto in tako so nekateri izračunali, da je stalno gledališče v Kranju predraga stvar in da bi za denar, ki ga o ta namen daje mesto, lahko večkrat na leto organizirali obisk ljubljanske Drame o velikih sku-pinah(l), Na to, da o Kranju ie obstoji gledališka tradicija, niso mislili, niti ne na to, da bi njegova okrnitev močno prizadela kulturno življenje o velikem kranjskem okraju, kjer Prešernovo gledališče z uspehom gostuje. Taki praktični računarji pač ne pomislijo, da v socializmu ne morejo biti kulturne ustanove samo o glavnih mestih, temveč se mora sok kulture pretakati po najtanjših kapilarah. Gledališke finance, repertoar in osa druga vprašanja je možno reševati na razne načine, nikakor pa ne z de-montiranjem kulturnih ustanov. Vsaka pridobitev, ki bi se je na ta način odrekli, bi pomenila velik minus za našo kulturo. Konkretno je takole. Če bi pogledali stvar zelo od daleč — bi videli, kako živi in dela mlada kulturna ustanova kranjsko gledališče. Mlada je, zelo mlada. Celo tisti, ki bivajo v njeni neposredni bližini, si j0 nekoliko nezaupljivo ogledujejo. Čemu to pri nas, toliki stroški, tu ni občinstva. Kranj je Uvel brez stalnega gledališča toliko let, zdaj pa ti pride socializem in vsiljuje delavcem gledališče, Čeprav oni ne marajo zanj itd. Ali res ne marajo zanj? Tudi bi bilo to ce ot vilo to res — resnica je namreč ta, da bi ie bežen pogled delo. v dvorano poljubnega nedeljske- !. Naloga gledališča pa je Eno od osrednjih vprašanj, ki danes zaposluje vodstva kulturnih ustan0'0, je zlasti, kako pritegniti delavce, da bi bolj odločno kot doslej stopili v kulturno življenje. Geslo »kulturo delovnemu ljudstvu« je imperativno razglašeno in naj bi kot splošna norma veljalo za vse in vsakogar, ki kakorkoli sodeluje v našem kulturnem snovanju. Spričo dejstva, da delavec s svojim delom ustvarja gmotne temelje za kuturni razvoj, je več ko upravičena zahteva, da bodi tudi uživalec kulture, da bodi njena usmerjenost v celoti v korist delavskega razreda, in končno, da bodi delavec tudi njen soustvarjalec. Te stvari so jasne in tu m treba izgubljati besed. Vendar se gesla laže postavljajo kot uresničujejo. Povsod, na vsakem sestanku, kongresu, seji in zborovanju lahko slišiš, da je kultura z vsemi njenimi sadovi no krivdi kulturnih mtanov in kulturnih delavcev domala zaprta delavcu, da je ta ,ne razume1 in da mu je .odtujena'. Napak bi bilo misliti, da je to, kar imenujemo s skupnim imenom naša kultura, tudi v preteklosti omogočil kdo drug kot — posredno seveda — delovni človek, človeško delo je pač temelj in prvi pogoj za nastanek vsake kulture. Kultura sama pa je neko doseženo stanje, ki nikdar ne ostane enako, marveč je v nenehnem gibanju in razvoju in novi rodovi in novi razredi doprinašajo svoj delež k že do-tfzenim stvaritvam- Pri nas je zdaj vrsta na delavskem razredu, da skladno s svojo vlogo v našem iivijenju oblikuje tudi kulturo. Vsako teorijo najbolje preverja praksa, šolsko učenost dopolnjuje ali popravlja življenje. Ali je v kaki dolgi razpravi povedano kaj novega, najlaglje ugotovimo po tem, da skušamo vso stvar po-noviti v preprostih besedah. Mislim, da lahko storimo to tudi mi in zato navedimo konkreten primer. Glede na glasove o kranjskem Prešernovem gledališču, na katero so padli očitki, da delavcu premalo nudi in da mu je po svojem repertoarju odtujeno, so se pojavili tudi klici, češ da tako gledališče v Kranju ni potrebno, ker je tudi predrago. V položaju, ko si kranjsko gledališče šele usfoairja občlinistoo An tradMJo, ki je brez nje majav obstoj vsake podobne ustanove, ko shuša z osem, kar zmore s svojim mladim in številčno Mbk\lm ansamblom, dokazati pozitivno vlogo v delavskem mestu, so padti predlogi, naj bi iz tega poklicnega gledališča, ki si je v nekaj letih obstoja priborilo svojo življenjsko upravičenost, napravili polpoklicen teater, ali z drugimi besedami, stopili naj bi za korak nazaj, v dobo amaierstva in morda celo čitalništva. Ta predlog je sicer sedaj propadel in kranjsko Prešernovo> gledališče je prejelo svojo letošnjo dotacijo, vendar nebi bilo odveč, ko bi skušali iz tega povzeti nekaj zaključkov. Ko iščemo vzroke, zakaj neko gledališče ne izpolnjuje v celoti svojega poslanstva, se najprej spomnimo na repertoar. V Kranju so mu očitali (a menda to ni samo v Kranju), da je ^premalo privlačen za delavstvo'. Ta beseda kljub svoji lagodni površnosti in nepreciznosti opozarja na neko okoliščino, ki je ne bi smelo prezreti nobeno gledališko vodstvo. Vsako gledališče mora računati s svojim občinstvom, in to prav s tistim občinstvom, ki polni njegovo hišo. Za nas je n. pr. jasno, da neko ljubljansko gledališče ne. more imeti istega repertoarja kot ono v Kranju ali v Celju. Repertoar kranjskega gledališča bi moral ustrezati kulturnim potrebam mesta Kranja, kar bi se preprosto reklo, da mora postati za Kranj-\čane ,našel, ,domače", po možnosti tako 4omače' in ,ljudsko', kot so bile v Kranju igre pred 100 leti v dobi narodnega prebujenja, seveda na ravni, ki je pri nas že i dosežena. Dejansko bi moralo to gledališče izpopolnjevati delo amaterskih kulturnih društev, in sicer na višji stopnji. Seveda tega ni mogoče doseči s poplitvenjem repertoarja, s popuščanjem pred težnjami nekulturnih posameznikov po prazni zabavi zaradi zabave. Ce pogledamo na pomena, kajti glavni uamon filma Je, kranjski repertoar letošnje sezone, bomo našli najprej tri slovenska dela: Cankarjeve Hlapce, Zemljanovo Odločitev in Škufce-vo Trnuljčico za otroke. Ilrvatsko delo, Vojnovičev Ekvinokcij, bi bržkone mogli kljub njegovi pomembnosti za jugoslovansko dramatiko nadomestiti s kakim drugim, morda sodobnim avtorjem. Medtem ko ji bilo Gehrijevo Šesto nadstropje uprizorjeno ia ' sentimentalnosti, marveč ga poživljal naših željah in teoretičnih postavkah* Ta odstotek pa je na koncertih, na slikarskih razstavah, na predavanjih itd. še mnogo manjs* kot v teatru. Tov. France Bratkovič, predsednik umetniškega sveta Prešernovega gledališča, je napisal o kranjskem Gledališkem listu tele premisleka vredne besede. »Docela zgrešeno je smatrati repertoar za tisto univerzalno vilo, ki naj hitro in učinkovito odpravi vse težave. Prevlade dustrijskega delavstva D gledališki dvorani v doglednem času ",e bomo dosegli z nobenimi nasilni' mi posegi v repertoar, najmanj z njegovim poplitvenjem, marveč le s splošnim in enakomerni^1 dvigom kulturne ravni delavskega razreda. To pa je proces. terja dolgo tn počasno z°' renje ob nenehnem, vztrajnem vsklajenem prizadevanju kal’urni kov vseh vrst.t Vendar pa iz tega izvirajo o®* like naloge, ki so prav tako ne' ogibno nujne, kakor je neogil,n° nujen za naš kulturni razvoj s**" obstoj kulturnih ustanov, lišč itd. Kakor se moramo enkro^ za vselej otresli hlastanja in ne' učakanosti, ki se izraža v Pa ^ larstvu, tako je treba v kultur\ gesla zamenjati z delom, in *lCi’ z drobnim delom od človeka « človeka Če vzamemo spet kot Pr' mer kranjsko gledališče in nle’ govo občinstvo, potem me osek kor ne more preplašiti dej*"’0.', da so posamezni delavci (>r0 St gledališke vstopnice, ki je brezplačno dal njihov sindikU' marveč vidim v tem prime'. migljaj, kje je treba isKati ’ najti gledališko občinstvo. ‘..,1 ki mu je v trdem delu že min tl večina življenja ter ni nikoli « zelo redko stopil v gledališče, se na gledališče ne bo več ali v* ' ne tako hitro navadil. Drugače P', je z njegovimi otroki. Delans otroci obiskujejo vendar dane, šole in njihove potrebe po kul- turnem življenju rastejo. 'I u< . pogledom uprtim v mlajše in tm' mlajše rodove, je treba zacd koll- ga popoldneva mimogrede izpod- kor mogoče prisluhnili temu bil prazne očitke o odmaknje- vemu zorenju in pripravljenos nostt teatra od delavskih množic in usmeriti repertoar n bistvu — bi ne mogli iti na to. nekakšno prosveti jensko sni?’-Če natanko pomislimo, je naš Gledališče v Kranju kot tudi drit-vrhovni znanstveni forum, Slo- ga manjša gledališča bodo p°‘c!? venska akademija znanosti tn lahko uspevala in vprašanja ni' umetnosti, tudi -»odmaknjena* hovega obstoja ne bo nihče lH. preprostim očem in pojmovanju, postavljal. Eksperimentalna P°‘ verular nihče ne postavlja vpra- bržkone ne bodo tu dobro odme' šanja o njeni potrebnosti in vala Vendar pa po izkušnjah- 11 umestnosti, kulturna ustanova, ki na deskah mnogo prei propadel. zajema manjši krog občinstva in plehka kot n. pr. kvalitetna del1} je omejena na določen kraj, je (značilen primer je velik u*P\ •eh in ostane v tistem območju sol, Hlapcev v Kranju), menda ne iskra življenja in duhovno sredi- nemogoče sestaviti takega reper-šče, ki oplaja okolico. To velja za toarja, ki bo tudi na padet.et}^ vsako kulturno ustanovo, za vsa- ustvaril temelje za stalno nle".' ko kulturno društvo>. Važno je liško publiko, to je repertoar’ da sti kulturna ustanova, ki bo hkrati vzgojen, zanimiv 1 gledališče pridobi ljudi. Nespor- zabaven tn ki bo imel svo jo ,irn. 'T no je sicer, da odstotek delavstva niško in moralno vrednost u. v kranjskem gledališču med po- idejno politično utemeljen°' vprečno 3500 obiskovalci na upri- tudi o našem času. zorjeno dramsko delo ni tolikšen. > France Novšak IZ NAŠIH KINODVORAN Ljubimec New Orleansa »THE TOAST OF NEW ORLEANS«. Režija; Norman Tau-rog. V glavnih vlogah: Mario Lanza, Ka,thryn Qrayson, David Niven. Produkcija: Motro-Gold- wyn.Mayer. — Podjetje za Izposojanje filmov Zagreb. Nifi novoga, vsaj no v vsobinskem poglodu. Zgodba so gibljo v ie znanem okvl.ru: reven ribifi s sijajnim tenorjem, boguti direktor oporo, ki ga odtorlje, lopa oporna povka, ki se vanjo zaljubi ln v katero jo zaradi vočje zanimivosti zaljubljen tudi bogati direktor, nato pa nekaj neogibnih ljubezenskih ali kakršnihkoli že nesporazumov, zaradi katorlh nas pa prav nifi ne skrbi, da no bi bil ko-neo »srečen«. Socialno razlikovanje so avtorji flilma sprotno izkoristili tako, da se ves čas zabavamo nad naivno proproičlno ribiča-povoa In njogovega neotesanega ujeu, ki s svo. jim natnrnim vodenjem povzročata nemalo skrbi uglajeni visoki družbi, v katero sta hočefi nočoS zavozila. Vse to pa jo pravzaprav postranskoga da nam po« rodu Jo s pevskimi In glasbenimi vložki, v katerih prihaja do polnega izraza bležčeči tenor Ma ria Lanze, dve uri vedrega muzikal noga razpoloženja. In ta namen jo film nedvomno dosegel, ne samo zaradi odlično Interpretacije nekaterih znanih arij ln noknj Izvrstnih glas beno-zabavnlh točk, temveč tudi »a. to, ker v njem le ni prehudih neokusnosti ali vsiljivo propagirane vseskozi sicer obrabljen, a raj učinkovit humor. Ponekod Je ^ humor oolo prav živ In l*v'reII’-ti-pri.m*r v sooni, ki je posrečena .. ra nn konvenolonalna meSčni"*1*11 (e vila o olikanem vedenju. ('Btu 1 r pozitivno ugotovitve no mor«0 meniti dejstva, da film nim® umetniško vrednosti, pa drugi strani ga bo film činstvu. vendar upravičujejo usp®'1' iinol pri Široke"1 pr«v® n » ki al>' kJ Tuje leksikalne novost' Nemci izdujujo zadnje č«*4* temeljnih del, med katere un>rum^ ^ tudi »Novo nemško blogruflJ04* Izdaja Zgodovinska komisij0 Pr* } skl ukademljl znunosti. Delo, *flft»cl<^ jojo že od I. 1925, je P°P<>l,",niW' t H« luna izduju SploSne neinSke „ncr'* Iz I. 1890. Zanimivo jo, Ha tudi ta biografija ob»»egulu M *v< #00 ki obseg« spre, ■jeli In v i i.i k«b-r|h 'll doslej je izSel šele prvi strani. Po nučelu seHtuvljulccv v pregled osornosti, v kut* *••• ustvaritvah je viden razvoj ,,CMI,S vjn| In dovlno v znanosti, umetnosti, trg1 *e(,of obrti. Glavni reduktor jc univ. P Otto Graf zn fltolborg* Wernigr(,( Prav gotovo bodo v blogr«*'| M’ ,ndl /U " /vczku Irm /xC vlfl<1,ir ki, ki no zanimivi zgodovino, saj najdemo ze v obširne sestavke o *krnnj*kl rodovini von und zu Auersp« llon&c iPORT IN TELESNA VZCOJA /1 /| .p **/> Vf*' J, »1. ^ • v Danes se začne v Sviti zaključm del svetovn REPREZENTANCE PRIPRAVLJENE NA BOJ n ZDRAV KOT RIBA a Jo okreval ln bo nastopil proti Franclji VESTI IZ ŠVICE JauP^fodofillca Ernesta Tonena — V t^J^ouskcm Kport. Cusniku »Športni Ka t prousodnlk ornunlzacijske-J2m *.°™t®lu svetovnemu prvenstva UrtTiA Ton o n prtobčt-l dobrodošlico otoJoncem toga prvenstva. y Izvršnega komiteju FIFE — uernu jo bila včeraj seju Izvršne, nf .°.Bl|teja FIFE. Sprejeli so dnev-22 . kougrosa FIFE, ki bo ‘21 in »o Žun‘Ja v Bernu. 'A zadovoljstvom W °W«Jeli Bi>oročilo večine držav, lom ^1FE, da bodo 20. junija vsako »Ti” v njihovih državah priredili Uu“ podmladka«. * 8vi PctlnPctdcset ur z letalom do rc„® ", Včeraj jo prispela korejska zlfa °ž®ntonca. Z letalom so je vo- * Iv J,ur«ia utegne presonetltl! — V loviifi°u?t smo sro8ali Žarka Mihaj. Zilu ■ ulvšega trenerju Crvene zve. kini, i?J I>u trenerja oarigrujskega ‘ihba Fencr Bakče. jo ,, pnltn. da turški nogometaši,« Phieni-l Mlhgjlovič, »lahko prirede dicHi, H® Presenečenje, izredno kou-beQj, imajo, zblo so ostri lin bor. jsl ,^.“r zadeva Jugoslavijo,« jo do-LiržiV- ( '6. ’Je splošno mnenje v zlil in V da jo poleg Madžarske, Bra. ...m Avstrijo oden izmed favo. V Lausanni Jugoslavija: Francija V ŽENEVI: BRAZILIJA - MEHIKA, V ZURICHU: AVSTRIJA - ŠKOTSKA, V BERNU: URUGVAJ - CSR (Od posebnega dopisnika Borbe) Lausannc, 15. junija. Jutri se bodo začele borbe za svetovno nogometno prvenstvo. V vseh športnih taboriščih je čutiti, da je napočil trenutek, na katerega so se nogometne reprezentance temeljito pripravile. Ponekod so nervozni, nemirni, drugod pa taki kot običajno. Vendar Je povsod čutiti, da je to dan pred začetkom borb. Danes sem preživel nekaj ur v Ivcrdonu z našimi nogometaši. V našem taborišču je bilo j tako kot po navadi. Razlika je bila edinole v tem, da nogometaši niso imeli treninga, pač pa prost | dan. Počivali so. Malo govore o jutrišnji tekmi. Edino Tlrnanič in Clrič sta se stalno sukala I okrog Igralcev ln se razgovarjala z njimi. Ponavljali so naloge, ki so jih dobili za jutrišnjo1 tekmo. ZMAGALI BOMO kot ob priložnostih ko daješ Izjave, dobri, veliko boljši kot takrat, ko so To je želja, ki Je prevzela vse na- temveč se da to razbrati z njihovih nastopili proti nam v Zagrebu. Boj še Igralce. Borili se bodo. Za zmago obrazov. Odločni so. Upajo v zmago, ne bo lahek. Toda kvaliteta naših To ni nikakršna neskromnost, takšna • T°da nasprotnika ne podcenjujejo., Igralcev je boljša. Treba se Je le srč' V/»rt M f 111 hfl oni Krfll! ' no hrtHH n tam na Himmlm In eni, b«m Stankovič CrnkovU Čajkovski Horvat Boško« Milutinovič Bobek Mitii Vuka. Zebcc Sodnik Grillitb (Wales) Vincent Dercndre Strappe Glovackl Kopa Mahjonb Jocquet Marcel Kaelbel Glannessl Remmetter FILATELIJA Švicarska znamka ob svetovnem nogometnem prvenstvu Dano« bodo v Svlci otvorili pelo svetovno nogometno prvenstvo. Ta največjl letošnji športni dogodek je izkoristila švicarska poštna uprava in izdala priložnostno znamko za 40 centimov. Znamka jo lzdolana v dvoh barvah: modri in rumoni. Na njej jo nasllkau zemljevid svota in nogo. Vedo, da bo boj srdit. Mitič: Francozi so dobro moštvo. I Napeti bomo morali vse sile, kjer so se tuch oni dobro pripravili. Želimo I zmagati ln Jaz sem trdno prepričan o tem. I Bobek: Francozi so nam bili vedno *lt0. v za vstop v polfinale.« conski Šahovski turnir Vodi Donner, sledi mu Unzicker kciuonn’ 15‘ Junij®- - Rezultati X. Ppštni *žig. Izdali so "tudi'posebne do- nevaren nasprotnik. To velja tudi za n la. Unzicker—Dunkelblum 1:0, Dan- Pikice in kuverte, ki jih bodo upo- jutn Toda mi smo bollšl od nldh O^Lehmann 1:0, Rabar-Ribeiro 1:0, rablja!! med. tekmovanjem. Omeniti ^agalT^mo,kS m Kato motna žoga. tiskana pa Je v helio-gravuri. Na današnji dan bodo tudi vse poštne pošiljke ži^osalli s posebnim prigodnim pofitnim žigom. Ko pa bo 4. julija sodnik odpiskal koneo zadnje tekmo prvenstva, bo bernska pošta prav tako uporabljala poseben ENAJSTI DVOBOJ Danos bo v Lausanni enajsti dvoboj med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Francijo. Prva tokmn je bila 13. junija 11)26 v Parizu. Končala so jo z zmago Francozov 4:1. Na naslednjih lukrnnh so bili doseženi rezultati; 3:1 #>za Jugoslavijo. 2:1 za Francijo, 1:0 za Francijo, 2:1 za Jugoslavijo bilanca tekem Francija jo no. Prodvojna Jugoslavija : slednja: 3 2 0 3 7:9 Tudi po vojni sta reprezon-tanei odigrali pet tekom. Naši nogomotuši so dvakrat zmagali, dve so igrali neodločeno, ono so pa izgubili. Razlika v golih Jo 9:7 za Jugoslavijo. Skupna bilanca: 10 4 2 4 16:10 no boriti. O tem ne dvomim ln zato sem prepričan, da bomo zmagali.« Branko Pešlč, predsednik komisije za sestavo nogometne reprezentance je bil najbolj malobeseden: »Optimist sem. Zaupam v naše Igralce, ker Jih dobro poznam«. V našem športnem taborišču niso! zaskrbljeni, niti nervozni. Pač pa so vsi resni. Vedo, kakšen boj Jih čaka, I kajti od Jutrišnje tekme je v marši-1 čem odvisno, ali se bo naša reprezentanca uvrstila v četrtfinale. LJ. Lovrič ZVEZNA KOŠARKARSKA LIOA Še 12 tekem do konca prvega dela Do konca prvega dola zvozno košarkarske ligo jo so 12 tekem. Doslej J® nepremagana '1® Crvonu zvezda. AsK in Partizan sta so nepri&nko. vano slalo uvrstila. Do konca prvega dola prvenstva bodo na sporedu fio naslednjo tokmo: Crvona zvezda — AšK, Borno — Ljubljana, Radniflkl ASK Lokomotiva — Proleter, BSK ASK, Ljubljana — Proleter, AšK — Proleter, Železničar — Partizan, Montažno — Proleter, Ljubljana — Partizan, ASK — Partizan in Crvena zvezda — BSK. Francozi upajo v neodločen rezultat (Od posebnega dopisnika »Borbe«) Prosil sem za razgovor s kakim Lausanne, 13. Junija. I francoskim reprezentantom ali čla-Skušal sem navezati stike s Fran- | nom vodstva. Rekli so ml, da ni nl-cozl. Dobil sem telefonsko zvezo, i kogar, da so bržkone na sprehodu. ' Morda so bili res na sprehodu. Se bolj verjetno pa Je, da niso želeli, da bi Jih kdo vznemirjal. Toda čeprav se nisem razgovarjal s Francozi, po vsem tistem, kar sem zvedel o njih, drži, da so se temeljito pripravili na boj Francoski novinarji so ml dejali, da bo jutrišnja tekma, kot menijo v francoski repre-I zentancl, zelo težavna, da bo šlo | malone za biti ali ne biti. Novinarji so ml dejali, da so imeli s svojo reprezentanco veliko smolo. Najprej sta bila poškodovana dva vratarja, v zadnjem hipu pa tudi srednji krilec Culssard. Vsekakor bi bili zadovoljni z neodločnim rezultatom. Tako računajo Francozi Neodločeno z Jugoslavijo, zmaga nad Mehiko — dovolj za vstop v četrtfinale. Razen radia bo tudi francosko televizijsko omrežjo prenašalo celoten potek v Lausanni. LJ. L. če bodo tekme neodločene, jih bodo nadaljevali Bern, 15. Junija. Organizacijski komite V. svetovnega nogometnega prvenstva Je sklenil, da bodo vse tekme v osmini flnaia, ki se bodo zaključile v rednem času neodločeno, nadaljevali dvakrat po IS minut. Ce bo rezultat tudi po podaljšku ostal neodločen, bodo Igrali novo tekmo. LEVO KRILO FRANCIJE Vincent S°lombek—Castaldi remi, Pirc—Bur- 1° treba, da lotošnje svetovno nogo- mnxKnotr,,rtiii remi, Puderer—Mulcahy remi, motno prvenstvo sovpada s 50-letnico p , 'Jend—Boumeester remi, Wade— »stanovitvo svetovne nogometno or-p"kwonz in Jacob—Kramer so partiji Sanizacije FIFE. Tako jo nova švl. Hrti?ultatl nedeljskih Donner—Wade 1: C‘eln prekinjenih 0, Bhehd- carska znamka posvečena tudi tej obletnici, kur. je uaznučeno z nnpi- 'Ui na, znamki. ,. Doslej so letošnjo rBn ^ p-^VKi taSSttS Po £ LlohtonstelnU, Pričakovati pa je. da Pn2u.x- kolu vodi Donner 0.5 pred jih bodo Izdalo še nokatoro države. tičko loiin, udererjem 7, Pircem 6,5 (1), Go- rila tista država, katere nogometaši ekom s Itd. —■------ rjem 8, Rabarjem in Toranom Domnevajo, da lo to vsekakor sto- 0 postali svetovni prvaki. Trener Cirlč: Ce se bo naša reprezentanca res potrudila, če so bodo izenačili naši Igralci s Francozi v borbenosti ln gibčnosti, bo prišlo do izraza boljše tehnično znanje naše reprezentanoe, potem pa bomo Imeli ml prednost. Upam, da se bo to zgodilo, sodim, da bo tako. Aleksander Timanlč najbolje pozna Francoze. Gledal Jih Je nedavno v Belgiji, predvčerajšnjim pa na trening tekmi. On pravi: »Francozi so Z BELEŽNICO PO ŠVICI V taboriščih reprezentanc Posobncga dopisnika »Borbe)« MoiiBHRA. Y» D Ji/M« ’ »0.1 I““v' «I**V*A (Od | kandidatov za svotovnega prvaka, ln r-..—--m j__iin I sicer brez svojega najboljšega igral-Laussano, 15. junija ca vratarja Carvala. Lo-ta si je nam. »POPOLNOMA MIREN r®* na zadnjem treningu hudo po. SEM« * škodoval roko, tako da Jutri ne bo in mogel nastopiti. n» ;-■»! «iab n, saIh « novolinlknm Igralol in trenerji niso hoteli do. Or»lro. laD na čolu * Poveljnikom gtl povodati- DeJaIl eo le_ da Br(u novi ane« SO Brazlilel noMvall Tmln ?llo°, do^ro Pz gozda. »Ai^’* 36 delala Pat ln se stisnila v kot pri oknu. »D * SC res zdi tu loP°^* *> Hobby. Kakor v velikem parku poleti. Krasno Je.« »Ali si mimogrede pogledala v sosednjo sobo?« sem vprašal. »Ne, zakaj pa?« »Tale krasni balkon tu na levi spada k njej. Popolnoma je pokrit in na nasprotni strani ni nobenega okna. Ce bi stanovala zdaj tu, bi niti kopalne obleke ne potrebovala za sončenje.« »Da, če bi stanovala tu...« »Saj bi lahko,« sem dejal kar tjavdan. »Saj si videla, ta soba bo čez nekaj dni prosta.« Pogledala me je in se nasmehnila. »Mar misliS, da bi bilo to za naju dobro? Da bi bila stalno tako blizu skupaj?« »Saj no bi bila stalno skupaj,« sem odgovoril. »Saj me podnevi nikoli ni doma. Zvečer pa Cesto tudi ne. Ce pa bi že bila skupaj, nama ne bi bilo treba posedati po lokalih ali se spet tako hitro ločiti, ko da sva samo na obisku drug pri drugem.« Zganila se Je nekoliko v svojem kotu. »To zveni malone tako, kakor da si vse že dobro premislil, ljubček.« »Saj tudi sem,« sem dejal. »2e ves večer razmišljam o tem.« Vstala Je. »Kaj misliS resno, Robby?« »Vražja strela, seveda,« sem odgovoril, »mar tega Se nisi opazila?« Nekaj časa je molčala. »Robby,« Je dejala potem in njen glas Je bil globlji kakor poprej, »kako prldeS prav zdaj na to misel?« »Ta misel ml Je Sinila v glavo,« sem odgovoril z večjim poudarkom kakor sem hotel, kajti iznenada sem začutil, da je prlSla odločitev o mnogo važnejSi zadevi kakor je bila soba, »ta misel mi je Sinila v glavo, ker sem zadnje tedne videl, kako čudovito je biti čisto skupaj. Teh nekaj ur trajajočih sestankov ne prenesem večl Več hočem imeti od tebe! Hočem, da boš zmeraj pri meni, spretno prikrivanje ljubezni me nič več ne veseli, to mi je zoprno, tega ne potrebujem, hočem kratko malo tebe in še enkrat tebe, tebe nikoli ne bom imel dovolj, in niti eno samo minuto tega nočem pogrešati.« Slišal sem njeno dihanje. Čepela je v kotu pri oknu, roke sklenjene na kolenih, ln molčala. Počasi je lezla svetlobna reklama na nasprotni strani za drevjem kvišku in metala moten odsev na njene svetle čevlje. Potem se je odsev pomikal čez njeno krilo in roke. »Mimo se mi lahko posmehuješ,« sem dejal. »Posmehujem?« je odgovorila. »Seveda, ker zmeraj pravim: jaz hočem. Naposled pa moraš tudi ti hoteti.« Dvignila je pogled. »Ali veš, da si se spremenil, Robby?« »Ne.« »Pač. Saj si sam to rekel. Ti hočeš. Ti ne vprašuješ več toliko. Ti kratko in malo hočeš.« »To ni tako velika sprememba. Saj lahko vzllc temu rečeš ne, pa naj jaz še tako hočem.« Nenadoma se je sklonila k meni. »Zakaj naj bi rekla ne, Robby?« je dejala z zelo toplim in nežnim glasom, »saj jaz to hočem...« Ves presenečen sem jo objel čez ramena. Njeni lasje so božali moja lica, »Ali je to res, Pat?« »Seveda, ljubček.« »Vražja strela,« sem dejal, »to sem si predstavljal mnogo teže.« Zmajala je z glavo. »Saj je vendar samo od tebe odvisno, Robby.« »Tudi Jaz skoraj tako mislim,« sem rekel presenečeno. 1 Darko ima štiri' leta in ©no veliko strast: risanje. To vam je rojen talent; karkoli želiš tj nariše. »Odlično 6i narisa] to lokomotivo,* sem dejul Darku. »To ni lokomotiva, to je petelin,« me je Darko zavrnil hladno in prezirljivo. »Ah, da, seveda, pravi pravcati petelin. In to? To je gotovo ladja?« sem povprašal negotovo. Darko me je pogledal nepopisno prezirljivo. »Ne, to je teta Mica, ko tepe mačko,« me je zavrnil in pograbil svoje risbe ter mi dostojanstveno obrnil hrbet. Od tega dne dalje me je Darko zelo hladno pozdravljal in prav gotovo bi bi’1 zadnji na svetu, ki bi mi priznal količkaj razumevanja za risarske spretnosti. Zaradi tega vam tudi ne maram povedati svojega mišljenja. Zato vaim pa lahko povem, kaj se je nekega dne zgodilo z Darkom, Markom in njunim prijateljem. Takoj po kosilu je morala iti mama na neko nujno konferenco. Marko je izkoristil priložnost in se zgubil na ulico, da bi se igral. Oče je legel na divam, da bi bral časnik, Darko pa je poiskal papir in svinčnik, legel na trebuh na tla (to je njegova priljubljena lega, tedaj ima največ domislic) in pričel marljivo risati kočo babice Rdeče kapice in volka, kako se plazi okrog nje. Ko je narisal, je nagnil glavo na levo, potem na desno stran in zadovoljno ogledoval svoje delo. Toda po pravici povedano, koliba je bila precej čudna: vrata so z vrhom malo predrla streho, okno je viselo na vogalu, stopnice pa so držale naravnost na podstrešje. Tedaj je začel Darko risati dimnik na koči, in — zlomil se mu je svinčnik. »Ata, zilomil se jel« kaže brez moči in žalosten očetu svinčnik. »Zlomil? Takoj ti ga bom ošilil,« mu de smehljaje oče, odloži časnik in vzame nož. No, sedaj lahko riše dalje naš Darko. Riše volka. Nariše trup, glavo, toda ne more se spomniti koliko nog ima volk: šest ali osem. Toda zakaj ima ata? »Ata?« »Kaj je sinko?« »Koliko nog ima volk?« »Štiri.« »Zakaj jih pa nima šest?« Očka vzdihne. Ko bi vedeli Toda, kadar bere važne novice, res ne utegne ukvarjati se s sinkom. »Da se ne bi zapletel,« mu odvrne, ne da bi kaj razmišljal. Darko riše dalje volka. Nekdo, ki nima umetniške domi- »Marko, oj, Marko! Takoj pazi nani in ne delajta mi hrupa, rad bi malo spal.« Marko je bil jezen. Najraje br nabunkal Darka, ker je moral zaradi njega priti domov in pu- šljije bi morda dejal, da je to navaden štedilnik. Toda to je vseeno volk, samo da dobi še rep in... svinčnik se spet zlomi- »Ata... zlomil se jel« Očka, ki se je pravkar zatopil v branje, bi najraje vrgel svinčnik skozi okno. Toda obvlada se, spet vstane, vzame svinčnik in od časa do časa mrko pogleda Darka. Darko riše volku rep. Cudo-: vit rep, razširil se je po sliki kot oblak. Sedaj je risba gotova-Darko je že odprl usta, da bi se pohvalil očetu, toda nenadoma opazi strašno pomanjkljivost na risbi',: kje je dim iz dimnika?? Tedaj se z vso vnemo loti dima.Mota ga po nebu, po kolibi, krog za krogom. Dim . -staja vse večji, vse strašn<\ VL Najprej je kazalo, da je pričela goreti samo koča, nenadoma je pa bilo, ko da bj ogenj zajel ves gozd, celo volkov rep. In še vedno je rastel, ko... »Ata!« »Kaj je?« ga vpraša in v glasu mu je čutiti junaško samopre-magovanje. »Spet se je zlomil.« »Atal« Očka pa se začne nenadoma čudno vesti. Časnik vrže na tla, poskoč; kot bi ga nekaj pičilo, steče proti oknu, odpre ga in kliče na ves glas: stiti igro. Zato mu maščevalno šepeta: »Oh, otroče, koliko te je že, pa te mora vedno kdo varovati.« »Očka je ukazal,« mu odvrne , Darko hladno in riše dalje, ko da Marka sploh ne bi bilo v sobi. j Očka je kmalu zaspal. Darko se je ves predal risanju. Sedaj riše nekaj novega, nekaj izrednega: krokodil je splezal na hrib in ugriznil v rep letalo. Marko, pa dolgčas mu je. V -kaj časa gleda očka, Darka, pa spet očka in ne more premagat: skušnjave. Tukaj je nepotreben, na ulici pa ga čakajo prijatelji- Tiho se ukrade iz sobe. Darko pa ostane in tiho riše poleg spečega očeta. Ko se očka prebudi, malo zaspano pogleda na Darka. Nasmehne se, tedaj pa pogleda svojo obleko, ki je visela na stolu. Nenadoma poskoči ves jezen. Na rjavem volnenem blagu so se jasno odražale rdeče risbe, narisane z rdečim svinčnikom, ki ga je imel očka v žepu. Dve veliki kači sta se plazili po rokavu, na ovratniku je zrastlo neko vej na to drevo, ramena so prekrila železniške tračnice, na žepih sta se pa da j j la slon s petimi rilci in gnusen polip. Darko ni utegnil okrasiti tudi hlače. Djordje Bogoj?vic V počitniški koloni}! ob morju JCojmc šojžc Pot v svet Napota se svinja v svet. Sreča jo voLk in vpraša: »Kam greš, svinja?« »V svet,« odgovori svinja. Zbere Cigan neka; denarja in si kupi nov kužuh. Hiti domov, i pokazat ga Ciganki. Na poti sreča ribiča. Na rami nosi mrežo. »Dober dan, Cigan!« pravi »Dober dan!« »Kam se ti pa tako mudi?« »Kaj ne vidiš, da imam nov kožuh. Domov ga nesem pokazat,« odgovori ponosno Cigan. »Kaj bi s kožuhom. Nosiš ga samo po zimi, čez poletje ti ga pa molji žro, Menjajva! Jaz ti dam mrežo, ti pa meni kožuh. Podnevi boš lahko lovil ribe, ponoči pa lahko narediš iz nje šotor,« začne prigovarjati ribič. Zamisli se Cigan, premišlja im pravi: »Prav imaš! Kaj bi s kožuhom! Daj mi mrežo! Ne bo mi treba dosti delati. Podnevi bom ribe lovil, ponoči pa spal pod šotorom « Zamenjata in gresta dalje. Hodita. hodita in ujame ju noč. »Spat pojdiva I« pravi ribič, leže, se dobro zavije v kožuh in zaspi. Cigar zabije medtem nekaj količkov in si postavi šotor iz mreže. Potem leže še on. Noč je mrzla. Burja brije. Cigan se obrača, premetava, toda zaspati ne more. Zebe ga. »Ubogi ribič,« si pravi ves drgetajoč, »gotovo je že zmrznil. Kaj bi ne, ko še mene zebe, ki sem notri, kako je šele njemu, ki je zunaj.« »Grem še jaz s teboj,« pravi volk in gresta skupaj dalje. Sreča ju lisica: »Kam gresta?« vpraša. »V svet,« odgovorita svinja in volk. »Vzemita še mene s seboj,« pravi lisica im vsi trije gredo dalje. Sreča jih zajec. »Kam greste?« vpraša. »V svet,« odgovorijo volk, svinja in lisica. »Grem še ja« za vami,« reče zajec im vsi štirje gredo v svet. Hodijo, hodijo in nenadoma padejo v globoko jamo. Nikakor se ne morejo rešiti. Čakajo im postanejo lačni: »Veste kaj,« reče lisica. »Zapojmo. tistega, ki zapoje najvišje, pojemo.« Srečni in nesrečni Nekoč sta živela dva kmeta., Hiši sta jima stali druga poleg druge. Eden je bil bogat, drugi pa reven. Revni je sicer ves čas pridno j delal, toda delo mu nikakor ni šlo od rok. Nekoč gre ponoči na polje po- . gledat, če je vse v redu. Kaj zagleda! Na sosedovi njivi neka tuja ženska seje rž. • Kaj počneš tukaj?« jo vpraša mož. *Rž sejem, < odgovori. »Kdaj prideš k meni sejat,« jo znova vpraša revni kmet. »Nikoli!« »Zakaj potem seješ na sosedovi njivi?« »Ker sem njegova sreča.« »Ti, kje pa je moja sreča?« vpraša kmet. »Tam za mejnikom je, spi.« Kmet steče h kamnu in zbudi svojo srečo. »Poslušaj, Sreča, vstani, >ojdi na mojo njivo sejat rž!« dž kmet in strese ženo, ki je ležala za mejni kom. • Ne grem!« odvrne le-ta, vsa sa spana. •Zakaj vendar ne greš?« •Zato ker nisem nobena kmečka sreča!« sc odreže Sreča. »Saj si vendar moja sreča!« zastoče kmet. »Soveda,« reče zaspanka, »če se lotiš kakega drugega poklica, bom tvoja sreča, sicer ne bo nič!« »Kaj naj potem postanem?* vpraša kmet obupano. »Postani trgovec!« Kmet gre takoj domov, proda hišo, se preseli v mesto in postane trgovec. Se danes živi tak in je bogat in srečen. VoLk zatuilii: »Uuuu .. .< Svinja zakruli: »O, o, o!< Lisica zalaja: »E, e, e!« Zajec zacviili: »I«lid..-1« Takoj popadejo zajca in ga raztrgajo. Cez nekaj časa postanejo zopet lačni »Veste kaj,< reče tedaj lisica. »Zapojmo! Kdor zapoje najnižje, tega pojemo!« »E, e, e!« laja lisica. »Uuuu...!« tuli vodik. »O, o, o!« kruli svinja. Zakol.jeta svinjo in jo pojesta. Lisica pa na tihem skrije nekaj črev. Ko ju zopet začne mučiti lakota, privleče lisica odnekod svinjska čreva in jih začne jesti. »Kaj pa ješ, botra?« vpraša volk. »Eh, bratec, lastna črev« jem!« odgovori lisica. »O, saj resi Se jaz bom svoja,« pravi volk in si razpara trebuh pogine in lisica poje še njega. Taiko je ostala lisica sama. Ali je zlezla iz luknje ali ne, ne ve nihče. Juhuhu, samo še dvakrat bomo Sli pred koncem spat, dvakrat bomo ie odprli težko kljuko Šolskih vrat, potlej pa adijo Sola in timpreje knjige v kot — kajpak, te te dni ne pade, kak nesrečni cvek odkodI Letos se to kislo vreme kuja, cmeri kar tjavdan, vendar upamo, da z nami le potegne Se kak dan, sicer letos res bledice ne preienemo iz lic — to pa huje je kot vtasih spričevalo brez petič. Kisa, kisa se, deiuje, figo kaie nam pomlad, če se Se poletje skuja, bomo Sli — v zapeček spat. V tej čobudri spomladanski bi postali vsi samo umazani kot Indijanci, kdor bi se usodil v njo. V dežju, o blatu bi še Bobek žoge bil kaj kmalu sit, J in kako bos Indijance v tem vremenu Sel loviti Kak naj veš, če so mahnili ’} boj na konjih ali peš, in od kje te bodo ubili, če jim še za sled ne vešt Badi šli bi na planine, tam pa vidimo, je sneg, (pravijo: za ozebline kot nalafč najboljši teki) Ker pa nismo med zmrzuhi, nam ne hasne ta nasvet: nam ta čas je bolj pri srcu sonce In oirjan hrbet. Tudi morje, kakor kaže, letos padlo bo v vodd, če pač očka ne izmaže iz zagate se kako; že vet mesec namreč z matn° pričkata se za denar, in km nam doslej je rnano, nit kaj prav ne kaže stvar. Morda v kako kolonijo pridemo za teden, dva, da s stari tovarišijo ne zajtlesnlmo doma; sicer smo pa optimisti — vse Se prav bo, brez strahu, saj kar glavno je, je tisto, da počitnice so tul J. Kos Zakaj je luna tako bleda Nekoč sta sonce in luna družno sijala na nebu. Podobna sta si bila kot jajce jajcu. Oba sta bila enako lepa in oba sta enako močno svetila. Sonce je sijalo podnevi, luna ponoči; vsak večer pa sta se srečala na nebn. Takrat sta navadno poklepetala in šla potem dalje, vsak svojo pot. Tako sta živela dolgo v »logi in ljubezni. Nekega dne pa se zberejo zvezde na Lrejo.. Delajo in se menijo. Beseda da besedo in začno se prepirati okoli tega, kdo je najlepši. Tudi luna se je začela bahati: »Kaj boste ve! Jaz sem najlepša in najsvetlejša! Kar poglejte me. Se sonce je v primeri z menoj nič. Jaz sem ime-nitnejša, saj sonce mojo noč spreminja v dan! To je vse njegovo delo.« To je slišalo sonce. N{ maralo bahačev, takih še posebej ne. Razjezilo se je in sklenilo, da se maščuje. Kot po navadi sta se sonce in luna srečala zvečer na nebu- .Komaj se luna prikaže, ji prisoli sonce krepko zaušnico. Luna ni spravila niti besede iz sebe. Na Na pa« vso moč se je razjokala. Jokala je in jokala, da so ji solze zinile z obraza ves sijaj in ga vsega popackale. Zato luna še danes tako medlo sveti. Ce pa jo natančneje pogledaš, boš videl, da ima na obrazu modre lise. To so od-tiski sončevih prstov, kr se še vedno poznajo. Od takrat se sonce in luna nikoli več ne srečata na nebu. Luna vzide šele tedaj, ko sonce zaide. _______________ Manica; UGANKI Kdo je ta, ki vse popije, vse posrka kar dobi, sam pa nikdar niti zunaj niti znotraj moker ni. (Sonce) Ubožec ne more hoditi ne žvižgati, ne govoriti, a je vesel in zdrav in z njim je kar vse praT. (Dete o zibelki) Češnje Češnje v vrtu se rdečijo, Nejček namje čaka. mimo njih koraka, prepočasi mu zorijo Tudi Janez čaka nanje, čaka Marijana, vedno nasmejana, dolgo se ji zdi čakanje. Čaka Tonček, čaka Drej8> vsi jih že želijo, a jih ne dobijo, saj je previsoko veja. Spodnja veja je visoko, vsak jo samo gleda in tako, seveda, ne doseže češenj z roko- Kmalu v hiši bo veselje, stric jim jih nabere, prav lepo opere in izpolni vroče želje. Takrat bodo češnje rdeče, to bodo zobali, z njimi se sladkali, lica jim porde od sreče. Vida Tauf^ KONJIČEK Začni s črko B in »kap ^ šahovski konjiček. D° lep pregovor- DNEVNE NOVICE , Rezervni oficirji pravne stroke “1'ajo 18. junija 1954 ob 17. uri predavanje v domu JLA, soba št. 141. ‘edaval bo dr. Genčlč: »O socialam zavarovanju vojaških oseb.« i a fakulteti za arhitekturo TVS tS v sred-' 9. t. m. diplomiral z odlič-uspehom tov. France Ivanšek. čestitamo! - Revija .Arhitekt«. D “rž. Glasbena šola 'Vegova 7) Javno produkcijo svojih ufen-,iik 0 17- Junija °b 18- uri v mali ‘‘Harmonični dvorani Sporedi kot 6aiPn'ce 130(10 na razpolago pri bla-6ajni pol ure pred produkcijo. r “ržavna glasbena šola, Moste prl-«01 javno Diodukcijo svojih gojen-v petek, dne 18. junija ob 18. cev Uri v-- v veliki dvorani Slovenske filharmonije l»»K0B0 NOVO ZAMlMljlVO mm POMPADUR •'TORISKO-LVOBAVNI roman ! 1 ,?eeaJ za nogometne trenerje. — i.',,,,e*a3 bo v Rovinju od 1. do 28. sv‘.J,a 1954; 2. Prijave pošljite prek 3 °jjn podzvez vključno do 16. t. m.; . Kogoji za sprejem so naslednji: bia?v,ala matura ali nižja šolska lzo-. azba; b) odsluženje vojaškega ro-da Je bil aktivni nogometaš ,.™#nJ 5 let; d) potrdilo prlstoj-Športne ambulante; e) starost 25 u 40 let; f) da Je državljan FLRJ; dein*^ se obveže po končanem tečaju 4 If l aktivno v korist nogometa. v' ‘<*aj organizira Institut za telesno Sim? BkuPno z Nogometno zvezo *nJ;ehlJe in organizacijo Zveze no-«u'netnih trenerjev Slovenije, laht OTOX sredstvo proi* moljem tahi, va* Povsod, ker le te boš upo-hr„, MOTOX boš za svojo obleke "rez skrbll Umrli so v Ljubljani »r,>,Parko Mrzel, otrok. Pogreb bo v “P °b 15. url v Dravljah, v Anton Koželj, upokojenec. Pogreb sredo ob 16. url na 2alah. DIMNE SVEČKE SO PRAKTIČNO IN UČINKOVITO SREDSTVO PROTI KOMARJEM poJitja: »VETPROM« - BEOGRAD SVETOZARA MARKOVIČA 14 GLEDALIŠČA DRAMA Sreda, 16. junija ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija. Abnoma C. (Julija — Duša Počkajeva, Romeo — Andrej Kurent, Mercutlo — Vladimir Skrbinšek). Četrtek, 17. junija: Zaprto. Petek, 18. Junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Premiera. Proslava 40-letnice umetniškega delovanja Janeza Cesarja. Izven. (V opernem gledališču.) OPEKA Sreda, 16. junija ob 20: Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Za sindikat Univerze in TVS (Galerijski sedeži in stojišča v prodaji). Četrtek, 17. Junija ob 20: Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Abonma red B. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Sreda, 16. Junija ob 20: Otto Beer: Tišina — snemanje Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 17. junija ob 20: Aristofanes: Llsistrata. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. Junija ob 20.15: J. Spicar-M. Piši: Naj bo stara al’ pa mlada. Ljudska spevoigra. Krstna predstava. Premiera. Nedelja, 20. junija ob 20.15: J. Spicar-M. Piši: Naj bo stara al’ pa mlada. Ljudska spevoigra. Izven. V soboto 19. junija bo v Šentjakobskem gledališču zadnja premiera v letošnji sezoni, ln sicer Spicar-M. Pišlove ljudske spevoigre »Naj bo stara al’ pa mlada« Pri predstavi so‘deluje ves ansambel. V glavnih vlogah bodo nastopili: GrKurevičeva, Grumova, Štrukljeva, Mlhollčeva, Drašler, Gnidovec. Lombar, Moser, Penko, Sadar, Režita M Pertovčič, glasbeno vodstvo M. Piši. sceno Je pripravil I. Rom. Predprodaja vstopnic od petka dalje, rezerviranje tel. štev. 30-923. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, 16. Junija ob 16: Kuret: Obuti maček. Za Osnovni šoli Vače in Turjak. Četrtek, 17. Jun. ob 16: Kuret: Obuti maček. Za Osnovno šolo Vodice. Nekaj vstopnic Je še na razpolago. Petek, 18. Junija ob 17: Pengov-Sl-mončlfi: Zlata ribica. Za Osnovno šolo Sela-Hlnje. Nedelja, 20. Junija ob tl: Malik: Žogica Marogica. Prodaja vstopnic za nedeljsko predstavo v soboto od 11 do 12.30 pri : blagajni Mestnega gledališča v Gle-I dališki pasaži, med tednom pa tudi telefonom 32-020, Blagajna v gledališču je odprta pol ure pred predstavo. RADIO XI. Mariborski teden od 7. do 15. VIII. 1954 VELIKA GOSPODARSKA, KULTURNA IN ŠPORTNA REVIJA Na železnici 25 % popusta! Prvikrat v Jugoslaviji Zahtevajte v vseh knjigarnah ANDERSENOVO PRAVLJICO @ 3 Ko bodo naši otroci brali besedilo ln gledali slike v dimenzij ah, bodo dobili čisto drugačno, mnogo lepšo in ^Polnejšo predstavo o osebah te pravljice, videli jih bodo ^jlmf na gledaliSkem odru in zdel° se bo’ da s0 med 0 V knjigi je 30 tridimenzionalnih slik z besedilom ln Premljena je s posebnimi naočniki, skozi katera gledamo te slike. Tiskana je v cirilici in latinici, stane pa samo 200 din. Naročila sprejema: n N0VINSK0-IZDAVAČK0 PREDUZEČE “ryštva novinarjev Srbije. Beograd, Terazije 31 ef°n 28 451 — Poštni predal 225 — Tekoči račun pri Narodni banki v Beogradu, št. 103-T-140 KNJIGARNISKI POPUST 15%! pripravlja se velika športna revija: »NOGOMETNE doživljaji« 2^. Peresa Ljubomira Vukadinoviča, posneti tudi v 3 di-Din Revija bo zajela najvažnejše nogometne dogodke j.,„an?0 : Crvena zvezda Belgija : Jugoslavija, Anglija : hafn? V^a *^d., kakor tudi več drugih reportaž iz življenja lfl znanih nogometašev. Tnr^RVIJA BO VELIKEGA FORMATA. PREDVIDEN JE OGLASNI DEL, POSNET TUDI V 3 DIMENZIJAH! Dnevni spored za sredo 16. junija Poročila: 5.38, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.45 in 22.00. 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30—6.35 Radijski koledar ln pregled tiska — 7.20 Za gospodinje — 12.00 Lahka glasba — 12.20 Nasveti za dom — 12.30 Opoldanski koncert: Jose! Haydn: Simfonija v G-duru »Oxfordska« — 13.15 Zabavna glasba, vmes Veklame — 13.45 Za pionirje — 14.05 Od melodije do melodije, vmes ob — 14.40—14.45 Kaj bo danes na sporedu — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Vera Albreh- Itova: Punčka se je vrnila (radijska i igra) — 16.05 Koncert po željah — 117.10 Slovenske narodne pesmd poje akademski sekstet, vmes igra harmoniko Avgust Stanko — 17.45 96. lekcija tečaja angleškega jezika — 18.00 Operetna ln lahka glasba — 18.45—19.45 Prenos II. polčasa mednarodne nogometne tekme za svetovno prvenstvo: Francija — Jugoslavija v Baslu (prenos Iz Beograda) — 20.00 RadUska igra: Štiri balkonske scene — 20.45 Večerni orkestralni spored — 22.15 Igra plesni orkes.er Radia Zagreb — 22.35-r23.00 »Modemi plesni orkestri« Ted Heath. Kurt Edelhagen — 23.00—24. Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). RADIO KOPER Dnevni spored za sredo, 16. junija 14.15 Beležke o kulturnem življenju — 14.45 Od Triglava do Jadrana — 15.00 Rezervirano za prenos mladinskega festivala — 17.00 Okoli Straussa in Leharla — 17.30 Z narodno pesmijo In plesi po Srbiji — 18.15 Za vsakogar nekaj — 19.20 Šport. MRFTRORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Sreda, 16. Junija: lekarna »Melje«, Meljska c. 2. RADIO 5.30—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana - • 7.30—7.50 Slovenske narodne poje Planinski oktet p. v, Mirka Laha — 7.50—8.00 Objave in oglasi — 8.00—8.15 Veliki orkestri igrajo lahko glasbo — 8.15—8.20 Za naše gospodinje — 8.20—8.30 Zabavna glasba — 8.30—8.40 Poročila - 8.40—».00 Za dobro voljo — 12.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: amer. film »Zgodbe iz predmestja«. UDARNIK: Jug. film: »Hiša na obali«. POBRE2JE: amer. film: »Prva dama Amerike«. STUDENCI: amer barvni film: »Viharni zaliv«. LETNI KINO SOLA: ameriški film: »Prva dama Amerike«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 16. Junija ob 15. ln 20: Tri Igre o ljubezni in ljubosumju Gostovanje v Celju. Četrtek, 17. junija ob 20: Verdi: Rlgoletto. Red A. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 16. Junija ob 15.30 ln 20: Tri igre o ljubezni In ljubosumju: Jean Bernard-Luc: »Poslednja noč«, J M Synge: »Senca v globeli«, L. Trevers: »Don Juanovo listno« — Izven. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališči iz Maribora. Petek, 18. Junija ob 20; Somln: »Atentat« Gostovanje v Žalcu. Sobota, 19. Junija ob 20: Budak: »Klobčič« Izven VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sreda, 16. junija ob 18.30: Tljardovlč: »Mala Floramy« Zadnjič. Predstava v korls* poplavljencev celjskega ln krškega okrala. predprodaja vstopnic v torek ln sredo od 10—12. Zveze z vlaki ugodne. RAZPIS SLU2B Upravni odbor Zavoda za rehabilitacijo invalidov zdravilišče Laško, razpisuje 3 mesta fizioterapevtk z dovršeno fizioterapevtsko šolo, v zvanju medicinski tehnik ali medicinski tehnlk-pripravnlk. Plača po uredbi ter dopolnilna plača po pravilniku o plačah. Stanovanje ln hrana v zavodu. Nastop službe 1. ali 15. Julija 1954. DROBNI OGLASJ VAJENCA sprejme pekarna v Rogaški Slatini. Učni pogoji: starost 15 do 17 let, 14 dnevna preizkušnja, 2 razreda nižje gimnazije, pred preizkušnjo sprejemni Izpit lz slovenščine ln matematike. Plača po uredbi, stanovanje v hiši. Prijave do 25. junija 1954. 2104 OKRAJNO SODISCE V BITOLJU bo 6. Julija 1954 v svoji pisarni Javno prodalo 24 novih in 12 delno rabljenih avtomobilskih plaščev znamke »Mlchelln«, »Plrelll«. »Dunlop« ln dr. Javne dražbe se lahko udeleži vsaka zainteresirana pravna oseba. Plačilni pogoji bodo dolo-ažbe. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION«: amer. barvni film: »Ljubimec lz New Orleansa«. Tednik: Filmske nov. 24. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. KINO »SOCA«: amer film: »Macao«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. url. Predprodaja vstopnic od 10—11 ter od 17. ure dalje. LETNI KINO »TABOR«: amer. bar. film: »Niagara«. Tednik. Predstava ob 20.30. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan LETNI KINO JLA«: ameriški film: »Uročen«. Tednik Predstava ob 20.30 url. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. barvni film: »Ljubimec lz New Orleansa«. Tednik. Predstava ob 20.30 url. Predprodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KINO »SLOGA« Premiera ameriškega filma »KLOVN« Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri Je matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15. ure dalje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllllltllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII I KINO »KOMUN A« Ameriški film »ŽIG f-REMLOSTI« tednik: Filmske novosti št. 24. — Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10—11 In od 15 dalje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII KINO »TRIGLAV«; ameriški film: »Poštna postaja« Tednik. Predsta- vi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO »SISKA«: am. film: »Preobrat«. Predfilm: ' »Kreševski kovači«. Predstave ob 16., 18. in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO JESENICE »RADIO«: francoski film: »Fanfan la Tulip«. Predstavi ob 18. in 20. url. »PLAVŽ«: amer. film: »Rdečelaska in kovboj«. Predstava ob 19. uri. KINO CELJE »UNION«: amer. film:' »Na slabem glasu«. Predstavi ob 18. in 20 url. »DOM«: amer film »Ulični vogal«. Predstava ob 18.15. »LETNI KINO« CELJE: ameriški film »Ulični vogal« Predstava ob 20.15 uri. KINO PTUJ: ameriški Ulm: »Glej ptička«. čeni na dan dra ž 3229 RAZPIS ELEKTROGOSPODARSKA SOLA V CERKNEM, okraj Tolmin, bo v šolskem letu 1954—55 sprejela 50 mladincev v I. letnik. Prijave za vpis bo šola sprejemala do 10. julija. Kandidati morajo poleg prijave predložiti Se: Točen naslov staršev odn. varuha, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike se bodo , vršili 13. julija v šolskih prostori)* Za vse ostale Informacije naj se starši obračajo na EG£ Cerkno, okraj Tolmin, Slovensko Primorje. EGS, CERKNO NATEČAJ za plakat o potrebi telesne vzgoje Na predlog žirije, katere člani so: Otmar Kreačič, predsednik Partizana Jugoslavije, Andrejevič-Kun Djordje, profesor Akademije likovne umetnosti, Mihajlo Petrov, akademski slikar, dr. Ivko Pu-stišek in Stevan Maksič, člana Partizana Jugoslavije, je Zveza za telesno vzgojo. Izvršni odbor Partizana Jugoslavije, sklenil, da se rok za predložitev del, določen do 30. maja, podaljša do 15. septembra 19S4. Žirija je ugotovila, da je odziv zelo majhen glede na višino ln število nagrad ter na družbeni pomen tega plakata. Predvidene so naslednje nagrade: I. 50.000 din; II. 30.000 din III. 25.000, IV. 15.000 ln V. 10.000 din. Nekaj del bo odkupljenih. Vsa doslej predložena dela pridejo v poštev ob končni izbiri. Podrobnejše Informacije lahko dobite v Partizanu Jugoslavije, Zveza za telesno vzgojo, Beograd, Terazije 35-111, tel. 20-263. Izvršni odbor Partizana Jugoslavije, Zveza za telesno vzgojo. OD 29. JULIJA 00 3. AVGUSTA 1954 BO V LESKOVCU SPECIALNI TEKSTILNI SEJEM EDINSTVEN TE VRSTE V DRŽAVI PRAVICO SODELOVANJA NA SEJMU IMAJO PROIZVAJALCI IN PREDELOVALCI TEKSTILA Rok za pošiljanje prijav je do 30. junija 1954 OBVESTILA DAJE: ODBOR ZA SEJEM V LESKOVCU — TELEFON 460 — BRZOJAVNI NASLOV: SAJAM LIŠKI RUDNIKI NEKOVIN, Ričice pri Lovlncu potrebujejo samostojnega knjigovodjo Stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru Ponudbe pošljite na LISKE RUDNIKE NEKOVIN, RICICE, z. p. LOVINAC. Telefonske informacije št. 38-716, Zagreb »BOSANKA« TOVARNA LESENIH PL0ŠC V BLA2UJU PRI SARAJEVU RAZPISUJE NATEČAJ za tehničnega direktorja tovarne Pogoji: da je Inženir gozdarstva s petletno prakso v Izdelovanju vezanih plošč in furnirja ali večletni praktik v proizvodnji obeh vrst Stanovanje zagotovljeno — Plača po pogodbi Ponudbe pošljite na naslov: »BOSANKA« - TVORNICA DRVENIH PLOCA -BLA2UJ KOD SARAJEVA Telefon 92-39 ln 92-40 Šefa računovodstva potrebujejo Kordunski rudniki nekovin, Topusko. Stanovanje za samce in oženjene zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov: KORDUNSKI RUDNIKI NEKOVIN — TOPUSKO Morebitne informacije telefon 38-716, Zagreb Natečaj za štipendije »Fonda Srpskog poslanika« za študije v Angliji Komisija za kulturne stike s tujino razpisuje natečaj za nekaj štipendij »Fonda Srpskog poslanika« za šolsko leto 1955—56. Za štipendije lahko prosijo diplomirani študentje vseh fakultet, kakor tudi študentje, ki so dovršili prvo leto študij ter dosegli odličen ali najmanj zelo dober uspeh. Izjemoma pridejo v poštev tudi absolventi. Štipendija traja eno šolsko leto. »Fond Srpskog poslanika« določa po svojem statutu za kandidate naslednje pogoje: 1. da so jugoslovanski državljani, 2. da so neoženjeni oziroma neomožene in da niso stari nad 25 let, 3. da so izpolnili vojaško obveznost, 4. da niso prej študirali v tujini, zlasti ne v Veliki Britaniji in ZDA, 5. da so se med študijami odlikovali tako v delu in zanimanju za svojo stroko kakor tudi z moralnimi kakovostmi, o čemer morajo predložiti priporočila dveh univerzitetnih profesorjev, ki sta jim predavala, 6. da znajo angleški, 7. da so zdravi. Prvenstvo pri izbiri bodo imeli kandidati, katerih starši so izgubili življenje v vojni. Prošnje je treba poslati svetom za znanost in kulturo ljudskih republik. V zveznih ustanovah zaposleni prosilci naj pošljejo prošnje neposredno Komisiji za kulturne stike s tujino, Beograd, Birčaninova 6-IV. Prošnji, ki mora obsegati kratek življenjepis z natančnim naslovom sedanjega bivališča, je treba priložiti naslednje dokumente: potrdilo o državljanstvu, potrdilo, da je prosilec oproščen plačevanja davkov, originalno diplomo, potrdilo fakultete o izpitih iz predmetov in s kakšnim uspehom; originalni diplomi oziroma potrdilu fakultete je treba priložiti tudi njun prevod v angleščini (neoverovljen), izpisek iz matične knjige, potrdilo, da je neoženjen ali neomožena, potrdilo o Izpolnitvi vojaške obveznosti, potrdilo fakultete, da ni študiral v tujini, zdravstveno izpričevalo, dvoje priporočil profesorjev, ki sta mu predavala, potrdilo o znanju angleščine in štiri fotografije. Razen navedenih dokumentov morajo študentje z zaključenim prvim letom ter absolventi predložiti originale svojih maturitetnih izpričeval in njihove prevode v angleščino, ki morajo biti overovljeni. — Prošnje in dokumente je treba poslati do vštetega 20. julija 1954. Prošnje, ki jim bo manjkala katera izmed navedenih prilog, ali ki bi prispele po določenem roku, ne pridejo v poštev. (Iz Komisije za kulturne stike s tujino) c IZ NAilH KRAJEV J SREDA, 16. JUNIJA 1954 ORGANIZACIJE ZK RADELJ OB DRAVI SO ANALIZIRALE UGOTOVITVE III. KONGRESA Nezanimanje in neodgooornost za gospodarjenje rodi slabe posledice V Radljah ob Dravi je bila feja občinskega komiteja ZK, na kateri je sekretar Silvo Lasnik nakazal stanje na področju radeljske občine v zvezi z delavskim samoupravljanjem. Dejal je, da delavci državnega posestva Radlje ob Dravi premalo poznajo probleme delavskega samoupravljanja, finančne uspehe podjetja in druge probleme. Upravni aparat posestva je ukrepal na svojo roko ter delavce ni seznanjal z raznimi ukrepi. Zato se delovni kolektiv tudi sedaj ne čuti odgovornega za slab gospodarski uspeh in za 60% plače. Se bolj kričeč je bil primer kršenja zakonitosti in demokratičnosti pri podružnici Konstruktorja v Radljah. Ob volitvah delavskega sveta in upravnega odbora tega obrata je sindikalna organizacija predlagala kandidatno listo ter jo didatno listo ne strinjajo ter so veljaviti in razpisati nove. Govo-predložili svojo listo. Delavci so ril je tudi o stanju trgovskih bili zelo presenečeni nad takim podjetij v Radljah, gostinstvu, ravnanjem direkcije ter so svoje obrti, gozdni upravi, LIP Vuhred, negodovanje pokazali v samo Na seji občinskega komiteja so 30 odstotni udeležbi na volitvah, menili, da bi bilo prav, če bi ob-Sekretar Silvo Lasnik je poudaril, činski odbor SZDL sklical sesta-da gre tukaj za primer, kako se nek vseh članov delavskih svetov birokracija po direkcijah še ved- in upravnih odborov in z njimi no šopiri in krati pravice delov- obravnaval vprašanja delavskega nim ljudem. Na intervencijo t samoupravljanja v smislu smer-sodišča in drugih organov je di- nic III. kongresa ZKS. rekcija bila prisiljena volitve raz- r. d. Letos več dohodkov iz gospodarskih organizacij, manj iz kmetijstva in obrti Občinski ljudski odbor v Pivki je sprejel proračun dohodkov in izdatkov za vse tekoče leto. Proračun obsega 16,807.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Prejšnja leta je imel občinski glavnem iz poslala v potrditev komisiji za odbor dohodke v TOlitve na mariborski direkciji.1 kmečkih gospodarstev in obrti Sele dve uri pred razpisanim ča- Letos pa bo večji del dohodkov som volitev so iz Maribora spo- izviralo iz gospodarskih organi-roefli, da se s predloženo kan- zacij, Bratci nam pišeio: Boj škodljivcem in boleznim sadnega drevja v Prekmurju N* poti iz Murske Sobote do Lendave opazimo skoraj v vsaki vasi nešteto škodljivoev in raznih bolezni na sadnem drevju. Glogov belin, zlatnica, češnjev prelec, prstančar, vrbar, majski hrošč, gobar, cvetožer in listne uši »o tako razširjeni, da bi se bilo treta proti njim množično boriti. Sadno drevje je okuženo z raznimi boleznimi (monilja, jablanova plesen, listna luknjičavost na koščlčarjih). Vendar pa se samo ne more braniti, zato je naša dolžnost, da obvarujemo srnino drevje pred uničenjem. Vsakemu lastniku moramo šteti v zlo, če še sedaj pri naših prizadevanjih in 6redstvih, ki jib imamo na razpo. 3 n go, zapušča sadovnjak in pušča debla dn veje obrasle z mahom in lišajem ter polne raznih škodljivcev. Znak naše malomarnosti in brezbriž. »osti je, če mladi plodovi in listje odpada predčasno. Prav zločin je, če dovoljujemo, da nas premagujejo škodljivci in bolezni, katerih bi se lahko ubranili. Kdo ne pozna žvepleno-apnene in bakreno-apnene brozge, ki preprečuje bolezni. Tekoči Pantakan, Lindan, svinčeni arzenat in še več drugih sodobnih sredstev uničuje škodljivce, če jih pravočasno in pravilno uporabljamo. Zgledujmo se po vestnih sadjarjih, oskrbujmo, gnojimo in škropimo sadno drevje tudi poleti 1 ing. L. J. V Rogatcu je treba urediti prometne znake na cestah Blizu glavnega križišča v Rogatcu se je dne 7. junija pripetila avtomobilska nesreča. Na srečo ni bila huda. Vendar je zbudila med starši preplah in skrb. Saj ni čudno, če se nesreče dogajajo! Ne ob vhodu v trg in ne v trgu ni nikjer nobenega opozorilnega znaka za avtomobiliste. Torej s katere koli strani se pripelješ po cesti, nikjer te ne opozarjajo cestnoprometni znaki, da je to obljudeno naselje in da veljajo v njem kakršni koli prometni predpisi. Zato ni čudno, da dirjajo nekateri avtomobilisti po trgu kot na odprti cesti. Kako šoferji ne upoštevajo cestnih predpisov, je dokaz vodnjak sredi trga, v katerega sta se zaletela že dva šoferja, šoferji parkirajo. kjer se jim zljubi in često se mora kmet z živinsko vprego umakniti na sredi ceste stoječemu avtomobilu. Zvečer in ponoči je še huje. Hupanje in ropotanje moti počitek ljudi, ne oziraje se na nočno uro. Ze pred štirinajstimi dnevi je na zboru volivcev nek oče v imenu staršev pozival, da je treba to anarhijo že enkrat urediti. Menim, da odgovor, da ni kredita za prometne znake, ni dovolj. Kdo bo odgovarjal za nesrečo, ki bo povzročila ogromno škodo ali pa terjala celo človeško življenje? I Table bi lahko napravil naš vaški slikar. Zato v imenu vseh, predvsem staršev, pozivam ljudi na Z denarjem, ki je namenjen za investicije, bodo opravili razna komunalna dela po nekaterih vaseh, predvsem pivški vodovod; zanj je letos namenjenih 7 milijonov dinarjev. Preostali denar pa bodo porabili za popravilo vodovoda na Kalu, za lovišče na Juriščah, za vodnjak v Zagorju, za popravilo osnovnih šol v Kalu in na Juriščah, za izdelavo načrta za kulturni dom in za izdelavo drugih načrtov za dela, ki jih bodo opravili prihodnja leta. Občinski ljudski odbor ima nekaj sredstev na razpolago iz sklada za obnovo gozdov. Sklenil je, da bo večidel tega denarja porabil za popravilo gozdnih poti, za čiščenje in pogozdovanje gozdov. O proračunu so na zborih volivcev že govorili. Ljudje so se z njim strinjali. Predlagali so pa še razne stvari, ki bi jih bilo treba opraviti. Vendar bodo ta pristojnem mestu, da v Rogatcu že enkrat urede prometne znake. Vodeb JoU | >.vaw|S . M K T gSSUSI« ,1 u tov 1V1Č1KSČI VCZO^IlikS ZS li»« 48 niS° m°el’ Okrajne gostinske zbornice tajn** s« jajo gradbeni delavci razpadajoče i popolnoma opremiti, V,; • •, ........................................Celotni stroški znašajo »koraj 3 ostanke rimskih zidov, v Vodnikov, | milijone din. Milijon in pol dinarjev ! je dal LOMO Idrija, ostanek pa so niso strinjali, ker Okrajna Ja ska zbornica pri OLO ni i®* privolitve za to imenovanje- b* Postanite naročnik »Ljudske pravice — Borbe« Is prostovoljnim delom ter gradbe- Privolitve za to imenovanje. d$ : nim in drugim materia/lom prispe- ZGn tega so odborniki mem » vali domačim sami. njegovo imenovanje ne zag To rini so začeli urejati tudi Sol. nonečnpišpffn razvoia goS . ... , sko knjižnico. Zn nabavo knji,? je l a uspešnejšega razvoja e u, in zavarovani boste za pri- prispeval OkO Tolmin 30.000 din, ne- ske mreže v šoštanjskem o* „ - ! kaj knjig pa je dal republiški Svet 1 mer nesreče za prosveto in kulturo. m. d. • S. J- OD VSEPOVS Letos so pričeli iz Kočevja proti šalki vasi graditi lepo asfaltirano cesto. Menijo, da bo gotova že komec firihodnjega meseca. Tako bosta ime-a rudnik in Salka vas dobro zvezo s Kočevjem. D letošnje prireditve »Svobode« v Boh. Bistrici so bile zelo dobre In zato so jih ljudje radi obiskovali, Tako je DPD »Svoboda« privabljala v dvorano številno delavce, kmečke ljudi in tudi inteligente, Tudi društva, ki so v Boh. Bistrici gostovala, so menila, da take publike kot tu ni daleč naokoli. R V ptujskem okraju »o našli'koloradskega hrošča na približno sto parcelah na površini 20 ha. Največ U* Bn Motiv Iz Cerknega čink in hroščev »o našli v Oorišnioi, ri Lovrencu na Dravskem polju, ridu, v Markovcih, Hajdini in Staršah. Da bi preprečili nove okužbe in obvarovali kromptrlščn pred uni-1 čenjem, je Gospodarski svet OLO Ptuj sprejel odlojj o večkratnem ob-I veznem škropljenju krompirišč. Skrb ! za nabavo zaščitnih sredstev in za 1 ustrezajoče število škropilnic »o prevzele kmetijske zadrugo. 1 Letos bo poslala Zveza borcev NOV |z Maribora in okolice na taborjenje 627 otrok, od tega v Kaštel I Lukšič 480, 19 na Vrbsko jezero v 1 Avstriji in 9 v Savudrijo. Približno 20 otrok bo taborlllo s šolami. Ta- borili bodo v štirih skupinah po 120 otrok, vsaka skupina 20 dni. V Kaštel Lukšič je že odšla skupina, ki bo postavila šotore, prvi taborniki Pa bodo odpotovali iz Maribora 18. t. m. Zveza borcev je pripravila letos taborjenja za vse otroke padlih borcev in žrtev fašizma. V Ptuju Je v četrtek na posvetu, vanju predstavnikov množičnih organizacij in prosvetnih delavcev dr. Franc Brumen predaval o nevarnostih in škodljivih posledicah preko, mernega uživanja alkoholnih pijač. Po razpravi so izvolili desetčlansko okrajno komisijo, ki bo s predavanji in navodili opozarjala prebivalstvo okraja, zlasti mladino, o škodljivem vplivu alkohola na razvoj telesa in umskih sposobnosti. Ljudski odbor mestne občine Brežice Je sklenil ustanoviti remontno podjetje, ki bo izvrševalo razna inštalacijska, kovaška, mizarska, zidarska in druga dela. Za podjetje se zanimajo tudi raznj investitorji, ki že komaj čakajo, da bi bilo podjetje ustanovljeno in da bi pričelo delati. Remontno podjetje ima že zagotovljena naročila, kar kaže potrebo pa takem podjetju. Kajti na vidiku so večja popravila vajenskega doma. zdravstvenega doma, bolnišnice, vodovoda in drugih zgradb. — nc. Gasilci na Jurjeviči pri Ribnici so te dni začeli graditi gasilski dom-Prejšnjega je v zadnji vojni požgal okupator. Gasilci skupno 7. ostalimi vaščani vasi, Jurjeviča, Kot In Breže so že dosedaj opravili za 150.000 din prostovoljnega dela. Delajo tudi v večernih urah. Požrtvovalnim gasilcem je dala tudi Okrajna gasilska zveza 250.000 ter občina Ribnica 160.000 dinarjev. Gasilski dom bo leto« v surovem stanju dograjen Stroški za gradnjo doma pa bodo znašali približno 2,160.000 din. O. K. V Slovenjem Gradcu so slavnostno zaključili taborjenje druge skupino pripadnikov predvojaške vzgoje. Več ko 220 mladincev si je na tem taborjenju pridobilo osnovne pojme vojaškega življenja. Razen 18 predmetov vojaškega in političnega značaja so kmečki mladinci poslušali predavanja iz zemljepisja, zgodovine in iz drujrih jjodročij. Seznanili so se z notranje in zunanjepolitičnim položajem, gospodarstvom naše države, organizacijo ljudsike oblasti in z raznimi drugimi vprašanji. R. D. Slov. Konjice razsvetljujejo že mesec dni neonske luči. Nabavo teh luči so omogočila konjiška jKidjetja. Na komunalni upravi pri občini pa pravijo, da jih bodo nabavili še nekaj, ki Jih bodo montirali pri železniški postaji In na celjski cesti. Nedavno tega so na okrajnem odboru Zveze ženskih društev okraju Celje odbornice razpravljale o ustanavljanju društev za napredek gospodinjstva v nekaterih večjih krajih V kratkem nameravajo ustanoviti društvo za napredek gospodinjstva v Štorah, Polzeli, Planini, Žalcu in Zrečah. Ustanovili pa jih bodo tudi drugje, brž ko jih bodo gospodinje želele. V soboto zvečer Jc bil v Slovenjem Gradcu koncert orkestra in moškega nevskega zbora »Svobode«. Orkester je imel na programu skladbo »Lepa Galetea« GregorČevo »Vaška suita« in Verdijevo »Nesmrtni Verdi«. Vse skladbe so poslušalcem zelo ugajale, ker so lile zelo dobro izvedene. Povski zbor pa je zapel tri koroške narodne pesmi, Štefanovičevo himno Svobod »Zdravo«, partizansko pesem »Na juriš« in nekatere druge. R. 1). Na občnem zboru Socialistične zveze šoštanjske občine so ugotovili, da je v šoštanjski občini vključenih v SZDL 72 odstotkov. Največji odstotek članstva beležijo v Topolščici (80 odstotkov) in v Šoštanju (77 odstotkov!)^ medtem ko je v Ravnah vključenih samo 50 odstotkov voliv. cev. Nič bolje ni v Belih vodah, kjer je v organizaciji 56 odstotkov vo- S. J. Mestni odbor Rdečega križa v Škofji Loki je na zadnji seji sklenil otvoriti postaji za prvo pomoč v Retečah in Godešiču. Pri tej seji sta sprejeli častni značkj RK tovarišica Štefka Oblak iz Puštala In Albina Lordo iz Reteč za požrtvovalno delovanje v organizaciji Ob koncu šolskega leta in v proslavo 45-letnice obrtno nadaljevanje šole v Škofji Loki so preteklo so. j boto odprli razstavo predmetov, ki so ' jih izdelali vajenci obrtno nadalje- 1 valne šole. Šola je bila ustanovljena i 1889. leta. Razstava prikazuje razen ' izdelkov vajencev tudi razvoj šole. Komisija, ki je preteklo nedeljo pregledovala krompirjeve nasade v 1 Škofjj laiki, je ugotovila, da se je koloradski hrošč precoj razširil, predvsem na njivah za dijaškim domom in tudi drugod Nevarnost je že tako velika, da bo nujno čimprej storiti vse potrebno, če hočemo preprečiti večjo škodo. Dolgotrajno deževno vreme je precej oviralo razna gradbena dela. Vendar je v Škofji Loki komunalna dejavnost precej živahna. Razširjajo vodovodno mrežo, polagajo cevi, kjer sedaj že niso imeli vodovoda. Mestna občina gradi štiristanovanjske hišo. Razen prireditev domačih v Domu kulture v Ljutomeru zadnje dni tud) gostovanja. ^ jja, je gostovali Toti veseli teater Nat° ^ ribora z »Veselim večerom«. * ^jcda' :t t«' Ljutomeru gostovalo Mestno I lišče iz Ptuja z Drago Ruth ‘n ^(e[ vo »Dedinjo«, ki jo je režiral ^ ^0, Malec. V nedeljo zvečer pa pri' jenci Glasbene šole v Ljutome^^ju-pravili koncert, s katerim zl’^ j, jejo letošnje šolsko leto. parkih in med drevesnimi postavili nove klopi. Tu picr, zrl nnitvi i »vn Tl 1 AlTI .10 ,«-li 0. ! pvui/u lil, MU * V l\ * « - , 0 j-- pred poštnim poslopjem Je » p o* , urejen. V kratkem bod° P j0pja. straujevuti še preostala P® kvarijo lice trga. Razen te3pe,o " že tudi pričeli asfaltirati G p. P» #» spodnjem trgu. »Sv0.l Na občnem zboru žoMa"Jn»dU*’0i bode« so ugotovili, da se zsbU3j, delovnih kolektivov prema«, pri jo za kulturno-prosvetno £rlll)šek 'r sedu i k »Svobode« Jože JLggi 1% poudaril, da jo mešani P sodeloval na 18 proslavah, m sao . je godba „a pihala imela P®,' JJ<. stojnih koncertov v Konjic g^taPl:, ob Savinji Ljubnem m ' do6r,”t;i Upravni odbor je skrbel *a2a odP.. tev »Doma Svobode«, ki s? v pr?« . 23. maja. Lutkovni ° k«T)i „