Lojze Zupanc Brodar in hči — dva pamelnjaka, ošabnega premagata graščaka (Belokra{inska) V davnih, davnih dneh, ko Belo-krajinci še niso poznali mostov, je ob Kolpi živel brodar z lepo in pre-brisano hčerko. Prevažal je z bro-dom ljudi, živino in vozove preko Kolpe, lovil ribe, žabe in rake ter se v revščini, a vendar zmerom vesel, prebijal skozi življenje. Tisti čas je pod Kučarjem bil grad. V njem je prebival graščak in vladal tlačanom ob Kolpi. Ker pa graščak ni imel drugega dela, je klical v grad Belokrajince in jim zadajal uganke. Kdor je uganko re-šil, ga je osvobodil tlake in dese-tine, kdor pa se s svojo počasno pametjo ni mogel izmuzniti iz pre-cepa, ga je ošabni in jezljivi gra-ščak vrgel v ječo, ga mučil in se naslajal nad njegovim trpljenjem. Nekega dne je graščak poklical predse tudi brodarja in mu dejal: »Hej, brodar, ljudi, vozove in ži-vino prevažaš preko Kolpe, tudi rake, žabe in ribe znaš spretno krasti iz Kolpe, danes pa ti bom zastavil uganko, da pretipam tvojo pamet----------¦« »Milostni gospod, vse je prav, kar ste rekli, le tat nisem in rib, rakov in žab ne kradem iz Kolpe. Očitno jih lovim za svojo porabo, pošteno vam dajem desetino od lova...« »Molči!« je vzkipel jezljivi gra-ščak. Ko pa se je čez čas malce umiril, je nadaljeval s posmehljivim gla-som: »Dobro, ko se že ujedaš in mi ugovarjaš, ti rečem, da boš lahko še za naprej lovil v Kolpi, če mi boš razvozlal uganko. Če pa tega ne boš zmogel, ti bom odvzel brod in ribolov, tebe pa vrgel v ječo.« »Kakor zapovedujete, milostni gospod,« se je preplašeni brodar znova priklonil. »Zastavite mi uganko, potrudil se bom, da bom resnico izluščil iz nje.« Graščak se je po tihem že smejal sebi v brado ter se veselil brodar-jeve zadrege. Oholo se je nekaj-krat prestopil po prostrani sobani, potlej pa se je postavil pred bro-darja ter zanergal: »Povej mi, brodar, kaj je to?: Dvanajst bratov gre na pot, na dolgo pot v širni svet. Trije so zeleni, trije so žareči, a za njimi rdeči po deželi hodijo, deci radosti dele. Kadar rdeči odidejo, pa trije beli bratje k nam v goste pridejo. Vseh bratov je dvanajst, drug drugega v svet podijo, nikoli pa se ne vlovijo . ..« Ko je brodar slišal to čudno in zapleteno uganko, mu je od strahu kar sapo vzelo. Čim bolj je ugibal, kaj naj bi uganka pomenila, tem manj je vedel. Nazadnje pa si je izprosil od graščaka tri dni časa za ugibanje. Graščak mu je dovolil, za kar je prosil, ni pa pozabil za-klicati za odhajajočim brodarjem: »Pazi se, žabja smrt! Če mi v treh dneh ne boš izluščil iz uganke resnice, boš ob glavo!« Žalosten, poparjen in s pove- smejati. Plosknila je z rokami in šeno glavo je krenil brodar proti veselo vzkliknila: Kolpi v svojo revno bajto. Na »Oh, očka, kaj res ne veš, kaj bregu Kolpe je njegova hčerka pomeni uganka? O dvanajstih bra- prala očetovo srajco. Ko je opa- tih govori. Trije so zeleni — to je zila žalost na njegovem obrazu, se pomlad. Trije so žareči — to je je približala in rahlo vprašala: vroče poletje. Jesenski meseci tri- »Kaj ti je, dragi oče, da si ža- je so rdeči kakor jabolka, ki jih losten?« deca rada je; zato jesenski meseci »Kako bi ne bil žalosten,« je deci radosti dele ... No, končno so odvrnil brodar, »ko mi je pa oholi na vrsti še trije zimski meseci. Me- graščak zastavil težko uganko, ki sec za mescem v svet hiti, nikoli ji ne znam razložiti pomena. Če drug drugega ne vlovi!« v treh dneh ne bom izluščil resni- Brodar je od veselja objel hčer- ce iz uganke, mi bo graščak odvzel ko in se še tisto uro napotil v grad. sivo glavo.« »Hej, kaj si že tu, brodar?« je Potlej je povedal hčerki vse od zaklical graščak, ko ga je zagledal. začetka do konca, kako je bilo v »Si že uganil skrivno uganko?« gradu in kakšno uganko mu je za- »Sem,« je odvrnil brodar. »Ugan- stavil graščak pod Kučarjem. Ni ka o mesecih govori, ki dvanajst še povedal vse uganke do kraja, jih je v letu; iz leta v leto se v ko se je začela prebrisana hčerka svet pode, nikoli pa se ne vlove.« Graščak se je zasmejal pamet-nemu odgovoru. Ni pa verjel, da bi bil brodar sam uganil pomen za-stavljene uganke, zato ga je trdo prijel, dokler mu ni tlačan povedal kako in kaj. Končno je graščak poklical graj-sko deklo in ji naročil, naj mu prinese povesmo prediva. Ko se je dekla vrnila s predivom, ga je gra-ščak potisnil v roko preplašenemu brodarju in naročil: »Tu povesmo je prediva, v gradu pa je sedem hlapcev, sedem hlapcev in tri dekle. Za vse hlapce, za vse dekle srajce stke naj tvoja hči, ki je bolj pametna ko ti. Za delo to ji časa dam tri dni in tri noči.. .« Ko je brodar slišal to težko uganko, je takoj vedel, da iz enega samega povesma prediva ne bo mogla hčerka stkati niti ene srajce, nikar še, da bi ugodila graščakovi zahtevi. Poln žalosti se je obrnil in brez besede odšel iz gradu. Ni še prestopil grajskega praga, ko je graščak zaklical za njim s posmeh-Ijivim glasom: »Čuvaj se, račja smrt! Povej hčerki, da bom vzel glavo njej in tebi, če ne bo izpolnila mojega naročila!« Na pragu revne bajte ob Kolpi je prebrisana brodarjeva hčerka pričakovala svojega očeta. Ko ga je od daleč ugledala, kako se ves poparjen počasi in z negotovim korakom bliža domu, mu je stekla nasproti, ga objela in vprašala: »Kaj ti je, ljubi oče, da si ža-losten?« »Kdo bi ne bil žalosten,« je sko-raj zajokal brodar, »če bi mu je- zljivi graščak naložil takšno skrb na sivo glavo, kakor jo je meni naložil graščak izpod Kučarja?« Potlej je dal hčerki povesmo prediva in ji povedal, kaj zahteva od nje graščak. Ona pa je sedla za mizo, razgrnila predse bel list papirja in napisala graščaku tole pismo: »Tu imaš, graščak, šivanko, poslušaj dobro, kaj ti pravim: Rešila tvojo bom uganko in iz povesma enega napravila bom srajc deset, a to takrat, ko iz te iglice vsem konjem v grajskem hlevu ti nakoval boš — podkvice.« Potem je pismu priložila drobno iglo in oboje poslala po očetu v grad. Ko je ošabni graščak prečital pismo, se je razjadil in zakričal: »Ne bosa, ne obuta, ne gola, ne oblečena, ne peš in ne jahdje, ne po poti, ne po stezi.. , takšna naj še danes v grad pride k meni tvoja hči, če ne, ji vržem vrv za vratl«. To je bilo pa že od sile! Bro-darju so se od strahu zašibila ko-lena, ko je poslušal to čudno naro-čilo. S težavo je premagoval solze, da ni pri priči zajokal. Obup in strah sta mu glodala srce, ko se je obrnil, da bi odšel domov ter spo-ročil hčerki graščakovo naročilo. Ni bil še iz gradu, ko je graščak zavpil za njim: »Boj se moje jeze, ribja smrt! Če mi še danes ne pripelješ hčerke v grad, kakor sem naročil, si obe-ma zaigral življenje.« Doma je prestrašeni brodar po-vedal hčerki, kako je bil sprejet v gradu, nazadnje pa je jecljajoc Ko je graščak zagledal ovna izdavil tudi naročilo hudobnega z našemljeno žensko, ki ni bila graščaka. Toda brodarjeva hčerka niti bosa niti obuta, ne gola in je bila prebrisane glave. Objela je ne oblečena, ki je jahala ovna in skrbečega očeta in ga pričela lepo se obenem po nogah prestopala tolažiti: za njim, ki ni hodil niti po poti »Ne boj se zame, dragi oče! niti po stezi, ampak po kolote- Storila bom po graščakovem naro- čini... se je tako prestrašil, da čilu.« je padel vznak in od strahu za Potlej si je nataknila čevlje brez vedno obležal. podplatov, tako da ni bila niti bo- Brodar in hči sta pokopala gra- sa niti obuta, se oblekla v ovčji ko- ščaka, sama pa sta poslej ostala žuh, da ni bila podobna človeku, v gradu. Postala sta bogatca. Ni- zajahala ovna tako, da je jahajoč česar jima ni manjkalo. hodila, očetu pa je naročila, naj Po njuni smrti pa je grad pod ovna prime za roge ter ga vodi Kučarjem razpadel, da ni ostal v grad po kolotečini. kamen na kamnu...