Naročnina iisha: = Celo leto . . K 12'— Pol leta . . „ 6'— Četrt leta . . „ 3"— Mesečno . . „ 1'— Zunaj Avstrije : == Celo leto . . K 17'— Posamezne številke n 10 vinarjev. :: Inserat! ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: »»Straža4* izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišivo: Maribor Koroška ulica S. = Telefon št. 113. Mcodviseit političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopold. Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora — razbita. Maribor, 6. okt. 1913. Vse stranice deželnega zbora so bile s tem zadovoljne, da se previdno pripravi kratko decembers-ko zasedanje štajerskega deželnega zbora, v katerem ,se bi pred vsem skrbelo, da se po možnosti ugodi željam učiteljstva in deželnega uradništva. Toda — nemški vitez Pantz in glavni urednik „Tagesposte“ -dr. Reichenaiuer s tem nisita bila zadovoljna, ker sta imela pripravljeno združiteVi centrum®. in -svobodomiselne agrarne stranke, ki je bila mišljena kot bluff za začetek volilnega boja. Cesarski namestnik grof Clary se jima je udal, toda deželnega zbora ni takoj rajzpustil, temveč začel še prej sondirali, ako bi vendar le ne šlo. Iz sondiranja so se razvila pogajanja. A niti grof Clary, niti nemška večina ni .resno mislila na zasedanje. Grof Clary ima samo eno skrb, da ugodi imenovani dvojici, nemška večina pa, da se pred volitvami ne obremeni z, nobenimi novimi davki. Nasproti učiteljstvu pa je treba dokazati, da je zopet vsega krijva hudobna slovenska delegacija. To je bil koncept, s katerim sta vlade in večma prišli v pogajanja. V koliko se je udejstvii, c tem naj sedijo čitatelji. Slovenski klub je stopu v pogajanja s konkretnimi predlogi, ki jih je pismene javi Gadi m nemški večini. Prvi predlog se glasi: -„Slovenski klub je pripravljen, v jesenskem za sedanju Štajerskega deželnega izbora) sodelovati, želi pa s svoje strani, da- se sprejmejo v delovni program ti-le predmeti: 1. Zakon o šolskem nadzorstvu, vladna predloga, z določilom;, da o slovenskih in utrakvističnih Šolah odločajo: predsednik, šolski referent, duhovniški zastopnik (lavantinske škofije, deželni nadzornik za slovenske in utrakvistične Šole, slovenski dežeiui odbornik in zastopnik slovenskega učiteljstva. 2. Izplačitev; zaostalih cestnih (doneskov, sklep glede cestnih doneskov za bodoče. 3. 'Brezobrestna posojila za vinograde. 4. Slovenske meščanske Šole in ena slovenska kmetijska gospodinjska Šola. Saniranje deželnih financ se omogoči samo v zvezi s celoletnim proračunom in po sprejetju finančnega načrta/ v državnem zboru. Ob enem se mora istodobno s saniranjem financ uzakoniti predlog za delitev deželnega Šolskega sveta in ustvaritev slov. in nemškega gospodarskega sveta za Štajersko.“ Nemška večina) je vse slovenske propozicije — kratkomalo odbila ali jih tako spremenila, (da niso i-mele za slovenski narod nobene vrednosti več. Toda pogajanja so se ustmeno nadaljevala in na podlagi ustmenih podatkov j je Slovenski klub 1 izdelal nove propozicije, da bi vendar le omogočil jesensko zasedanje, za katerim učiteljstvo toliko hrepeni. Vposlal je vladi in večini te-le predloge: „Ker pogajanja o delovnem programu, ki se je začetkoma sestavil za nameravano jesensko zasedanje 1913, niso dovedla do nobenega rezultata, dovolju-je si Slovenski klub na program, ki se je ustno predložil in pogovoril, to-le odgovoriti: 1. .Ustanovitev vsaj ene meščanske Šole s slov. učnim jezikom ise mora za šolsko leto 1914-15 že v nameravanem jesenskem zasedanju zajkonito ugotoviti; pri tem se presumira, da se tokrat tudi za nemško prebivalstvo ne ustanovi več kot ena meščanska šola. 2. Cd osrednje vlade -za ustanovitev slovenske gospodinjske šole obljubljena svota 80.000 K se od-kaže deželnemu odboru, da ustanovi Šolo. Ravnotako se odstopi deželnemu odboru obljubljena svota 4000 kron za vzdrževanje Šole, z obveznostjo, da nadalje dežela vzdržuje Šolo. 3. S cestnimi doneski se ima začeti s 1. januarjem 1914. 4. Istotako z brezobrestnimi posojili. 5. Predlogi o 1., 2., 3., 4. se nam morajo pred sklepom pogajanj predložiti. Za, natančno izpolnitev sporazuma morajo klubi in vlada, sprejeti garancijo.“ Predno se je nemška večini o teh pogojih posvetovala in sklepala, je padel1 slovenski delegaciji - grof Clary v . hrbet ter izdelal posredovalni predlog med slovenskim in presumiranim ((!) nemškim odgovorom. Samoumevno, da je večina Claryjev zahrbtni posredovalni (!) predlog sprejela, ker je bil že vnaprej — dogovorjen z Nemci. Claryjev - posredovalni predlog (Se je v vsem strinjal z nemškim stališčem in sicer : 1. da se slovenska meščanska Šola zida, ko bo državni finančni načrt gotov, in ob enem s 5 do 7 (!!!) nemškimi meščanskimi šolami. 2. da dežela /sicer vzame denar za gospodinjsko Šolo, a kar bo več stala zidava in vzdrževanje, si naj plačujejo Slovenci sami (! !), (T-udi 3. in 4. točka se je navezala na državni finančni načrt. Kakor vsakokrat, tako se je cesatrski namestnik grof Clary tudi sedaj, ko je videl, da nemška večina ne odjenja, postavil ob njeno stran ter je hotel pomagati s „posredovalnim predlogom“ večini iz zar gate,, češ, sedaj bodo Slovenci odklonili vladni predlog in s tem naprtili vso krivdo — (na slovenske rame. In za to se je šlo! Ako bo treba, bomo prišli z dokazi na dan, da ni niti nemški večini, niti vladi za zboljšanje učiteljskih plač, a niso imeli poguma, da bi prevzeli odgovornost nase. !Zato so vprizorili pogajanja, 'da preložijo krivdo na druge rame. Slovenski klub je seveda vstrajal na svojem itak skromnem stališču. Pogajanja so se torej zopet brez rezultata razbila. Prej ali slej pride razpust. i * * * Ob 4. uri popoldne: Ravnokar izvemo, da je poslanec dr. Korošec' zopelj nujno poklican v Gradec, ker hoče grof Clary narediti še i. Alles mild und matt. Kranke ohne Wagen, So bat sie Gott geschlagen. (Viharna veselost, burno ploskanje.) (Se enkrat proti dr. Tavčarju): Trommler ohne Trommelstock, Kürassier im Weiberrock! Bučen smeh se kar ni. hotel poleči. Liberalci so bili .osmešeni do kosti. Ko je prišel v zbornico zopet mir, je bil predlog S. L. S., da se vlada pozivlje, naj ukrene vse potrebno za preosnovo porotnih sbdišč, sprejet, liberalni, ki je izrekal deželnemu odboru grajo, odklonjen. Po nekaterih manjših zadevah je prišel na vrsto proračun. Debato je uvedel dr. Krek z daljšim, glo-bokozamišljeniip govorom, katerega radi pomanjkanja prostora žal ine moremo priobčiti obširnejše. Po dr. Krekovem govoru je bila seja zaključena. V petek, dne 3. t. m., je blila zopet predpoldne in popoldne seja. Glavni del je zavzemala proračunska debata. Med poslanci ;S. L. 'S. in liberalci so se bili ostri besedni boji, pri katerih so jo pa vedno skupili liberalci, ki se ne morejo odvaditi, da bi ne opravljali in obrekovali. Prvi je govoril k proračunu dr. Triller. Odgovarjal mu je dr. Lampe, Potem je govoril dr. Tavčar. S prozornim namenom je skušal potegniti v debato .„Ljudsko posojilnico“ in je tudi o-čital S. L. S., da je prelomila kompromis glede volilne preosnove za mestne skupine. ■, Dobil pa je dr« Tavčar odgovor, kakoršnega je zaslužil. Dr. Šušteršič in dr. Lampe sta ugotovila, daj ni S. L. S. prelomila nobenega kompromisa, ker ,se ni nobenega sklenilo in sicer radi zahrbtnega postopanja liberalcev. Tavčar je bržčas slutil, kaj bo prišlo, zato je — zbežal. Samo pokukal je v zbornico, potem jo je pa odkuril, da ni slišal tega tretjega obračuna., 'Bržčas so ga spreletavali Še mravljinci, ko se je sporni čl četrtkovega popoldneva in mu je 'jše vedno brnelo po ušesih : .„Kürassier im Weiberrock“, zato ga rajši ni bilo blizu. Po markantnem govoru dr. Kreka je dež. glavar sejo prekinil za četrt ure 1 ,in se je nadaljevala nato sprecialna debata, ki je trajala do 2. ure zjutraj. Burni so bili prizori pri govoru dr. (Zajca, ki je na podlagi citatov iz „Učiteljskega Tovariša’“1 dokazal, da ima dež. odbor prav, ako takemu učiteljstvu ne da podpore. Poslanec Ribnikar je z medjklici nesramno žalil poslance S. L. S., nakar je bil izključen od treh sej, istotako iGangl, ki je v svojem govoru klical: „V svetem pismu stoji zapisano, da ni Boga.“ Na to mistifikaeijo svetega pisma je bil posla-neo Gangl spoden iz zbornice. Sleja je trajala do 2. ure zjutraj. Politični pregled. Ministrski svet. Dunaj, dne 3. oktobra. Danes dopoldne ob 11. uri se je vršila 1 skupna ministrska konferenca, katere sta se udeležila tudi ' š|ef generalnega štaba baron Conrad in admiral Hans. Konferenca; se je bavila najprej z vprašanjem sklicanja delegacij, ki se sestanejo zadnji teden meseca oktobra ali pa začetkom novembra. Zborovala bodo najbrže dva do tri tedne. Pred vsem se predlože 'delegacijam naknadni krediti za refundacijo stroškov v dobi vojaške pripravljenosti, ki znašajo okrog 464,000.000 K. 'Opoldne je bila seja prekinjena, nadaljuje se 'popoldne in morda še jutri. Določila bo skupni proračun od dne 1. januarja do dne 30. junija 1914 in se bo posvetovala o vojaških zahtevah. Tjrdi se, da se bo v principu rešilo le vprašanje zvišanja .rekrutnega kontingenta. Najbrže bodo obveljale zahteve vojne uprave. Tudi revizija trgovskih odnoša^ev iz balkanskimi državami pride na razgovor. Poznejše poročilo: V petkovi seji skupnega ministrskega .sveta se je dosegel v vseh vprašanjih sporazum. Sklep seje je bil ob 10. uri. Grof Tisza se je izrazil napram nekemu žurnalistu: Določili smo skupni budget. Ministrski svet je prišel v. vseh principijelnih vprašanjih do popolnega sporazuma. List „Neues Wiener Tagblatt“ je izvedel, da je namenjeno sklicanje delegacij na dne 17. novembra. Slovesna otvoritelvi djelegacij s prestolnim govorom se baje vrši dne 18. nov. Pašič na Dunaju. Dl unaU, dne 3. oktobra. 'Srbski ministrski predsednik Pašič je imel ob 10, uri dopoldne nađ eno uro trajajočo konferenco. Vpisal se je nato v kabinetni pisarni v sprejemno polo in posvetoval z ravnateljem kabinetne pisarne Schiesslom, Opoldne se je sestal s srbskim poslanikom .Jovanovičem ' in pozneje z ravnateljem dunajskega JBankvereina, Popper-jem, ter generalnim ravnateljem Hajhnom v zadevi o-rijentskih železnic. Po konferenci z Berchtoldom je izjavil Pašič: („Pri nas v Srbiji imamo najboljšo {voljo in željo, da konečno prijateljsko uredimo svoje razmerje napram Avstriji. Vsa politična vprašanja, v katerih smo bili različnega mnenja, so, rešena, in med nami je urediti samo še vprašanja komercijalne-ga in prometno-tehničnega značaja;. V tem oziru ne obstojajo načelna nasprotstva. Smatram!1 za1 gotovo, da se bo našel način, ki bo združeval naše medsebojne interese V pravični meri. Dobil ' sem prijeten vtisk in prepričanje, dai (vlada tudi ' na avstrijski strani dobra volja za definitiven sporazum. Delujem v sporazumu z Jovanovičem, ki bo vodil nadaljna pogajanja. Stvar je v. najboljših rokajh. V soboto zjutraj ob 9. uri je šel Pašič v spremstvu gospodov srbskega poslaništva na vshodnji kolodvor, kjer se je zbrala skupina srbskih in hrvaških dijakov in nekaj dam, ki so ga pozdravili jz ži-vio-klici. Po poslovitvi od gospodov poslaništva se je odpeljal proti Belgradu. Slučaj je nanesel, da se je z istim vlakom tudi odpeljali slavni bolgarski general in šef generalnega štaba, Fičew, v Sofijo. Knez Karol Schwarzenberg f. V soboto, dne 4. t. m., je umrl v Pragi knez K, Schwarzenberg, potomec slavnega zmagovalca nad Napoleonom v bitki pri Lipskem 1, 1813. Ranjki je i-gral v češki politiki vodilno vlogo. Bil je voditelj konservativnega plemstva in odličen govornik. Bil je seveda član gosposke zbornice in vedno zaveden Ceh, Turško armadno povelje. — Napoved novih vojn. Carigrad, dne 3. oktobra, Generalisimus Izzet paša je izdal na 'turško armado! dnevno povelje, v katerem naznanja sklenitev miru" medi Turčijo in Bolgarsko. Dnevno povelje pravi nadalje: Naša armada naj vstraja na začrtani poti. Že bližnja bodočnost dovede lahko turško vojsko 1 do večjih vspe-hov in lahko se zgodi, da turška vojska zopet pribori, kar je bilo izgubljenega. Raznoterosti. „Slovenski klub“ Staj. deželnega zbora je imel danes sejo, v kateri je dal duška ogorčenju nad neresnim postopanjem nemške večine in zahrbtnim ravnanjem cesarskega namestnika. Na sklep nemške večine se je odgovorilo, da se ga sprejme z modifikacijami, od katerih Slovenci ne morejo odstopiti. Iz poštne službe. Iz Judenburga v Maribor je na lastno prošnjo premeščena poštna oficijantinja IT. Sladek. Iz učiteljske službe. Na ŠtirirazrednM v Konjicah, drugi plačilni razred, je oddati službo učiteljice. Prošnje do 1. novembra na krajni šolski svet v Konjicah. Častni občan. Občina Partinje pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je v svoji seji dne 21. septembra 1913 imenovala svojim častnim članom velečastitega gospoda Josipa Janžekoviča, župnika pri Sv. Lenartu v Slov. gor.., v zadoščenje za nečuvene napade in psovke v nemških in nemčurskih časnikih. Izredna deželna podpora za štajersko učiteljstvo. Že svoječasno smo javili, da je štajerski deželni odbor v lastnem delokrogu sklenil, da se podeli štajerskemu učiteljstvu enkratna podpora v celokupnem znesku po 300,000 K. Izplačevanje teh podpor, ki je bilo namenjeno s 1. oktobrom, se prične v bližnjih dneh. Deželni odbor je to odredbo že naznanil deželnemu šolskemu svetu, ki bo sedaj ukrenil potrebno, da bodo davkarije izplačale te podpore. Poštnemu upraviteljstvu glavne poštte v Mariboru. Piše se nam: Pretečeni četrtek zvečer sem oddal na mariborski glavni pošti ' rekomapdirano pismo. Uradnica sem ogovoril, samo ob sebi umljivo — slovenski. Ta pa me debelo gleda )in mi na opetovana vprašanja ne da nobenega odgovora. Vprašam še enkrat slovenski; nato pa mi pravi uradnica nemški, če ne želim tega in tega. Ker sem videl, da me je razumela ter sem imel vtis, da mi nalašč noče odgovoriti, vprašam jo, Če ne zna slovenski. Nato se mi moško odreže: „Slovenisch versteh’ ich nicht!“ Sicer se mi je enkrat pripetil sličen slučaj tudi že na kolodvorski pošti z nekim uradnikom, dasi so mi tu sicer vedno slovenski postregli. Vprašamo poštno upraviteljstvo, ali imamo Slovenci pravico, ' občevati s poštnim uradom v svojem 'jeziku, ali moramo pustiti norčevati se s seboj 'od vsakega ekjspedijenta? Zahtevamo brez pardona, 1 dai se napravi red 1 v tem oziru! Kaj bi se zgodilo poštnemu (uradniku v kakem slovenskem kraju, kjer ni niti enega Nemcaj, če bi Nemcu na nemško vprašanje, dejal: „Ne znam — nemško ! “ Izginil bi kot kafra. Tisti uradniki, ki res ne znajo slovenski, ne spadajo na Spodnje-iStajers-ko, nego v zgornještajjerske hribe, ker niso zmožni za svoj posel med nami. Uradnik, ki vpa zna slovenski, pa noče nalašč s slovenskimi strankami slovensko občevati, sploh noče službe vršiti. Ali misli poštno upraviteljstvo v Maribor», da je tudi trgovinsko ministrstvo že vsenemška domena? Se moti korenito! Zahtevamo zmožnih in službo1 točno vršečih u-radnikov pri pošti. Slovenci, poslužujte se v občevanju s pošto izključno svojega je'zika in ne zapostavljajte, samih sebe. Na (ta način bomo onemogočili — nemško uradništvo tam, kjer nima mesta. V vsakem slučaju pa, kadar bi se vsiljevala tevtonščina, napravite pritožba na poštno (direkcijo. Bomo videli, ali bo izdalo, ali ne. Ne zaničujmo se sami! K današnji številki smo priložili prospekt veletrgovine za sukneno blago M. Tomec v Mnichovem HradiŠtu. Ker je tvrdka na dobrem glasu, jo priporočamo! Štajersko. Miaribor. V petek po noči se je obesil na podstrešju svoje hiše vrtnar Anton Kleinjschuster. Govori se, da so ga gnale finančne težkoče v smrt. Sv. Trojica v Halozah. Dne 3. t. m. je umrl po kratki mučni bolezni gospod Lranc Žirovnik, bivši dolgoletni župan v Kozmicah in sedanji načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora. Pokojni je oče velezaslužnega Častitega gospoda Petra Žirovnika v St. Vidu niže Ptuja. R. I. p. Slov. Bistrica. Ga že imajo! Naši slavni mestni občinski mogotci, vsi doma iz .tevtoburških gozdov, so imenovali v svoji zadnji občinski seji Petra Roseggerja sza častnega občana. Se Mahnert manjka v tej lepi družbi. Polzela. (Neurje.) ,V soboto, dne 27. septembra smo imeli prt nas silno neurje. Pri tem je udarila strela v električno napravo tovarne Pryma in jo zelo poškodovala. Skoda znaša nad 2500 K. Sv. Jurij ob južni železnici. V soboto, dne 27. septembra, je med silnim neurjem treščilo v gospodarsko poslopje Antona 'Žgonca, (ki je do tal pogorelo. Uničene so tudi vse zaloge krme in vsi poljedelski stroji* Le živino so rešili. Trška in okoliška požarna bramba sta neumorno gasili. Skoda znajša pa nad 4000 K, ki je le deloma pokrita, ker je bil lastnik le z 20® K zavarovan. Celje. V petek, dne 3. t. m., je umrl celjski mestni blagajnik Rudolf Lang v 44. letu svoje starosti. Umrli je bil velik Nemec pred Bogom in ljudmi. Sv. Martin pri Velenju, Gledališka igra „Turški križ“ se na splošno željo ponovi prihodnjo nedeljo, dne 12. oktobra ob 3. uri popoldne v Društvenem Domu, Pridite! Nase prireditve. Maribor. Sobotno zborovanje je prav dobro izpadlo, V prostorih Zadružne Zveze se je zbralo po 8, uri prav lepo število mariborskih Slovencev in Slovenk, tako, da je bil obsežni prostor poln, 'Otvoril je shod v imenu S. K, Z. dr. Korošec, ki je povdarjal, da je zborovanje namenjeno dvem našim organizacijam: Orlom in našim delavcem. G, Žebot je govoril o nedeljskem napadu na Orle ter je v ostrih besedah obsojal početje nemške in nemškutarske druhali, kateri so se bili pridružili naši slovenski liberalci. Ob koncu je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila pozneje soglasno sprejeta: „Slovenci, zbrani na protestnem shodu v Mariboru cine 4. oktobra 1913 prvič odločno protestirajo proti sklepu mariborskega mestnega sveta z dne 14. decembra 1908, s katerim se prepoveduje nam Slovencem nošnja slovenskih narodnih društvenih znakov in razobešanje slovenskih zastav v Mariboru ter pozivajo vlado, da ta protipostavni sklep mestnega sveta razveljavi. Drugič zahtevajo podržavljenje mestne policije. 3. Pozivajo vlado, da nam Slovencem zajamči prosto udejstvovanje našega narodnega prepričanja. Dr. Verstovšek je krepko obračunal z vladajočo mestno kliko ter pozival Orle, naj neustrašeno stopajo po začrtani poti. Končal je: „Le naprej, se bodo tudi rubečih srajc privadili!“ Oba govora sta vzbudila gromko pritrjevanje. Nato se je pričel drugi del zborovanja, namenjen J. S. Z. Dr, Veble iz Celja je v daljšem, globoko zamišljenem govoru slikal naše delavske razmere in povdarjal važnost in pomen J, S. Z, G. Žebot je pozival k živahni agitaciji. Dr. Korošec je v zaključnem govoru govoril o pogajanjih za delazmožncst deželnega zbora. Izrazil je prepričanje, da večini sploh ni resno za delovanje deželnega zbora. Finančne razmere dežele so tako desolatne, da si večina radikalne sanacije sploh ne upa začeti, ker stojimo že itak pred volitvami in ker večina z zvišanimi dokladami noče v volilni boj. Toda tudi izboljšanje stanja učiteljev in deželnih uradnikov hoče večina s svojim intrasigentnim zadržanjem preprečiti. Pri tem jim je v zadnjem času vestno pomagala vlada. Pogajanja se vodijo očividno na ta način, da se zvali krivda iz lastnih ramen na Slovence, kar se pa ne bo posrečilo. Med splošnim navdušenjem je bil nato shod zaključen. Ptuj. V našem mestu in okolici je mnogo delavstva, ki dosedaj še ni bilo pri nobeni organizaciji. Naša stranka, ki skrbi, da se vsi stanovi združijo v dobre organizacije, je za ptujsko delavstvo ustanovila skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze. Včeraj, dne 5. oktobra, se je vršilo ustanovno zborovanje. Shod je otvoril predsednik štajerskega okrožja, Fr. Žebot. Naš državni poslanec dr. Korošec nam je govoril o potrebi, da se krščanski delavci strnemo v posebno organizacijo in ta je Jugoslovanska Strokovna Zveza. Govornik nam je povedal, kako liberalci in socialni de-mokratje gledajo samo na to, da bi se delavci zasužnjili židovskim voditeljem socialne demokracije in liberalizmu ter se izžemali celo življenje. Predsednik Žebot je še nato priporočal posebno kmečkemu delavstvu vstop v novo organizacijo, na kar se je izvolil odbor skupine. Predsednik je Fr. Ribič, blagajnik pa Fr. Ver, pri katerih se naj delavci oglasijo glede pristopa. Nato se je vršil občni zbor ptujskega O ria. Predsednik državni poslanec Brenčič je iskreno pozdravil vse navzoče. Načelnik Janžekovič je poročal o delovanju Orla. Dr. Korošec je priporočal mladeničem, naj pristopijo, starišem pa, naj ne branijo svojim sinovom vstop k Orlu, Le pri naših organizacijah bo našla mladina pravice za življenje in bo ostala poštena. Govorila sta še brat Žebot imenom mariborskih Orlov in br. Menoni imenom ptujskih Orlov, ki odhajajo k vojakom. Predsednik Brenčič je nato z zahvalo vsem govornikom in udeležencem zaključil lepo uspelo zborovanje. Ob koncu zborovanja nas je obiskal tudi predstojnik Mestnega urada, dr, Gürtler. Zahvala. Podpisani Anton Remic, gostilničar in posestnik v Mariji Nazaret šteje si v prijetno dolžnost, kot strie prerano umrlega bogoslovca gospoda Joškota Remica. se na tem mesta prisrčno zahvaliti prečastitemu gosp. finitorja in gvardijanu Cherobinu Tušek za njegovo požrtovalno tolažbo kakor za njegove brez brojne obiske v težki in pogubni bolezni rajncega in ne najdem primirnejše zahvale kakor: Bog plačaj! Zahvaljujem se dalje iskreno mozirskemu župniku, prečast. gosp. Fišerju xa ganljivi} ob enem tolažilni govor, toraj tudi Vam prečast. gosp. župnik Bog plačaj ! Zahvaljujem se dalje še vsej prečast. ostali duhovščini, ki je rajn-cega Joškota tako častno položila v hladno podzemeljsko celico. Zahvaljuiem se še vrlim nazarskim fantom in nosilcem rajncega ter darovalcem lepega kinčenja kakor dekletam, ki o vile lepe vence, in konečno še vsim sosedom in faranom ki so spremili rajncega k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala! Mar i j a Na zar j e, 1. okt. 1913. Anton Nemic. Divje kostanje, suhe gobe v vsaki množini, na drobno in debelo, kupuje po najvišjih. |cen ah trgovec Ignac Tišcliler, Tegetthoffova cesta 19, Maribor. Belilnica voska, obrt medu in voščenin F« Cvilak, Slov. Bistrica se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstva. Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v vsaki velikosti. 94 najcenejši klobuki se dobijo samo pri Fe- Piacotta : Piali Minoritski trg 4. Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna. Solidna postrežba. 95 A. VIHER ki je dolgo let služila v župnišču ter zna za gospodo in družino kuhati, se išče Zdrave in primerno stare osebe naj pišejo na „Oskrbništvo graj-ščine Bežigrad, pošta Štore pri Celju. Zahteva se popis dosedajnega službovanja s prepisi spričeval. 193 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni „Zur Sonne', Graz Jakominiplatz 14. Loterijske Številke. Gradec "1. oktobra 1913 2 8 33 69 89 Line 4. oktobra . 20 23 1 40 28 Pozor! ®«~URE repasirane s pismenim jamstvom: Pristna srebrna ura K 7’— Pristna srebr. ura ženskaK7'— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica damska K 340 Redka priložnost -ifte 1000 komadov flanelodej široke 120 cm, dolge P50 cm po K 1*50. Priporočam tudi svojo veliko zalogo zimskega blaga za moško in ženske obleke po jako nizkih cenah! Pričakujoč obilnega obiska se beležim Jožef Ullage, Maribor ob D. Tegetthoffova cesta št. 21. Zlata ura K 28"— Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! Budilke! Uhane! Urar, očalar in slatar panio Bureš Maribo' Tegethofova cesta št. 39 Velika narodna trgovina KiMVanič, Celje Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago IVAN TEMERL stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr", prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Karol Tratnik se priporoča kot Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd. Maribor, Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr. izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestam bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. Demetrij Glumac Glav. delavnica: bakrar Podružnica : Maribor, Ptuj, Kas&rnska ulica 9 Sarnitzgasse 11 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnio, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu. Perilni kotli in kotli sa žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem p» najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin. Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98 Koroška ceste 53 IMLaribor Hengasse 2 in 4 se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Štajerske slivovko tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter medicinalna žganja in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnik R. Diehl. lUMttaSfe* aJWWVWP« - Spodnještajersko ljudsko posojilnica v Mariboru zadruga z neomejeno zanno "n1 Hrnnilnr ulons 86 8Prejemaj° 0<* vsakega in se obrestujejo: nav*d