IK ~ ' ! I h i«TATB»1 bVARf ^ffiONDS f\SlAMPS AMERIc. ' ,PIRIT FOREIGN IN LA. .CJAGE ONLY SLOVENIAN MORNINi DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 16, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. j Premogarji bodo šli na 1 stavko 1. aprila, ako ne dobe zvišanja New York. — John L. Lewis, predsednik unijskih premogar-jev, je povedal premogovnim družbam, da lahko računajo na to, da delavci ne bodo prišli v jame 1. aprila, ako ne bo do 31. marca podpisana nova pogodba. Lewis zahteva za 450,000 unijskih premogarjev $2.00 na dan večjo mezdo in unionizira-nje vseh uslužbencev pri pre-mogarskih družbah. Sedanja pogodba poteče 31. marca. -o- Propagandni minister trdi, da je Hitler zdrav Berlin.—Nemški propagandni minister dr. Goebbels je govoril na radiju ter zatrjeval, da je Fuehrer Hitler pri najboljšem zdravju ter da je še vedno pri vodstvu na fronti in doma. Hitler dela tudi ob nedeljah in praznikih, je zatrjeval Goebbels. Tudi drugi nemški voditelji kot feldmaršal Goering in zunanji minister von Ribbentrop so zdravi, toda zelo zaposleni, je trdil dr. Goebbels. Govorice, da je Adolf Hitler duševno in telesno strt, ne odgovarjajo resnici, je hitel zatrjevati propagandni minister. NOVI GROBOVI Agues Dežman V St. Lukes bolnišnici je umrla Agnes Dežman, rojena Gole. Stanovala je na 925 E. 236. St. Doma je bila iz vasi Mrzla Luža pri Trebnjem, odkoder je prišla v Cleveland pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, dva sina: Lieut. Joseph, Louis, hčer Josephine, brata Anton Gole, v Chicago, 111., sestro Mary Novak, v starem kraju pa dve sestri, Rosie in Frances. Bila je članica društva Carniola Hive, št. 493 Maccabees in Oltarnega društva pri fari sv. Kristine. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in iv cerkev sv. Kristine ob deseti uri in na pokopališče Kal vari j o. Naj v miru počiva, ostali družini naše sožalje! Johanna Turk Kakor smo že poročali, je umrla v Woman's bolnišnici Johanna Turk, rojena Ule, v častitljivi starosti 82 let. Družina je živela na 19441 Pasnow Ave., Euclid, O., poprej so mnogo let živeli na 6213 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa in tri sinove: Louis, jG^briel v Lung JBeacSj, Calif., Čapt. Herman, 'Id Je zdravnik pri Medical Corps v Randolph Field, San Antonio, Texas in več sorodnikov. Rojena je bila v Ložu, kjer zapušča nekaj sorodnikov. Tukaj je bivala 40 let ter je bila članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ. Pogreb se vrši iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Dan in čas še ni določen, ker pričakujejo, da bosta sinova dospela na pogreb. Pogreb Mary Orehoiec Pogreb Mary Orehovec se bo" vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. ter v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in potem na Kalva-rijo pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin. Maršal Petain je baje na smrtni postelji Algiers, Afrika. — Podtalna poročila naznanjajo, da je fran--ccislyeg'ii • raaržaJa Petowa. asswtel mrtvoud, da je v jako kritičnem položaju in morda celo umira v neki bolnišnici v bližini Vichy. Oblasti njegovo bolezen skrivajo pred narodom. Maršal Petain je star 86 Tet. V prvi svetovni vojni se je odlikoval v bitkah za Verdun. Bil je zelo priljubljen pri francoskem narodu, ki ga je poklical na vodstvo, ko se je zrušila Francija pred nemškim navalom. Poročilo iz Švice je nedavno javljalo, da je Laval, katerega je imenoval Petain za diktatorja, vzel vsako moč staremu maršalu, ki se ni smel oddaljiti iz svojega stanovanja v Vichy drugače kot v spremstvu nemškega vojaka. V KANADI RACIONI-RAJO CELO VODO Moose Jaw, Sask.—V tem mestu, ki šteje 20,000 prebivalcev, vlada tako pomanjkanje vode, da so bile mestne oblasti prisiljene zapreti vodo hišam ponoči in v nedeljo. Samo važne industrije dobe vodo. Goering zahteva več ljudi od Italije New York.—Iz Moskve se poroča, da je feldmaršal Herman Goering v Rimu, kjer zahteva od Mussolinija več delavcev za nemško industrijo in več vojaštva za rusko fronto. Hitler zahteva od Italije 300,000 delavcev in 15 divizij vojaštva. Baje bo ostal Goering v Rimu dlje časa. šole odprejo pol ure prej Začenši v pondeljek 29. marca bodo clevelandske šole pričele s poukom pol ure prej kot sedaj, šole so več mesecev odpirale ob 9:30 in končale ob 3:45 popoldne. Zdaj bodo šle pa zopet na prejšni red in bodo začele s poukom ob 9 zjutraj in končale ob 3:30 popoldne. čikice bomo redili Mestna postava v Clevelandu prepoveduje rediti kokoši znotraj mestnih mej. Mestni odbornik Križek bo vložil predlog, da se ta postava odpravi za časa vojn e, ko primanjkuje mesa. PROGRAM ZA KONVENCIJO S. Ž. Z V nedeljo se je vršila važna larjev. seja vseh n a č e 1 n i c vežbalnih Sklenjeno je bilo tudi, da skup-krožkov Slovenske ženske zveze ni krožki prirede plesno veselico na domu Mrs. Albine Novak. Tu-j na velikonočni pondeljek 26. kaj jim je bilo raztolmačeno o aprila v SND na St. Clair Ave. programu, ki se bo vršil ob otvo- Občinstvo že sedaj opozarjamo ritvi konvencije SŽZ, ki se pri- na to prvo povelikonočno veseli-čne v nedeljo 16. maja 1943 v ho- co, na kateri bo izvrstna zabava telu Roosevelt, Pittsburgh, Pa. v družbi naših brhkih kadetk. Več krožkov se bo udeležilo Predsednica veseličnega odbo-tekrne v umetnih vajah, ki bo do- ra je Frances Kurre, tajnica tično nedeljo popoldne, za kar je Frances Sušel,. blagajničarka določena vsota $300 v nagradah. Emily Mahne. Ostali odbor je: Krožek, ki bo dobil prvenstvo v Albina Novak in vse načelnice korakanju, dobi nagrado sto do- krožkov. AMERICAN HOME Največji in najmanjši davek V Neto Yorfe je nek davkoplačevalec prinesel v davčni urad ček za $//£,000,-000. Ime firme davčne oblasti ne povedo. To je največja vsota, ki jo je plačala kaka posamezna firma za dohodninske, davke. Najmanjšo vsoto je pa gotovo dobil davčni urad v Pitsburghu. Nek: davkoplačevalec je imel namreč plačati celih 20 c&ntov dohodninskega, davka. To je tudi ročno storil. 'Toda ni plačal vse vsote naenkrat, ampak je poslal ček i za 5 centov, lcar naj bo v plačilo prvega obroku. Uradniki so vsoto vestno zabeležili in spravili ček. Rusi zdaj priznajo padec Harkova Toda na centralni fronti Rusi zmagujejo; prestopili so že reko Dnjeper v svojem zmagovitem pohodu na Smolensk, glavno bazo nemške fronte. Rusi so danes zjutraj priznali, da so izgubili Harkov v Ukrajini. To so priznali kakih 24 ur zatem, ko so ga Nemci razglasili kot okupiranega. Toda Rusi se še vedno dobro upirajo nemškemu navalui za Harkovom in višje na severu poročajo Rusi o napredovanju proti Smolensku. ------------ Rusko vrhovno poveljstvo zdaj prvič imenuje Smolensk kot cilj ruskim armadam, ki prodirajo zapadno od Vjazme. V dveh krajih so se Rusi približali Smolensku na 70 do 75 milj. Včeraj so cavzeli na tem pohodu kak du-lat naselij. Zahodno od Vjazme 30 Rusi že prebredli reko Dnjeper. Tako iz Berlina kot iz Moskve ?e zatrjuje o nemški ofenzivi na široki fronti proti srednjemu Donecu, pod in za Harkovom. Rusi so se srdito ustavljali Nemcem po ulicah Harkova, ho-teč mesto rešiti pred navalom lemških tankov in pehote. Več dni- se je vršil vroč boj za mesto, toda končno so se morali Rusi umakniti veliki premoči. Zavezniški strategisti dvomijo, da so začeli Nemci z splošno ofenzivo pri Harkovu. Glavni namen Nemcev je, pravijo v Londonu, da za drž uije jo ruske bombnike na fronti, da ne bi poleteli nad romunske oljne vrejce, kjer dobiva 'nemška armada'glavno zalogo olja. Japonci so poslali 49 letal nad Avstralijo Avstralija, 16. marca.—Nizozemski in avstralski letalci so zasačili tri japonske transporte južnozahodno od Nove Gvineje. Spustili so nanje bombe in dve ladji pogodili. Bombe so ubile mnogo japonskih vojakov na natrpanem krovu. Ladje so začele goreti, kar je povzročilo pravcato paniko med vojaštvom. Včeraj je napadlo 49 japonskih letal avstralsko pristanišče Darwin. Proti njim so se zapodili avstralski letalci, ki so sklatili 12 japonskih letal, sami so pa izgubili štiri. Japonski bombni napad ni napravil dosti škode v pristanišču. -o-- Natečaj za zračne napade Policijski poročnik Peter J. Kekic naznanja, da bodo nocoj ob 7 :30 pričeli z novim poukom v civilni obrambi v slučaju zračnih napadov. Pouk bo v St. Paul's Lutheran cerkvi na 55. St. in Spencer Ave., en blok severno od Superior Ave. Inštruktor bo Michael J. Moore. Ako se ne morete udeležiti nocoj, pridite drugi torek in se boste-še lahko vpisali. Druga obletnica V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Ano Krašovec v spomin 2. obletnice njene smrti. -o- 12 letni fantek je zdaj priznal dva požiga ;Nek 12 letni fantek, ki je ušel iz poboljševalnice v Hudson, O., je priznal policiji, da je bil zraven, ko sta dva brata, eden star 17, drugi 18 let, zanetila ogenj v Taft višji šoli in v neki rezidenci iv Lakewoodu. Požar je napravil na obeh poslopjih $35,000 škode. Fantek pravi, da sta ga brata postavila zunaj za stražo, dočim sta sama udrla v poslopja in ju zažgala. Policija ima tudi oba brata pod ključem. Rdeči križ je dosegel nad polovico kvote Kvota za Rdeči križ v Greater Clevelandu je včeraj dosegla nad $900,000. Do konca tega meseca mora zbrati Cleveland $1,780,000. 16,000 oseb zbira prostovoljne prispevke. Vsi imajo upanje, da bo Cleve-land dosegel predpisano kvoto. Ohijčan odlikovan v bojih v Afriki Narednik Donald Snyder iz Warren, O., je bil odlikovan od vrhovnega poveljnika Eisenhower ja za izredno junaški čin. V času, ko so sovražna letala si-pala bombe na neko ameriško letališče, je skočil narednik med točo bomb do nekega letala na tleh, ki se je vnelo. Letalo je bilo naloženo z bombami. Posrečilo se mu je, da je plamene zadušil, predno so dosegli bombe. Naši vojaki White Road, Gates Mills, sta dobila obvestilo od mornariškega oddelka, da je njun sin Eugene zdrav, toda je v ujetništvu. Lanskega maja sta dobila obvestilo, da je med pogrešanimi. Videla ga nista že tri leta. ^ p« !«a Robert Vovk, sin Mrs. Rose Vovk iz 1086 E. 66. St. odide jutri v armado Strica Sama. Prijatelji mu želijo vso srečo, ffia m K John Cebuly, sin Mr. in Mrs. John Cebuly, 6210 Bonna Ave. bo odšel k vojakom v sredo. Je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Vso srečo in zdrav ; povratek. Ki |En RS I V sredo bo odšel k vojakom i Stanley L. Zupančič, sin Mrs. | Rose Zupančič iz 6805 Edna Ave. ] Vso srečo in zdravje mu želimo. to pa Rs i Raymond B. Zupančič, najmlajši sin družine Mr. in Mrs. | Lawrence Zupančič iz 6528 Schaefer Ave. tudi odide v sredo i k voiakom. Nieeov brat Ed- j ward se nahaja že eno leto v slu- : žbi Strica Sama. Njegov naslov J je: Cpl. Edward Zupančič, 15101194, Btry "E," 80 A. B„ A. A. Bn. 82 A. B. Div. APO No. 469, Fort Bragg, N. C. Pa Sa isa Frank S. Zobec, sin Mr. in Mrs. Frank Zobec iz 6315 Glass Ave. bo tudi odšel k vojakom v sredo. Naborna komisija št. 24 ga je pooblastila kot korporala za vso skupino fantov iz te komisije, da jih bo peljal v taborišče. Le ponosni bodite, fantje, da imate čast stopati za našo slavno zvezdnato zastavo, ž njo priborite za domovino slavno zmago in vrnite se zdravi zopet nazaj k svojim dragim, ki vam želijo vso ; srečo. .„.1____ Pfc. Tony Habjanec, sin Mr. in Mrs. A'. Habjanec iz 1260 Addison Rd., se je oglasil tam izza merja in naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: . Pfc. Tony Habjanec, ASN 35306406 Hq. & Hg. Sqad. U. S. Fighter Com. APO 485, c/o Postmaster New York, N. Y. na P«a Ps Fred J. Gole, sin Mrs. Augusta Gole iz 6128 Glass Ave. služi Strica Sama tri mesece in je bil te dni povišan v korporala. Njegov naslov je: Cpl. Fred J. Gole, 35524072 Co. A, 393rd Inf. APO 449, Camp Van Dorn, Miss. Iks !«a !■& Iz Alabame se je oglasil Edward Bruss iz 6210 Superior Ave. Zdaj bo pohajal univerzo pet mesecev, nakar bo postal zra-koplovni kadet. Njegov naslov j je: Pvt. Edward Bruss, Univer-j sity of Alabama,- Tuscaloosa,! Alabama. »a Pa I Poveljstvo 8. oklepne divizije, iz Campbell, Kentucky, nas ob-, vešča, da je bil povišan v korpo-j rala Charles Hudina, ki je bil svoje čase uslužben pri August Kallandru, 6419 St. Clair Ave. Charles je bil poklican v armado 27. marca 1941. Njegov naslov je: Cpl. Charles Hudina, Co. B, 49th Anmd. Inf. Camp Campbell, Kentucky. »a nm Mr. in Mrs. John Verhovnik iz 5801 Prosser Ave. sta dobila od vojnega tajnika iz Washingtona brzojavko, da je njun sin korpo- ral John Anton Verhovnik zaznamovan kot pogrešan v bojih v Severni Afriki. Pogrešajo ga od 12. februarja. To je vse, kar pove brzojavka. tea P® Mr. in Mrs. Frank Rupnik iz -o- Za razvedrilo vojakom V našem uradu so darovali za Cathedral kantino: $5 Tino Mo-dic, znani gostilničar na 6025 St. St. Clair Ave; po $2: Joseph Levstek, 1169 E. 76. St. in Frank Martich, 15416 Macauley Ave; po $1: Mrs. J. Intihar, 851 E. 216. St. ter Mr. in Mrs. A. Habjanec iz 1260 Addison Rd., ki sta darovala $1 tudi za spomenik vojakom. Prav lepa hvala vsem skupaj. Zgledno društvo Samostojno društvo Presv. Srca Jezusa je v nedeljo skleni-l#na seji, da kupi za $500.00 vojnih obveznic. Tako se govori! Važna seja nocoj Društvo Blejsko jezero št. 27 ! SDZ ima nocoj ob osmih važno I sejo v SDD na Waterloo Rd. X Ct t,fus |i aznan eka vest iz L^ier So ;la> razsaja v> mt že* I?m gerilski ■tet aJih • Je razširil ftte^lk,aterih 80 03i" e domače geril- iftk .Ha Eh «Cporoi*tudi ° RHi da^kih razme-K"težkim.S' no visoki in RMif!denarnimi žrt- I J l^1 Neka br- treba naznanja, I °Vv cene za več kot Im)> žiVe?rimeri z letom I 0d«totk So Poskočile ISvnr,2a skrb m 'Ooo,oorngresjeodo- ^ »0 bili 2a 0 s k r b o Tk ?fMl0l>rojeni ženam iithPo»Un5v Je najprej JC^aU • Zb0rnica' m> *atPriP°mbo, da babies." tVn>ek, ki se na-/ VNla °'nišnici, je / C Vrtine 1 bo nazaj f H, OC.IO V vuu Ud >r<*tc ^^DaS? 12 VOJSKE, ZDAJ V HIŠO PRODAJE $400. Vojak je prebil devet mesecev v bolnišnici, ker mu je japonska bomba zlomila obe nogi in mu poškodovala hrbtenico. Doma je bila sama mati. "Žalostno je," je rekel vojak, "ko prideš domov potem, ko si služil svoji domovini in vidš, da ti hočejo rvreči mater na cesto. V armadi smo mislili, da se dolgov ne more tir jati, dokler ne pridemo domov in zadevo poravnamo." ^ , S1 let l. ant Aber-'V v bitk je bil več-Su ^šeu V J užnem ■ tfSSrinsi ^ i * his0 bo z ma-LCV ? anjen v bol- NSa L Pmk°čila J S ^niji1* s^pno so V i2.vhlse Vsaj 3*vni Jlsa je bila dražbf za Lepe premikajoče slike Mr. Anton Grdina naznanja, da bo priredil prihodnjo nedeljo popoldne v Knausovi dvorani slikovno predstavo med 3 in 5 uro. O programu teh slik bo še med tednom poročano. Lep dar Rdečemu križu John Simončič iz 6404 Carl Ave., ki je pooblaščen nabiralec prispevkov za Rdeči križ naznanja, da je darovalo društvo Clev. Slovenci št. 14 SDZ $25.00 za ameriški Rdeči križ. Vsa čast društvu! |Wozi kljubujejo Nemcem, ki r fejo odvesti v Nemčijo 0.63 "B Be ___ |No ~ Nemško vojaštvo je začelo iskati v Lyonu od fSi v1St; Zl.1 francosko moško mladino, ki se upira nasilnemu jF0ttroTtovarne- Notranji položaj v Franciji postaja z resen, ooroča švicarsko časopisje. Nemške oblasti so izdale več tisočem oboroženih f r a n coskih fantov, ki se skrivajo v gorovju na švicarski meji ultimat, da se podajo. Ultimat je potekel včeraj opoldne, toda Francozi se niso podali. Poročila trdijo, da so ti francoski gerilci sklatili tri nemška letala v okrajih Haute Savoie, kjer se skrivajo. V Lyonu preiskuje hiše francoska policija pod nadzorstvom nemških častnikov. Vsako hišo preiščejo od vrha do tal. Kjer najdejo kakega moškega, ki je fizično zdrav, ga takoj odpošljejo v Nemčijo na delo. Enako postopajo tudi v drugih mestih. Italijanske čete, ki so na fran-cosko-švicarski meji, so razdrle vse komunikacijske zveze okraja Haure Savoie z ostalo Francijo tako, da so gerilci tam popolnoma izolirani. Toda med seboj so gerilci v zvezi potom radija in posebnih poslancev. Od 8. marca sem jim dovažajo potrebščine vsako noč zavezniška letala. Kot trdijo poročila, so gerilci ctobro preskrbljeni z živežem, in orožjem. Vodijo jih pa častniki bivše francoske armade. IS se naprej tako ||| »ovali, bomo |as^c konzerv I'0 ce"\t0n- ~~ Urad za kon-F1 °t!jem ?ripravlJ'a, da bo Ifc kun/ m mesečne toč-konzerv. V Pila 2 , namreč prišla Piostre' da ljudje ne B* je nY 0 Vnemo konzerv, i1 ftiord 'Cakoval°- Zato bo ZVlšal kvoto točk m 6 48 na 64 na ■J^dba u- WmitL 1 potem posta- li'Jo, k0tkv0nzervmi ■M „ : bo racionira- Itšo l bi se Prepre- lbiimeirT!Uzije- odje" r%ve in°fi4 točk na mesec i Kšlo točk za meso, ParCa Pod racioniranje ISlj/f pol-'edel.ski od-f' višj0 marJem od 20 £ Vfi^f10 kot lansko Uhk g] 201. Peso, korenje r » "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBFVEC. Editor , . «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: , , t Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0o Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leto $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posa,mejna številka. 3c________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per U S and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. •2.00 for S months _Single copies 3c __________ Entered as second-class matter January 5th. 1808. at the'Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.____ No. 63 Tue., March 16, 1943 BESEDA IZ NARODA Poročilo Rdečega križa v 23. okrožju Gospa Krasna meša "godljo" Že drugič je napisala nekaj te "godlje" v svojem "Raz-gledniku" v listu Glas Naroda in pristavlja, da bo še pisala. Naslov našega uvodnika je po njeni lastni sugestiji prikrojen, ko pravi na nekem mestu: ". . . bi najrajši pustila vso godljo . . ." Res škoda, da se ni mogla premagati! Njena godlja je sestavljena iz vseh mogočih reči: Rev. Zakrajšek, slovenski kongres, resolucija (zavržena) za dan molitve, neiskrenost nekega "svobodomiselna," iskrenost nekega mladega duhovnika, "vezane roke" duhovnikov in zdravnikov, dolžnosti SANSa, puhla jugoslovanska propaganda, njeni viri za poročila, partizani, blatenje in mazanje istih, itd, itd. Česar nikakor ne moremo razumeti, je to. da meša gospa Ana v svoji godlji Rev. Zakrajška s poročili v "Baragovem Svetilniku." In še SANS z istimi poročili. Saj je očitno, da meri s svojo jedko zafrkljivostjo na dotična poročila, ko'govori o partizanih in njihovem "blatenju." Morda je napisala vse te izlive poprej, preden je brala "Baragov Svetilnik" od tega tedna. Utegnemo to odkriti v njenih nadaljnjih sestavkih. Vendar se tudi mi nismo mogli upreti skušnjavi, da ne bi takoj nekaj napisali o godlji gospe Ane. Promotor v Baragovem Svetilniku izjavlja pred vsem svetom, da vse, kar je poročal, jemlje nase in prevzema, sam vso odgovornost. Naj ga zadenejo zaslužene puščice, pa naj ne padajo po kom drugem! Po našem mnenju nima to nič opraviti ne s SANSom ne s Fathrom Zakrajškom. Prav tako ne z jugoslovansko propagando, ki nam doslej ni poročala takih lepih stvari o partizanih. Rev. Zakrajškove "vezane roke" se po mnenju gospe Ane prav tako "vezane" pri zdravnikih. Oho! Naj SANS hitro skliče sejo iri prekliče svoj odlok, da se ne sprejme re-signacija Rev. Žakraiška, poleg njega naj pa vrže ven — brez resignacije — dr. Kerna! Po vsem našem znanju je ta moz zdravnik in ima po godlji gospe Ane — "vezane roke. . . In odkod neki ve gospa Ana, da: ". . . partizansko nesrečo!" pridno pomagajo pobijati z italijanskimi puškam; oboroženi slovenski belogardsiti in zelenokravatniki?" Tudi gospod Zaje se je razljutil nad poročili v "Baragovem Svetilniku." N-aredil je pa čisto drugačen zaključek. Takole vzklika: "Ako so ta poročila v KSKJ Glasilu resnična, ČEMU SE NAROD PARTIZANOM NE UPRE? Saj je vendar v ogromni večini veren. In pomaga mu italijanska oborožena sila, ki ima tam dovolj vojaštva, da ščiti mirno prebivalstvo! Tudi z orožjem ga je opremila, da se brani. Po Zajčevo bi bilo torej edino na mestu, da se narod upre partizanom, po Anino se je pa že uprl in postal s tem "grobokop slovenskega naroda . . ." .Godlja! "Baragov Svetilnik" obeta še, "Razglednik' obeta še, "Proletarec" bo tudi najbrž še kakšno rekel. Pa še malo počakajmo, komu bomo dali prav. Vsi skupaj za poraz osišča lugoslovanski ministerski podpredsednik dr. Miha Krek je imel oni dan v Londonu naslednji značilni govor: "Poljski ministerski predsednik, general Sikorski, je dejal ta tedeji, da bomo uspeli premagati našega skupnega sovražnika, ako bomo osta.li zedinjeni. Razdeljeni in neslo-žni pa vojne ne bi dobili. Hitler to ve in je radi tega skozi deset let vodil propagando sporov in sejal neslogo. Vse Hitlerjeve in Mussolinijeve žrtve so najprej podlegle propagandi, tako da je notranja razdvojenost oslabila njihovo odporno silo. Hitlerjeva propaganda trdi, da nacistična Nemčija ščiti zapadno Evropo pred boljševizmom- V prejšnjih časih je Hitler s tem geslom uspeval in še pred vojno razbil solidarnost mednarodne politike. Isto akcijo tudi zdaj še nadaljuje v nadi, da se mu bo še enkrat posrečilo. Toda vse velesile? — Anglija, Rusija in Amerika, imajo le en cilj pred očmi, in ta cilj je uničenje Nemčije, Italije in laponske. Njihov-edini cilj je zmaga. Zedinjeni narodi odklanjajo vse drugo, najbolj odločno pa Hitlerjeve sirenske pozive: Tudi mi Jugoslovani, vsi Srbi, vsi Hrvati in vsi Slovenci, moram vsi skupaj in vsak zase imeti pred seboj le en sam cilj in eno samo voljo: zmago. Naši sovražniki ne bodo nikdar mogli uničiti idejo jugoslovanske skupnosti. Slovencem pa ponavljam, da bo celokupna slovenska zemlja našla svojo svobodo v Jugoslaviji. Za tem ciljem pojdimo združeni in edini — naprej! TO IN ONO Hitler si je sezidal prestol iz bajonetov. Zdaj pa spoznava, da na takem prestolu ni mogoče udobno sedeti. * * * Kadar pade ameriški vojak v ujetništvo, ostane naprej na plačilni listi pri ameriški armadi. Ko se vrne domov, dobi vso zaostalo p^čo. Odtrgajo mu le asesment za njegovo zavarovalnino in vsoto, ki jo je vlada plačevala njegovim odvisnim osebam. Kadar je vojak poročan med pogrešanim; irt njegova usoda ni znana, ostane na plačilni listi najmanj enio leto. Dva tedna je že poteklo, odkar so začeli naši možje in žene v tem okraju pobirati prostovoljne prispevke za Rdeči križ. Vsak nabiralec ali nabiralka so dobili svojo sekcijo za obiskati. Ko pridejo v vašo hišo, sprejmite jih in darujte po svoji moči, ker Rdeči križ, v imenu vseh trpečih, vas prosi, da daste kolikor vam je pač mogoče. Vsak, ki daruje en dolar ali več, dobi člansko karto, Rdeč križ, ki ga lahko pritisnite na okno in Rdeč križ, ki ga pripne-te na obleko, da vsak vidi, da ste darovali za vojni fond. Po mojem prepričanju in gotovo tudi po vašem, je Rdeči križ najbolj humanitarna organizacija na svetu, ker naloga te matere sveta" je velika—pomaga vsem tistim, ki so v potrebi; lajša bolečine našim fan-tom-vojakom, ki tako strašno trpijo na vojnih frontah, mogoče med njimi je tudi vaš sin, brat, soprog ali prijatelj; ona rešuje življenje in gre kamor je poklicana, ne glede, ali si bel ali črn, ali si to ali ono, ona nudi pomoč. Torej, naša dolžnost je, da darujemo, VSAK, bodisi mož, žena ali otrok, da more ta naša mati Rdečega križa izvrševati svojo veliko nalogo. Ako vas še niso obiskali sledeči navedeni nabiralci, se vas prosi, da oddaste svoj dar v North American banki, Slovenski dobrodelni zvezi, Žele in Sinovi ali pri tajniku Slovenskega narodnega doma. Sledijo imena naših delavcev za Rdeči križ: John gornik, John Tavčar, Anton Grdina, Louis Zele, John Simoncic St., Anna Skuly, Anna Rode, Mary Tekavcic, Mary Makovec, Mary Stanonik, Marie Orazem, Sophie Orazem, Frances Zugel, Pavla Zigman, Mary Zalokar Marjanca Kuhar, Cecilija Su-belj, Frances Okorn, Anna Tomsic, Mary Peterka, Mrs. Wotowa, Mrs. Victor Drobnic, Mrs. Edward Kovacic, Frances Ponikvar, Mrs. Max, Mrs. Ross-man, Mrs. Stanley Tanski, Mrs. Tait, Mrs. Brody, Mrs. Julia Pirc, Mrs. Frances Erzen in podpisana. Dve naši pridni in zavedni ženi sta mi že izročili $243.90 in to sta Ana Skuly in Ana Rode. Po $5 ali več so darovali sledeči posamezniki in društva: ' Slovenska dobrodelna zveza, §100. Emerich Krizman, ,$25. Po $10: Ameriška Domovina, društvo št. 22 SDZ; društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ; društvo France Prešeren, št. 17 SDZ; Mr. Joseph Zalokar, Race Dairy, Mrs. Frances Knaus. Po $5: Enakopravnost, Janko N. Rogelj, Mrs. Ana Azman, Anton J. Terbovec, društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ; Frank in Albina Vesel, Molly Zupančič, Mike Jalovec, Mr. in Mrs. Spfi'hek, E. 61. St.; Grdina Shoppe, Joe Pečjak, E. 63. St.; Caroline Modic, Reband Rebuilding Co. Hvala vsem, ki ste količkaj darovali za Rdeči križ in od časa do časa vam poročam dalje. Josie Zakrajšek, načelnica ameriškega Rdečega križa v 23. vardi. -o-- Prvo naznanje Pravočasno se naznanja: društvom, korporacijam in jedno-tam ter trgovcem in posameznikom, da se bo vršila druga ogromna kampanja za prodajo 13 bi-ljonov bondov po širni Ameriki podobno, kakor se je vršila prva za 9 bilijonov. Ta kampanja se začne okrog 10. aprila. Za to kampanjo smo naprošeni tudi Slovenci za sodelovanje, posebno naš finančni zavod The North American Bank, kakor se je vršila tudi prva taka kampanja s pomočjo naše slovenske banke. " Rojaki in sploh Jugoslovani! Dajmo nekaj pokazati v skupnosti. Dejansko vem, da prekašamo vse druge v tem, da naš narod in Jugoslovani sploh pokupijo več bondov kakor katerega druga narodnost, toda, kupujemo jih vse povsod, po raznih drugih ustanovah, delavci pa v tovarnah, da tako nimamo kot narodna skupina ničesar skupnega za pokazati. Ako bi sodelovali skupno, ali recimo tako, da bi se posluževali enega zavoda ali postojanke, kakor je naša banka, ki je imenovana in pooblaščena od urada, ki vodi te kampanje, bi se lahko to poudarjalo in prikazalo tem ljudem, da je ali da so Jugoslovani narod lojalen, kar bi v teh dnevih, ki se gre za to, da se z našo. naklonjenostjo tu- štvom, trgovcem in drugim organizacijam. Ako ima kdo namen, da bo kupil, naj kupi v naši bančni instituciji, ki je imenovana in pooblaščena, njeno vodstvo kot tako ima prednost, se vdeležuje odborovih sej, kjer se o tem razpravlja in ukrepa, tam se lahko tudi pojasni, kdo da smo in kako lojalen narod smo. Dejanja govore. Dejansko smo tudi res prvi med prvimi, le raztreseno podpiramo in kupujemo bonde in s tem pomagamo, toda ne vedo, da smo kot taki kaj storili, dočim bi, če bi se enotno posluževali domačega finančnega podjetja lahko pokazali, da smo to Slovenci in Jugoslovani. Ker je do začetka kampanje še dovolj časa, se opominja in opozarja vse, kateri nameravate nakup teh različnih bondov, da se poslužite domače banke, kar bo v vaš kredit. Banka nima od tega ničesar drugega nego delo zastonj, vendar banka rada stori uslugo in pomaga v teh vojnih časih, da se financa, katero vlada potrebuje pospeševati, da gre Amerika s pripravami finance gladko naprej. Vsi vemo, da je investicija v bondih najboljša. Kakšne vrste bondi bodo v tej kaj v pomoč naši vladi, s tem pomaga ugledu na ime jugosloven-skega naroda v domovini, za katerega je v vojni tudi naša ameriška vlada. Dejanja govore! Taka dejanja so boljša nego vse druge resolucije! Radi tega naj bo to sporočilo kot prednaznanilo, vsem dru- ogromni drugi kampanji, bom sporočal prihodnjič. Toliko naj služi za prvo na znanje. Kot predsednik banke sem bil napno-šen za sodelovanje, za to naprošam tudi druge, da bi pomagali voditi kampanjo in druge pa, da bi se posluževali v nakupu domačega podjetja. Anton Grdina, predsednik. Prva seja eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta vršeča se dne 22. decembra 1942 na naslovu 1904 W. Cermak Road, Chicago, Illinois (Konec.) Brat Jurjevec vprašuje, če bi ne bilo umestno poslati apele v obeh jezikih na naša društva, da bi skušala naložiti na člane izreden asesment za ta namen. Brat Kuhel omenja, da bi d r a v i 1 a nekaterih organizacij tega ne dopuščala. Prisiliti niti pravila ne morejo nobenega. Brat Zaitz ponovno poudarja, da moremo računati le na prostovoljne prispevke, in na ničesar drugega, ako hočemo ohraniti dobro razpoloženje med ljudstvom za našo stvar. • Brat Zalar poroča, da se do danes nahaja v blagajni vsota $1,549.50. Od te vsote je bilo na kongresu nabrano $1,380.50 in ostalo vsoto pa je prejel od posameznikov in društev po kongresu. Brat Cainkar pojasnjuje, da se bo moral odbor sveta pismeno obrniti na razne organizacije. za finančno pomoč. To delo spada eksekutivnim uradnikom tega sveta, in to bi bilo tudi najbolj uradno. Brat Kristan konštatira, da imamo v smislu raznih priporočil na mestu dva predloga: Da se naprosijo glavni odbori centralnih organizacij za takojšnjo finančno pomoč; drugič, da se aPelil'a na lokalna društva za ustanovitev podružnic SANSa v svrho pobiranja prispevkov od posameznikov. Oba predloga sta podpirana in soglasno sprejeta. Obenem se apelira na predsednike omenjenih centralnih organizacij, kakor tudi na vse časopisje, da se pomaga izvesti ta zaključek. Brat Zaitz predlaga, da se svet takoj izreče za ustanovitev administrativnega urada v mestu Chicagu v glavnem za zbiranje finančnih sredstev za po litično propagando in za upra ka s pomožno akcijo, ki jo vrši 1JPO-SS. j SUŠijo pe razni nasveti in pri-' poročila ,kje se naj bi nahajal ! urad v Chicagu. i Brat Kern in Zalar menita, j da bi bil urad v čikaškem "loo-' pu" najbolj priročen, posebno za odbornike izven Chicaga, ako bi se v uradu vršile seje. Brat Kristan misli, da se bodo vse sugestije upoštevale od ! oseb, ki bodo imele nalogo najti tozadevne prostore, Apelira na člane odbora, ki žive v Chicagu, da bi poiskali prostor, ki bi bil dostojen in za naše razmere primeren. Ravno tako želi, da bi se takoj nastavila v te muradu oseba ,ki bi pričela z delom. Predlagano in podpirano je, da brat Vincent Cainkar organizira v Chicagu in v sporazumu s tajnikom Zakfajškom in zapisnikarjem Kuhlom najame osebo, ki bi bila nastavljena v uradu. Predlog je podpiran in sprejet. Brat Kristan pojasni, da bo treba imeti dva tajnika, ako hočemo delo vršiti tako, da bo uspešno dovršeno. Predlaga, da redni tajnik brat Zakrajšek vrši svoje delo kot politični tajnik, brat Kuhel pa naj bi bil pomožni tajnik, ki naj bi nadzoroval upravno delo v čikaškem uradu. Predlog je podpiran in sprejet. Brat Kuhel pojasni, da sprejme to nalogo le pod pogojem, ako mu v to dovoli upravni ali gl. odbor SNPJ in ako bo on samo nadzoroval delo v administrativnem uradu. Dnevno mora posvetiti osem ur svojega časa kot gl. blagajnik SNPJ, vsled česar mU ne bi bilo mogoče vršiti tega novega dela kot redni nameščenec. Razpravlja se glede velikega dela, ki je že bilo izvršeno pred kongresom, zlasti delo brata Zvonka Novaka z pripravami za kongres kakor tudi potrebščine, prostor in delo, kar je prispevala SNPJ in nekateri uslužbenci. Brst Cainkar poroča, da je brat Novak delal s pripravami za kongres skoraj dva meseca in da se je izrazil, da svoje delo daru-io \7 knrisf slovenskemu narodu. vo, ustanovitev političnega ura da v Washingtonu pa da se sprejme le v principu. Predlog je podpiran in sprejet. Brat Cainkar poudarja, da je velike važnosti v javnosti povedati, kje je urad in kaj je naslov sVeta in da se naj poudarja, da denar prispevan za politično akcijo nima nobenega sti- Eksekutiva zaključi, da se ponovno zahvali SNPJ in njenim uslužbencem za velikodušno kooperacijo in pomoč, bratu Novaku se pa pokloni vsota $100.00. Za tem slede razne razprave in priporočila glede bodočega de-a, v katere posežejo zlasti bratje Kristan, Zaitz in Cainkar. Brat Zalar priporoča, da se takoj nabavijo potrebne pismene potrebščine, pobotnice itd, ter da brat Cainkar iste naroči. Omenja nadalje glede nesporazuma o dnevniku Glas Naroda, ki je bil v številnih izvodih poslan na kongres v Cleveland, ni pa bil razdeljen med delegate. V dotični izdaji je bil priobčen zanimiv zemljevid Slovenije in Jugoslavije, toda, ker ga večina delegatov ni prejela, je nastala kritika v časopisu. Brez dvoma zavitki niso prišli v odgovorne roke, to je v roke pripravljalnega odbora, vsled tega tudi niso bili odprti in razdeljeni med delegate. O istem predmetu pojasnjuje brat Rogelj ter omenja, da je škoda, ker se je kaj takega dogodilo. Krivda pač leži v tem, da elevelandski odbor ni vedel, da so zavitki prišli. Sicer bi časopis bil razdeljen med delegacijo. Nekdo pa je odprl zavitke, ko je kongres bil skoraj že zaključen, vsled tega so ga neka teri prejeli, večina pa ne. V razpravo pridejo slovenski časopisi in njih bodoča vloga v zvezi s politično akcijo sveta Brat Zakrajšek je mnenja, da bi morali imeti gotovo kontrolo nad slovenskimi časopisi, kateri bi vsi morali služiti kot glasila te ga sveta, ki bi kooperirali z na mi in ki bi pomagali ustvarjati javna mnenja med našim ljudstvom in drugimi Američani. Predlaga, da se vsem časopisom piše, ako bi hoteli postati naša glasila in priobčati gradivo, ki bi jim ga dostavljali in da ne bi ofi-cielno nasprotovali našemu delu, temveč ga stoodstotno podpirali. O predmetu govore še bratje Ro gel j, Kern, Zakrajšek in Zaitz, nakar je predlog brata Zakrajška podpiran. O predlogu govo ri še brat Zait, ki priporoča ko operacijo s časopisi zlasti v tem, da se odstrani nezdovoljstvo po dostavljanju gradiva ob pravem času za priobčitev na določen dani. Navaja za primero tednik Proletarec, v katerem* včasih ne more priobčit vsega, kar mu je poslano, čitatelji pričakujejo nekaj izvirnega in ne samo ponatisov, kar so že čital preje drugje. Vsled tega mora 'mnogokrat priobčiti le izčrpke iz gradiva ali pa omenjati bolj važne točke v komentarjih. Brat Kristan urgira, da bi naše časopisje vsaj podpiralo delo, za katerega dela to telo ter sugerira, da v tem smislu vsi kooperiramo. Nekateri odbornki želijo vedeti, kako naj člani tega odbora nastopajo v javnosti, kako naj pišejo, kako govorijo, česa se naj držijo. Mnenje prevladuje, da se moramo držati le ciljev in zaključkov, ki jih je sprejel Slovenski narodni kongres in kateri so zapopadeni v kongresnih resolucijah in predlogih. § Brat Zakrajšek omenja, da je naše delo v zvezi z velikimi težavami in važnimi vprašanji, o katerih bo moral svet ukrepati. Jugoslovanska vada, katera bi sama morala reševati ta vprašanja, nam nasprotuje in še ni izrazila svojega stališča glede: 1 — Združene Slovenije v demokratični, federativni Jugoslaviji ; 2 — Glede primorskega in koroškega vprašanja; 3 — Glede avstrijske legije in Otona Habsburškega; 4 — Glede zastopstva samo ene slovenske stranke v jugoslovanski vladi. Brat Zakrajšek o teh vprašanjih na široko razpravlja ter omenja potrebo, da se zahteva od jugoslovanske vlade, da se točno in definitivno izrazi o teh vprašanjih. Kar se Slovencev tiče, smo mi edini, ki jih zastopamo. Jugoslovanski amb^^ Washingtonu, g. Fotic, J zentira združenih Ju£ ':(j temveč le vele-Srbe in % vni vzrok, da vlada ne5 med Srbi in Hrvati. ^ Brat Zaitz omenja P^ kako primerno potezo, . 1 pravila spravo med S J vati. Zelo dvomljivo J'J kaka združena Slovenci bo združene Jugoslav«1e- J bo, dokler bo spormed J Srbi. On priporoča, »« | Kristan in Zakrajšek J problefn proučila i« s J čala in svetovala, kal<5f mož k svoji z tf I ko brez skrbi Nemci ne bodo varni v nevtralnih deželah i London. — Premier Pierlot od I belgijske vlade v pregnanstvu je j govoril po radiju narodu v do-I movino in zatrjeval, da osiški j kriminalci ne bodo izbegli kazni, j ako mislijo pobegniti v nevtralne dežele. Nova mednarodna postava določa, da se nevtralne dežele ne bodo smele braniti izročiti onih, ki so že zdaj pri zaveznikih na'seznamu kot zločinci nad narodi v okupiranih deželah. 8 V Kanadi imajo dovolj čevljev za narod h, Montreal.—Racioniranje čevljev, kot je v Zedinjenih državah, najbrže ne bo izvedla kanadska vlada, vsaj nekaj časa še ne. V letu 1942 so izdelali v Dominionu 35,000,000 P arov čevljev. Središče čevljarske industrije je Quebec. -n- V New Yorku so zaprli 15 nacistov New York.—Ameriška tajna policija je zaprla 15 nemških državljanov, ki so pripadali tajni nemški organizaciji. Direktive je d a j a 1 organizaciji vodja nemških delavcev dr. Robert Ley. Organizacija je imela namen širiti propagando po Ameriki, da ima Nemčija samo miroljubne namene s svojim "novim redom." IZ NAŠIH naselbin Braddock, Pa. — Dne 1. marca je za vnetjem jeter in pljueni-so limrl .Frank Hreščak, star 57 let in rojen v Uncu pri Rakeku. V Ameriki je bival 39 let. Tukaj zapušča ženo, sina in sinaho, v Johnstownu, Pa., dva brata in sestro, v starem kraju pa brata. Indianapolis, Ind. — Dne 2. marca je tukaj za pljučnico umrla Amalija Zakrajšek, stara 57 let. in rojena na, Studencu pri Blokah. Bila je vdova in tukaj zapušča pet odraslih otrok in sestro. DELO DOBIJO ■ NEIZKUŠENI in 1AP9LISKUŠENI JEKLARSKI DELAVCI Z ali brez predznanja. Začnite z vojnim delom CLEVELAND' TRACTOR 19300 Euclid Ave. (67) izuCeni operatorji boring mills (Horizontal in vertical) large planer radial drill Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL |___«36) MAH OGLASI Dve sobi se oddasta V najem se odda dve opremljeni sobi. Vprašajte na 3624 e. 81. St. (64) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo sfere čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) <> Oblak Furniture Co. t S? TRGOVINA S POHIŠTVOM 4> V Pohištvo in vse potrebščine %> za dom V 6612 ST. CLAIR AVE. i> V IIEnderson 2978 C> b) ker je v Ljubljanski pokrajini od 25. maja 1942. do 27. junija istega leta sodeloval pri oboroženi četi,, ustanovljeni z namenom, da izvrši nasilno spremembo v državi; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942. c) ker je bil v istem času in na istem kraju brez dovoljenja v posesti pištole in odgovarjajočega streliva; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942. Iz teh razlogov izreka sodišče f-ušteršica Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo. -,0-s Protest proti intrigam Habsburažnov Chicago. — Slovenski ameriški narodni svet je te dni poslal vojnemu tajniku Stimsonu, državnemu tajniku Hullu in podpredsedniku Wallaceju protestno brzojavko proti metodam Otona Hasburškega in njeegove-ga "avstrijskega bataljona" v tej deželi. V brzojavki je rečeno, da SANS se strinja z idejo demokratične federacije central-noevropskih držav, je pa odločno J proti temu, da bi bil kateri koli princ nemške krvi na čelu te federacije. ■ , , '('i ,' • i -o- - Minister Anthony Eden j o Slovencih London. — G. Anthony Eden je v svojem govoru v Leaming-tonu imenoma navedel Slovence: ".. . na čehoslovaškem Nemci uničujejo kar cele vasi z vsem prebivalstvom in jih tako uče pokornosti nemškemu gospodarju. "V Sloveniji pa uporabljajo italijanske oblasti slične metode, dočim se v vsej Jugoslaviji za-sedbene oblasti maščujejo nad nesrečnim prebivalstvom, ker jim ni uspelo zadušiti oboroženega odpora jugoslovanskih patriotov . . " c) ker je v istem času in n; istem kraju sodeloval pri oboro ženi tolpi, ustanovljeni z name nom, da bi izvrševala zločin« proti predstavnikom države; d) ker je v istem času in m istem kraju hranil in nosil orožje in strelivo brez dovoljenja pristojne oblasti; e) ker je v istem času in na istem kraju vršil propagando za nasilno spremembo vseh državnih ureditev z razpečavanjem prevratnih brošur. Iz teh razlogov ga obsoja v dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic, obenem pa na plačanje stroškov procesa in vzdrževanje v zaporu. V zadevi proti šusteršiču Antonu, sinu Antona in pok. Uršule p. roj. na Turjaku 13. oktobra 1914., tamkaj bivajočem, v zaporu, obtoženemu: a) ker je od oktobra 1941 do 27. jujija 1942. sodeloval v Ljubljanski pokrajini pri prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države. ; Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Posneto iz ljubljanskega "Ju-' tra" z dne 12. avgusta 1942 v • izvirnem besedilu). Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ni-štva oboroženih sil Slovenije in Dalmacije, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: PETRIčiU MARTINU, rojenemu 5. maja 1916 v Vipavi, bi-vajočema na Brezovici, delavcu, na begu obtoženemu: a) atentata na državno varnost, ker je od nedoločene dobe do 23. junija 1942 izvršil v Brezovici dejanja, ki so imela namen zanesti opustošenje, krvo-; prelitje in ropanje na državno 1 ozemlje; b) ker je v istem času in na' istem kraju pripadal združbi, ki je hotela .nasilno spremeniti po-j litično, gospodarsko in socialno ureditev v državi: ustvarjajo pogoje za velike zma-| ge zavezniškega orožja. Hotel bi, da me slišijo naši mornarji; in piloti, naši izgnanci in begun-' • ci, da me slišijo vsi Slovenci, ko' jim kličem: "Bog vam daj srečno novo leto!" Za letom 1942 ne bomo žalovali. Toda tudi obsojali ga ne bomo. Bodočnost ga bo ocenila! z bolj širokega vidika in mu prisodila njegovo pravo vrednost. Le eno moramo naglasiti, ker je bolj jasno kakor vse drugo, ker žari iz naših pogorišč in grobov, 1 diha iz vseh kotičkov slovenskih i domov in gori v očeh vsakega i slovenskega človeka, kljub pomo- 1 tam, zablodam in strahotam leta i 1942. i t kraja. Zvestoba Slovencev nasi' pram bratom Srbom in Hrvatom ji | je trda in neupogljiva. V Slove- 1 J ni ji ima Jugoslavija najmočnej- 0 šo trdnjavo svojih zapadnih me-!- ja. 'Vsi zavezniški narodi in državniki morajo računati s tem, (_ da bo slovenski narod zvesto vr-e šil svojo dolžnost napram zave-Jznikom, za zmago in uspeh. Vemo, da ta obljuba ni lahka, toda to ne slabi trdnosti naše od- 2 ločnosti. Izpolnjevali smo to ob-r ljubo v letu 1942, ko nas je dušil , dim požarov širom Slovenije, k0 1 nam je pogled zapiral prah iz na-t ših porušenih domov, ko so pe-. klenske sile naših sovražnikov razsajale na naših tleh; tudi v letu 1943 bomo ostali trdni, vedoč, . da gre za velike usodepolne stvari, ki nam že vstajajo pred očmi kakor zora na jutro rešitve. Ako nismo zašli lani v popolni noči negotovosti, bomo tudi našli pravo pot v novem letu, ki se začenja v sijaju zavezniških zmag na vseh bojnih poljih, luči slave zavezniških armad ter strahu in umikanju naših skupnih smrtnih : sovražnikov. Kar bodo Slovenci mogli storiti za#to, da bi mogli ; združeni zavezniški narodi slaviti svojo zmago v letu 1943, bo za- i gotovo in temeljito storjeno. Kar : bomo mogli Slovenci prispevati ] k zidanju nove, srečnejše in sil-nejše Jugoslavije, skupne domo- i vine, vseh Srbov, vseh Hrvatov i in vseh Slovencev, to bomo pri- 1 spevali s prisrčno ljubeznijo, z } vsemi našimi silami in sposobnostmi. Zvestoba Slovencev ni s minljiva. Zvesti smo bili leta t 1942 v žrtvah in v trpljenju, zve- i sti bomo ostali tudi leta 1943 v v bojih in zmagah na potu v vstajenje in v novo življenje, kjer se t nadam, da bomo našli: zvestobo 1 za zvestobo. (J. I. C.) b -o--^ Velika Britanija je imela največjo trgovsko mornarico. ^ NAGLAŠAJMO, DA JE SLOVENSKI NAROD LETA 1942 VODIL JUNAŠKO BORBO ZA JUGOSLAVIJO IN ZA SVOJO NARODNO SVOBODO V NJEJ. Sovražnik nas je ubijal in uničeval, ker je spoznal, da je jugoslovanski ideal bistveni del našega življenja. Naša borba je posvečena Jugoslaviji, ker je celo vsako slovensko dete čutilo in vedelo, da je jugoslovanska država prva in osnovna potreba našega svobodnega narodnega in socialnega življenja. Jugoslavi-io proslavljajo naši junaki in Jugoslavijo bodo obnovile naše ":rtve in zmage. Jugoslavijo naj obogate in probude v novo življenje naši uspehi in naše zaslu-?e. Leto'1942 je zgodovinsko in rajno svedočanstvo, da smo Slo-/enci s potoki krvi zapečatili ;vojo obljubo zvestobe Jugosla-i /iji, obljubo storjeno sredi gro-| na in strahote prve svetovne j vojne. S tem neizbrisljivim pe-j lato m vstopamo Slovenci v 1943. i !eto. Pozdravljamo ga kot lju-' dje in žene velike duše in krep-1 kega srca. Držali bomo svojo besedo do' Prva seja eksekutive SANS (Nadaljevanje z 2 strani) stari domovini. — Nadalje se zahvali bratu Jurjevcu, ki je pre-skrbel sobo za današnjo sejo, kakor tudi vsem prisotnikom za po-set in dobrosrčno sodelovanje ter zaključi sejo ob 6:30 zvečer. * * * Ta zapisnik je bil prečitan in sprejet na redni seji SANSa dne 27. feb. 1943. J Etbin Kristan, predsednik; Mirko G. Kuhel, zapisnikar. -o- Novoletni govor podpredsednika vlade, g. Dr. Miha Kreka ameriška domovina, march 16. 1943 Slovenci na Savi, Dravi in Soči, sestre in bratje iz Slovenske Krajine in krasne Istre, moji mili in dragi v Ameriki in vsi ameriški Slovenci, mladi slovenski vojaki na Srednjem Vzhodu, vsi Slovenci v Egiptu in Južni Afriki, kjerkoli se nahajate, prožim vam roko v pozdrav za novo leto in vam želim, da bi vam Bog dal srečno novo leto. Najbolj pa se želim ponižno zahvaliti vsem našim materam in ženam, ki so v preteklem letu žrtvovale svoje najdražje v borbi za svobodo. Pokloniti bi se hotel onim, ki so razkropljeni v Nemčiji, Italiji in na Madžarskem, ki stradajo in trpe po zaporih, bolni in poniževani, trpeče priče slovenske požrtvovalnosti, slovenske zvestobe in ljubezni do naroda in domovine. Pozdravil bi rad slovenske bojevnike, ki se bore pod zastavo jugoslovanskega Belega Orla in one, ki v vrstah zavezniških armad proslavljajo naše ime in odpirajo svobodi pot na slovenska tla. želel bi obiskati naše delavce v Ameriki, ki z neumorno vztrajnostjo in vestnim delom ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. liko časa, da so prišle ženske v varstvo, potem pa smo jo tudi mi pobrali v zidan hram, katerega ni mogel razdjati plamen. Divjaki so napenjali vse moči polastiti se nas, pa ni se dalo, ker naše orožje je imelo veliko večjo prednost pred onim. Tolovaji so odšli, ker niso mogli nič opraviti, mi pa smo se zbrali na pogorišču. Bili smo vsi nepoškodovani, samo dveh je manjkalo: enega hlapca, ki je ležal mrtev za plotom in mojega mladega mornarja Ferdinanda. Preiskali smo vse kote, pa ni ga bilo nikjer. Drugo jutro nam pove neka malajska deklica, da je videla v gozdu divje može, ki so gnali seboj nekega belega človeka. — Sedaj smo bili prepričani, da ip "KVvrlin.nnrl onči-mc+i Un skušali smo mnogo rešiti ga, ali ni se dalo. Ondotni poveljnik obljubil je, da zbere nekaj mož, ki bi se'podali v notranji otok, ali rekel je, da to ne bo zadosti, temuč blo bi treba, da bi tudi jaz dobil kaj vojakov, da bi bila truma nekoliko bolj izdatna. V ta namen sem se pripeljal tu sem, da bi poprosil holandskega poglavarja za nekaj pomoči, potem pa bomo skusili, če kaj opravimo. — Mladeniča je res škoda, ker je tako bistre glave, tukaj-le imam še njegovo pismo do matere v Ameriki, katero je raV-no mislil oddati drugo jutro ier ga meni izročil. Nate, berite!" Aleš vzame še ne zapečateno pismo ter bere: "Preljuba mati! "O, ko bi vi vedeli, kolko le- pega in čudovitega sem že videl po svetu, odkar sem se ločil od vi s! "Z morjem sem se že čisto seznanil in moj gospod ima me tako rad, da mi je obljubil kmalo izročiti mi poveljstvQ na ladiji. To bo veselje! gotovo, draga mati, boste se tudi vi veselili mojega naglega napred-! ka. Služba bo dobra in lahko j bova obadva izhajala boljše ne- i go dosle, ko še jaz nisem mogel i nič prislužiti. — "Sedaj smo daleč daleč tam na Ezijatskih otokih, tako da-j leč, da si vi še misliti ne more-! te, kajti primerjaj e vašo pot i iz Evrope v Ameriko, je toliko,! kot nif. Sedaj stanujemo pri j nekem bogatem Španjolcu, kil ima veliko posestvo v prijazne j j dolmi, obdanej krog in krog z j obraščenimi hribi. Ravno tak kraj mora biti tudi v vašej domovini v Evropi, kakor ste mi, | včasih pravili. Cez leto dani upam, da se bova zopet srečno videla. Potlej vam bom pripovedoval svoje dogodbe natanj-ko, da boste vedeli, kaj se vse po svetu vidi. Tudi sem napisal že celo knjigo svojih potopisov, katere je rekel moj gospod, da jih moram dati na svitlo. "Z Bogom, predraga mati! Prisrčno vas pozdravlja iz daljave / "Vaš hvaležni sin "Ferdinand Senčar." Aleš sam svojim očem ni upal, je-li res, kar bere. Ferdinand Senčar — to ime mu je zvonelo po ušesih. Ko ne bi bil čutil sam svojega srca glasneje biti in potnih kapelj, ki so mu tekle po čelu, mislil bi bil, da se mu sanja. "Senčar?" pravi ves zavzet, "tako se imenuje naša rodovi-ria, in Ferdinand imenuje se moj brat, o katerem so mi pravili oče, da živi v Novem-Jorku y> (DaUe prihodnjič.) -o- Na Kitajskem imajo samo po eno motorno vozilo na vsakih 23,000 oseb. % storiti v __ ■ h ,ceta' pa i>tiia Priti sku- 5 «ka nevidna * > S Sedaj ni t! 3e P*o« 3u že °ndi Amerik za 0 Je biI° 6 Cr:dG v bat^i- K>Snkfkanska ' 3 !^ l Pl'aVa je ^ si a bjti kacega Ltem krajša Ne V0je Preobil-po V aka in Z O1 ter Ales se-re ,Se Pogovar- h sta Jih H? ve k « i,,Vskek *iož vitke "mta Prostor ^ n Prijazno *jSvo > v luki Z |t>a, ufPl'asa prišlec £ « zt Popil fa- *modko. ^^vLo, ;>biiKer se nam -Ne Se Je zgu- H%oiXtereSa sem \! >ve Za kapits-^IJivosti Je X'C^'ea, ki s > 4:elik° Po- f < Po«Ve Mnli ča-i-i 4 eposlopje IV; C>.kviško lV>o5 Pa P1*™ 15 hS 5m njih-nekaj se Jim to- 6 srce. Še te of ? enal° tje. V^oke videl," mi- SSr*bi se bii ^ib>kemu kapita-lju. ^stavi.)V!Jl- Ko ne bi J bilj b; I3 ' budila na Prišli skup Sna ^ažem, sedaj k^Hvt? vKalku" J.°badva JC naznanil, \ Pri ' ""ečno rešila, nekaj dni, nila najti svo- l Kii 12oPet kmalu izlože" ie D J1® »ovo naložena. <;he°dl1 vse ulice, iiePrfeiZ"amenit0sti in ^ Jak? Cas z°Pet dalje asavlf ^e sklenil ostati 0 sta q kaJ-ti rekel rP?i Pitan in To" »len,,, 7 a> Prišla bosta liV' ^ bi'f-?* je bil ne" 1 Proti nn 11 ko j jadral Nbitin!m otokom, kjer I'" ^ wv oče-ako je % vi h mladeniška >Po2tlalVedno novih ^"jip novih Sn in f,eT je dal Jaka Szai as^avica" je ll)otoI|Proti Batayiji. Hku .S0 ostaH nekaj tortu8alimatri' kjer so ,ati° ladijo, na-'MeiJ^Pniske otoke. eSe 2 ?,je Alešu opi-\ r S lmi živimi, iz- v^:,asotami, ki vUi. Nad tisoč francoskih mornarjev s francoskih ladij, lei so v Zed. državah, je paraclira-lo po Broadwaiju v Neto Yorku v spremstvu ameriških vojakov, mcirinov ih mornarjev. Gornja slika nam nudi prizor iz te parade. i Ameriški generali v Kini. — Na sliki vidimo ameriške generale,.ki na pdmhidvdhem letališču v Kitajski pregledujejo novodošlo letalo P-40. Od leve na desno so: general Henry H. Arnold, brigadni general Gen Claire Chenmudt, general James Stilivell, maršal Sir John Dill'in brigadni general Clayton Bissell. je last mojega očeta? Kar smo storili včeraj, bo sodil Bog;. Toda moj oče je preje celih pet mesecev modro vladal y §taj-ru. Ne bom prelival štajerske krvi, če ne prisiljen, vi ;pa nehajte ropati in požigatif Ljudje naokrog šo poslušali. "Prav ima," so nekateri. rekli, "res je, kar je povedal." Toda nožarski mojster Janez Zeler je rekel: "Last tvojega očeta? Kaj pa je z dekličino lastjo.?" Henrik mu z žarečimi lici odvrne: "Kaj tebi mar? Nismo dolžni ti položiti račun! Pa dekle je vse nazaj dobilo." '"I^ako! Kdo ji je dal nazaj?" se e ro-gal Zeler. "Kaj tebi marf?" je kljuboval Henrik. "Ravnjo tu, pred katoliško sodrgo, sej bom postavljal na ogled, seveda!"— Tedaj pa so ljudje v tiruma'h pridrvili iz Vzerfelda setm ter so vpili: "Henrik je bil!'" S prsti so kazali nanj n "Res, ta-le je bil! Vse je popravil, vse jf je vrnil, da je od tirnega veselja že skoraj zopet, zdrava." Mogočno je zavalo\%lo po ulici, kjer je ravnokar divjal srditi boj: "Kaj ? Kako? On da ji je vse povrni}?" "Zop«at ima svoje stvari in ji je.že bolje!" je zaklical upornik, ki j>e s sajastim obrazom, z blis.'kaj očimi se očmi kakor sam iBogna-svaruj stal med ljudmi. "Aha! Na Štajerce ne bo streiljal, je rekel. Fantje, pojdimo, nikar-te naprej divjati." In prišli so skozi razbita vrata, naj preje kolovodje, za njimi pomagači, kakih petdeset mož. Nemo zijajo v laasnega Hendelnovega sina, skaraj jih je sram svojega početja. To niso zveri, ubogi, preprosti siromaki so, ki so dvignili svoje pesti proti trinogu, da maščujejo krivico, ki se je zgodila nedolžnemu dekletu. — Stotnik je stopil k o»pustoše-ni hiši in jim je glasna zapove-dal, naj odložijo orožje. Takoj so ga ubogali in so, kakor na cfjano znamenje, miw> njega stopili k mlademu Hcairiku, ki je 6 temnimi pogledi zrl na gnui*obo razdejanja in je mislil na svojega očeta, ki je ,bil tako JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Imenik raznih društev S težavo je dopovedal okoli stoječim: Naj vendar mirujejo, tako naroča Štefana. Hen-delnov sin ji je vse vrnil. V hip se je povesilo pet, šest sekir in culi so se klici: "To je prav, to je lepo, to se da slišati." Drugi pa so krčali: "Kaj je Štefka je svoje stvari nazaj dobila?" Te besede so šle od ust do ust, in polagoma se je pomirila ulica, kakor se v gorah pomiri vfoar, ako duhovnik moli in blagoslavlja. Bliskoma se je raznesla po Vizerfeldu ta novica, ki je kakor angel s palmo v roki stopala za Henrikom proti Sirningo-vi ulici ter mu je varovala mlado življenje ... Toda v Sirningovi ulici je divjal upor naprej: "Železo za kri, železo za kri! Hendel je ravnal z nedolžnim dekletom kakor z vlačugo, ranil jo je z železom, oropal ji je imetje semintja možje s kosami, ki so se bliskale jih", železo za kri, železo za kri, železo za kri!" V Hendelnovi jeklarni so zijala razdrobljena okna, zgoraj na strehi pa so stale divje postave ter so vihtele goreče smolnate baklje, da je črni dim zagrnil nišo, preden se je pokazal rdeči petelin. Skozi iztak-njena vrata, skozi pobita okna je bilo videti, kako divjajo semintja možje s kosami, ki so se" bliskale kakor blisk v nevihti. S Taborja sem je pridrvel stotnik Gifin s svojimi vojaki, katerim je dal povelje: "Puške kvišku, ..namerite, streljajte!" Množice pa so hrumele naprej: "Železo za kri, železo za kri!" Tedaj pa se je zabliskalo in zaropotale so ^vinčenke, toda še divjejši je postajal klici "Maščevanje za devico! Smrt trinogu! Železo za kri, železo za kri!" Pri razbitih oknih so stali možje, ki so z železnimi pestmi hoteli maščevati devico, in so škripali z zobmi, stari in mladi kovači, branjevci in boljarji, in so zasmehovali Hendelnove vojščake: "Pridite sem, če imate koraj-žo, pridite gori! Hočete kruha? Ste lačni?" .Zarjavele pesti so dvigale kvišku kose železa in jeklene plošče: "Hola, ugriznite!" Z gromovitim treskom je padala železnina na puške doli; vroča kri je stotniku curljala z ušes doli ter mu je rdečila železni oklep. "Ne pridemo naprej," je rekel in plamtel z očmi: "Za božjo voljo, kaj vendar počne Henrik? Sesedaj se ni vrnil. Tecite ponj, jaz se ne spoznam več." V tistem trenutku se je na strehi prikazal rdeči petelin, r a žen j dolgi ognjeni prsti so švigali iz slemena. Uničevalci v hiši se zakroho-tajo rdečim petelinom, ne umaknejo se iz hiše preje, dokler ne bo vse uničeno, vse razbito, zlato, srebro, vsa Hendel-nova lastnina; naj potem požre rdeči petelin, kar mu bo ostalo. Skozi okna vpijejo doli vojakom : "Bi radi kupili nožev? — Tu je lovski nož lopova, ki je mučil devico in jo okradel. Tu ga imate!" Morilne divje pesti so ga v divjem srdu razlomile na dvoje, med peklenskim krohotom prizvenita na cestni tlak ročaj in klina, in zdaj frče na cesto ročaj za ročajem, klina za kli-no ter razni jekleni izdelki. Za težke tisočake leži v prahu in krvi pomandranega raznovrstnega blaga, in maščevalna množica tuli: "Železo za kri! Jeklo za kri!" Takrat se je, kakor iz zemlje pričaran, pojavil na cesti nožarski mojster Zeler, ki je s težkim meščanskim mečem opasan, zavpil z orjaškim glasom : "Jenjajte, mislite, da boste že maščevali kri in sramoto uboge, nedolžne deklice, če zdrobite in pohodite par bera-ških nožev! Kje imate pamet? Tej sekiri je treba drugega to-porišča! Pojdimo gori v grad v Vogelsang, da mu povemo v obrfiz: Zahtevamo zadoščenja! Javno mora priznati, da je krivično sodil! Zahtevamo in hočemo nazaj svoje oerkve! Če noče, čemu pa imamo meče? Za menoj vsi, ki imate meče, kose ali sekire!" Stotnik Gifin je čul te ščuvajoče besede, in pobledel mu je s krvjo obliti obraz.* Jo j J V grad pojdejo uporniki, to bodo žvenketale kose in sekire. Gorje! Sedaj je vse izgubljeno. .. . Čuj! Iz Vizerfelda sem prihaja peketanje konjskih kopit . . talab, trap, trap, trap — "Henrik, Henrik prehaja; hvala Bogu, da pride! Možje, sedaj pa dvignemo svet iz tečajev." Sedaj je pridirjal Henrik, za njim je prihitelo dvanajst oboroženih strelcev. Stotnik Gifin mu je molil nasproti svojo okrvavljeno roko ter mu je klical: "Henrik, zadnji čas, da si prišel, je že tekla kri. Ti peklenski satani vihtijo svoje kose in režejo, da je groza. Prevzemi povelje nad strelci, ukaži jim, naj upornikom polomijo in zdrobijo kose, reši, kar se še rešiti da. Glej, kakšna je hiša tvojega očeta, sedaj pa hočejo ti peklenščki še gori v grad, da se maščujejo nad tvojim očetom." Komaj je stotnik izpregovo-ril, že se zopet strelci strumno v red postavijo: iz osemsto moških oči jezno zre nanovo vžga-ni pogum. Ha, sedaj pa že, da le Henrik zapoveduje, vse po-gazimo. Henrik sedi na svojem rdečem žrebcu in da trobentaču povelje za napad: ti-ta, ti-ta, ti-ta je ostro zadonelo nad kosami. Henrik vzame v roko težko puško in je začel s puškinim kopitom udrihati po kosah, da so se kresale iskre in so se opotekali krepki možje, ki so jih v rokah držali. Kakor ob-j sedeni so sedaj strelci z groznim rjovenjem lomastili naprej in so s puškami treskali po kosah, da so se žvenketajoč lomile in drobile. "Hejo! Hencaj te —!" se je hripavo smejal stotnik Gifin, kakor bi se bile za-smejale vse sove v gozdu. Ha, to je Henrik! Kdor zna, pa zna. Kose so polomljene ležale po tleh, toda možje se niso dali ugnati, začeli so kazati pesti. Kaj storiti? Li naj jih Henrik da postreliti kakor zajce? Ne, tega ne stori, marveč zavpije upornikom: "Štajerci! Strele božje, kaj pa počnete? Čemu to divjanje in uničevanje? Zakaj ste razbili tovarno mojega očeta, ki je živila toliko revežev?— Morda zato, ker SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For-tuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seie se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljeio na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. _ DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115 St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Pripc, Matija Oblak in Anton Pozelnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga. 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-iiuvfic, tajnik Frank Bovec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darlcy Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman Seje sc vršijo vsako tretjo siedo v mesecu v S. N. Domu, roba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrthine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za snrejem ali nreeled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene- zastopnike. Q. In what denominations ara AVar Savings Stamps available?, A, Savings Stamps ire b« sued in denominations of 10«5, 25(f, 506 II, «md*5< y , Q. Is the registration s^ War Savings Bonds a njatter of public iecord?j * > ■ A, No« Records 6f ownership of War Savings Bonds are confidential and information is ghu en only to those persons whose right to & is fully established, ^UJ^, $ Where eon I b»Z a Wat Swings BondS ' Najboljšo Garancijo Zavaroval^" Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVEN'j KATOLIŠKA JED«0 Pred nekaj leti po Italijanih pregnani vladar zopet na svojem prestolu. Slika nam predstavlja etiopijskega vladarja Haile Selassie-ja v njegovem uradu v prestolici Etiopije, Addis Ababa, kjer zopet vrši vladarske posle. Z njim v razgovoru, je ameriški polkovnik Edward Clark. RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55. ST. HE 0992 PRIHRANITE DENAR s tem, da se naučile napraviti za Veliko noč svoje lastne obleke ali sukftje. Zmožna, izkušena slovenska učiteljica.: Kratki natečaji, 10 poukov samo $2. Ameriški marin Pvt. Albert A. Schmid prejema odlikovanje za svoje junaške čine. Toda žalibog videti ga ne more, ker mv< je japonska granata vzela vid. Njenm pripisujejo, da je najmanj 200 Japoncem pomagal na drugi svet v bitk«h na Gvadalcanahi. Remember—-the longer 70a keep War Bonds, up to 10 years, the more Valuable they, become« ( Strelci so s silo navalili nanj, toda Zeler je bil orjak in se je besno branil; marsikoga je že podli na tla, toda slednjič si ni mogel več pomagati: udal se je ter vrgel meč Henriku pred noL ge, rekoč: ''Ker ste se zavzeli za ubogo dekle, naj bo ta meč, ki sem ga hotel vihteti zanjo, vaš in nikogar drugega. Nič nečastnega ni storil." "Pa tudi nič častnega!" je zavpil stotnik. "Strelci, vzemite papeške upornike v sredo in hajdi v mesto!" Ljudstvo je v strahu zatrepetalo. Zelerjeva mlada žena je z otrokom v naročju z nekaterimi drugimi ženami prihitela in je glasno prosila: "O, hrabri gospodje, milost mojemu možu, milost!" — Henrik je rekel stotniku: "Gospod stotnik, ne bomo jih peljali kot razbojnike in hudodelce." Stotnik je odvrnil : "Upor je hudodelstvo, toda ker mesto ni trpelo posebne škode, se ni treba bati zanje, vašemu očetu je življenje sveto." Zeler je zaničljivo zganil ustnice ,strelči so ga vzeli v sredo ter so ga s tovariši vred peljali skozi množice. Ženske so se jokale, iz daljave je bila ura devet. Stotnik Gifin je govoril, da je odmevalo daleč naokoli: "Strelci, gremo v grad, da sodnik izve, kaj smo storili. Toda kose jim je Henrik polomil. To je mlad junak, komaj ima eno- DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapismikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Prances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Šeliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr.. podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. ri4. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v me&ecu v spodnjih prostorih stare šole. sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu nI mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250. do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. DRUŠTVO SV. ANT0 M ŠT. 138. C. K- Predsednik Jos. ^mM sednik John Hrovat s'^« John Hrovat ml.. 671AJj^CI pisnikar in tajnik 1>u"d„j)» Joseph Hrovat, 6731 ^rf* gajnik Frank Tur<*■ ' Turek. Joseph Kostanj $n Vratar Anton Grego^sl ruje vsak tretji POTf' s"*! 7:30 zvečer v dvora*' » Vida. _____^M glas, da so se tresla0 f sti: "Henrik Hende Hendel!" ,j} /Dalje priho^ Največ oreškov | pridelajo v Indiji. indvajset let, jaz pa sem star in sem dopolnil sedemdeset let, nisem več za rabo. Strelci, če se danes ali jutri umaknem s svojega mesta in grem v pokoj, kdo naj bo moj naslednik?" Tedaj so pa strelci zavpili na - -- -- - — -- — —- — SLOVENSKO Zt^^l DRUŠTVO SRCA N,,*« Predsednica Fj sednica Mary G*0« Mary Otoničar, If1" finsi^| ničarka Louise P)l"nice: »l Mary Bradač, odbor',,-J Anna Erbežnik, na< Zupan, Jennie Bn^.cS vich, rediteljica ^fVJ stopnici za skupna j^™ Vida: Mary P"^' klub društev SND 1 ^ v I Mary Stanonik; ^ 1 nik in Julia r .- i zdravniki: dr. sell^Vl kar ml., dr. Perme. o^jJ kc, dr. Opaskar. P* stari šoli sv. Vida V^d« v mesecu ob 2- ur ff (pM se sprejema v g^gl^J DRUŠTVO DVOR T?jjflf 1 REDA KATOUSK''V 'J Za leto, ki se ]jJ0 ru 1942, je društvo iz* nike: Duhovni vou^ja nikvar fare sv. ^f'A Frank Perme S^ ^ rM Hlabše, bivši *** <#J man. finančni »J bi#*j 1530 E. 133. SK^I Baznik, tajnik-^^1 nik, nadzorniki: prM Frank Skerl. tel i a Louis Erste,' m um vernik Ivan Zupa"' fF,| cry Chapter ^ Znidaršič, #1 Baznik. Skrbnik v f*| Hlabša. 1082 E. ^ ^ ^f Dru8tv°hzS> X mesecu ob ' Sm Vida. _—■ DRUŠTVO C^jfSM ZAPADNA S^. pt,ij| Anton Zupan, / bol»JI Felix StrumbeU. seph Drobnich Frank Kožar. F. J. Kern, dr. » ^ seje so vsako ■ i. / SND, dvorana 1 Najstarejša slovenska podporna ° I v Ameriki. . . Posluje že 4 ' J • Članstvo 38,200 Premoženje ♦ Solventnost K. S. K. Jednote zn»»« J Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, lavartJ steni in nadsolventni podporni orBauizaciji, ^ ^ KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠ*1 kjer se lahko zavaruješ ?» smrtnine, raene P0®"0^ bolezni in onemoglosti. 11 oii K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in i««"*® 0Vl I ctroke pa takoj do rojstvu in do 16. leta pod *T0J ^ t« I K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejša t1*' dobe od S250.00 do S5.000.00. t- ji* i K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdor ^ ali članica te mogočne in bogate katoliške Podp i j trudi ae in nristopi takoj. J Za pojasnila o zavarovanju in za vse drO*®iii> se obrnite na nxudnike in uradnice k**? K. S. K. Jednote, ali pa n*' GLAVNI URAPJ^J 351-353 No, Chicago St. ».At United States post offices of Um first« iw bodi mm) third classes, ' and at selected post offices of the fourth idass, and generali? at [classified stations and branches j at Federal Reserve Banks and branches i at most com-• mercial banks, savings iassociations; credit unions; other financial Institutions ( many retail stores, theaters, and Other official sales agencies t or through a Pay-Roll Savings Plan. iYou may also buy them by mail direct from any Federal Reserve Bank or branch, or from the Treasurer of the United States, Washington, D, C, Q. What is the limit of ownership of War; Savings Bonds? A. There is an annual limit of $5,000 maturity value, a $3,750 cost price for each calendar year, of bonds origin nally issued during that year to any one person. ponosen na te tako umetno ure-zane nože, ki sedaj zlomljeni in pomandrani ležijo v cestnem prahu. Uporniki so položili predenj svoje ordžje: sekire, kose in lopate. Henrik je pokazal na opu-stošeno hišo in je žalostno rekel: "Zakaj ste to storili?" "Zaradi Štefane!" je odgovoril eden izmed upornikov. Henrik Hendel je rekel: "Ako bi b'ili vprašali Štefano, nikdar bi vam ne bila kaj takega velela, preveč je dobra in krotka." "Res je, gospod Henrik!" je vzkliknil Zeler, ki je še kljuboval s svojimi prijatelji in se ni dal razordžiti, čeprav je bila stvar zanj izgubljena. "Res je, Štefana je sveto dete, tudi vi ste vrl dečko, toda vaš oče je krivičen mož, in če prav kmalu ne krene na drugo pot, se mu bo jutri primerilo nekaj, kar je danes zaradi vas izostalo. Torej možje — za danes naj bo dosti — žalibog." "Naj bo dosti? Nam pa ni!" je z žugaj očim glasom rekel stotnik. "Mislite li, da je Šta-jer roparsko mesto, kjer se lahko del a, kar se hoče? Strelci! Obkolite jih, naši ujetniki so— primite tudi onega-le" — s prstom je pokazal na Zelerja, "glavnega upornika z njegovimi prijatelji vred. Zeler in tovariši, ne delajte neumnosti, takoj še vi odložite orožje!" Vsi so se udali razen Zelerja.