v
3%Hoja
trikratna iedfcu? v torek, četrtek, soboto.
lhreetimes 7ues
5odur<laij.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV.' MOHORJA V CHICAGO.
LETO (VOL/) IX.
ŠTEV. (No.) 36.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. MARCA — SATURDAY, MARCH, 24, 1923.
Pismo iz Pariza.
za Edinost L. Kuhar.
(Dalje.)
Čez noč od 4.—5. avgusta pobegneta "Goeben" in "Breslau v nevtralno pristanišče Messina v Siciliji. Anglo-francosko bro-dovje jima je sledilo toda po besedah admirala Haberta je tako manevriralo okoli Messine, da sta nemški ladji drugo noč brez velike težave pobegnili iz pristanišča in začeli voziti po odprti poti proti — Dardanelam. Admiral Bone de.Lapevrere je "baje" dobil tako precizne instrukcije iz Toulon-a, da bi moral naravnost zavoziti na pot obeh bežečih nemških križark, toda teh povelj se ni držal in se je raiši s svojo eskadro oddaljil. Sir Milne je vozil severno okoli Messine. Torej se je francoski admiral zopet vklonil željam britanskega štaba, ki je na ponovno vprašanje, če sme streljati, odgovoril lakonično Sir Milne-u: "Ne streljajte, ampak sledite jima!"?	.
Ponovimo svoje vprašan je: Zakaj britanska admiraliteta ni privolila, da se "Goeben" in "Breslau" napadeta, ko so vendar angleške in francoske pomorske ednote bile v tako velikanski premoči in bi bile lahko vsak trenotek potopile sovražne bojne ladje? Anglija je bila že v bojnem stanju z Nemčijo, torej med-narodno-pravni razlogi ne pridejo v vpoštev, nadalje nevtralna italijanska vlada po mednarodnem pravu rii smela privoliti "Goeben" in "Breslau" več kot 24 ur v svojem pristanišču. Po 24. urah bi bil Sir Milne lahko otvoril ogenj.
Zakaj je angleška vlada želela. — o tem ne more biti več dvo-ma — da nemški križarki pobegneta nepoškodovani v turške vocie?
Preidimo sedaj zopet na dejstva. Dne 10. avgusta blizu polnoči prideta Goeben in Breslau pred Dardanele in navzlic gosti temi zavozita naravnost v ožine proti Čanaku. V Čanaku je bilo zasidranih nekaj angleških in francoskih trgovskih ladij, ki so takoj po prihodu nemških križark bile preiskane od nemških pomorskih častnikov. Po mednarodnem pravu bojne ladje vojskujočih se držav ne smejo v nevtralnih pristaniščih — in Turčija je takrat še bila nevtralna — nadlegovati nikogar in nevtralna država ima dolžnost, jih po poteku 24. ur ali s silo izgnati iz svojih vod ali jih pa raforožiti.
Francoski, ruski in angleški konzul so takoj protestiral^proti kršitvi turške nevtralnosti in zahtevali, da nemški ladji v 24. urah izginete iz dardanelskih in bosporskih ožin.
Po preteku 24. ur bi mednarodno pravo nikakor ne bilo vec nasprotovalo, da tudi angleške ladje vderejo v ožine in otvorijo sovražnosti proti križarkam. ki ste kršili nevtraliteto turškega ozemlja.
Sir Milne: kaj pa je med tem on počel s svojimi 4 oklopni-mi križarkami. Sir Milne se je rajši ustavil pre^l vhodom v Dar-danele in tam čakal, kot bi hotel braniti, da nemški ladji zapustite ožine.
Kakšni vzroki so vendar morali voditi angleškega admirala oziroma angleško vlado, da ni dovolila brodovju zavoziti v Dar-danele. ko je sicer britanska vlada tako radodarna s svojimi dred-navti in jih pošilja povsod, kjer je v nevarnosti življenje ali samo interes le enega njenih podanikov?
Časopisje je takrat poročalo, da si angleške ladje — v francoskih ni več govora — niso upale v ožine vsled številnih obrežnih baterij in vsled množice plavajočih min, ki jih je turška mornarica posejala okoli vhoda v Dardanele.
Ta izgovor danes ne more več držati, ker je popolnoma jav-noznana resnic^, da Turčija dne 10. in 11. avgusta na obrežju ni imela niti enega topa. Trditve o pomorskih minah spadajo med pravljice. Kako bi naj bile pomorske mine naenkrat nevarne z» angleške ladje in o belem dnevu, ko se jih "Goeben" in "Breslau" v trdi temni noči nista bali? Znano je tudi, da so še medtem, ko je admiral Sir Milne stražil pred Dardanelami, trgovske ladje mirno vozile skozi dardanelska vrata (11. avgusta).
Britanski admiral je moral vedeti, da ni min in da ni obrežnih topov, on je moral znati za določbe mednarodnega prava in če kljub temu ni dovolil svojim ladjam vhoda v turške ožine, je moral imeti drug^azloge oziroma druga povelja Od svojega ministra. In ravno ta povelja bi mi radi poznali!
Mimogrede omenimo, kakšne posledice bi bil imel vhod angleških drednavtov v Dardanele in v Marmaro. Turčija bi se nikdar ne bila odločila za vojsko na strani Nemčije in Avstrije in bi bila v najslabšem slučaju ostala nevtralna celo vojsko. Bržkone bi topovi britanskih drednavtov naperjeni proti Zlatemu
Rogu bili hladila njene bojne strasti.
Kar bi bilo pa največje važnosti in mi bi to dejstvo namenoma podčrtali, protinemški blok vojskujočih se držav bi bil imel celo vojsko pot odprto v Rusijo. Rusija bi bila v vedni zvezi s vpadnimi velesilami, pošiljala bi bila žito in vojake na zapadno fronto in dobivala municijo in drugi vojni materijal po tej kratki Poti v Črno morje. Tako pa je Rusija bila popolnoma odrezana
svojih zaveznikov, sama v Črnem morju in na Kavkazu proti, veliko močnejšemu turškemu brodovju. navezana glede mumcije
lastno produkcijo, ker pot preko Arhangel?ka je dolga, pol leta nerabna in je bila vedno od nemških podmornikov ogrožena.
Ako bi bili prisilili Turčijo do nevtralnosti, bi bila odpadla kavkaška fronta in Bulgarija bi nikoli ne bila storila blaznosti Pridružiti se avstro-nemškemu bloku. Svetovna vojska bi bila dobila drug potek in nešteto narodnega bogastva bi se bilo pri-hranilo in stotisoče mladih življenj bi ne bilo žrtvovanih. ■>."•	. (Dalje prihodnjič.)
BOLJŠEVIŠKA SVOBODA V PRAYI LUČI.
Nadškof in z 6 katoliških duhovnikov pred sovjetskim tri-bunalom v Rusiji, katere najbrže čaka smrt.
Moskva, 23. marca. — Petro-gradski katoliški nadškof Zep-liak in šestnajst katoliških župnikov se rtiora zagovarjati pred bojjševiki, ker niso hoteli podpisati odredbe boljševiške vlade, ki je zahtevala oq vseh religij, da se mora vse premoženje cerkva izročiti državi.
Nadškof Zepliak je prepovedal lokalnim župnikom podpisati kako odredbo, ki jo bodo slučajno oblasti predložile pred nje in zahtevali njih podpis, s katerim naj bi se javno odpovedalo cerkveno last do katoliških cerkva v Rusiji. Duhovniki so ubogali svojega nadpastirja in tudi sle dili njegovim ukazom. Boljševiške oblasti so pometale katoliške duhovnike v ječe. Osiveli nadškof je moral na stara leta v ječo za omrežje in boljševiki so jih obdolžili izdajstva, da sim-patizirajo z proti-revolucijonar-ji itd. Vse obdolžbe seve do zadnje črke so neutemeljene.
Poročilo sl'ika prizor v sodni dvorani. Xaikof z osivelo glavo sedi v sredi, na -vsako stran clva postarana duhovnika, za njim ostali duhovniki, na vsako stran boljševiški vojaki z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti.
St>dnijsko zasledovanje vodi vladni pravdnik boljševik Krv-lenko. Poročilo ne omeni, kar je najbrže, da duhovniki sploh nimajo nobenega zagovornika. Ko je mej izpraševanjem baje neki
duhovnik prašal pravdnika in sodnike.da na podlagi kake logike zabranjujejo poučevati verske nauke otroke katoliških sta-rišev. ki jih žele vzgojiti v katoliškem duhu, ko pat vendar povdarjajo pred svetom, da so za versko svobodo. Ti so baje pošepetali mej seboj in krenili s svojim izpraševanjem v drugo smer. To je krasna enakopravnost! To je svoboda boljševiš-kega kalibra! Prosveta. Prole-tarec in D. Slovenija, hajd na noge in poj te ji slavo! Prav po vzoru procesa, ki se je vršil v velikem tednu v Judeji pred 1890 leti: "Izpustite nam Barabo — a njega izroči nam. da ga križamo !"
Tako je v današnji Rusiji. Morilce. katerih mej boljševiki ni malo, puste proste, a nedolžne duhovnike vlačijo na Golgato. kakor nekdaj nedolžnega Naza-renca Kristusa.
-o-
KRATKE AMERIŠKE VESTI.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
FOSTER JE DELOVAL ZA ' REVOLUCIJO.-
St. Joseph, Mich. 23. marca. — Priče proti revolucionarnemu komunistu William Z. Foster-ju, pričajo pred poroto, da je Foster v resnici deloval za revolucionarni program in se pogajal za diktatorstvo boljševiškega tipa.
& -o-
SPALNA BOLZEN SE ŠE VEDNO ŠIRI.
Crookston, Minn. 23. marca. Slučaji spalne bolezni, se še vedno pojavljajo. V dveh slučajili se je posrečilo zdravnikom ozdraviti pacijente, s to boleznijo. Kaj povzroča, oziroma kaj je iz-: vor te bolezni niso še odkrili, d» si so zdravniki pridno na delu, da odkrijejo bacil, ki povzroča spečo bolezen.
—	Predsednik Harding je včeraj ukazal izpustiti iz ječe Charmer Tid\vell-a. polkrvnega Indijanca, ki je presedel v kaznilnici v Atlanta celih 22 let po nedolžnem. Tidwell je bil obdol-žen umora pred 22. leti. kar pa ni resnično izvršil. Storilec se je na smrtni postelji spovedal in priznal zločin, nakar so 22 let po nedolžnem v ječi presedelega Tidwella izpustili iz ječe.
—	Z železnico mej Havana. Ky. in Grafton, III., katero je nameravala graditi Interstate Commerce Commission ne be* še enkrat nič. Department za notranje zadeve v Washington™ je dobil nad trideset protestov iz večjih mest proti grajenju proge, skozi katere bi imela teči omenjena proga.
—	Znana Moris and Co. družba je prenehala z včerajšnim dnem eksestirati. Popolna transakcija klavniške obrti in ves promet, ki. ga je vršila imenovana družba je prešel v roke klavniške tvrdke Armour and Company. S teiii je spojenje o-beh klavnic formalno končano.
—	Po predilnicah v državah v Novi Angliji in New Yorku so zvišali delavcem plačo za 12 in pol centov na uro.
—	V Monnett. Mo. je izbruhnil velikanski požar v kurilnici in popravljalnici lokomotiv železniške proge Frisco. Delavnica sama in 7 lokomotiv je docela uničenih. Materialna škoda se ceni nad en milijon dolarjev.
—	Zdravniški department mesta Detroit poroča, da je zavži-vanje alkohola pomorilo tekom lanskega leta 62 oseb v Detroi-tu samem.
—	V Philadelphia, Pa. je pred-včerajšnim sodnik Thompson obsodil neko Mrs. Rhea Kachel na 25.00 denarne globe, ker je poslala po pošti literaturo, ki priporoča porodno kontrolo.
—	V San Antonio. Tex. je zadel propeler od zrakoplova kadeta Wick Chamlee-a in mu na mestu razklala glavo.
—	V Granite City, 111. so napadli trije nepoznani banditi prostore lastnika Walter C. Nichol-sa. V boju z banditi se je posrečilo Nicholsu ustreliti dva ban-dita, ki sta oba na mestu pomrla. Tretji pa je pobegnil in ga je v kratkem zatem prijela mestna policija. Tako se včasih tudi banditi opečejo.
—	V Wilkersbarre, Pa. se je zgubil v tamkajšnem rudniku neki premolar, ki se ne ve. ali je ži vali mrtev. Iz rudnika ga ni že od zadnje sobote. Iščeio ga s zasledovalnimi psi po vseh lokalih v rudniku.
—	V gozdnem skalovju blizu Monticello. Utah, se je vnela bitka mej Indijanci tamošnje rezervacije znamenitega "Old Posey" rodu. V prvih spopadih mej indijanci in najetij deputies je padel en indijanec in dva ran je na. Položaj je resen in Indijanci so pripravljeni se boriti do zadnjega. Ker se obroč deputijev vedno bolj zožuje okoli zajetih indijancev, se je%bati nadaljnih žrtev, predno bodo incijanci ti-kročeni in razoroženi.
—	Zadnji mrzel val. ki je posegel daleč proti jugu, je napravil sadjerejcem po južni Kaliforniji in Floridi in drugih sadie-rejnih krajih občutno- škodo. Drevje je pozeblo v več krajih m materialna škoda, ki je povzročena na sadju in zgodnjem rastlinstvu se ceni na milijone.
IZ ZASEDENEGA RURA.
Tatvine. Vrhniški orožniki so izsledili in aretirali tatove, kateri so ukradli Karlu Muleju na Vrhniki meseca novembra konjsko opremo v vrednosti 19.000 kron. — Dvokolesni voziček, vreden 2000 kron, je bil ukraden Frančiški Škodlar iz Bevk. — Kolo, znamke "Panzer" je bilo ukradeno Ferdinandu Peklarju v Št. Lenartu pri Trbovljah. — Kaplanu Janezu Črnilcu v Komendi, je bilo ukradenega nekaj perila, zaznamovanega s črkami T. C.. njegovi sestri Alojziji tudi več perila, zaznamovanega s črkami A. C. — Vlomilci so vlomili v hišo Ferdinanda Birka na Viru pri DomžaLah in odnesli njemu in njegovemu bratu Jožefu obleke in denarja v vrednosti 24.540 kron.
Nenasitni centralizem. Centralna vlada je lani izdala neko naredbo, ki pravi, da mora vsak vinogradnik tekom 10 dni po trgatvi svoj pridelek naznaniti fi-nanci. Marsikdo pa v tako kratkem času ne dobi prilike, da bi naznanil, ali pa se ne domisli. Potem ga doleti kazen in sicer 105 dinarjev. V okolišu krškega okraja nas je letos takih okrog 3000. — Plačali bomo vsak 105 dinarjev. Računite, za koliko lepih kron se bodo beliči v bel-grajski vasi pomnožili samo na ta način! Vrhu tega pa je morala vsaka stranka sedaj priti o-sebno na zagovor, ki je obstal v tem. da so nam izročili položnice. da plačamo. — To se pravi ljudi šikanirati. — Volivci, le volite še centraliste, da bomo imeli priliko še takg prijetnosti o-kušati in pa, da se bomo znebili lažje denarja, ki ga imamo "preveč!" (Vinogradniki imajo priliko po dr. ŠuštersiČevem receptu centralizem preizkušati.)
Mož-beseda dr. Šušteršič. "Le v politično strankarsko življenje ne grem pod nobenim pogojem več." To je zapisal dr. Šušteršič v pismu na dr. Korošca 16. dec. 1918.. ko ga je prosil, naj mu preskrbi , kako poslaniško mesto- v katerikoli tuji državi. (Glej dr. Šušteršičevo brošuro, stran 51.) Tako je takrat pisal, ker mu je tako kazalo, danes ravno nasprotno dela, ker mu drugače kaže. In na besede takih "mož" naj zida slovensko ljudstvo?
Poslanec Brodar je pretečeni mesec interveniral v Belgradu v » železniškem ministrstvu radi do-' bave vagonov za hitri prevoz krme (slame in sena) v Slovenijo, katere zelo občutno primanjkuje. Brodar je tudi interveniral v ministrstvu za šume in rude radi podaljšanja lova predoselj-ske občine od strani pokrajinske vlade.
Pogreb dr. Grga Tuškana.
Dne 26. m. m. so v Zagrebu z velikimi * svečanostmi pokopali hrvatskega znanstvenika in politika dr. Grga Tuškana. Truplo je blagoslovil nadškof dr. Ante Bauer, pokrovitelj Jugoslovanske akademije, katere član je bil pokojnik.
V Metliki je umrl v visoki starosti 85 let gospod Franc Ju-tra-š, posestnik in bivši večletni mestni župan. Rajnki je bil eden najstarejših meščanov, vsestransko spoštovanje in priljubljen. Bodi mu lahka domača gruda!
Želja se mu je izpolnila. V Pamečah je na pustno nedeljo sredi med plesom zadela kap 27 letnega usnjarskega delavca Ivana Vodovnika. — Fant je večkrat rekel, da hoče ta predpust umreti. Želja se mu je izpolnila.
Nemčija v vedno hujših razmerah. — Cuno na potovanju po Južni Nemčiji. — Belgijci zasegli Kruppov pristan ob Reni. — Trinajst aretiranih v Coblencu.
Berolin, 23. marca. — Vladni krogi so zelo potrti, ker ne morejo doseči nikakih definitivno-sti od tujezemskih držav v svrho posredovanja. V kratkem se bodo obrnili zopet s posebnim a-pelom na Ligo narodov, da posreduje mej Francijo in njimi.
Druga poročila naznanjajo, da je Cuno na posebnem uradnem potovanju po Bavarski in Wertemberški, da tako pronaj-de in zberq skupaj mnenje o položaju posameznih lokalnih -državnikov.
Belgijske vojaške oblasti so zasegle pristanišče, ki je baje last nemškega industrijalca Kruppa. Pristan se nahaja blizu Duisburga in je zelo pripraven za transportacijo izdelkov in vsega izvoza, ki se ga izvaža potem po parobrodih po reki Reni. Belgijski carinarji so nastavili 10 odstotkov carine na ves nemški izvoz.
Iz Coblenza poročajo, da je nemška policija s pomočjo brit-skih vojakov aretirala 13 oseb, ki so bile baje zapletene pri napadu rta Joseph Smeets-a, ki. je za poškodbami umrl.
Iz Essena prihajajo poročila, da so francoske vojaške oblasti pričele graditi vojašnice v več krajih v zasedenem Ruru, kar pomeni, da "poilusi" ne nameravajo na tako hiter odhod iz o-kupiranega ozemlja.
-o-
AMERIŠKI KONZULARNI • URAD POGOREL V
SMIRNI. Carigrad, 23. marca. — Poslopje v katerem je imel najete svoje uradniške prostore ameriški konzulat, je vpepelil ogenj včeraj zjutraj. Uradniki so rešili uradne pečate in* uradne listine, vse pohištvo in drugo je vpepeljeno.
-o-
FRANCOSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI IN RUMUNIJI.
Pariz, 23. marca. — Francoska vlada je predložila senatu prošnjo za posojilo Jugoslaviji in Romuniji. Prvi se bo posodilo 300 milijonov zlatih frankov, Romuniji pa 100 milijonov zlatih frankov.
DENARNE POŠILJATVE.
Vaš denar, ki ga boste poslali za Velikonočne praznike svojim domačim v staro domovino bo najhitreje na svojem mestu, če ga pošljete skozi naše podjetje.
Včerajine cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din....... $29.00
5000 — Din.......$57.oo
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 2.95 1
100 — Lir ........ $ 5.60 1
300 — Lir ........ $15.90 1
500 — Lir ........ $26.00
1000 — Lir ........ $5ioo
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 S tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo. še posebni popust. Pretfno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vai denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje!
Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST 1849 W. aand. St Chicago, X
w» '


»•T«* .• ■■ ■ ..
-
•EDINOST"
EDINO
(UNITY.) v
I*haja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
*49 West aand Street, CHICAGO, ILL. ___- _Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
naročnina: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
" Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto . .	$3.50
SUBSCRIPTION £hiCaTgT°' K™ad° in Evropo za po{ lcta
oU BaCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
" For United States for half year ...!!!!.!!!.	$1*50 " Fof Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 ---Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj te
plačan List.
Kadar
.. s? £Ifselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg trg* tud. vas stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Doptsi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12 ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne 7 torek m za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. .
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-_cagolll., under the act of March 3rd 1879.
Odprto pismo.
Cleveland, O. 19. marca 1923.
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN. *
* .—' _ t
t ------t
Willard, Wis. — Prosim malo prostora v vašem in našem cenjenem listu. Zima se pri nas drži še vedno precej krepko, še je vedno do 25. stopinj pod ničlo.
— Te dni je umrl v Fairchild ne daleč od tukaj znani miljo-nar N. C. Foster lastnik nekda-
leg zrele pomaranče pa beli cvet, ki zopet obeta novi sad, bi se čudil nad čudovito kalifornijsko prirodno naravo. Vsa priroda je oblečena v krasno spomladansko uniformo.
Kar se tiče mesta Los Angeles bo menda to New York na Pacifiku — od vseh strani sveta
PISMO IZ MACEDONIJE.
MR. JOŽE ZAVRTNIK, CHICAGO, ILL.
Cenjeni gospod!
\ aše pismo sem prejel. Ideja napisati zgodovino slovenskega naroda je lepa in zgodovina tudi potrebna, ako hočemo, da bodo tudi naši potomci vedeli, kaj o delovanju in težkočah, ki so jih imeli prvi Slovenci v Ameriki. Toda, ta zgodovina se mora pričeti prav iz početka. Začeti se mora z imeni, kakor so Baraga, Pire. Mrak, Lautežar, Trobec, Tomažin in tako dalje To so imena zapisana z zlatimi črkami na jutranji zarji Slovenskega dneva v Ameriki. Ker pa Vas že davno poznam, ne osebno pač pa po delih in pisanju, — "drevo se po sadu spozna" — vem, da niti sanjati ni o tem. da bi Vi mogli, ali pa hoteli, pisati nepristransko in vsem pravično. Če bi bili Vi zmožni pisati nepristransko, bili bi Vi logično pravi mož za to delo, ker ste prejeli precejšno svoto narodnega denarja, za katerega do sedaj narodu še niste storili nič koristnega. Pokažite toraj, najprej v Vašem listu, da ste zmožni pisati nepristransko in kot izobražen človek, potem pa morebiti res dobite nalogo zgodovinarja ameriških ka^oršnih Prav potrebnjemo tu-
Slovencev. Tako boste konečno res koristili Slovencem v Amc- ,kaj'"
— Mr. F. Zupane je kupil Happijevo farmo. Kam bo Hap-
__	j---'	v-tirvti. -LVtTVlti 1 LMJ51C VI
stali pred Večnim Sodnikom, takrat bo satan bral precej zgodovine slovenskih po Vas zaslepljenih duš, katerim ste Vi požrli časno in večno srečo. Zato bi Vam pa svetoval, da rajši svojo zgodovino malo pregledate in popravite kolikor mogoče to kar ste svoje dni zagrešili na narodu. Ker, kakor gotovo se svet zasuče in pride jutri okoli, tako gotovo bo prišel tudi dan A a šega računa z Bogom. Na tem ni prav nič ležeče, če Vi to verujete sedaj, ali pa ne, čas beži in dan prihaja. Vi pa smilite!
nje Willardske zemlje in želez- jnarod sem drvi — kupuje hiše nice F. N. E. R. K, v starosti in zemljo na vseh straneh okoli 8q let. \ViIlardčanje se bodo nanj I Los Angeles. Zemlja se v južni spominjali še dolgo časa* kadar- Kaliforniji zlasti v okolici *Los koli bodo slišali ogromen zvor 'Angeles vedno draži. Tukajšna iz lin tukajšnega cerkvenega pokrajina ima neko posebno pri-stolpa na Willardu. Lahko smo vlačno" očarujočo silo, ko človek ponosni nanj, ga je ravno za en jenkrat semkaj pride ne more kranjski cekar. Tudi jaz prosim več o<i tukaj, če tudi gre. ga vle-za večji zvon, da ga bodt> tako če nazaj. z,adnje leto se je tu-vsaj slišali tudi bolj oddal jen L kaj potrošilo nad 120 milijonov farani tukajšne cerkve.	^dolarjev za zgradbe hiš. To lete
— Pred par dnevi so se poja- kot kažejo proračuni se bo po- I
Erdželje 14. 2. 23. VeleČAtiti gosp. župnik!
Pred no nadaljujem ta list i-mam čast se Vam predstaviti: Sem slovenski naseljenik v vasi Erdželje, Macedonija, rojen v Smledniku na Gorenjskem, Kranjsko, bratranec pokojnega Dr. Janez Ev. Krek-a, žena mi je ftajerka iz Kapel pri Brežicah.
Začudili se boste ko prečitate vsebino tega lista, toda v sili in stiski si človek vse dozvolja-Ya- —.Leta 1921. naselila je država 12 slovenskih in 103 družine druzega naroda iz kraljevine v Macedonijo. Nakazano nam je po $ha zemlje na starosta družine, otrokom od 16. leta naprej pa po 2ha. Poprijeli smo se prete-čeno leto, pridno z obdelovanjem polja, vsak je potrošil ves denar za seme in za oranje kajti nismo in nimamo še svoje živine, zato morali smo najeti in dobro
vili tudi v naši naselbini zvezni agenti, ki so preiskavah, ako ima kdo kakšno medicino zoper
_	plačati orače. — Ako bi bila ta
trošilo za gradnje" hiš^^nad 170	Ietna doblvse^a bi bll° zado-
milijonov dolarjev. Hiše raste-	Stl' to.da zalt Prišla je hu-
jo na vseh straneh, kar čez dan	da SUŠ.a in nam un*či!a vse polj-
flu, katero ni dovoljeno, ako ni jti zraste pred očmi mala kali-	ske Prulelke- 77 Prosili smo ope-
predpisano od zdravnikov. Naš- jforničanka. takozvana "bungd-	tovano pomoči od države, toda
li so nekje en pisker in ga seboj low," katere jako praktično gra-	v;saka-prošnja brez odgovora,
vzeli, ne ve m, kaj jim bo. Tudi k»jo. Grade pa že tudi velike to-	°rzava nam Ie toliko pomaga s
seno so enemu preštokali, pa nič jVarne. trgovske hiše in razna	P08?!11^™ da. nas priveze na te
industrija že kaže svoje znake.	kraJe> *jer sprevidi, da nimamo
da bo zasedla tudf potem okrož-	ne jesti in ne °bleči kaj, posodi
ju svoje postojanke. Kot se vi-	nam na vsake dva meseca po
di bo v kratkem Los Angeles	100 din* na d™žino ali še manje,
kraljica pacifika — pravo metro-	ta mesec prejeli' smo po 17 din.
politansko svetovno mesto.	"a osebo ,n to neverno za koliko
Historična igra "TTie Mission	casa* Lahko s' sami mislite ka.
Play" v San Gabriel Mission se	*0 d°!s'0 zanTore družina od 5 ali
to zimo nadaljuje, ko ponavadi	več os<rb v tej draginji žive-
malo spremenjeno letos. Vendar	tu Radi bi Pr,7el» za vsako delo,
boljše kot kedaj prej m je jako	tCK^ tudi te^a ni v Macedoniji.
dobro obiskana, posebno od tu-	1 .. sak lzrned nas .se raci vr-
ristov, ker vsako leto v večjih	11,1 v svoJ° domovino, toda de-
trumah sem prihajajo.	kar smo Prinesn s se-
S tem zaključujem za sedaj	boj smo p°rabilT, dolg narašča in
in pozdravljeni. Na zdravo s vi-	mi ne moremo izplačati, za-
denje!	to smo pr,niorani tu ostati, tr-
Jacob Stomch.	peti in OCi fflada umirati. — V
0__mesecu novembru 1922. umrla je
dobili. Enega so seboj vzeli in ga odpeljali na počitnice. Morda jim bo dajal informacije, kako se producira medicino za fin.
— Na severni strani Willar-da si bodo zgradili novo Cheese factory, da tamkajŠnim farmarjem ne bo treba tako daleč .voziti mleka.
J Mr. John Gregorič se je naselil na farmo Mr. Česnika. Mr. Gregorič je uzoren katoličan.
se mi
Rev. J, J. OMAN.
Harding bo zopet kandidiral.
Republikanci izjavljajo, da bo Harding zopet kandidiral na republikanski listi za zopetno izvolitev. Proti Hardingu kot osebi nimamo ničesar, smo pa odločno proti zaspanosti njegovega aparata, ki jako slabo funkcijonira, včasih v najnujnejših slučajih.
Za zgled vzemimo lanske boje, katere so bili mejseboj delavci in kapitalisti. Koliko časa je trajala premogarska stavka, koliko časa 'zopet stavka železničarjev in vlada se je jako malo zmenila in ni posegla v spor, kot bi mogla, kar je bila njena dolžnost. Proti delavstvu republikanski aparat, ki je imel večino v beji hiši ni bil tako popustljiv, kakor do kapitalistov. Zadnji so imeli popolnoma proste roke in človek, ki je s pravičnem očesom opazoval potek celega boja, je lahko videl, če je hotel, da je šlo vse nekako roka v roki mej vlado in delodajalci. Proti delavstvu je bilo vse na razpolago, a kapitalistom ni vlada rekla ne ene besede, da so* nepravični do delavstva, katero je prenašalo veliko gorje tekom lanske delavske krize, ki ste je rodile premogarska in železničarska stavka.
Harding, ki ni bil brez obljub kot kandidat, je marsikaj obljubil, toda, če je to tudi storil kar je obljuboval naj sodi javnost. Pa tudi če je storil, enega ni storil v polni meri in to je do delavstva. za katerega koristi ni črhnil tekom lanskih stavk niti ene besede, vsaj ne odločne, s katero bi okrepil delavstvo moralno v borbi za svoje opravičene zahteve.
Delavstvo menda tudi ne bo pozabilo tako kmalu izjave: Hardingove v času, ko se je železničarska stavka nahajala na višku kritičnega položaja. Vse to in še drugo ne dela republikanske struje in njenega vladnega aparata tako priljubljenega publiki : vsaj tistemu delu publike ne, ki si služi svoj kruh s svoio * žuljavo roko, in ki je odvisen od vsakdanjega dela in zaslužka .
Harding bo lahko pri prihodnjih volitvah zopet poizkusil svojo srečo. Drugo vprašanje je, če ga bo večina zopet volila. O njegovem delovanju bi se napisala lahko marsikatera beseda, kot o človeku, ki mu ni mnogo v katero stran se svet vrti. Vendar vse to naj izostane. Harding kot oseba ne pride pri celem položaju morda mnogo vpoštev, toda kot predsednik Zedinjenih dr-zkv postane važen faktor v državi, ki mnogo odločuje o usodi publike. Republikanska stranka je vedla zakaj je agitirala in trosila za agitacijo denar pri zadnjih predsedniških volitvah. Zastonj vse to ni bilo. Zato se tudi lepo pusti, da kapitalisti uganjajo vse kar se jim za zdi. Pričakovati je močne agitacije tudi pri prihodnjih volitvah od republikancev, kapitalistični zmaj, ki sedi v mehkem gnezdu se ne pusti izgnati iz svojega gnezda tako iz-Iepa. Le močna vzajemnost navadnega ljudstva, iz katerih mas pride večina volilnih glasov, ga zna izgnati in mu omajati nekoliko tla.
py odšel mi še ni znano, morda jo pobriše za Mrs. Happy v Chicago. Farmarji mu branijo, ker zadnje čase silno pripravljajo kamenje, da jim ž nJim Happy kot edini gradbeni tehnični stavbenik na Willardu pozida stale in razna poslopja.
— Kar je v cerkvenem oziru aH verskem, smo boTJ srednji. Eni hodimo radi v cerkev, da poslušamo v nji božjo besedo.
naselbina, ki je zelo nazadnjaška. Saj se je vendar že stokrat in stokrat bralo v Prosveti, kaka tenia vlada tukaj itd. Kak vrišč je bil nastal, ko se je tu kaj vstanovila Slovenska fai*a! Kako veselje je vladalo, ko je
__ .	.	,res vse kazalo, da ne * pridemo
Drugi pa. katere je^ izobrazila |n{k<dar do svoje-cerkve. Vse ie
prestano in dolga katerega je
v svojem duhu Prokleta iz Lawndale, trdijo, da ne potrebujejo evangelija, ker so baje tako silno že učeni, da ne vedo niti tega, da ne vedo nič.
Pozdravljam vse zavedne katoličane širom Amerike, tebi vrli list pa želim obilo novih naročnikov.
t
Poročevalec.
Los Angeles, Calif. — Cenjeni: —r Tukaj vam priložim ček za $3.00, ker vem, da je moja naročnina že davno potekla, — to je spet za eno leto.
Kot čitam v listih, je bila letošnja zima na vzhodu precej huda in da so divjali pred par dnevi hudi sneženi viharji po o-srednjem zapadu in vzhodu. Vse drugače je tukaj v južni Kaliforniji. Letošnja zima je bila tukaj izvanredno lepa in topla, celo zimo jednako lepo toplo vreme. Nekako okoli 10. januarja je kazal toplomer čez en teden stalno med 80 do go stopinj nad ničlo, v resnici letna vročina. Navadno kaže vsak dan med 60 in 7Q stopinj nad ničlo. Dežja je bilo to zimo bolj malo. Samo 7 in pol palcev do. zdaj, ko ga po navadi pade do tega časa to — 12 palcev. In sedaj se že bojijo "rangarji," da ga več dosti ne bo, ker spomlad se je začela in od dneva do dneva nastaja topleje. In ako dežja v kratkem ne bo, ne bo to dobro za zemljo, ki bo v kratkem postala presuha. Sadje je že vse v cvetju, nekatero že ocvelo. Kakšna lepota med sadjočrevji. Cele pokrajine izgledajo, veličastne, ker so v resnici čudovito lepo odete z pogrinjalom duhteče-ga cvetja. Res .krasen razgled za človeško oko. Kateri ne stanuje tukaj in bi prišel v tem času sem in bi videl po nekaterih vrtovih viseti še zrelo sadje, po-
Barberton, Ohio. — Barber-1 ferla slovencu Križaniča (tudf on ton je znan po celi Ameriki kot je StaJerc) od glada in studa, zapustila je moža in 6 otrok, največ razgraja smrt med otroci, kajti nimajo zadostne hrane, ne obleke? in ne stanovanja. Stanujemo po barakah, katere smo sf sami napravili, kedor pa ni lesa s seboj pripeljal, ta se je zakopal v zemljo, kako se živi v takih stanovanjih in v hudi zimi. to si lahko sami mislite. Drv za kurjavo ni tri ure od nas. kjer nimamo svoje živine si jih tudf ne moremo nabaviti. Kurimo z ovčji odpadki. Zima je jako huda. burja nas prepiha do mozga, jesti ni kaj pogreti se nikjer, obleko in perilo smo po večini raztrgali, živimo kakor goveda, ležimo po tleh, ako kedo umrje
par tisoč se bomo že kako kma-lo otresli. Danes 18. marca se je pričela, v naši cerkvi 48- ur na pobožnost. Kako lepo in v kako velikem številu hiti naš svet v cerkev posebno sedaj v veliko nočnem času in prejema svete zakramente. Zadnje čase so tudi dopisi v Prosveti iz našega mesta postali bolj redki. To je hvale vredno. Znani dopisovalci bi navsezadnje že lahko prišli do spoznanja, da njih ruvanje ne koristi niti najmanje naši naselbini, ne narodu in tudi njim samim ne. Vsi taki naj bi raje gledali da pripomorejo kaj k napredku v naši naselbini. I-mamo društva: podporna, dramatični klub, pevski odsek. Torej dela dovolj za vsakega, ki hoče biti napreden tudi dejanski in ne samo v tem. da napada soro-jake in jim dokazuje kako so zabiti itd. Na velikonočno nedeljo priredi tuk. dramatični klub predstavo "Repostev duh v kr-konoških gorah" po igri se bode oglasil tudi pevski odsek tega kluba. Tuk. rojaki se zadnje čase zelo zanimajo za Ameriško državljanstvo in veliko jih je o-biskovalo tekom zime večerno šolo. Toraj je li res Barberton tako nazadnjaški?
Poročevalec.
—	Slovenci katoličanje, agiti-raite za svoj katoliški list "E dinost!"
-o-
—	Katoliški časnikar izpo ^tavlia svoie prsi. da tvoie varuje !
-o-
pokopljemo ga brze duho* razven vse te revščine nas Dal nasi sosedje pravoslavni radi ' še vere mrzijo. Na mojo pr< njo prišel je nas obiskati č P. Prešeren, (slovenec) Pro\ cijal Srca Jezusovega v Zat bu, blagoslovil nam je naših M. mrlih grobove, očistil nas je grehov in daroval sv. mašo med na" mi.
Č. gospod Prešeren se je ču-! dil našemu življenju, rad bi pomagal, toda še sam je moral stradati celi čas njegovega bivanja med nami. Ko se je vračal oglasil se je v Beogradu pri ministrstvu, posredoval je za naše zboljšanje, toda vse zastonj, tudi pisal je v slovensko časopisje n prosil podpore od naroda, to^ ia tudi to ni pomagalo. — Raz. ven vse te revščine pa to najhujši zlo, ker si nismo življenja zvesti,, še pri oranju moramo biti s puškami oboroženi, kajti napad komitašev je na dnevnem redu. Dne 16. 1. t. 1. napadli sol v noči našo sosedno vas, kjer >e nahaja 30 družin naseljnikov. i požgali so jim barake, 16 družin so poklali brez izjeme, mož, žena ali otrok. Žalostno je bilo gledati drugo jutro ta prizor, žena drži otroka na prsih in ležita o-ba mrt\>a na tleh, otrok je bil zaklan v glavo in žena v hrbet in vrat vsak ima po dve rani. pri barakah Ježijo vse navskriž mrliči, 6 ljudi je bilo težko ranjenih, vsi drugi so pobegli in prihiteli k nam, tudi med begom so otroci zmrznili katere smo zjut-, raj na potu mrtve našli, gotovo! ste eitali v slov. novinah ta dogodek iz Ovčjega polja, vas Kar-dafak Macedonijo.
Komitaši so pustili list v katerem nam isto grozijo kakor so s sosedi napravili. Država se je zato nekoliko zavzela, pomnožila je orožniške stanice in vsim naseljenikom podelila orožje za brambo v slučaju napada.
Iz tega lista lahko sprevidite-vso našo bedo, zato naprošamo Vas čast. gosp. župnik in vse Va- . še čast. kolege, da nam priskočite v pomoč in potrkate na sr- * za" ca naših slovenskih rojakov. Bog Vam bode stotero poplačal vsak najmanjši dar, vsi Vam bomo hvaležni do smrti, naši otroci spominjali se bodo dobrotnikov kajti znali bodo povedati v | starosti, kedo jim je v tej revščini podelil kruha in moliti hočejo za Vas.
Naprošamo Vas ako nam ne morete pomagati, da nam odpišete in tudi mi se Vas bodemo spominjali z kako novico.
Oprostite naši predrznosti, toda siTa kola lomi.
Sprejmite prijateljske pozdrave od vsih Slovencev posebno pa od mene	Alojzij Krek;
Erdželje z. p. Sv, Nikolaj. Macedonija, Srbija.
Ko piske vablja, lisica z repom mahlja_
-o--
Ni vsak Ipvec, kdor ima klobuk zelen; pa tudi ne vsak gospod, ki pokonci hodi.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tuzmm iti ialostnim srcem naznanjam vsem svojim so-rodmkom, prijateljem in znancem, da mi je umrla dne 15. marca t. 1. moja
Marta Jakšitz roj. Herman
previdena s sv. zakramenti je zaspala po dolgi in mučni bolezni v Uospodu, v svoji najlepši starosti dvajsetem letu. Pretrpjela je v nogo bolečin. Štiri mejsece je bila vu Spitali v Oak Forest, 111- m se zmeram troštala pobogšanja zdravja. Ali nej je bilov mkse pomouči. 16. februarja je bila pripelana nazaj domov gdeje esce zivejla 4. tjedne i tam je dokončala svoj žijtek.
Pokojna je bila članica društva sv. Križ od šteroga je vdab-
ve,ke pojoči in na zadnje lejpi sprevod. Praf lepo se zahvalim častnikom društva sv. Križ. Posebno brati tajniki šteri je namestov predsednika, kojemu nej bijlo mogouči nauzoči biti. Povedav je par lejpih stvari i rečij pri njenom grobi. S stemni reemij je zvršo društvene dužnosti. Njegove rečij so ge-nole velko nazočih bratof in sester, ki so bili pri njenom grobu z skuznatimi ocrnij. ko so slišali njegove rečij. Vsi člani so pravil,. da je pri našem društvu lejpi ret- Nadale se zahvalim fsem bratom m sestram D. S. K. in tudi fsoj rodbini in prijatelain, sten so prihajali k njej v Spital i na dom in prinašali fsele dare in tolažila z lepimi ričmi.
Praf srčno se priporočam fsem tistim prjatelom in prijate-hcam, ce bo steri izmed tejh potreben kakšne pomouči od mene z dobro ga srca «elim fsem nazaj povrnoti, kolkor bo to v moji
m oci.
- Ti draga lublena -žena. pa počivaj v miru. naj t isveti večna luc in naj ti bo lahlca ameriška žemljica!
Žaluj
oci soprog:
Chicago, 111., dne 21. marca 1923.
, STEVE JAKŠITZ.

17 neodrešene domovine.
Kdo bo novi tržaški Škof?
Neka italijanska agencija poroča, da postane naslednik škofa Bartolomasija v Trstu msgr. Celso Constantini, dosedaj apostolski delegat na Kitajskem. Beležimo kot kronisti.
-o-
Italijanska šola v Solkanu.
V Solkanu se delajo priprave za otvoritev italijanske šole. Tako se širijo te strupene gobe iz občine v občino.
Smrtna kosa.
V Trstu je umrl industrijec Dragutin Mikuličič, zvest Slovan in blagega srca za reveže. N. v m. p.!
Čudodelna roka sv. Frančiška Ksaverija v Gorici.
V pondeljek 5. marca so pridali čudodelno roko sv. Francka Ksaverija v Gorico. Ob 6. flri zvečer so prenesli čudodelno roko iz cerkve Brezmadežne v cerkev sv. Ignacija na Travniku. kjer je bila izpostavljena v javno češčenje. Skrinjico z roko go nosili štirje duhovniki ob a-sistenci vse goriške in. okoliške duhovščine s knezonadškofom dr. Sedejem na čelu. Procesije se je udeležila šolska mladina, razne nabožne organizacije in veliko število vernikov.
-o-
Kazsodba v mareziškem procesu
]e bila proglašena 28. m. m. Porotniki so se posvetovali osem ur. Temeljem njihovega izreka je bilo osem obtožencev obsojenih na 5 let do 8 mesecev ječe, se lem obtožencev je bilo opro-jno formulo Beecher je rekel, da šcenih. Fašizem je zahteval žrtve in jih je dobil. Njegov račun nasproti slovenskem uljudstvu je tem težji.
"EDINOST*
PROSIMO:	, Darovi 2a prevzv. škofa Jegliča:
Iz starega kraja so nam zače-
najboljša stran coue-
vega sistema.
Ne želimo kritizirati Mr. Co-uevega načina zdravljenja in ne oziraje se na njegove poskuse za zdravljenje bolezni, je vendar treba priznati, <da je nekaj na tem. ko ljudje manj ali več ponavljajo njegovo precej pohlev-
Nove sovražnosti proti slovanskemu prebivalstvu v Pulju.
V puljskem arzenalu so se te dni vršile volitve v notranjo komisijo. Pri tej priliki so baje delavci oddali prazne glasovnice, oziroma so nanje zapisali ostre be-ede proti sedanjemu fašist-vskemu režimu in klicali za socialno revolucijo. To je dalo fašistom dobrodošel povod, cia so sklicali protestno zborovanje, na katerem so hujskali proti av-strijsko-hrvatskim komunistom, da "zavratno kradejo kruh i-
li pisariti, da bi radi imeli "Kole dar Ave Maria," v katerem je Zakrajšekova igra "Prisegam," ker so za to igro razvedelr tudi doma in so jo v. nekaterih krajih že igrali. Ljudski oder bi rad dobil kolikor mogoče veliko koledarjev, ida bi pomagal različnim slovenskim odrom, da bi mogli igrati to igro. Ako ima še kdo kak Koledar tega letnika, pa bi ga lahko pogrešil, ga lepo prosimo, da bi ga nam vrnil. Mi mu ga radi plačamo.
Uredništvo.
DELO DOBIJO DEKLETA!
Takoj dobi delo par deklet. Delo lahko na strojih in ročna dela, kot sestavljanje raznih izdelkov. Delu se je lahko priučiti. Plača s pričetkom $14.00 na teden.
Potrebujemo tudi dva fanta.
v starosti od 16. let naprej. Delo primerno in plača po dogovoru.
■Vprašajte osebno pri: BAN ROW COMPANY 2230 — So. Wood Street.
CHICAGO, ILL.
zastave
Dve neimenovani osebi, Joliet, Ul- v poseben dober namen in zahvalo $2.00.
Math Flajnik, Cleveland, O. $1.00; A. Hotqjec, Sewickiey, Pa. $5.00; Valentin Dolinar, Go-wanda, N. Y. $1.00.
Živeli posnemalci!
delo ne ubija ljudi, ampak skrbi ubijajo človeka. In ko hitro si začnete domnevati, da postajate dan za dnem boljši in boljši v vseh ozirih, postaja napetost vašega duha manjša in gledati za- bandera, regaliie in zlate zna-čnete v bližno bodočnost. To je	~	~ ~
tisto, kar mi vsi potrebujemo — iskrico svitle in nadepolne raz-položenosti do dela. Če si vtis-j nete to razveseljivo poročilo v vaše možgane in če poleg tega vzamete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki stimulira črevesje do normalnega delovanja in pomaga prebavi, se boste znebili počutka utrujenosti, glavobolov. zaprtja in slabega teka. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjevo zdravilno
talijanski domovini." To je paej£renko vino v zaloP ; ~ mim.°"
znamenje za nova nasilja proti Hrvatom v Pulju, ki bi jih raje danes nego jutri povsem iztisnili iz mesta.
Kar znajo, znajo.
\ soboto 3. marca je predaval v F;iljani tajnik "Prosvetne zveze " g. Terčelj "O družini". Med njegovim predavanjem je vdrlo v dvorano krdelo fašistov, ki so začeli predavatelja neusmiljeno pretepati s palicami. Domačinom se ie le s težavo posrečilo, da so g. Terčelia iztrgali iz rok fašistov in mu omogočili, da je pobegnil skozi okno. Klobuk do-< pred kulturnim delom Musso-Jinijevih vitezov!
-o-
Tržaški župan — senator.
Zadnje dni je italijanski ministrski svet imenoval 25 novih j senatorjev. Med imenovanimi je tudi tržaški župan Giorgio Pi-tacco.
grede omenjeno, ali ste že pois-kusili Trinerjev Hand Lotin? I-sto je jako hladilno in blažilno za razpokano kožo, obraz in roke. Vsak hvali ta izvrsten pripravek. Joseph Triner Company Chicago, 111.
Ill
CIGARETE
ke za slovenska društva izdeluje naibolie in najceneje
EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO, ILL.
emu kiss bankir
133 Second Ave., NEW YORK, N. Y.
Dobiva rojake iz starega kraja hitro in sigurno. Ako želite vašega rojaka v mesecu juliju dobiti mu pošljite takoj
AFFIDAVIT of SUPPORT in ŠIFKARTO (predplačano)
Jaz prodajam šifkarte (pred-plačane) po originalni ceni od šifkompanije. Sedaj stane potovanje od Zagreba ali Ljubljane do New Yorka Po:
$105. —f in $8. —, za davek.
Jaz odpravljam potnike v stari kraj skozi vse linije in jih pre-skrbim vse kar potreba.
Sprejema uloge in plačam po 4% obresti.
Pošiljam denar v stari kraj najhitreje!
VESELO ALELUJO
želimo vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, kakor tudi vsemu slavnemu slovenskemu občinstvu v Chicago in okolici!
SLOVENSKI JAVNOSTI V CHICAGO!
Naznanjam, da sem prejel v svojo trgovino veliko zalogo spomladanskih in poletnih oblek za dečke in deklice.
NEKAJ POSEBNEGA se vam nudi v naši trgovini pri spomladanskih in poletnih oblekah. V zalogi jih imamo v vseh velikostih za dečke od 7. Leta do 16. leta starosti. Blago prvovrstno in trpežno. Naše cene so zmerne.
uuiuuiimmiiuiiuiiiiiniiii
OOLWE4ki
ECONOMY TWO PANT SUIT
ZA PIRUHE
je prav gotovo, da se boste spomnili zopet svojih dragih domačih, in jim poslali kaki dar za praznike.
Da bo Vaša pošiljatev dospela pravočasno za praznike na svoje mesto, bo fcrav, da jo pošljete takoj in sicer pošljite jo skozi
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI"
ki dostavlja denar v staro domovino najhitreje in najceneje po dnevnem kurzu istega dne, ko prejme denar.
Poizkusite enkrat naše podjetje v tem oziru, in redno se ga boste posluževali radi njegove najboljše postrežbe.
ROJAKI PODPIRAJTE SVOJE PODJETJE 1

NAZNANILO IN ZAHYALA.
S žalostnim srcem naznanjam sirom Zedinjenih držav, da je nam neusmiljena smrt ugrabila nam priljubljenega sinčka
gregorja breznik
v starosti še ne enega meseca, ga je Bog vzel k sebi nad zvezde, kjer ti i posvetnega trpljenja in težav.
Tem potom se prav prisrčno zahvaljujem vse hvale vredni družini Gregor Roscavi, ker so nam stali ob strani njegove bolezni ii> smrti. Sam Bog naj poplača Vaš trud in za Vaš lepi venec, ki ste mu ga podarili na krsto. Istotako se iskreno zahvaljujemo J oh n Strletu in Franku Drapu, ko so nas tolažili v teh urah žalosti in preizkušnje-
Yslmh skupaj srčna hvala. Naš niali Gregor se je rodil dne
tebr.(2fi23. umrl je pa 14- maraa 1923. Torej je bil med nami samo ji dni.
Ena misel nas tolaži in ta je. da je nedolžen šel nad zvezde, in da se tam gori med krilatimi agenci veseli, in da bo za nas prosi! pri ljubljenemu nebeškemu Očetu.
Žalujoči ostali: John in Julija Breznik, stariši; Mary in Jennie sestre, Frank in John brata.
Chisholm, Minn, dne 18. marca 1923.
POZOR ROJAKI!
Za one kateri nameravajo kupiti svoje domovanje, se jim sedaj nudi lepa prilika.
Na prodaj imam 4 lepe hiše in sicer v bližini Slovenske cerkve, 2 zidane in 2 lesene hiše, vse v najboljšem stanu. Cene zelo nizzke.
Kdor namerava kupiti sedaj hišo, naj se oglasi pri meni.
Martin Laurich
1900 West 22nd Place,
Phone: Canal 5777.
CHICAGO, ILL.
Trgovina z železnino in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt. za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in- pohištvom, ELY, MINN.
družba SV. mohora
J2da za 1. 1923 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1924. 1. Življenje svetnikov. 4. snopič.
4 3- Slov. Večernic 76 zvezek. 4- Kemija.
Udnina stane 1 dolar. Kdor 2eli še vezani molitvenik doplača 30 centov.
A Oglasite se približno do 5 marca 1923.
Zastopnik Družbe sv. Mohora »v Ameriki:
Za veliko noč.
Naznanjamo, da smo prejeli letos izvanredno veliko' spomladanskega oblačilnega blaga, kakor obleke za deklice, bele in druge. Prodajamo letos tudi obleke za fante, volnene, velikost 5 do 16 let. Pridite si ogledati.
Prva Slovenska trgovina oblačilnega blaga, JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St.-----CHICAGO, ILL.
, Na starem prostoru.
REV T M TRUNK _
P. O.' Berwick, N. Dak. ®®0®0®00®® 300000000®^
SPOMLADANSKE OBLEKE ZA DEČKE prodajamo sedaj od $10.50 do $12.50.
V	ZALOGI IMAMO tudi raznovrstne in raznobarvne obleke za deklice in dekleta.
NEKAJ POSEBNEGA imamo za dekleta, ki bodo šle k prvemu sv. Obhajilu in sv. Birmi. Krasne bele obleke, prodajamo po posebno ugodni ceni od $3.00 do $6.00.
V	NAŠI TRGOVINI dobite tudi vsakovrstne klobuke za vaše deklice in dekleta za jako zmerne
cene.
—: DALJE :—
IMAMO VELIKO ZALOGO vsakovrstnih srajc za može in fante in male dečke. Praznične svilene in cenejše, kakor tudi srajce za na delo.
raznovrstne kape za dečke in fante, kot tudi za odraščene može dobite pri nas v vseh velikostih in kakovostih.
NOGAVICE za može, fante in otroke dobite pri nas vse vrste in v vseh velikostih po najzmernej-ših cenah.
ŽENSKE NOGAVICE svilene, mešane ali iz samega bombaža vseh vrst in kakovosti dobite v naši trerovini na izbero po najzmernejših cenah.
ŠIVILJE IN GOSPODINJE, ki si same delajo dtfcna razne predmete, kot predpasnike, obleke za otroke, ali za sebe. dobe pri nas vsakovrstno, ko-teninasto, volneno, s svileno mešano ali popolnoma svileno blago po najnižjih cenah. Gospodinje šivilje pridite in oglejte si našo zalogo raznovrstnega blaga. V zalogi imamo vse, kar mora imeti pravi "DRY-GOODS STORE."
PRODAJAMO tudi vse drug* različne predmete, ki spadajo v področje "DRY-GOODS" trgovine.
SLAVNEMU OBČINSTVU SE PRAV TOPLO
PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST!
Frank Banich
Največji slovenski "Dry-Goods" Store v Chicago 1902—4 W. 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
Naša trgovina je odprta vsak večer razven srede in petka večer. Ob nedeljah imamo odprto dopoldne.
'EDINOST*
ČRNA SMRT
Spisal FR. Ks. Meško.
Nenadoma je prevpilMučeči šum oster, obupen vzkrik. Izmed množice sredi cerkve se je nenadoma povzpel in stegnil suh, visok mož. Vsi okoli klečeči so videli, kako je dotedaj najglasneje, najspokorneje trkal na prsi. Slišali so, kako je v kratkih pre-sleaih z največjo gorečnostjo, in pobožnostjo vzdihoval in prosil : "Usmili se, sladki Gospod Jezus! Prizanesi!" Vmes so ga slišali mrmrati čudne besede, ki jih ni nihče razumel. Niso vedeli, ali moli, ali preklinja sam sebe in gorje, ki ga je doživel ali govori z Bogom, ali s svojo dušo; ali toži Vseusmiljenemu svoje trpljenje in trpljenje- vsega ljudstva, ali pa izziva Vsemogočnega in ga smelo kliče na obračun zaradi strašne njegove jeze.
A glej, nenadoma je vstal iz sredine klečečih, nemirno, plašno strmečih proti oltarju Matere Božje, kjer se je v. smrtnih bolečinah vilo nedolžno dete. Oči vseh naokoli so se vprle v starca. Dolga, redka brada se mu je tresla, kakor bi se z nemirnimi, drgetajočimi svojimi rokami v nji poigraval veter, bolestno mu je podrhtevalo in se krčilo suho, upadlo lice; vse dolgo, izsušeno telo mu je trepetalo kakor v mrzlici.
- Tako je stal med množico.
Počasi je dvignil drobne koščene roke; široki rokavi so mu zdrsnili doli qo komolcev; vsem očem se je pokazala slabotna, brezmesna roka, z nabreklimi modrimi žilami preprežena.
Z začudenjem, napol s strahom je ljudstvo strmelo vanj.
"Čevljar Kmetec!"
Mnogi so ga poznali, čevljarskega mojstra in čudaka iz Dravske ulice. Mnogi so poznali njegovo življenje: več časa je presedel ob knjigah nego ob šivanju. Pogostoma je zahajal k učenemu dominikancu patru Odilu in se je razgovarjal z njim po dolge popoldneve. Da se je čudnih reči naučil iz velikih svojih knjig in da zna toliko ali več nego vsa mestna gospoda, je šla govorica med ljudmi.
S pritajenim pričakovanjem so vsi posluhnili, ko je pričel z visokim, rezkim glasom :
"Kje je Bog? — Naj pomaga! Naj nas reši! — Kje je? Ali ne sliši?"
Mrmranje je zašuštelo po cerkvi; vmes se je oglašal bridek jok.
Kakor ne bi ničesar slišal, je stal starec shujšane roke je visoko dvigal in strmeč navzgor ves zamaknjen in obenem čudno prepal, kakor bi zrl v višavi strašne prikazni, je vikal z glasom, ki je od besede do besede postajal močnejši, skoro strašen: "Boga ni več! — Gorje nam! Vsem nam gorje! Vam gorje in gorje meni. Od večera gorje in gorje od jutra, od poldneva gorje in gorje od polnoči! Materi gorje in gorje dojenčku !"*
"Tiho!"	'	*
"Gorje! Vsem gorje! Vsi umremo! Ker Bog je tudi umrl... Nikjer ga ni več ..."
Dvigale so se pesti.
"Molči, norec! V cerkvi si % pred Bogom!"
"Ne poslušajte ga, ljudje božji! Saj vidite: nori!"
"Nori? — Pri pameti res ne rHore biti. Res nori!"
"Kako bi ne? Zadnja otroka, oba sina, tako lepa in dobra, nama je vzela črna smrt. Štiri dni in Štiri noči je neprestano molil in Boga prosil za njuno zveličanje, ker jima življenja nisva mogla izprositi. A včeraj zjutraj se mu je nenadoma zmešalo: ušel mi je v krčmo. Iz gostilnice sem ga danes sem prignala."
"Če je pijan, naj zunaj ostane."
"Ne, dobri ljudje! Pokoro naj dela! Moli naj! Sicer mi Bog še njega udari in vzame, meni revi . .
A Kmetec je, kakor ne bi ničesar1 videl, ne slišal, ponavljal z visokim, čudo drhtečim glasom :
4'Ni ga več, Boga! Umrl je! — O gorje!"
"Preklinja, norec pijani. Vrzite ga iz cerkve! Ubijte ga!"
Strašen vrišč je valovil po cerkvi in se je odbijal od sten in od visokega oboka. Možje so od vseh strani tiščali proti čevljarju, ženske so ječale in ihtele od srčne groze in od razvnetega srda.
"Sedaj šele nas Bog udari! Ko se skruni celo njegov sveti hram!"
A slabotna starka je brez strahu stala ob možu. Široko je razprostirala tenke roke. da ga ščiti proti navalu besne množice. Z obupnim glasom je izkušala prevpiti strašni šum, ki je divjal po svetišču.
"Ne storite mu zalega! Pri ranah Kristusovih vas prosim, dragi ljudje. Ne ve, kaj govori . . . Sicer je pobožen in bogo-ljuben. Saj ga poznate . . ." ,
"Žena, molči v cerkvi!"
Krepke roke so jo odrinile; v istem hipu so druge moža od zadaj prijele.
"Po očeta gvardijana, usmiljeni ljudje!"
"Da, po očeta gvardijana! Brzo! Sicer se v cerkvi pokoljejo! In Bog nas še strašnejše udari."
Že so vrgle močne, jezne roke čevljarja na tlak. In trde pesti so padale nanj, na prsi. na hrbet, po licih, po očeh. Kmetec se ni branil. Le venomer je ječal in klical :
"Gorje! Gorje vam in meni gorje!"
"Umore ga kakor Judje Kristusa, nedolžnega, ki ni nikomur storil krivice in žalega!" — je kričala žena. Besneča množica jo je neusmiljeno pedala v stran; a spet in spet se jih je lo-| tevala z obupnim naporom, da občani soproga.
"Naj divja smrt le še huje zoper vas. pagani in razbojniki!, Ali vam človek ni nič? Nič sveti kraj. hiša božja? Morilci! —1 Vse naj črna smrt pomori: mater in otroka, starca in dekle!"
Žena ie vpila na glas; za njo druge. Pesti so padale gosto in besno. Starec je ječal s slabotnim glasom :
"Vsem gorje! Gorje vam in meni gorje,!"
"Mirujte, ljudje, pri svetih ranah Kristusovih! Ali se ne bojite Boga? Ali hočete s takšnimi grozodejstvi njegovo jezo še bolj razpaliti in podžgati ?**
Mogočni, ostri glas gvardijanov je bil, ki je zaklical v množico. Streli nevolje so mu švigali iz sicer milih in jasnih oči, zdaj od bdenja in žalosti nekako zastrtih, preplašenih pa od hudobije. ki se je godila na svetem mestu. A tudi sočutje in usmiljenje je govorilo iz njih ; ne samo usmiljenje z nesrečno žrtvo razbrzdane strasti, temveč z vsem tem ljudstvom, ti je od vednega strahu in upanja povsem izgubilo duševno ravnotežje in ob gre-zovitostih zadnjih časov vso razsodnost. Preudarni mož je dobro vedel, kako silno, bolno so napete vse telesne in duševne sile naroda. Majhen, neznaten povod, in ta nenaravna in nevarna napetost se izpremeni ali v popolno obupanost in duševno otrplost. ali pa izbruhne v strašno, vse uničujočo besnost.

S
SO. CHICAGO

Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi z^, dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlj« vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo!
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIl^."
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.
S3
DOMAČE PIY0J
Si naredite lahko po svojem okusuf ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO.
Jos. Bielak, lastnik
1942 W. 21st Street,
CHICAGO, ILL.
n
s
\ CITIZENS STATE 9 BANK
SHEBOYGAN, WIS.
Mr. Rudolph Finst, dobro znan vsem Sheboygan-skim Slovencem je zdaj zaposlen v tej banki.
On bo postregel kar bodo Slovenci potrebovali; kakor izjave, kontrakte, income tax, in druge legalne stvari. Vse to bo izvršeno brezplačno.
Money orcier in vozne listke, po nizkih cenah.
Za vložen denar plačamo po 3% interesa.
CITIZENS STATE BANK
Sheboygan, Wis.
4
*
t
t
A
A
f?
A /
A
& s

{
A
V t
A
s
V
t
t

* *> % Dolžnost Slovencev v Chicago J
* + * + * ♦ * + + * + *
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to*obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning/' čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za ppati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO,
Telephone: Yards 5893.
:ll.
+ * * * * * *
LEDENIKI OGROŽAJO
vPLVOBO PO ATLANTIKU.
Na mali ladiji "Senera", ki služi za pobrežno stražo, je nastanjen Mr. Edward H. Smith, to je oni mož, ki odgovarja na vsa vprašanja ladijskih poveljnikov glede nevarnosti ledenikov tekom nevarne sezone. Smith je pred dnevi imel interesantno predavanje pred skupino upraviteljev najvažnejših prekoocean skih parobrodnih družb; v tem predavanju je poročal, da bodo ledeniki (ice-bergs) kmalu o-grožali plovbo preko Atlantskega morja. #
Ledena polja se že pojavljajo ob velikih newfoundlandskib klečeh in se bodo kmalu raztezala proti jugu. Tekom spomladi bosta dva obrežna-stražno par-nika, Tampa" in "Modoc" opravljala ledeno patruljo; parnika i-mata električno gonjene stroje in sta v stanu ploviti tudi ob najhujšem vremenu. Čim se prvi^j ledeniki pojavijo ob velikih new-foundlantskih klečeh, se parnika odpravita na svojo službo in o-staneta v njej neprenehoma do prihodnjega junija, ko je nevarnost minila, da bi ledeniki zabredli v pot prekoatlantskih par-nikov.
Mr. Smith je opisoval delo mednarodnega patroliranja ledenikov, ki ga ameriška vlada opravlja tekom zadnjih desetih let, in razlagal, kako ledeniki nastanejo in kako morski toki jih priganjajo proti Jugu, kjer o-grožajo plovbo prekoatlantskih parnikov. Led, ki se stvarja na severu na površini morja, tako-zvani " field ice." se pojavlja ob vzhodnem obrežju Newfound-landa že ob koncu januarja. Ti ledeni splavi prihajajo na jub v obliki podolgaste in ozke proge, ki je približno petdeset milj široka. Ko ta led splava bolj proti jugu, se kmalu staja; koncem aprila ni več nikakega ledu niti ob newfoundlantskih klečeh. Ledeniki ali ledene gore pa so ogromni kosi ledu. kateri so se
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, 111.
Roiakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Pre vzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir.
Najboljše delo. najnižje cene. !
Rojaki obrnite se vselej na svoiega rojaka!
svoj
odtrgali od velikanskih 1 pokrivajo Grenlandsko; dorska morska struja jih Ija proti jugu, kjer se poja jo do junija.
Parniki, ki patrolirajo da se oostrani nevarnost ]-kov, stalno opazujejo rr sledove, zaznamujejo njiho ložaj in smer njihove plovi opozarjajo vse parnike na ne nost. Mr. Smith je v predavanju omenil, kako ri ljudje imajo napačno n nje, da se ti parniki uk> z vničenjem in razstreljanj denikov. To bi bila pač ne ča stvar, ako se pomisli, pomerili neki ledeniki, 1 dvigal 248 čevljev iznad ne vode in se je raztezal i6t>o čevljev. Bilo je v tem niku zadosti ledu, da bi nap* vsako ledenico v Združenih žavah za mesec dni.
Dosedaj niso še iznašli n' kega sredstva.' potom kater bi mogli odkriti prisotnost 1 ika v megli ali temi. Led sapa v zraku in temperatura de ne nudita nikakega zan vega sredstva. Upajo pa, da z komer, ki ga je vojna morna ca razvila, bo sčasoma tako polnjen, da bo v stanu izraz zvočne odmeve približajočih ledenikov, iz katerih se bo tem računala daljava in smer nevarnosti.
ŠIRITE LIST EDINO;
IZPLAČILA
v ameriških dolarjih še v« izvršujemo v zasedenem o: liu v Italiji. Nemški A^ in drugod.
V Tugoslavin ie začasno moeoče lokalnim bankam plačevati ameriške dolarje, to sedaj izvrši edino Nart Banka v Beogradu. Vendar potnikom, ki rabijo dolarje na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še lahko izdajamo in iste vnov jo v stari domovini po dne nem kurzu v jugoslovanski krone.
vZa dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do Sis.oo po ;o centov. — od Siq.oo do $10.00 po centov. — od $10.00 do $^0.00 po $i.c za izplačila, ki presedajo $50. računamo 1 cent in pol od laria. ali po $1.50 od sto dola iev. H tem pristojbinam ie nridiati za vsako posamez nino.
pošiliatev 15 centov za poli
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
t List Edinost |

+ + + * * * + + * * * + + + * + + *
-r
V 0
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne sl®v. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ".Edinosti" in prepričani smo, da Updo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točne. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tisko-vi»e mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'

, 1 *
11849 W. 22nd Street Chicago, I1L
*	#	Phone: Canal 0098.	^