primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu "'S. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsla TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I . Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 56 (13.589) Trst, sobota, 10. marca 1990 V duhu pluralizma • i i* i Življenje naše skupnosti je s Primorskim dnevnikom tako tesno povezano, da jima skoraj ni mogoče ločevati ciljev in načrtov. Brez retorike je mogoče podčrtati že večkrat izrečeno ugotovitev, da se življenjski pulz naše skupnosti tako ali drugače odraža v dnevniku, kakor velja nesporno dejstvo, da je dnevnik sooblikovalec in bolj ali manj vestni spremljevalec našega vsakdana. Zato je najbrž vsaj intimna, pa tudi večkrat jasno in kritično izražena želja njegovega bralca, da bi dnevnik v čim večji meri odgovarjal njegovim željam in potrebam in znano je, da je potreb in želja veliko, kot se spodobi za razvito in zahtevno skupnost. Burna in nagla dogajanja, kate-rirn smo priča v našem ožjem in širšem okolju, nam z vso močjo kljujejo predvsem lastnost nenehnega prilagajanja razmeram^ v katerih je tveganih novosti več Pot nekdanjih trdnejših gotovosti. Najbrž je zato pomembna naloga naše skupnosti globlje in brez ap-borizmov doumeti silovito tektoniko sprememb v Evropi in v našem prostoru najti sebi lastno mesto in vlogo. Prostor ob meji nam je zd ta pomemben cilj naklonjen, ker je za poteze spreminjanja in ustvarjalna tveganja plodno območje. Nadvse pomembno je, da naša skupnost ob vseh teh premikih ne ostane le pasiven in prizadet opazovalec, temveč mora njen ustvarjalni potencial na površje z večjo samozavestjo in Času pri-'viema naglico. Ni dvoma, da je v tem dogajala Primorski dnevnik postavljen v izjemno občutljiv položaj, zara-^ česar gredo njegova vsebinska Janova in kvaliteta informacije vse pozornejšo in kritičnejšo PNsojo bralcem. Razpolagati s imboljširn dnevnikom za vse hvence v Italiji je v današnjih B°gojih za našo skupnost upravi-nena ambicija, kateri se v nobe-.2rn primeru ne gre odpovedati, t^ddi so finančni okviri še tako Sr>>. Krizno stanje založništva j ajhreč postavlja delovnemu ko-fktivu dnevnika nezaželjene, ifdu neizbežne meje, v katerih bo (ifbQ z večjim naporom in iznaj-’lyostj0 izkoriščati vsakršno °žnost, da časopis ohrani pri-eJho raven in obseg. morski dnevnik ima dolgo-n° in bogato tradicijo, ki je od N^ovega rojstva dalje nastajala Poredno in skladno z dogaja-j/®01 v naši skupnosti in okolju, v trQerem smo Slovenci v Italiji vz-0 Potrjevali lastno voljo po ^tanhu. Bila so tudi težka leta, ' t s° bile pogostoma v ospredju s^Prtije in ostroroba merila, ki so neizbežno odrazila tudi v tis-Takšna obdobja so mimo in N)r?p° ie dragocenih izkušenj, na rim-91 katerih je mogoče raču-1 ha možnosti, ki jih prinaša djQfst o vse večji potrebi kulture S; ;°&a med različno mislečimi So.Pci- To so tudi izkušnje, ki UvJ,n bodo dnevniku pomagale Ovij ati širino in pluralizem, s vGi rm ie m b° izbiral svojo raz- p},° P°f- /io oralizem, kvalitetna in pošte-si^ovinarska informacija ob do-vQn-nem zasledovanju in upošte-sifJO interesov naše narodnostne Posti naj bodo razločna, a '9/e Zahtevna in trajna pravila ČQj0' Ti lahko še nadalje omogo-šn_0 Primorskemu dnevniku tak-ti^oven, da bo zanimiv in ko-rtqgjP za čim širši krog bralcev v h\q.. Poželi, pa tudi v slovenskem lQhem prostoru. DUŠAN UDOVIČ VOJMIR TAVČAR Danes na vrsti zaključna replika tajnika stranke Occhetta Ingrao je potrdil svoj »NE« zanikal pa možnost razkola Ingrao zahteval, da se oblike sodelovanja s socialisti točno definirajo, ker bi se. sicer KPI znašla v popolnoma podrejenem položaju - Zavrnjena zahteva fronte za »ne« po tajnem glasovanju Največje pričakovanje je veljalo za poseg Pietra Ingraa (Telefoto AP) RADO GRUDEN BOLOGNA — Težko pričakovani nastop Pietra Ingraa, ki je imel repliko za resolucijo št. 2 ob koncu včerajšnje razprave, je prinesel odločen »NE« vsem tistim, ki so pričakovali razkol v partijskih vrstah. Ingrao je sicer izrazil svoje nasprotovanje ustanovitvi nove politične formacije na italijanski levici in vsebini, ki naj bi jo ta imela. Odklonil je tudi vsako misel na "izničenje" politične linije, ki jo sicer z različnih stališč zagovarjata obe fronti za "ne", istočasno pa je vsem, ki so pričakovali razkol v KPI, glasno povedal, da bodo vsi, ki so ta razkol napovedovali ali pa si ga želeli, razočarani. Poudaril je, da razlike v stališčih obstajajo in da tudi niso majhne. »Toda bolj ko bomo nanje gledali s primerne oddaljenosti in časovnim odmikom ter brez odpora ali obsojanja drugače mislečih, prej bomo našli pot za dogovor in skupni nastop v vseh političnih bitkah, ki nas še čakajo.« V zvezi s sodelovanjem s socialisti se je zavzel, naj do prve take konkretne oblike sodelovanja pride že ob skupnih prizadevanjih za nevtralno in demilitarizirano združeno Nemčijo, pa čeprav italijanska vlada, katere del je tudi PSI, zdaj zagovarja obstoj združene Nemčije v sklopu pakta NATO. Ingrao je tudi poudaril, da je treba te odnose in oblike sodelovanja s PSI točno definirati, saj se v nasprotnem primeru kaj lahko zgodi, da se KPI znajde v povsem podrejenem položaju. Zagovarjal je veliko previdnost, »saj so socialisti edini pravi sogovorniki za Occhettove predloge«. NADALJEVANJE NA 2. STRANI. Bologna prestolnica komunizma BOLOGNA — Zahodnoevropska prestolnica komunizma na zunaj ne kaže, da v mestu poteka prelomni kongres za prihodnost italijanskega komunističnega gibanja. Lepakov in panojev, ki bi opozarjali na kongres, je malo in tako se lahko šele pri športni dvorani dobro zavemo, da se v Bologni dogaja nekaj nevsakdanjega. Športna palača, v neposredni bližini centra mesta, je zunaj in znotraj oblečena v rdeče, le prostori za novinarje, ki so postavljeni nasproti velikega odra za »oblasti« in vodstvo partije, so v sivi barvi. Ob tem morju rdeče barve pa zbode v oči še nekaj. Ne v mestu, ne v dvorani skoraj ni tradicionalnih simbolov KPI. V sami dvorani so nad odrom za partijsko vodstvo le tri simetrično postavljene zastavice KPI s srpom in kladivom, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na Fernetičih se je udeležil protesta predsednik ZKS-SDP Ribičič Manifestacije na vseh slovenskih mejah zoper predlog o razširitvi obmejnega pasu FERNETIČI — Filozofija novega socializma, o kateri govori predsednik jugoslovanske zvezne vlade bo prepričljiva samo, če bo ZIS takoj umaknil predlog o razširitvi vojaških pooblastil na vseh jugoslovanskih mejah, če bo pojasnil javnosti, kako je prišlo do anahronističnega predloga in če bo opredelil odgovornost za oblikovanje predloga, ki škodi ugledu ZIS in Jugoslavije v svetu. Tako je med drugim poudaril predsednik ZKS Stranke demokratične prenove Ciril Ribičič med včerajšnjo manifestacijo na mejnem prehodu Fernetiči. Protestno zborovanje pri Fernetičih je bilo le eno od tolikih, za katere je dala pobudo ZKS-SDP vzdolž vseh zunanjih meja Slovenije, imela pa je poseben pometi zaradi udeležbe predsednika stranke Ribičiča, predstavnikov drugih slovenskih strank in predstavnikov strank in organizacij iz Italije. Skupno s predstavniki ZKS-SDP so pri Fernetičih uprizorili demonstrativni sit-in še zastopniki PSI, KPI in SKGZ. Manifestacija na mejnem prehodu je bila kratka, zato pa zelo pomembna. Ob zvoku pesmi »Mi smo sinovi revolucije«, ansambla Agropop, je množica tiho sedla na moker asfalt tik ob mejnem prehodu in se nato mirno razšla. Ciril Ribičič pa je pred tem v kratkem nagovoru poudaril, da se predlog o razširitvi vojaških pooblastil na meji uokvirja v poskuse kosovizacije vse Jugoslavije. Predlog je zavrnil kot anahronističen in v ostrem nasprotju s politiko odpiranja, gospodarjenja po zahtevnih evropskih merilih in s konvertibilnostjo dinarja. V duho s to politiko NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik ZKS-SDP Ciril Ribičič je poudaril, da je predlog o razširitvi obmejnega pasu anahronističen (Foto Križmančič) Prihodnji teden bodo težave zaradi zapore avtoprevoznikov RIM — Vladi ni uspelo prepričati vseh združenj avtoprevoznikov, da sta njena odloka edino zdravilo za sanacijo tega sektorja v pričakovanju nevarne tuje konkurence s poenotenjem evropskega trga leta 1993. FITA, FAI in FIAP, ki združujejo skoraj polovico italijanskih avtoprevoznikov, v glavnem malih in takih, ki so lastniki in šoferji obenem, bodo ves prihodnji teden izvedli zaporo pri cestnem prevozu blaga. Zapora bo povzročila od 200 do 300 milijard lir škode in bo po vsej verjetnosti ohromila cestni tovorni promet. Da bi preprečila prekomerno razdrobljenost, je vlada namenila 25 milijonov lir za vsakega avtoprevoznika, ki bi se združil v zadruge ali konzorcije. Prav tako vladna odloka predvide- vata fiskalizacijo socialnih dajetev in druge davčne olajšave. Prav tako skušajta odloka razredčiti sektor s podporami, ki bi omogočale predčasno upokojitev avtoprevoznikov. Vladni sklep pa so z zadržki podprla le tista združenja avtoprevoznikov, ki zastopajo večja podjetja. Ta združenja ugotavljajo, da je nemogoče z dvema odlokoma zbrisati desetletne napake, ki so v Italiji ob priviligiranju cestnega prevoza povzročile obenem polve-rizacijo podjetij. Odloka pa sta po njihovem mnenju pravo izhodišče. Ob napovedani zapori pa je minister za prevoze Bernini jasno opozoril, da bo morala ta potekati ob spoštovanju zakona in da bodo morebitne cestne zapore »stavkajočih« preprečili. Nov Salon za hujšanje po metodi Ryodoraku v Ankaranu, s katero shujšate 8-12 kg mesečno V Pred kratkim je bila v Ankaranu otvoritev Salona za zdravje in lepoto, v katerem dela priznan team strokovnjakov iz Ljubljane. O izrednih uspehih pri opravljanju prekomerne teže in drugih težav, ki zmanjšujejo uspešnost in zdravje sodobnega človeka, smo se želeli sami prepričati. V prelepem predelu Sončni park pri Ankaranu, kjer je bila nakdanja bolnišnica, Vas v udobni sprejemnici sprejmejo s prijaznim nasmehom in iskrenim zanimanjem za Vaše počutje. Brez odvečnih formalnosti in čakanja se o svojih problemih pogovorite z zdravnikom. Pospremijo Vas v sosednji prostor, kjer sledi Ryodoraku neboleča stimulacija akupunkturnih točk, s katero odpravljajo apetit, razdražljivost, nespečnost, motnje koncentracije in številne druge nevrotske težave ter bolečine (v sklepih, mišicah, glavobol itd.). O uspešnosti takega pristopa govorijo obiskovalci sami: Sonja J. iz Kopra: Neštetokrat sem že poskušala shujšati, vendar vedno brezuspešno. V Ljubljani sem v Salonu za zdravje in lepoto brez posebnih težav shujšala v nekaj mesecih že 30 kilogramov, hujšanje pa sedaj nadaljujem v Ankaranu. Z dieto sem zadovoljna, preprosta je in raznovrstna. Zaradi akupresure svoje krize lažje premagujem: lažje krotim tek, nimam motečih glavobolov in krčev v želodcu. Sedaj sem s svojo zunanjostjo bolj zadovoljna in nimam več občutka manjvrednosti. Poučili so me tudi, katere napake sem delala in kako moram ravnati v bodoče. To se mi zdi zelo pomembno, saj si ne želim biti nikoli več takšna kot prej. Če imate probleme z odvečnimi kilogrami, se oglasite na brezplačni razgovor to soboto, nedeljo ali ponedeljek (10., 11., ali 12. marca) med 10. In 18. uro v Salonu za zdravje in lepoto RYODORAKU, Ankaran, Sončni park, Jadranska cesta 12a (pri nekdanji Interni bolnišnici). Pogovorite se lahko v slovenščini ali italijanščini. tržno obvestilo Po zasedanju krščanskodemokratskega tajništva KD ustanovila politični urad in zamrznila problem levice RIM — Po štiriurnem zasedanju krščanskodemokratskega vodstva je tajnik Forlani sporočil, da je ustanovil politični urad stranke in imenoval člane, ki ga bodo sestavljali. Politični urad naj bi zastopal vse struje KD, deloval pa naj bi v znamenju enotnosti, ki jo stranka trenutno še posebno pogreša. Forlani je omenil tudi dejstvo, da ne bo poskrbel za nadomestilo tistih zastopnikov strankine levice, ki so iz protesta do vodstva in solidarnosti do De Mite zapustili svoje funkcije znotraj KD. S tem je Forlani najavil tudi rešitev težkega vprašanja, ki ga je postavil val odhodov. Strankarske kolege je povabil, naj nadaljujejo z delom za krščansko demokracijo, zato pa jih tudi ne bo nadomestil, pač pa bodo njihove funkcije začasno opravljali drugi kolegi. Z rešitvijo »ad interim« niso vsi zadovoljni, vendar kaže, da ima Forlani pri tem, predvsem pa pri ustanovitvi političnega urada, podporo tudi voditeljev levice De Mite in Bod-rata, ki sta se včeraj sestala z njim pred zasedanjem tajništva. Tajnik KD je včeraj sporočil sestavo novega političnega urada stranke. Poleg tajnika samega in podtajnika Silvia Lego (zastopnika podstruje Azione popolare) bodo urad sestavljali še predsednik krščanskodemokratskih poslancev Enzo Scotti, predsednik senatorjev KD Nicola Mancino, ki nastopa levico, odgovorni urednik dnevnika II popolo Sandro Fontana (Forze nuove) in odgovorni urednik glasila La discussione. Prav pri tem se je pojavila prva težava, saj se je dosedanji odgovorni urednik Antonio Zaniboni odrekel funkciji, v kolikor zagovornik politične linije Ciriaca De Mite. Poleg omenjenih članov bodo struje KD zastopane tudi na višji ravni, saj bosta stališča levice zagovarjala De Mita in Bodrato, struja Nuove cronache bo računala na Fanfani-jevo podporo, krščansko demokracijo, ki se prepoznava v stališčih ministrskega predsednika Andreottija, pa bo zastopal Franco Evangelisti. Forlani je včeraj imenoval tudi dva nova komisarja sedežev KD v Palermu in Sassariju. S sicilsko problematiko se bo ukvarjal Silvio Lega, s sardinsko pa podtajnik kraš-čanskodemokratskih senatorjev Franco Mazzola. Gruzijo pretresajo protiruske manifestacije Litva bo svobodna Huda zagata Moskve VILNIUS — Jutri dopolne bo litovski republiški vrhovni sovjet*svečano proglasil neodvisnost Litve. Narodna fronta Sajudis ne skriva, da se ji mudi, ker se mora Litva odcepiti od Moskve kot to dopušča sovjetska ustava, preden bi v ponedeljek kongres ljudskih poslancev v Moskvi spremenil obstoječo zakonodajo in Mihailu Gorbačovu poveril izredna pooblastila, ki bi SZ spremenila v predsedniško državo. Grožnje Mihaila Gorbačova, da bi morala v primeru odcepitve Litva Sovjetski zvezi plačati kar 35 milijard dolarjev, ne skrbi litovskih ekonomistov. Ko bo država svobodna, bo lahko na enakopravni ravni rešila to vprašanje, ker bi lahko Litva ob mednarodni pravni pomoči predstavila Sovjetski zvezi podoben račun, ker jo je ta neza- konito okupirala in z deportacijami onemogočila vsako nasprotovanje. Litva je prepričana, da ji bo Zahod pomagal, če bi jo skušala Sovjetska zveza z gospodarskimi metodami zadušiti. Litovce obenem bodri spoznanje, da njihove gotove neodvisnosti, ne bodo zatrli s tanki, saj so v Evropi minili časi za take metode. Moskva se seveda boji, da bi litovskemu zgledu sledili še drugi. Konec tedna bi o istem vprašanju moral razpravljati estonski vrhovni sovjet. Da pa bi bila mera polna, Gruzijo pretresajo množične protiruske manifestacije, na katerih razjarjena množica ruši Leninove kipe in zahteva bojkot prihodnjih volitev. Gruzijski vrhovni sovjet pa nasprotuje ustanovitvi predsedniške države, ki bi okrnila republiške pristojnosti. Vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji predmet pogovora med Socialistično zvezo in SSk ČEDAD — V okviru že tradicionalnih srečanj sta se včeraj v Čedadu sestali delegaciji Slovenske skupnosti, ki sta jo vodila deželni predsednik Terpin in tajnik Jevnikar in Socialistične zveze Slovenije pod vodstvom njenega predsednika Smoleta. Za uradne pogovore je SSk izbrala prav sedež v videmski pokrajini, ki je v Maccanicovem zakonskem osnutku o zaščiti manjšine zapostavljena. Najprej sta se delegaciji sestali na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu, pogovore pa nato nadaljevali v domu Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini, ki je, in tega ne gre pozabiti, povsem izpuščena v Maccanicovem osnutku (na predlog predsednika deželne vlade Biasuttija). SSk je s to izbiro želela potrditi, da se zavzema za enakopravnost vseh Slovcencev, ne glede na pokrajino, v kateri živijo. Pogovor je potekal v sproščenem in prijateljskem vzdušju; delegaciji sta si v duhu tvornega sodelovanja izmenjali mnenja in informacije o aktualnih vprašanjih, s katerimi sta obe stranki neposredno povezani. Slovenci v Italiji so sedaj pred dvema pomembnima preizkušnjama; po eni strani čakajo na začetek parlamentarne razprave o zaščitnem zakonu, poleg tega pa so že v teku priprave na spomladanske volitve. O obeh vprašanjih je delegacijo Socialistične zveze podrobno seznanil deželni tajnik SSk Jevnikar. Predvsem je seveda govoril o Maccanicovem osnutku, ki ga SSk ocenjuje negativno. Po njenem mnenju pa osnutek predstavlja pomemben korak naprej, ker se s tem dejanjem že pri- znava obstoj manjšine. Za SSk je vsekakor nesprejemljivo, da se v njem omejujejo individualne in nekatere skupinske pravice. Stranka tudi zavrača vsako obliko preštevanja in razdeljevanja Slovencev po pokrajinah. Sicer pa sprejema neko postopnost ob zahtevi, da je treba vse Slovence v deželi obravnavati na enak način. Tajnik Jevnikar je še navedel vrsto vprašanj, ki so po mnenju SSk pomanjkljivo obravnavana. Zato je SSk pripravila kar obsežen sveženj popravkov in začela z vrsto akcij, da bi prišlo do korenitih popravkov zakonskega osnutka. Vzpostavila je stike (s pozitivnimi odgovori) predvsem s KD in PSI, opozorila je tudi vlado in od Andreottija prejela, v nekaterih trditvah sicer zelo omejevalen odgovor. Stike je vzdrževala tudi z jugoslovanskimi oblastmi v želji, da bi se vprašanje zaščite končno pozitivno rešilo. Tajnik Jevnikar je spregovoril še o vrsti problemov, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost, ob tej priložnosti pa je še posebej podčrtal važnost zbora slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki bi se morali sestati že 24. t. m. v Špetru in ki naj bi izdelali skupno platformo za izboljšanje Maccanicovega osnutka. To srečanje (glavno besedo bodo seveda imeli izvoljeni predstavniki, kot konzulta-torji pa bodo na njem prisotni tudi predstavniki obeh manjšinskih organizacij, SKGZ in SSO) bo po njegovih besedah zelo važno tudi za izboljšanje dialoga znotraj manjšine. Dober del svojega posega je tajnik SSk, in za njim tudi drugi člani dele- gacije, namenil stanju odnosov znotraj manjšine oziroma odnosom s SKGZ in njenimi članicami. Dejal je, da SSk ne sprejema teze, po kateri je SKGZ postala nadstrankarska organizacija. Po njegovih besedah le-ta brani nekatere svoje monopolne položaje, tako v sektorjih javnega obevščanja, gospodarstva in v raznih ustanovah. Dodal je, da je SSk za partecipacijo pri tistih ustanovah, kot so lahko Primorski dnevnik, SSG, SLORI in še druge, ki so skupnega interesa za manjšino. Ob koncu pa je apeliral na delegacijo Socialistične zveze, da bi Slovenija vzdrževala enakopravne odnose z vsemi komponentami manjšine. S svoje stran je predsednik Zveze Jože Smole zagotovil delegaciji SSk, da bo vedno sodelovala z vsakomer, od nje pa ni mogoče pričakovati, da bi se vmešavala v stvari, kot so na primer odnosi znotraj manjšine, ki je ne zadevajo. Pozitivno je ocenil, da je bila na zadnjem občnem zboru SKGZ v Čedadu močno poudarjena važnost pluralizma in odprtosti. Izrazil je mnenje, da bi Slovenci glede vprašanja zaščite morali biti enotni in negativno ocenil že samo možnost, da bi kdo izkoriščal ta problem v svoje strankarske namene. Potrdil je v bistvu, da se Socialistična zveza zavzema za skupne nastope Slovencev glede reševanja problema manjšine. Smole je tudi odgovarjal na vprašanja v zvezi s stanjem v Sloveniji in Jugoslaviji v tem delikatnem trenutku, ko se mora v trajajoči gospodarski krizi spoprijemati z vrsto novosti tudi ustavnega značaja. Po razgovorih v Čedadu so se predstavniki SSk in gostje Socialistične zveze napotili v Kanalsko dolino. Najprej so se ustavili v Ukvah, kjer so imeli srečanje na sedežu SLORI, nato pa je bil v domu Mangart pogovor o problematiki Kanalske doline. Na srečanje so prišli tudi ljudje, ki niso vezani na SSk, problematika pa je zadevala predvsem narodnostne in gospodarske probleme Slovencev v Kanalski dolini. Udeleženci so ob tem tudi izrecno poudarili, da se čutijo užaljeni, ker so bili izključeni iz seznama občin, ki jih predvideva Maccanicov zakonski osnutek. Slovenci v Kanalski dolini se čutijo del slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in nočejo biti ločeni od svojega nacionalnega telesa. A. S. Poljaki se morajo udeležiti vrha o meji z Nemčijo BERLIN — Medtem ko se v NDR pripravljajo na volitve, ki bodo 18. marca, je v svetu še vedno živo zanimanje za vprašanje zedinjenja obeh Nemčij. O tem sta se včeraj v Parizu pogovarjala francoski predsednik Mit-terrand in njegov poljski kolega Ja-ruzelski. Mitterrand je zagotovil Poljakom, da bo Francija jamčila za spoštovanje meje na Odri in Nisi obenem pa je dejal, da bi morala Poljska sodelovati pri bodočih razgovorih »šestih«. Mitterrand je sicer dejal, da bodo morali šele ugotoviti v kakšnem svojstvu bodo sodelovali Poljaki, vendar meni, da je to edina spoštovanja vredna rešitev. Na Kosovu ukinili policijsko uro PRIŠTINA — IS Skupščine Kosova je na včerajšnji seji ocenil, da razlogov za omejevanje gibanja v pokrajini ni več, zato je pokrajinski sekretar za notranje zadeve sprejel odločitev o ukinitvi policijske ure. Odločitev je začela veljati danes. Kot je sporočil sekretariat za informacije IS Kosova, so odločitev o ukinitvi prepovedi gibanja sprejeli, da bi se normaliziralo družbeno-gospodarsko življenje in delo v pokrajini. Določeni kandidati za predsednik# LJUBLJANA — Na volitvah za predsednika predsedstva republike Slovenije bodo kandidirali štirje kandidati, ki jih objavljamo po abecednem redu: primarij Marko Demšar, zdravnik, kandidat ZSMS-Liberalne stranke, Ivan Kramberger, nestrankarski kandiat, ki je zbral potrebnih pet tisoč podpisov, Milan Ku- čan, diplomirani pravnik, skupni kan g dat zveze komunistov Slovenije - str demokratične prenove, ki je PraV. vu0 na zborih volilcev dobil potrebno sm glasov in dr. Jože Pučnik, doktor socioio gije, kandidat socialdemokratske zveze Slovenije. • Ingrao je potrdil svoj »NE«, zanikal pa možnost razkola NADALJEVANJE S 1. STRANI Vidni predstavnik fronte za "ne" je še poudaril, da nesprejema ideje o disidentstvu kot nekaj slabega, pa čeprav mu niso všeč struje. Toda moderna stranka zahteva tudi ustrezna pravila, je še dejal Ingrao, ki bodo vsem omogočala dialog na enakopravni osnovi. Pred Pietrom Ingraom je včeraj približno trideset razpravljalcev utemeljevalo svoje razloge, zakaj podpirajo eno ali drugo resolucijo. Med njimi so bili nekateri vidni predstavniki partijskega vodstva, med katerimi velja omeniti posege Turcove, Veltronija in Napolitana kot pristaše tajnika Occhetta in Natto ter Angiusa, kot vidnejša predstavnika fronte za "ne". Livia Turco je poudarila predvsem vlogo žensk v ustanovitvenem obdobju nove politične formacije in pozvala zagovornice fronte za "ne", da skušajo najti skupne točke, ki jih združujejo s tistimi, ki zagovarjajo ustanovitev nove stranke na italijanski levici. Taka enotnost bi po njenem mnenju pripomogla k ustvarjanju nove politike, v kateri bi imeli prednost vsi problemi, s katerimi se v današnji družbi srečujejo predvsem ženske. O enotnosti vseh struj je govoril tudi Walter Veltroni, ki pa je pri tem opozoril, da morajo biti ustvarjeni taki pogoji za enotnost, ki bodp vsem omogočali, da zagovarjajo svoja stališča. Zato pa je po njegovem mnenju potrebno priti do nove logike v dialektičnem soočanju v odnosih med strujami znotraj KPL To soočanje naj bi ob odločitvi za začetek procesa ustanavljanja nove politične sile.privedlo tudi do dogovora glede vsebine "stvari", v kateri bi bile zastopane skupne ideje vseh treh struj. Ob zavzemanju za čim hitrejšo ustanovitev nove politične formacije je tudi poudaril, da ima predlog tajnika Occhetta cilj predvsem ustavitev nadaljnjega nazadovanja KPI in formiranje take politične sile, ki bi omogočila, da se bistvene vrednosti KPI ohranijo tudi v 90. letih. Zunanji minister vlade v senci Giorgio Napolitano je v svojem posegu poudaril, da morajo vsi prevzeti nase odgovornost za pogumno in izredno politično pobudo, ki daje vsem skupaj realne možnosti za uspeh na političnem prizorišču. V svojem posegu pa je Napolitano podal tudi splošno sliko o velikih spremembah, katerim smo bili in smo še priča ter opozoril na velike probleme, s katerimi se danes sooča Sovjetska zveza Mihaila Gorbačova. S tem v zvezi je govoril o vseh nevarnostih pojava desničarskih sil in nacionalizma v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Vsi ti dogodki po njegovem zahtevajo, da se še bolj odločno kot doslej obsodijo tisti režimi in stranke, ki so do nedavnega vladale v teh državah in dejansko povzročile to, kar danes prihaja na dan z neverjetno silovitostjo. Gavino Angius je spregovoril o suverenosti kongresa, na katerem pa kljub temu nihče ne bi smel nikomur določati, kako naj misli. Po njegovem mnenju gre tokrat za odkrito soočanje mnenj in Oc-chettov predlog o množični napredni stranki se zdi Angiusu zanimiv in ambiciozen. Pri tem pa je opozoril na razlike v stališčih, kaj ta nova "stvar" sploh pomeni in se zavzel za tako notranjo partijsko demokracijo, ki bo različnim stališčem dajala enako veljavo. V svojem posegu se je zavzel tudi za enotno partijsko vodstvo, v katerem naj bi na podlagi doseženih rezultatov dobile svoje mesto vse tri komponente. Mnogo bolj odločno seje na stran fronte za "ne" postavil bivši partijski tajnik Alessandro Natta. Drugega za drugim je ponovil vse razloge, zaradi katerih se ne strinja z Occhettom, s katerim deli le zaskrbljenost zaradi vseh nasprotij, do katerih je prišlo v partijskih vrstah po novembrskih Occhettovih izjavah. Pri tem pa je tudi poudaril, da njegova zaskrbljenost izvira iz drugih razlogov, saj gre za nadaljnji obstoj KPI same. Odločno je zagovarjal prenovo KPI kot zgodovinske politične sile v Italiji. Tudi Natta pa se je izrekel za enotnost v partijskih vrstah in to že od majskih volitev naprej. Glede ustanovitvene faze je Natta dejal, da naj odkritosrčno soočanje idej privede do novega kongresa, "za katerega pa se ne sme že danes odločati, kaj bo sprejel". Glavno pozornost je treba po njegovem mnenju posvetiti ponovni definiciji komunistov samih in definiciji identitete KPI. Glede sodelovanja s PSI pa se je zavzel za programsko dogovarjanje, ki naj privede tudi do oblasti, vendar pa mora pri tem KPI še naprej ostati povsem samostojen politični subjekt. Izredni kongres prehaja danes v zaključno in s tem odločilno fazo. Razprava je končana, na vrsti je le še replika tajnika Occhetta, nato pa bo sledilo glasovanje o vseh točkah dnevnega reda. Pri tem velja povedati, da so zagovorniki fronte za "ne" zahtevali tajno glasovanje, kar pa so v skladu s statutom zavrnili. Tajno glasovanje pride lahko v poštev šele na naslednjem kongresu, če bo seveda danes sprejeta ustrezna sprememba partijskega statuta. Zastor nad dogajanji v bolonjski športni palači pa bo padel jutri, ko bodo izvolili nove vodstvene organe KPI. • Bologna prestolnica NADALJEVANJE S 1. STRANI opozarjajo, da gre vendarle za kongres komunistične partije. Zato pa je mnogo bolj poudarjena stilizirana številka »19« z enico v barvah italijanske zastave in devetico v rdeči barvi na modri podlagi. Ob geslu »Za novo obdobje na levici« je bila ta številka izbrana za simbol tega kongresa. Za dogajanja v Bologni pa je značilno še nekaj. Zanimanje sredstev množičnega obveščanja je izredno in število novinarjev, ki neposredno spremljajo delo kongresa, je že preseglo številko 1300. Vse to povzroča tudi precej težav organizatorjem, ki morajo iz dneva v dan v tiskovnem središču, kjer je res dobro poskrbljeno za vse, (od interne TV, video agencijskih vesti in telefaxov do zados- tnega števila telefonov), dodajati mize in nove pisalne stroje. Izredno pa je zanimanje tudi samih članov partije. Teh je v Bologni toliko, da vsi ne morejo v pretesno športno palačo. Zanje so na Neptunovem trgu sredi Bologne pripravili posebno montažano dvorano, kjer lahko vsi tisti, ki so ostali brez prepustnic za vstop v dvorano, preko TV ekranov neposredno spremljajo dogajanje. Ker za danes, ko bo imel zaključni poseg tajnik Occhetta, pričakujejo še večji obisk, bodo na Trgu Maggiore postavili velikanski ekran, s pomočjo katerega bodo lahko obiskovalci in Bolonjčani spremljali tajnikovo repliko. Pri tem velja povedati, da bo to velikansko platno enako- tistim, ki jih bodo med svetovnim nogometnim prvenstvom postavili v nekaterih italijanskih mestih. Izreden obisk pa najbolj veseli lastnike hotelov in restavracij. Hoteli so vsi polni, precej gostov pa je moralo prenočišče iskati tudi tja do Modene ali proti Imoli. Za prehrano množice »turistov« skrbi v dveh montažnih restavracijah glavni štab kuharjev z državnih praznikov Unita, velik del »kongresnikov« pa se rajši odloči za obisk tipičnih gostinskih lokalov, kjer ponujajo značilne bolonjske in emilijske jedi. Da se KPI spreminja in prilagaja modernim tokovom, pa ne kaže le vroča razprava v kongresni dvorani. Že takoj naslednji dan po govoru tajnika Occhetta so namreč začeli prodajati tonske in video kasete' z Occhettovim govorom. Če je prodaja lahko neko merilo, potem se kupcem mnogo bolj dopade Occhet-tov glas kot pa videz. Tonskih posnetkov so namreč doslej prodali petkrat več kot tistih s tajnikovo sliko. Pri tem najbrž ne gre toliko za glas ali videz, temveč je za tako »premoč« tona nad »sliko« najbrž najbolj zaslužna cena, ki je za video posnetek trikrat večja kot za tonski zapis tajnikovega govora, (rg) Manifestacija na meji NADALJEVANJE S 1. STRANI je samo zoževanje vojaških pooblastil, z8 kar se je Ribičič tudi zavzel. Tudi v Novi Gorici so z množično f1) enotno manifestacijo vseh strank zavrnil širjenje pravic ukrepanja vojske in izre. li odločno zahtevo po demilitarizirani >n odprti meji. Večtisočglava množica je de kraja napolnila trg pred Kulturnim domom in s ploskanjem po nekajkrat pr®' kinila vsakega govornika. Prvi je spregO' voril vodja slovenskih delegatov v ZveZj ni skupščini Jože Šušmelj. »Pred 40 1® smo desettisoči Goričanov v Rožni dolm prvi v Evropi vsilili odprtje hermetičn zaprte meje,« je dejal. »Takrat smo razo li naš berlinski zid, zato smo danes °90L čeni ob predlogih, ki so proizvod zdavnaj zastarelih gledanj in zahteva®8 umik vladnega predloga. Slovenski d® j gati bomo v četrtek v zvezni skup»c ^ zahtevali nov zakon, brez 100-metrs pasov, elektronskih naprav in kontro ® stolpov: mejo naj varujejo enote Za njim so spregovorili še predstavo ZKS - stranke demokratične prenove o rut Pahor, Demosa Tomaž Ma. ,e-ZSMS - liberalne stranke Andrej Pisa rj. vič in neodvisni kandidat Sergej F®rrva. Njihov soglasni »NE« vsakemu onle^l0j-nju prostega premikanja, poseganju ' ske in zapiranju meje ter nekatere ei«^ tne parole (»Mejo bomo znali bom0 sami«, »Če predloga ne umaknejo, “^V0i-rampe iz Rožne doline prenesli do k , pe«) so večkrat vžgali občinstvo. v 1 ,gC nu posoške KPI je deželni svetov Ivan Bratina dejal, da se komunisti v ^ liji bojujejo proti prisotnosti vojsk ^gy meji, ki mora biti čimbolj odprta, s J čuje dva dela slovenskega naroda. V skupni izjavi vseh novogor s0 strank z naslovom Ne tisoč ne ^pja-nato zahtevali umik predloga Zlo, [0e-vo pooblastila vojski za uporabo s ,n;teV ga orožja zoper civilne osebe, uk 100-metrskega pasu, demilitarizac J šega pasu ob meji in naj polic'] mejo. Japonska zanika, da bo izredno zasedanje G-7 v začetku aprila Dolar zopet potisnil jen navzdol Obrestne mere burijo Ameriko Japonski finančni minister Hašimoto je zanikal vest, da bo izredno zasedanje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) 6. aprila. Vsekakor naj bi zbor omogočil skladnejše mednarodno nastopanje za ustalitev finančnih trgov, laponska banka bo še naprej »agresivno« postopala proti šibitvi jena na račun dolarja, ki je »posledica špekulacij, a tudi odraz mednarodne stvarnosti«. Jen je spet popustil: dolar je veljal včeraj v Tokiu kar 151,50 jena, kolikor ni že celih 31 mesecev! Drugje je bil zeleni bankovec ustaljen kljub temu, da je ostala raven brezposelnosti v ZDA febru-urja pri 5,3%, in kljub trenjem znotraj washingtonske zvez-Ue uprave v zvezi z obrestnimi merami. Bush jih hoče znižati, šef centralne banke FED Greenspan pa ne. To je sprožilo govorice, da bi rad Bush zamenjal Greenspana še pred koncem njegovega mandata (avgusta 1991), ki pa so jih vsevprek demantirali. Podpredsednik FED Johnson je glede dolarja izjavil, da ga je treba obvarovati pred morebit-Uim novim padcem, ker bi ta izzval nove inflacijske težnje, v tem smislu bi bilo treba po njegovem strogo uskladiti Politiko vseh centralnih bank. O obrestnih merah pa je Johnson dejal, da utegnejo ostati še delj časa visoke zaradi Velikega povpraševanja po kapitalu, ki je potreben za finansiranje gospodarske preobnove v vzhodnoevropskih državah. Član vodstva Bundesbanke Tietmeyer pa je v tej zvezi naglasil, da preobnove ne gre podpreti »v Reaganovem stilu«, ampak pretežno z denarjem privatnikov. Sovjetska zveza želi pristopiti h GATT Sovjetska zveza je formalno zaprosila za pristop k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini v svojstvu opazovalke. Prošnjo bo svet GATT proučil 3. aprila. Status države opazovalke Sovjetski zvezi seveda ne bo prinesel ugodnosti, ki jih uživajo redne članice sporazuma v sklopu mednarodnega trgovskega sistema, vsekakor pa ji bo omogočil, da se bo seznanjala s celo vrsto informacij, ki ji bodo prišle prav v prizadevanjih za domačo gospodarsko reformo; udeleževala se bo pač lahko vseh zasedanj sveta GATT, na katerih obravnavajo razne trgovske spore. Držav opazovalk ima GATT zdaj 30, med njimi je tudi Kitajska. Tuja konkurenca je malce pojenjala Na tržišču z vozili kakor že dolgo ne! Italijanski avtomobilski trg je pri dobrem zdravju in ne kaže nobenega znamenja zasičenosti. Po podatkih zveze predstavništev tujih avtomobilov UNRAE je bilo prodanih februarja letos 230.163 vozil, kar pomeni 10,63% več kot v lanskem februarju. Prodaja na tujem izdelanih avtov je znašala 102.195 enot, kar je 44,4% celovite prodaje in 18,47% več kot pred letom dni; italijanski tovarnarji pa so postavili na tržišče 127.968 vozil, kar znaša 5,08% več kot februarja lani. Tuja konkurenca je upadla za 3%, saj je delež inozemskih avtomobilov na vsej prodaji zdrsnil z 58,54% na 55,60%. Od začetka letošnjega januarja pa do konca februarja se je prodaja italijanskih avtomobilov zmanjšala za 2.631 enot, prodaja inozemskih avtomobilov pa se je pomnožila kar za 32.469. Samo v februarju pa je bilo razmerje že nekoliko ugodnejše za italijanske izdelovalce. Med italijanskimi avti so šli najbolj v promet modeli lancia in alfa romeo. Ob vsem tem je zanimivo in značilno, da vedno bolj pojenjuje povpraševanje po avtomobilih z motorjem na dizelski pogon; to je bilo zaznavno že v prejšnjih mesecih, še bolj pa letos. Emblematičen je primer fiata tipo diesel, ki je prišel iz tovarne šele pred nedavnim in bi moral že zaradi tega privabljati kupce, a ni tako. V prvih dveh mesecih tega leta je bilo prodanih več kot 6.000 takšnih vozil manj kot v januarju in februarju 1989: lansko leto jih je šlo v promet 10.370, letos pa komaj 4.288. Nagloma do borze Družbe ali ustanove, katerih vrednostni papirji so že kotirani na borzi, lahko odslej brže postavijo na trg nove vrednotnice. S četrtkovo objavo v Uradnem listu je začelo namreč veljati določilo Consoba z dne 28. februarja, po katerem lahko družba ali ustanova, kije na borzi že prisotna, zaprosi za uradno kotiranje nove vrednotnice že samo s sklepom upravnega sveta In ne, kot poprej, z obveznim sklepom skupščine delničarjev. Pač pa ostane slednja praksa v veljavi, ko se družba 'ki ustanova prvič .predstavi na borzi, Itajti v tem primeru gre za "temeljno strateško izbiro", ki prinaša vrsto strogih obveznosti do nadzornega organizma in do varčevalcev oziroma javnosti, kakor je razglasil Consob. Zavarovalninski evroholding z doprinosom družbe Unipol Včeraj so v Parizu uradno napovedali ustanovitev evropskega zavarovalske-ga holdinga. Sestavljale ga bodo družba Unipol (filiala zveze Lega delle coope-rative), ki je šesta največja zavarovalnica v Italiji, in zadružne organizacije za vzajemno pomoč in zavarovanje Macif (Francija), Prevovance Sociale (Belgija) in Folksam (Švedska). Jacgues Vandier, predsednik grupe Macif, ki v Franciji prvači na področju avtomobilskega zavarovanja (zavarovanih ima 4 milijone vozil, lanski celoletni posli pa so znašali 8,7 milijarde frankov), je povedal, da je bil sporazum o holdingu sklenjen 17. februarja v Luksemburgu in pomeni »odgovor na odprtje evropskega enotnega trga 1993«. »Mi imamo ogromen razpoložljiv kapital, ki bi ga radi vložili v evropsko socialno gospodarstvo,« je dodal Vandier, »tako bi lahko na primer odprli zavarovalnico na Madžarskem ali pa pomagali kakšni zadrugi v Španiji.« Posebno pozornost bo holding posvečal družbeno-gospodar-skemu razvoju na evropskem Vzhodu. Zavarovalninska zadruga Prevoyance Sociale Belge ima letno okoli 1.100 milijard lir prometa, švedska Folksam pa približno toliko kot Macif (okrog 1.800 milijard lir). Italijanski Unipol že dobro poznamo, povejmo samo, da se je grupa pred kratkim še dodatno utrdila tudi na leasinškem področju: njena družba Leasing Macchine je odkupila ves delniški paket družbe Cimino Leasing. Business Week tudi v ruščini Po sporazumu med ameriškim založnikom McGraw Hillom in sovjetsko založbo Kniga bo začel maja letos izhajati prestižni gos-podarsko-finančni tednik Business Week tudi v ruščini. Tiskali ga bodo v Minsku, začetna naklada pa bo znašala 50.000 izvodov. Spočetka bo revija izhajala enkrat mesečno, od septembra dalje vsakih petnajst dni, a od januarja 1991 naprej vsak teden. Sovjetska izdaja bo vsebovala izbor člankov izvirnega Business VVeeka (oziroma Business VVeeka International), ki izhaja od leta 1986 tudi v kitajščini in ki bo začel izhajati maja letos še v madžarščini. Pred stavko gradbincev Kako te delo pahne v smrt Sindikati delavcev gradbene stroke Fillea-Cgil, Filca-Cisl in Feneal-Uil so napovedali za pojutrišnjem dveurno vsedržavno stavko in to ne s kako gmotno zahtevo, pač pa v bran pravice... do življenja. V Italiji je milijon gradbincev, a nanje odpade več kot 45% smrtnih nesreč pri delu, ki jih je "komisija Lama" naštela 3.000. Prvič zato, ker ni zadostnih varnostnih predpisov in ker se obstoječih premalo držimo, drugič pa, ker je država vse bolj nemočna pred mafijskim špe-kulanstvom. Slednje je samo v 1988 zamrežilo 40% javnih del (vrednosti 14.300 milijard lir), oddanih v zakup (in podzakup) po vprašljivi formuli, ki daje prednost "ekonomsko najbolj donosni ponudbi". Dejansko se samo polovica oddanih del odvija prozorno, zakonito, drugače pa še tega ne veš, kdo je gradbinčev delodajalec! Tedaj ni čudno, da je za zdravje in varnost delavca tako malo skrbi. Ali ni grenko in tragično, da moraš za vsakdanji kruh tvegati življenje v državi s prosvetljeno ustavo, ki razglaša, da republika sloni na delu? Ponedeljkov protest bo naperjen proti gradbenikom, predvsem pa proti vladi. Podkrepil bo zahtevo, naj Rim nemudoma izda navodila za takojšnje izvajanje protimafijskega zakona, ki je bil odobren 1. marca. Novi zakon Rognoni-La Torre predvideva strožji nadzor nad javnimi deli oziroma zakupi, kar pomeni, da bi morala podjetja, ki imajo ta dela v koncesiji, predložiti jasne načrte o varnosti na deloviščih, poleg tega pa seveda dokumentacijo, iz katere naj bo razvidno redno vplačevanje socialnih prispevkov. Ko se že toliko govori o Evropi 1993 in velikih razvojno-gospodarskih načrtih, bi morda kazalo pomisliti, da se noben stroj ali tovarna ne izvali kot pišče, ampak zraste iz delavčevih žuljev. Ko pa človeka ni več, niti žuljev ni več. Sicer pa je to tudi in še zlasti vprašanje človekovih pravic, o katerih se veliko razpravlja (posebno, če zadevajo sosede), bolj malo pa zanje nare- DRAGO GAŠPERLIN :e s stalnim donosom V 'JRADNE kotacije generali............... L|lo',d ............... i;loyd risp............ Ras .. .........;;;;; ^AS risp. sai ...... risp...... JJ°ntedison ........... ^ontedison risp........ Hrelli .. jjirelli risp.'| “ pirelli risp. nc..... Snia ...........\...... ^dia risp........." “fiia risp. nc...... jjjnascente............ ^'dascente priv........ dinascente risp........ jjremuda .............. S|r®muda risp.......... risp/:::::::::::: p s,°gi................ -oniau 6.3. 9.3. 38900 38450 16200 16200 11300 11300 23600 23150 12450 12400 17400 17500 8040 7850 1858 1826 1225 1196 2655 2680 2700 2750 2115 2140 2575 2540 2560 2550 1710 1700 7250 7520 3840 3890 4160 4180 3450 3530 1980 2030 1610 1575 1440 1390 357 350 4310 4310 _____________________9.3. spr. % ^ikSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Aliv-r----------------------------------- 6rid*„...................... 109000 +0,46 E.-id® 3 ..................... 8650 +1,17 žign®1/13 rlsp................ 5190 +0,78 90 .................... 8700 +0,58 r^gOVALSTVO - bančništvo_________________ 4l|!anza Ass................. 43000 — As/j023 Ass- risP- P°r- ■ • ■ 40000 _ Calia........................ 11530 _ U,0n|a ..................... 1766 —0,67 Gen Ass' ord............... 13620 —0.21 lt derali Ass.............. 38490 +0,48 4bla ASS- 1000 .............. 12450 —0,40 La®llle ................. 108000 — , rcndiaria Spa............ 56100 +0 2o 9owievidente ................ 19500 +0,26 IUŽ Adna,ico ............ 16200 +0,62 FUŠfraz.................. 23120 +0,52 Vn nSp' P°rt............. 12400 +0'16 G-liJ?rd................. 21100 +3,18 On" 22800 — 8a'P0lPriv................... 15450 — Ban®a 5°mm. Italiana .... 4758 +1,23 Cred0n l',FlOma ............ 2280 +0'88 I Pito'tehano ................ 2627 ^ l46d Panca priv............ 51000 +2,41 c^!gNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________ L'c/' Bur9° ord.............. 12800 —0,58 Mon^®830 -'................ 22900 —0,43 tV|?dd ...................... 18850 —0,76 Ce '9raf- Edltoria|e..... 6280 +1 31 mentlr ................... 3300 —o!57 6.3. 9.3. Fidis....................... 7400 7400 Gerolimich................... 119 119 Gerolimich risp............. 94,5 92 SME ........................ 3650 3650 s,et......................... 5090 5110 Štet W10 ....................... _ _ štet w 9...............;; _ _ Štet risp................... 4270 4300 Tripcovich ................. 12000 11650 Tripcovich risp. nc...... 4450 4400 Att. Immobiliari ............ 5200 5300 FIAT ....................... 10200 10175 FIAT priv.................... 7075 7020 FIAT risp.................... 7150 7120 Gilardini.................... 4700 4700 Gilardini risp............... 3750 3730 Dalmine ..................... 412 403 Marzotto.................... 8030 8050 Marzotto risp............... 7950 8010 Marzotto risp. nc........... 5940 5960 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U...................... — 810 SO. PRO. ZOO.................... — 900 Carnica Ass..................... — 9900 9.3. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,40 — BTP maj 1990 10,5%......... 99,50 — BTP januar 1990 12,5% ... ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,70 +0,10 CCT ECU 1984/91 11,25 . . . 101,30 +0,35 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,50 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% .... 96,80 +0,16 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 98,50 +0,56 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,90 +0,10 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,25 —0,05 CCT april 1992 10%.......... 95,60 —0,05 CCT julij 1992 IND.......... 99,00 +0,15 CCT januar 1991 IND......... 100,00 —0,10 CCT julij 1993 IND.......... 99,10 +0,10 ___________________________ 9.3. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,05 —0,05 CCT februar 1991 IND .... 100,15 —0,10 CCT februar 1997 IND ... . 93,80 +0,11 CCT junij 1993 CV IND____ 97,10 +0,05 CCT marec 1991 IND....... 100,05 — CCT nov. 1993 Q,V IND . . . . 96,75 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 96,35 +0,05 CCT avgust 1992 IND...... 99,10 +0,20 CCT avgust 1993 IND...... 99,05 +0,15 CCT avgust 1990 IND...... 100,15 —0,05 CCT avgust 1991 IND...... 100,55 —0,05 CCT avgust 1995 IND...... 95,30 +0,21 CCT avgust 1996 IND...... 95,05 +0,11 CCT april 1991 IND ........ 100,65 —0,05 CCT april 1995 IND ........ 94,80 +0,05 CCT april 1996 IND ........ 95,05 +0,11 CCT december 1990 IND . . 100,90 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,25 — CCT december 1995 IND . . 96,05 +0,10 CCT december 1996 IND . . 94,10 +0,16 M MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE --------------------------------9.3. spr. % Italcementi................. 124000 —1,04 Unicem....................... 25250 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp .............. Enimont ........... Fidenza Vetrar 1000 Italgas ........... Mira Lanza......... Montedison 1000 . . Montefibre ........ Pirelli ........... Pirelli risp....... Recordati.......... Saffa.............. Snia BPD .......... Snia Fibre ......... Snia Tecnopolimeri . 5210 1450 8899 2945 68300 1835 1196 2670 2750 12800 10440 2540 1850 7010 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente...................... 7515 Standa ........................ 34300 Standa risp. port.............. 12900 Alitalia cat. A................. 1666 Alitalia priv................... 1105 Italcable...................... 17400 SIP ............................ 1590 SIP risp. port.................. 1385 Sirti.......................... 12785 + 0,19 + 0,69 + 0,55 —0,17 + 1,19 + 1,27 —0,33 + 1,52 + 4,96 —1,16 —1,51 + 0,59 + 0,27 + 0,43 + 1,83 + 0,88 + 5,74 —1,42 —2,21 + 1,27 —0,16 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE____________ Ansaldo Trasporti ....... 5201 +0,31 Tecnomasio............... 3337 +0,68 Bastogi................ 351,50 —O^l 9.3. spr. % Bonifiche Siele 26200 + 0,38 Bonifiche Siele risp. . . . 9005 —1,04 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4530 CIR risp 4550 —0,22 Cofide 4410 Comau Finanziaria .... 4306 + 0,19 Editoriale SpA 3330 —0,15 Euromobiliare 5845 —0,17 Ferruzzi Agric 2446 Fidis 7400 + 1,37 Fimpar 3332 + 0,97 Finarte 6800 —0,44 Fiscambi Holding 5391 —0,54 Fiscambi risp 2374 —0,04 Fornara 3358 —0,03 Gaic 26200 + 0.96 Gemina 2129 + 0,42 Gemina risp 1391 —0,64 Gerolimich .... . 116,50 —1,69 Gerolimich risp. port. . 91,50 —2,14 IFI priv 26000 + 0,93 IFIL fraz 7800 + 0,65 IFIL risp. port. fraz. . . . 4040 + 1,05 Italmobiliare 205200 +0,10 Pirelli & C 9415 —0,37 Riva Finanziaria . 8500 Saes 3810 + 1,60 Schiapparelli . . . 1295 —0,38 Sisa 3560 SME 3640 + 0,14 SMI Metalli 1715 + 1,72 SMI Metalli risp 1335 + 2,69 SOGEFI 3529 + 0,23 Štet 5139 + 0,76 Štet risp. port. . . 4380 + 1,51 Tripcovich 11625 —0,21 9.3. spr. % Tripcovich risp. nc 4400 + 0,57 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5285 + 1,85 Calcestruzzi 15880 + 0,63 Cogefar 7129 + 0,41 Del Favero 6905 + 0,79 Grassetto SpA 15650 IMM Metanopoli 1574 —0,69 Risanamento Napoli . . . 44000 Vianini 5220 + 1,54 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3150 + 0,96 Danieli & C .... 11200 + 0,90 Data Consyst . . .. 10700 + 1,32 Fiar SpA .... 21500 —0,23 Fiat 10188 + 0,73 Fiat priv 7040 + 0,76 Fiat risp 7135 + 0,10 Franco Toši 29850 + 0,51 Gilardini 4680 —0,43 Magneti Marelli 1935 Merloni + 0,37 Necchi ord 3949 —0,03 Olivetti ord 6424 + 0,77 Olivetti priv 4230 —2,76 Pininfarina . . . . 14950 —0,33 Rodriguez SpA . . . 10050 — Safilo ... 11000 —0,27 Safilo risp . . . 12099 + 1,67 Saipem + 2,71 Saipem risp 3620 + 1,97 Teknecomp 1375 — 9.3 spr. % CCT februar 1991 IND . . . . 101,10 —0,05 CCT februar 1992 IND . . . . 100,25 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . 98,80 + 0,10 CCT februar 1995 IND . . . — — CCT februar 1996 IND . . . 96,35 + 0,05 CCT februar 1997 IND . . . 93,85 + 0,21 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,95 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . — — CCT januar 1991 IND . 100,85 —0,05 CCT januar 1992 IND . 100,25 — CCT januar 1992 11% . . . 98,05 — CCT januar 1993 IND ... . 98,20 — CCT januar 1996 CV IND . 98,75 — CCT januar 1997 IND 93,85 + 0,21 CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 96,10 + 0,05 CCT julij 1990 IND . 100,10 —0,10 CCT julij 1991 IND . 100,65 — CCT julij 1995 IND 96,00 — CCT julij 1996 IND 95,65 + 0,05 CCT maj 1991 IND . 100,60 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 94,85 — CCT maj 1996 IND 95,20 + 0,11 CCT maj 1997 IND 93,25 + 0,32 CCT marec 1991 IND . 100,85 — CCT marec 1995 IND 95,65 + 0,21 CCT marec 1996 IND 96,00 + 0,05 marec 1997 IND ........ 93,55 + 0,16 CCT nov. 1990 IND 100,05 — CCT nov. 90 EM 83 IND , . . 100,55 —0,10 CCT nov. 1991 IND 100,45 — CCT nov. 1992 IND 98,60 — CCT nov. 1995 IND 95,80 + 0,16 CCT nov. 1996 IND 93,50 + 0,31 CCT oktober 1993 IND 98,25 — CCT oktober 1990 IND 100,05 —0,05 CCT oktober 1991 IND 100,40 —0,05 CCT oktober 1995 IND 95,85 + 0,21 CCT oktober 1996 IND 93,45 + 0,27 CCT sep. 1990 IND 100,05 — CCT sep. 1991 IND 100,60 —0,05 CCT sep. 1995 IND 95,10 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 95,00 + 0,05 CTS marec 1994 IND 74,45 + 0,07 CTS april 1994 IND 74,65 — ED SCOL 1975/90 9% 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% 99,90 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,90 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 102,20 —0,10 RENDITA —35 5% 72,50 — Na tiskovni konferenci obtožbe na račun vodstva obrata Zaskrbljeno opozorilo sindikatov: Tržaškemu arzenalu grozi zaprtje Kovinarski sindikati in tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka so spet krepko pritisnili na alarmni zvonec. Na posebni tiskovni konferenci so zaskrbljeno opozorili javno mnenje na sedanji nevzdržni položaj, ki neizbežno vodi v postopno zaprtje obrata, če ne bo prišlo do hitrih in odločilnih premikov. Na včerajšnji tiskovni konferenci v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, kamor so prišli tudi predstavniki strank in krajevnih uprav ter nekateri krajevni parlamentarci, so položaj tržaške ladjedelnice orisali predstavniki sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in UILM ter člani tovarniškega sveta. Pri tem so izhajali iz sporazuma, ki je bil dosežen septembra 1988 in ki je predvideval sanacijo in nov zagon produkcije ATSM, pa čeprav že od nekdaj omejene, kot znano, na posebne gradnje, na transformacije in na ladijska popravila. Sporazum je terjal od delavcev težke žrtve (na primer manjše prejemke, če se ne doseže predvidena produktivnost), od vodstva podjetja in od matične Fincantieri pa novo organizacijo dela in nove naložbe za posodobitev zastarelih naprav. Delavci so v celoti opravili svojo dolžnost - je poudaril član tovarniškega sveta Sica v Stavka gradbenih delavcev Tudi v Trstu se bodo gradbeni delavci pridružili dveur-ni vsedržavni stavki, ki so jo stanovski sindikati FENEAL-UIL, FILCA-CISL in FILLEA-CGIL oklicali za ponedeljek, 12. marca. Protestno akcijo je narekovala zadnja izmed vrste smrtnih nesreč na gradbiščih stadionov in struktur pod znakom »Italia '90«, do katere je prišlo pred dnevi v Rimu. Sindikati gradbenih delavcev s tem v zvezi opozarjajo na nevarne delovne pogoje na gradbiščih, zahtevajo izredne nadzorne ukrepe na gradbiščih za svetovna nogometno prvenstvo in stalno nadzorno službo na gradbiščih sploh, nadalje zahtevajo takojšnje in strogo izvajanje varnostnih načrtov ter nedavno sprejetih zakonskih norm o omejevanju in nadzoru nad podzakupi in končno, zahtevajo tudi razširitev predpisov o pravicah in sindikalni dejavnosti delavcev na gradbiščih majhnih razsežnosti. V Trstu se bodo gradbeni delavci udeležili vsedržavne stavke zadnji dve uri delovnega urnika. svojem izčrpnem poročilu - vodstvo podjetja pa je povsem odpovedalo in dokazalo popolno nesposobnost. Rezultat nesposobnosti direkcije in odsotnosti družbe Fincantieri je, da je danes organizacija dela v arzenalu povsem neustrezna, naprave, za katere so bile sicer storjene nekatere tudi pomembne (pa čeprav nezadostne) naložbe, so slabo izkoriščane in še slabše vzdrževane, število zaposlenih pa postopoma pada in je že zdrknilo na minimum 685 oseb. Pač pa je vedno bolj pogosto zatekanje k dopolnilni blagajni, in to na »divji« način, ko so delavci postavljeni v dopolnilno blagajno tudi samo za 2 ali 3 dni in spet poklicani na delo kar po telefonu in brez predhodnega obvestila. Na včerajšnji tiskovni konferenci so podali tudi vrsto zgovornih primerov o tem, kako si vodstvo podjetja na noben način ne prizadeva za povečanje produktivnosti obratov, pač pa se uveljavlja le težnja po čim večjem omejevanju stroškov, včasih celo v škodo varnosti na delovnem mestu, kot dokazujejo tudi številni posegi službe za medicino dela. V takem položaju pa je direkcija pred kratkim skušala naprtiti delavcem odgovornost za nezadovoljivo produktivnost (s pismenimi opomini nekaterim oddelkom), kar je povzročilo še dodatno razburjenje. Tovarniški svet in sindikati so v zadnjih 16 mesecih po podpisu sporazuma nič kolikokrat predlagali vodstvu ATSM konkretne rešitve za povečanje produktivnosti, dobili pa so same izmikajoče se odgovore. Kot prvo obliko protesta so delavci sklenili ukiniti nadurno in nočno delo ter delo ob sobotah in nedeljah z zahtevo po nujnem srečanju z vodstvom Fincantierija, na katerem naj bi pregledali izvajanje sporazuma iz leta 1988 ter stanje nekaterih naprav. Na to srečanje pa še vedno čakajo in prav zato so sklicali tiskovno konferenco, kajti nadaljevati po dosedanji poti po mnenju sindikatov in tovarniškega sveta nezadržno vodi v konec arzenala. Pri tem so sindikalisti in člani tovarniškega sveta tudi poudarili, da bi saniranje sedanjega stanja ne terjalo posebno velikih finančnih sredstev, nujno pa je potrebno, da obstaja v Fin-cantieriju politična volja. Od tod tudi poziv krajevnim parlamentarcem (ki so na včerajšnji tiskovni konferenci že obljubili svoj poseg pri ministrstvu za državne udeležbe in pri sami Fincantieri) in na politične stranke, naj pomagajo ohraniti Tržaški arzenal sv. Marka, ki še danes predstavlja pomemben element v tržaškem proizvodnem tkivu, (tm) Deželni odbornik Saro s sindikati o usodi delavcev bivše rafinerije Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro bo sklical sestanek, na katerega bo povabil predstavnike družbe Monteshell, Pezzolijeve tekstilne družbe Sitip, Združenja tržaških industrijcev in sindikalnih organizacij, da bi skupaj preverili načine in časovne roke za uresničitev dogovorov o mobilnosti delavcev bivše rafinerije Aguila in torej za dokončno ureditev delovnega položaja vseh, ki so še v dopolnilni blagajani. S tem sklepom se je včeraj končal sestanek med deželnim ravnateljstvom za industrijo in sindikalnimi predstavniki CGIL-CISL-UIL, UILPEM, FILCEA ter tovarniškega sveta bivše rafinerije. Za srečanje je dal pobudo sam odbornik Saro, ki je hotel preveriti vprašanja v zvezi z mobilnostjo delavcev bivše rafinerije in z zaskrbljenostjo sindikatov, kako se bo končal problem delavcev v dopolnilni blagajni, za katere ni dobrih izgledov. Saro je poudaril, da deželna uprava pozorno sledi problemu in da je resno prevzela reindustrializacijsko nalogo, katere glavni cilj je zaposlitev delovne sile. Konec meseca na tržaškem razstavišču: pogled v civilno zaščito skupnosti A J Dežela FJK že od ustanovitve delovne skupine za zaščito pred velikimi katastrofami leta 1985 skrbi za sodelovanje 18 članic skupnosti Alpe Jadran na tem področju. Prerez različnih institucionalnih položajev in delujočih struktur na območju AJ bodo predstavili na razstavi naprav, inštrumentarija in sredstev za civilno zaščito in varstvo okolja »Protarec 90«, ki bo na tržaškem velesejmu in v drugih deželnih središčih od 27. do 30. marca. Razstava »Protarec 90«, ki jo bo spremljala vrsta posvetov na specifične teme, načenja pomembno vprašanje civilne zaščite na treh nivojih: nižanje stopnje nevarnosti raznih katastrof, priprave na izredno stanje in izdelava načrtov za odpravo posledic naravnih katastrof. Prireditev se bo 31. marca zaključila z mednarodnim simpozijem na temo »Koordinirani projekt za civilno zaščito v prostoru Alpe Jadran«. Pobudo prijeja Dežela FJK v sodelovanju s tržaško Vele-sejemsko ustanovo in pod pokroviteljstvom skupnosti Alpe Jadran. V ponedeljek in torek ne bo pregledov v ambulantah KZE Vsedržavni stavki, ki jo je za ponedeljek, 12. marca, in torek, 13. marca, oklical Enotni sindikat specialistov v ambulantah (SUMAI), se bodo pridružili tudi tržaški zdravniki, ki opravljajo svoje delo v ambulantah Krajevne zdravstvene enote (bivše SAUB). Vodstvo KZE pri tem sporoča, da bodo opravili vse specialistične ambulantne preglede, ki so naročeni za ponedeljek in torek, v naslednjih dneh. V primerih, da so pregledi neodložljivi, naj se zainteresirani bolniki obrnejo neposredno na bolnišnice. Poziv Deželi in pristojnemu ministrstvu Vidne italijanske osebnosti zahtevajo zaščito Sesljana »Občina Devin-Nabrežina je 19. oktobra 1989 odobrila podrobnostni urbanistični načrt, izdelan v interesu enega samega lastnika, ki bi privedel do zacementiranja in privatizacije Ses-Ijanskega zaliva, zadnjega naravnega kotička (ki je med drugim velike naravne vrednosti) na vsej obali med Miljami in Caorlami.« Tako se pričenja poziv, ki ga naravovarstveniki naslavljajo Deželi Furlaniji-Julijski krajini in ministrstvu za naravne in kulturne dobrine in ki so ga podpisali nekateri izmed najvidnejših italijanskih intelektualcev in naravovarstvenikov, kot so novinar in pisatelj Antonio Ce-derna, pisateljica Elena Croce, bivši predsednik Accademie dei Lincei Giuseppe Montalenti, pisatelj Giorgio Bassani, vsedržavni predsednik WWF Fulco Pratesi, umetnostni zgodovinar Giulio Carlo Argan, vsedržavni tajnik Italia Nostra Antonio lannello, predsednik Italijanskega inštituta za urbanistiko Edoardo Salzano, evropski parlamentarci Virginio Bettini, Adelaide Aglietta, Gianfranco Ameiidola,. vsedržavni predsednik Zveze za okolje Er-mete Realacci in še osemnajst drugih. Poziv je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil deželni predsednik WWF Dario Predonzan, ki je tudi obnovil stališče naravovarstvenih organizacij do načrtovanih posegov v Ses-Ijanskem zalivu. Kaže namreč, da se Deželi in Občini Devin-Nabrežina naenkrat zelo mudi zaključiti ves postopek za sprejetje načrta. Deželni tehnični odbor, ki mora dejansko izreči zadnjo besedo, bo prvič imel možnost, da pregleda načrt v ponedeljek. Občina DN pa je že za prihodnji ponedeljek, in sicer dva dni, preden ji zapade mandat (21. marca), sklicala sejo občinskega sveta, da bi vzela v vednost Obisk Sardincev pri padriški AR Preteklo sredo je padriški Center za raziskave obiskala delegacija Centra za razsikovanje in uporabo informatskih tehnologij iz Cagliarija, ki jo je vodil predsednik ustanove posl. Nino Car-rus, podpredsednik skupine KD v poslanski zbornici. Razgovorov se je poleg predsednika AR Romea in ravnatelja Sancina udeležil tudi tržaški poslanec Coloni. Gostom iz Cagliarija so tržaški kolegi prikazali dejavnost padriš-ke znanstvene ustanove, ki velja za zgled znanstvenega parka v Italiji, kakršnega nameravajo ustanoviti tudi na Sardiniji. Na srečanju so zastavili tudi temelje za sodelovanje med ustanovama in za pomoč AR pri nastanku znanstvenega parka na Sardiniji. odločitev deželnega odbora. To pomeni, da ima deželni odbor (hote ali nehote) samo teden časa, da preuči tako kompleksen načrt, ki bo popolnoma spremenil Sesljanski zaliv. Naravovarstveniki torej zahtevajo od Dežele, naj si vzame nekaj več časa in naj poglobljeno preuči vse posledice, ki bi jih načrtovani posegi imeli na okolje. Kot je znano, imajo naravovarstveniki celo kopico pomislekov, ki pa jih je Občina v celoti zavrnila. Po eni strani se jim zdi, da bi načrtovane zgradbe zavzele preveč prostornine (253 tisoč kubičnih metrov nadzemnih zgradb, medtem ko ni niti znano, koliko bo podzemnih). Po drugi strani pa načrt predvideva strukture, ki jih niti ne všteva v omenjeno prostornino. Velik del poslopij pa bodo zgradili neposredno na morju, tako da bo zaliv uokvirjala neprekinjena vrsta 15 metrov visokih poslopij. Nazadnje imajo naravovarstveniki tudi pomislek metodološkega značaja: Občina je namreč že sprejela načrt za posege na kopnem, ni pa še razpravljala o načrtu za posege na obmorskem pasu (le-ta je javna last), ki ga mora »blagosloviti« tudi ministrstvo za trgovsko mornarico. Prav ta načrt pa predvideva strukture za navtični turizem. Če ga ministrstvo ne bo sprejelo, bo ureditev zaliva po eni strani neskladna (v tem pasu bi namreč posadili tudi drevesa, ki bi zakrivala stavbe), po drugi strani pa bi se lastniki morali v skrajnem primeru odreči navtičnemu turizmu. Zato se naravovarstveniki bojijo, da lastnik, ki je na tržaškem ozemlju povzročil že veliko škodo okolju (od kamnoloma Faccanoni do nezakonitega izpodkopavanja zemlje pri Drašci) v resnici noče navtičnega turizma, pač pa - preprosto - rezidenčni turizem, (bg) Vrsta sestankov rajonskih svetov V naslednjem tednu se bo sestala vrsta rajonskih svetov tržaške občine. Prvi se bo v sredo, 14. marca, ob 16.30 na svojem sedežu na Proseku 220 sestal zahodnok-raški sosvet. Na dnevnem redu ima med drugim tudi zelo pomembno točko, in sicer sklep o ustanovitvi posebne komisije za zaščito okolja, ki bo obravnavala učinke izgradnje nove kraške avtoceste na naravno okolje. Dan kasneje, v četrtek, se bodo sestali rajonski sveti za Sv. Ivan, Novo mesto - Staro mitnico in za Naselje sv. Sergija, medtem ko se bo v ponedeljek, 19. marca, ponovno sestal škedenjski rajonski svet, ki ima na dnevnem redu tudi točke, ki jih ni uspel obravnavati na zadnjem zasedanju. Uspelo praznovanje pevk zbora Tabor in še vrsta prireditev ob dnevu žensk Pevke ženskega zbora Tabor z Opčin so z res lepo in bogato kulturno prireditvijo, ki jo je zaključila prijetna družabnost, počastile mednarodni dan žensk 8. marec. Prireditev je bila v četrtek zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah. Gostje so v dvorani posedli ob dobro založene mize, ker pa jih je bilo mnogo preveč, so na sredo dvorane postavili še stole. Do konca poln* dvorana moških in žensk, starejših Pa tudi mladih in otrok je nato pozOin° sledila programu, v katerem so nasto pali: folklorna skupina osnovne France Bevk z Opčin, ki jo vodi Kocjančič, skupina izraznega plesa, ki jo vodi Milojka Gazzaroli, ženski in moški pevski zbor Tabor, ki ja v°ai Sveto Grgič, harmonikaš David Danieli in Kraški trio. Nekaj priložnostnih besed o a. marcu je povedala Kostanca Filipovič, ki je tudi sicer povezovala program. Folklorna skupina mladih deklic, ki jih je pripravila Anka Kocjančič, se je predstavila s spletom belokranjskih plesov. Skupino so s harmonikami in basom spremljali gojenci podružnic glasbene šole z Opčin in Proseka, ki jih vodi Loredana Hočevar. Mlade plesalke so nastopale v narodnih nošah, ki jim jih je za to priložnost posodilo športno društvo Mladina iz Križa. Zanimiv in posrečen je bil nastop skupine deklic, ki obiskujejo tečaj izraznega plesa. Predstavile so se z dvema točkama, in sicer »Cirkus« [n »Stroj in marjetica«. Njihov nastop je pokazal, kaj pravzaprav sploh je izrazni ples in kašna je njegova sporočilnost. Moški in ženski pevski zbor Tabor sta se nato predstavila vsak s po štirimi pesmimi. Oba sta zapela peserP Pozdrav. Tej je moški zbor dodal še pesem Kolo, Na trgu in Dobil sem P1' semce. Pevke pa so zapele še Vsi s° prihajali, Vsi so venci bejli in zaklju' čile nastop s pesmijo Ženam. Lep in prijeten je bil nastop mladega dvakratnega svetovnega zmago valca v diatonični harmoniki DaV‘\1 Danielija, ki je najprej nastopiil sar?'j potem pa je predstavil še svoj h-Tacj.. trio. Le-ta je po koncu programa zab val goste med družabnim srečanje111' ki je zaključilo ta lep in zelo prijete večer. NEVA LUKE§ Na slikah (foto Magajna): z9°[g! vidimo v belokranjske noše obleč^ ne članice folklorne skupine osn°vj ne šole France Bevk na četrtka^ prireditvi v Prosvetnem domu Opčinah, v sredi so otroci trebens^ ga otroškega vrtca med med Pf' v ditvijo za praznik žensk, ki je *)l .eK četrtek v Trebčah, spodnji P°.sn^,ji3 pa je s proslave 8. marca, ki je ^ prav tako v četrtek v Lonjerju 1 g kateri je nekaj priložnostnih m povedala gostja Nerina Švab. Obisk delegacije ZKS-SDP pri deželni PSI Ribičič o položaju v Sloveniji in o povolilnih perspektivah Starka in demonstracija pred županstvom Občinski uslužbenci proti finančni politiki Občine Položaj v Jugoslaviji in v Sloveniji s Posebnim poudarkom na aprilskih volitvah je bil glavna tema tiskovne konference predsednika ZKS - Stranke demokratične prenove Cirila Ribičiča ob njegovem prihodu v Trst na Pogovore z delegacijo deželne PSI. Tiskovne konference na tržaškem sedežu PSI so se udeležili tudi drugi čla-ni obeh delegacij: za ZKS-SDP še Peter Bekeš, Marko Kozman in Bojan Požar, za PSI pa vodja delegacije, deželni tajnik Piero Zanfagnini ter Bul-tone, Tersar, Colautti, pokrajinski taj-hik Perelli kot gostitelj ter člani slo-venske komisije Bergnac, Pahor, Sam-Sa in Pečenik. Člani delegacije ZKS-SDP so prišli v Trst direktno z demonstracije na tteji pri Fernetičih proti predlogu 2vezne vlade, da bi na jugoslovanski shani meje razširili mejni pas pod vojaškim nadzorom od sedanjih sto na tisoč metrov (o čemer poročamo na drugem mestu). Ribičič je s tem v zve-2i poudaril, da je razširitev mejnega Pasu le predlog in izrazil prepričanje, da bo tudi včerajšnja manifestacija Prispevala k temu, da ne bo sprejet. Na izrecna vprašanja novinarjev je izrazil oceno, da predlog ni izrazito uperjen proti Sloveniji, saj ga uteme-Ijujejo s položajem v drugih predelih države (beri Kosovo), da pa nasprotuje Političnemu programu ZKS-SDP o naj-Večjm odpiranju v Evropo. Ribičič se seveda ni mogel izogniti Jprašanjem o najnovejših dogodkih v Sloveniji, kot na primer o brisanju besede »socialistična« iz uradnega nazi-va slovenske republike ter o težnjah Po odcepitvi, ki so prišle do izraza tudi na zadnjem skupščinskem zaseda-nju. ZKS-SDP, je dejal Ribičič, ni nasprotovala črtanju besedice »socialis- tična« iz uradnega naziva republike, kar pa nikakor ne pomeni, da se je odpovedala boju za demokratični socializem. Pač pa Stranka demokratične prenove nasprotuje odcepitvi Slovenije od Jugoslavije in se zavzema za federalni sistem, vendar je mnenja, da se morajo o tem tako važnem vprašanju izreči občani z referendumom. O tem vprašanju so bile izvedene tudi nekatere raziskave javnega mnenja, ki so po Ribičičevih besedah pokazale da se le malokdo v Sloveniji ogreva za ohranitev sedanjega statusa, da je okrog 50 odstotkov ljudi za federalno ureditev in da se le okrog 20 odstotkov Slovencev opredeljuje za odcepitev. Seveda pa bo tudi federalna ureditev nemogoča - je dodal predsednik ZKS-SDP - dokler se bo v Jugoslaviji nadaljevala ofenziva dogmatičnih in velikosrbskih sil. Kakšna pa so pričakovanja in predvidevanja ZKS-SDP pred skorajšnjimi volitvami? Ribičič je dejal, da njegova stranka ni nikoli ciljala na absolutno večino, da pa lahko upravičeno računa na relativno. Naša želja je - je dodal -da bi po volitvah sestavili vlado skupaj z drugimi socialističnimi silami, v prvi vrsti s Socialistično zvezo in z Liberalno stranko (bivšo ZSMS), pa tudi z drugimi silami, kot so na primer zeleni, Kmečka zveza, pa tudi Socialdemokratska stranka. O volilnih perspektivah je bolj obširno govoril Peter Bekeš, ki je izrazil določen optimizem, še posebno, ker ima po njegovem ZKS-SDP »najmočnejšo kandidatno ekipo«. Posebno seveda izstopa kandidat za predsednika predsedstva Slovenije Milan Kučan, ki ga je Bekeš označil kot »slovenskega Waleso oziroma Havla«, (tm) Na sliki (foto Križmančič) udeleženci včerajšnje tiskovne konference na tržaškem sedežu PSI. Tržaški občinski uradi in občinske službe so bili včeraj za nekaj ur paralizirani. Skoraj 80 odstotkov občinskih uslužbencev (skupno jih je nekaj več kot 3.200) se je namreč udeležilo dve-urne stavke, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, da bi protestirali proti iracionalni občinski finančni politiki, ki krči sredstva za javne storitve in za osebje v prid nekaterih velikih projektov, za katere dejansko nima denarja. Občinski odbor je namreč že pred dvema mesecema odločil, da bo črpal skoraj dve milijardi lir iz sklada za osebje in jih namenil izgradnji novega nogometnega stadiona (za katerega očitno ni imel dovolj denarja in si ga je izposodil že na vseh koncih in krajih). Poleg tega pa kaže, da v proračunu, ki ga sicer šele pripravljajo, niso predvideli dodatnih sredstev za plače za občinsko osebje, kateremu bodo letos obnovili delovno pogodbo (in za katero bi torej morali predvideti dodatna sredstva). Nazadnje pa Občina Trst sploh še ni začela izplačevati (izplačil pa zaenkrat niti ne načrtuje) tako imenovane nagrade za storilnost za leto 1989, kaj šele, da bi jih vključila v proračun za tekoče leto. Razlogov za nezadovoljstvo je torej precej. Uslužbenci se namreč bojijo, da krčenje sredstev za osebje napoveduje kratkomalo krčenje osebja (že tako mu Občina na primer ne bo več priskrbela delovnih oblek in drugih pripomočkov), zlasti ker je bilo ravnanje Občine v zadnjih letih zelo dvoumno in nezadovoljivo. Največ nezadovoljstva je na primer povzročilo večkrat nekorektno izvajanje člena 40 o službenem napredovanju. Prav včeraj je občinska komisija za osebje pripravila zadnji sklep, s katerim izvaja Na Pomorski postaji se nadaljuje posvet katoliških tednikov S poročilom škofa iz Coma msgr. Alessandra Maggiolinija o »tehnologiji, komunikaciji in množičnih medijih kot čudovitemu izzivu upanju« se je včeraj nadaljeval tridnevni simpozij Italijanske federacije katoliških dnevnikov (FISC), ki v teh dneh pod naslovom »Znanost, tehnologija, človek in inrorrnacija« poteka v prostorih tržaške Pomorske postaje. V svojem kar 39 strani obsegajočem referatu je škof Maggiolini podal po-Rlobljeno in zelo razčlenjeno analizo Slavnih problemov, ki jih razvoj znanosti in tehnologije postavlja pred sodobnega človeka, s še posebnim ozirom na posledice razvoja informacije. Maggiolini je med drugim poudaril, ?a »ne moremo prezreti vse tesnejšo ‘hterakcijo med tehnološkimi transformacijami in široko krizo institucional-dih in predstavniških subjektov in torej krizo socialne države, sindikatov in Političnih strank. Prav to je temeljni Problem - je opozoril Maggiolini - ki ^ahteva vse bolj nujno ustvarjanje aove kulture osebnosti in družbe nasploh, nove kulture sožitja in vseh nje-drh sredstev. Popoldanski del simpozija, ki so ga Prireditelji posvetili 70-letnici izhaja-Ja tržaškega katoliškega tednika Vita d°va, se je nadaljeval z okroglo i '"'o, na kateri so med drugimi sode-s. vali tudi predsednik Centra za znan-vsno in tehnološko raziskovanje J/°f. Romea, ravnatelja Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in 'Tehnologijo prof. Falaschija in do-k dla na milanski Katoliški univerzi Pf- Fausta Colomba. simpozij se bo končal jutri z obi-st0m udeležencev, ki jih je več kot boi ?a' v Centru za znanstvene in teh-0ške raziskave pri Padričah. Najstarejša pacientka kardio-vaskularnega centra Z umetno zaklopko je dočakala 90 let S prisrčno slovesnostjo so včeraj primarij kardio-vaskularnega centra glavne bolnišnice Sabino Scardi, njegovi sodelavci in predstavniki upravnega odbora KZE počastili svojo naj-starejšo pacientko Clelio Signorini vd. Basaglia, ki je prav včeraj praznovala 90. rojstni dan. Kot smo lahko ugotovili na lastne oči, je gospa Clelia za svojo starost izjemno agilna in čila, tako da bi ji človek prisodil kar dvajset let manj. Njeno fizično in psihično zdravje pa je naravnost čudežno, če pomislimo, da so ji pred petnajstimi leti med operacijo na odprtem srcu vstavili umetno zaklopko. Clelia Basaglia se je rodila leta 1900 v Mantovi, v Trst pa se je preselila pred 62 leti, ko se je poročila s Tržačanom. Ko je imela 74 let, so v centru ugotovili, da ima zaradi stenoze zoženo srčno zaklopko, in sicer tisto, ki povezuje levi srčni prekat z aorto, torej z odvodnico, ki odvaja kri v posamezne telesne dele. Ker ji razne terapije niso pomagale, so ji zdravniki - kljub precejšnjim dvomom - predlagali kirurški poseg. Po poglobljenem razmisleku se je bolnica odločila zanj in marca 1975 sta ji kirurga Vaccari in Zingone vstavila umetno zaklopko, ki nosi ime po svojih iznajditeljih, švedskem zdravniku Bjorku in ameriškem inženirju Shi-leyu. Gre za kovinski obroček, v katerega je vstavljena ploščica iz zelo odporne snovi »pirolit«. Ko se srčna mišica skrči, se ploščica odpre, ko mišica ohlapi, pa se zapre. Od takrat živi gospa Clelia povsem normalno življenje, v 81. letu pa je zelo dobro prenesla tudi ginekološki kirurški poseg. Kot vsi, ki živijo z umetno zaklopko, se mora enkrat na teden zglasiti v centru, kjer ji ugotovijo čas koagulacije krvi. Ti pacienti Slavljenka (v sredi) med zdravico v kardio-vaskularnem centru (Foto Magajna) morajo namreč imeti zelo tekočo kri, kajti sicer se zaklopka blokira. Poleg sredstva, ki redči kri, mora gospa Clelia jemati le malo zdravil: manjšo količino digitalina in lažjega diuretika za znižanje krvnega pritiska. Kot je povedal primarij Scardi, je primer gospe Clelie Basaglia precej izjemen, čeprav ni redko, da pacienti z vstavljeno zaklopko doživijo visoko starost. Od leta 1962, ko so v ZDA vstavili prvo umetno zaklopko, so se značilnosti protez in metode vstavljanja veliko izboljšale. Na tržaškem kar-diokirurškem oddelku so od leta 1973 do danes vstavili 700 srčnih zaklopk, od katerih so jih okrog 10 odstotkov vstavili pacientom nad 65 letom. V kardio-vaskularnem centru sledijo vsem srčnim bolnikom in teh je kar 42.474, od katerih jih je 300 z umetno zaklopko. Edino nevšečnost jim povzroča obveza, da morajo enkrat na teden izmeriti čas koagulacije. Vendar se v centru pohvalijo, da so edini v Italiji uvedli metodo, ki najmanj obremenjuje paciente. Ti namreč pridejo zgodaj zjutraj na odvzem krvi, nato pa jim iz centra telefonirajo domov in povedo, kolikšno količino redčilnega zdravila naj vzamejo. Včerajšnje slovesnosti se je udeležil tudi Primo Rovis (tudi njemu so vstavili zaklopko), ki je kot predsednik združenja Amici del cuore podaril slavljenki simbolično »zlato srce«. Uživati bi morali manj maščob in več zelenjave V deželah Alpe-Jadran se preobilno hranimo (tjrtj rilžbeno-gospodarske spremembe se v Evropi izražajo rtu Dna Področju prehrambenih navad, in to ne z najboljši-vejj9stedicami. Nedavna študijska raziskava, ki so jo iz-Poftg v deželah članicah skupnosti Alpe-Jadran je namreč da se je obseg kalorij, ki jih posameznik zaužije, og^l1 °d konca šestdesetih let do danes za 15 do 18 ^°t>ne °v' oc* katerih je več kot 50 odstotkov kalorij maš-a izvora' 20 do 25 odstotkov pa beljakovinskega. Za fa?Wt°Sf Alpe-Jadran (in še posebno za dežele z visoko hzfčjj? industrijo) torej velja, da je debelost med prvimi 0ttlPak dejavniki, in to ne le zaradi razširjenosti pojava, « Mdi zaradi vloge, ki jo prekomerna teža ima pri Peg-j ku mnogih bolezni (hipertenzija, srčne bolezni, dia-99otov?rekomerna količina holesterola). Kot lahko sami lh irl0Jrn° tudi brez statistik, so te bolezni zelo razširjene To n° obremenjujejo javno zdravstvo, n riQ ngotovitve in podatki, ki so jih strokovnjaki poda-nedavnem kongresu, ki ga je Inštitut za študije in ,e v ste na Področju prehrane in prehrambene tehnologi-S,U. Zanosu Alpe-Jadran priredil v preteklih dneh v Tr-HIlučke kongresa bodo predstavili tudi na prvi ev- ropski konferenci o prehrani in politiki prehrane, ki bo oktobra v Budimpešti. Ker ima vprašanje prehrane in zdravja velike posledice tako z zdravstvenega kot gospodarskega in družbenega vidika, so si na tržaškem kongresu ugledni strokovnjaki in javni upravitelji bili edini, da je treba izoblikovati skupno strategijo, ki bi prebivalce vseh dežel v prostoru Alpe-Jadran pripravila in prepričala, da spremenijo svoje prehrambene navade. O zdravi prehrani je sicer že sedaj na voljo veliko knjig, z njo pa se vse bolj ukvarjajo tudi nespecializirani časopisi, revije in radio-televizija. Prvo »zdravilo« proti debelosti je kajpak zmanjšanje količine kalorij, vendar za zdravo prehrano to ni dovolj. Prav vsi zdravniki priporočajo, naj ljudje uživajo čim manj živalskih maščob (torej masti, smetane, masla in podobno) in sladkorja, še posebno rafiniranega. Na kardioloških oddelkih pa priporočajo tudi skromno uživanje mesa (samo dvakrat ali trikrat na teden) in jajc (zaradi holesterola), prednost pa dajejo zelenjavi in sadju, sočivju in neoluščenim žitaricam oziroma živilom, ki imajo veliko celuloznih snovi. V torek zjutraj skrivnostno izginil moški z mercedesom Kratkomalo - izginil je z avtomobilom vred. Zgodilo se je v torek zjutraj malo po osmi uri: Marco Marchi, rojen v Avezzanu 6. novembra 1939, lastnik lepotnega salona, se je poslovil od žene in se v trenirki odpravil na Opčine, kjer je bil dogovorjen za uro tenisa. Kot član krožka Tennis club je hodil redno na teniška igrišča, vendar ga v torek, 6. t. m., ni bilo tja. Vsa zadeva je precej zagonetna, kajti M. Marchi v torek ni vzel s seboj nobenega dokumenta in pri sebi ni imel prebite pare. Ko bi torej želel premišljeno izginiti, ne bi prišel daleč, saj na primer ne more voziti po avtocesti in tudi preko meje ne more, pravijo na tržaški kvesturi. Vendar pa ni nikjer ne Marchija ne zelenega mercedesa 190 TS 282072. ta člen občinskega pravilnika, kar je bilo sicer nujno potrebno, saj številni občinski uslužbenci opravljajo delo višje kategorije, ki torej ni v njihovi pristojnosti. S tem, da je komisija končno pripravila sklep, je dejansko omogočila razpis novih natečajev, ki jih doslej (zaradi neurejene interne situacije) niso mogli razpisati. Uslužbenci pa menijo, da natečajev zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sploh ne bo mogoče razpisati. Občinski uslužbenci pa protestirajo tudi proti krčenju sredstev za nekatere javne storitve in proti privatizaciji drugih, saj menijo, da je privatizacija -vsaj v Trstu - prinesla več škode kot koristi, tako Občini kot občanom. Občina - menijo - je sposobna načrtovati samo megalomanske projekte (kot je lahko stadion), medtem ko je uprava že na robu propiada. Iz vseh teh razlogov so včeraj imeli najprej dveurno zborovanje (od 10. do 12. ure), nato pa so demonstrirali pred županstvom. Med manifestacijo je prišlo tudi do neprijetnih zapletov, ki so še bolj razgreli stavkajoče. Delegacija uslužbencev je namreč stopila v občinsko palačo, da bi tudi tam uprizorila majhno manifestacijo, poleg tega pa je prosila tudi za sestanek z županom. To pa je župan odločno odklonil in je celo dal zapreti vrata hodnika, ki vodi v njegove urade. Ker jezni uslužbenci niso hoteli oditi, je župan zagrozil, da pokliče policijo (kar je dejansko storil). Nato je naročil splošnemu tajniku, naj jih pomiri. To pa tajniku nikakor ni uspelo, saj je prisotnost policije še poslabšala položaj. Nazadnje je do stavkajočih stopil odbornik za osebje Bo-sio, ki jim je zagotovil, da se bodo lahko srečali z županom v torek. Prav v tistem trenutku pa se je, kot rečeno, sestala komisija za osebje. Člani komisije, ki so prav zaradi stavke tavali iz ene sobe v drugo, so odborniku predlagali, da bi se sestali s sindikalisti, vendar župan ni dovolil niti tega. Sindikalisti in uslužbenci so se kljub napovedanemu srečanju vrnili domov še bolj razočarani in zagrenjeni, hkrati pa so napovedali, da bitka še zdaleč ni končana... Bavarski parlamentarci v FJK V razgovorih potrdili potrebo po utrditvi stikov Združenje dveh nemških držav, povezava z Jadranom, predor pod Pldc-kenpassom, vprašanje priseljencev, uporaba jedrske energije: to so bila samo nekatera pomembnejša vprašanja, ki sta jih včeraj načeli delegaciji bavarskega parlamenta in deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Delegacija bavarskega parlamenta, ki je prvič na uradnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini, je k nam prispela že predvčerajšnjim in se zvečer sestala tudi s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem. Bavarskim gostom je Biasutti zagotovil, da se bodo odnosi, ki so jih med obema deželama vzpostavili že pred leti, še uspešneje razvijali. Delegacijo, ki so jo vodili predsednik parlamenta Franz Heubel in podpredsednika Siegfried Moslein in Helmut Rothemund, spremljal pa jo je predsednik deželnega sveta FJK So-limbergo, je spomnil na zaključke miinchenske konference o vlogi dežel in držav skupnosti Alpe-Jadran v procesu evropskega združevanja. Na srečanju med predstavniki obeh parlamentov, ki je bilo včeraj dopoldne, pa so razpravljali tudi o konkretnejših oblikah sodelovanja med Bavarsko in Furlanijo-Julijsko krajino. Predsednik deželne skupščine Solim-bergo je gostom predlagal, da bi ustanovili skupne parlamentarne komisije, ki bi preučevale možnosti sodelovanja na področju prevozov, turizma, trgovske menjave in kmetijstva. Predsednik bavarskega parlamenta je soglašal z ustanovitvijo parlamentarnih komisij; o združeni Nemčiji pa je dejal, da ne predstavlja nevarnosti, sicer pa po njegovih besedah to vprašanje v prvi vrsti zadeva predvsem Nemce same. Glede predora pod Ploc-kenpassom je Heubel dejal, da o problemu ni podrobno obveščen, medtem ko je glede uporabe tržaškega pristanišča za potrebe bavarskega gospodarstva izjavil, da je le-to predrago in da se Bavarska raje usmerja proti severnoevropskim pristaniščem. Ob izgubi dragega očeta izreka Marjanu Pertotu iskreno sožalje ŠZ Jadran SKD Vigred vabi na prireditev ob dnevu žena V petek, 16. t. m., bodo tudi v Šem-polaju praznovali dan žena. Tamkajšnje domače društvo Vigred bo imelo v svoji sredi Vanko in Tonco ter člane tamburaškega ansambla iz Boljunca, ki bodo poskrbeli za urico prijetnega počutja in zabave. Domači kulturni delavci želijo tako proslaviti dan žena, zato upajo, da se bo njihovemu vabilu odzvalo veliko žena in, zakaj ne, tudi veliko mož, saj bodo prav gotovo dobrodošli. Naj omenimo, da je društvo pred kratkim priredilo Prešernovo proslavo v sodelovanju z domačo celodnevno osnovno šolo Šempolaj-Slivno in z otroškim vrtcem. Malčki in učenci so z recitacijami, plesi in petjem počastili spomin Prešerna. Dramska skupina društva pa je v režiji vzgojiteljice Silve Tretjak-Pavlina predstavila prizorček z naslovom »Malo po naše, malo zares«, ki je žel med občinstvom dober uspeh. Delovanje društva je v tej sezoni dokaj pestro. Priredilo je plesni tečaj, ki se je pred kratkim iztekel, medtem ko je šiviljski tečaj še v polnem teku. Ob priliki pusta je poskrbelo za zabavno pustno rajanje za otroke. Otroški pevski zbor Vigred redno vadi in se pripravlja na bodoče nastope. Odborniki društva upajo, da bodo tudi s prireditvijo ob dnevu žena zadovoljili vse prisotne. FRANKA ŠKRK SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE HERMANN BROCH Povest služkinje Zerline Izvaja Bogdana Bratuž Jutri, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v BAR-KOVLJAH (Ul. Cerreto). gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Simfonična sezona 1989/90 V četrtek, 15. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere FIDELIO L. van Beethovna. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Mala dvorana gledališča Verdi V ponedeljek, 12. t. m., ob 18. uri bo v okviru VIDEO CIKLUSA na sporedu musical WEST SIDE STORY. Vabila so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. ROSSETTI V nedeljo, 18. t. m„ ob 21.00 se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VI-AGGIO INCANTATO. Izvirno glasbo je napisal ANGELO BRANDUARDI. Režija Francesco Macedonio. Po predstavi bo kantavtor ANGELO BRANDUARDI nastopil samostojno. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V gledališču Rossetti so v teku priprave na oddajo »Piacere Rai 1«, ki jo pripravlja italijanska televizijska mreža RAI 1. LA CONTRADA - CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina La corte di Catapano predstavila UN CAPPELLO DI PAGLIA DI FIRENZE. Režija Nucci Ladogana. Nastopajo Cesa-re Gelli, Michele Trotta in Diana De Toni. kino ARISTON - 16.00, 22.00 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □ NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Maniac, 11 virus che uccide, srh., □ NAZIONALE IV - 15.30, 21.30 Camille Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Tango e Cash, i. Silvester Stallone. MIGNON - 16.00, 22.15 Scandaio Blaže, i. Paul Newman. EDEN - 15.30, 22.00 Gola profonda 2, pom., □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Sorvegliato spe-ciale, i. Silvester Stallone. LUMIERE - 16.00, 22.15 Oliver e compa-ny, ris. ALCIONE - 16.00, 22.00 L'amico ritrova-to, r. J. Shatzberg, i. Jason Robards.' RADIO - 15.30, 21.30 I desideri di una donna vogliosa, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most vabita na predavanje, ki bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 SREČANJE S SLOVENSKO POLITIČNO EMIGRACIJO V ARGENTINI Predaval bo prof. TARAS KERMAUNER koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Nikita Magalov. razstave V TK Galeriji bo do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja olja furlanski slikar Da-rio DELPIN. Razstava bo odprta do 15. marca po običajnem urniku. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okviru praznovanja dneva žena je na ogled razstava ČIPKE IN ŠE KAJ. Razstavljata klekljarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Vabljeni! Razstava bo odprta do 13. t. m. ob delavnikih od 16. do 20. ure. Sklad Mitja Čuk vabi na ogled razstave MILKO BAMBIČ - OTROKOM V TEŽAVAH v Peterlinovo dvorano v Ul. Do-nizetti 3, Trst. V prostorih društva KD I. Grbec iz Skedenj je na ogled razstava ŽENSK USTVARJALK. Razstavljajo: Dinora Cos-lovich, Gabrijela Ozbič, Megi Pepeu, Michela Stopper, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Nastopa ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Razstava bo odprta danes, 10. t. m., od 17. do 20. ure ter jutri, 11. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Za vse - razstava MIRABILIA od 10. do 21. marca, vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu kulturno-umetniškega društva Magnet, Proseška ul. 11, na Opčinah. Začetek občudovanja danes, 10. t. m., ob 20. uri. V galeriji Malcanton je do 21. t. m. odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR. V galeriji JulieFs Room, Ul. della Guardia 16, bo danes, 10. t. m., ob 18.30 odprl razstavo slikar GIANNI MANTO-VANI. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo danes, 10. t. m., ob 18. uri odprl razstavo slikar PIERO PIZZI CANNELLA. Na sedežu letoviščarske ustanove in v Centru Gastone Millo v Miljah bosta do 18. t. m. odprti razstavi na temo »Ženska umetnost, od okraska do družbene zavzetosti«, ki ju je pripravila Zveza žena iz Milj v sodelovanju z miljsko občino in Letoviščarsko ustanovo iz Trsta. Urnik: v dvorani Letoviščarske ustanove samo ob delavnikih od 10.00 do 12.30, v Centru G. Millo ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.00 ter ob praznikih od 10.00 do 12.30. razne prireditve AO Jaka Štoka Prosek-Kontovel priredi ob mednarodnem dnevu žena KUL-TURNO-ZABAVNI PROGRAM danes, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vpisovanje na tel. št. 225450 ali 225224. Vabljene! Zveza žensk Ricmanje-Log priredi PROSLAVO 8. MARCA danes, 10. t. m., ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih. Žene iz Prebenega vabijo danes, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjsko hišo NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. Žene iz Boršta in Zabrežca vabijo jutri, 11. t. m., ob 18. uri v Srenjsko hišo NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. KD Valentin Vodnik iz Doline vabi na mladinsko glasbeno revijo VESELO ZAPOJMO jutri, 11. t. m., ob 16.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V Marijinem domu v Ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu se bo jutri, 11. t. m., ob 17. uri svetoivanska mladina poklonila spominu FRANCETA PREŠERNA s pesmijo, glasbo in besedo. Vljudno vabljeni! Župnijska skupnost Repentabor prireja jutri, 11. t. m., ob 16.30 v Kulturnem domu na Colu DRUŽABNO SREČANJE za vse starejše občane. Glasbena matica vabi NA NASTOP, ki bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na ciklus predavanj enologa in pokuševalca M. Pillona, na temo US-TEKLENIČENJE VIN, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) v ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri. SKD Slavec Ricmanje-Log bo priredilo že tradicionalni RICMANJSKI TEDEN od 15. do 19. t. m. Spored: v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 otvoritev XII. razstave in pokušnje vin z nagrajevanjem najboljših vzrocev, sodeluje mladinski pevski zbor Primorec - Tabor; v soboto, 17. t. m, ob 20.30 celovečerni koncert orkestra Vecchia Vienna; v nedeljo, 18. t. m., odprtje razstave od 15. do 20. ure; v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 zaključni večer z nastopom domačih skupin: združenega mešanega pevskega zbora Slavec - Slovenec ter dramske skupine Slavec z veseloigro Pariz je pač Pariz J. Tavčarja. SKD Vigred prireja v petek, 16. t. m., v društvenih prostorih PROSLAVO OB DNEVU ŽENA z nastopom Vanke in Tonce ter tamburaškega ansambla iz Boljunca. Vljudno vabljeni! KD PRIMORSKO - MAČKOLJE vabi danes, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje na SREČANJE OD DNEVU SLOVENSKE KULTURE IN DNEVU ŽENA Sodeluje jiesnik DANILO JAPELJ IN ZPZ STU LEDI. Toplo vabljeni! včeraj - danes Danes, SOBOTA, 10. marca 1990 40 MUČENCEV Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 17.16 in zatone ob 5.52. Jutri, NEDELJA, 11. marca 1990 TINKO PLIMOVANJE DANES: ob 3.02 najnižja -32 cm, ob 8.46 najvišja 40 cm, ob 15.00 najnižja -55 cm, ob 21.26 najvišja 51 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1027,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gaja Bursich, Nicole Piccioni, Christian Šavro, Alberto Rasera, Stefano Belletti. UMRLI SO: 80-letna Bianca Filippi, 82-letni Ado Steffo, 63-letni Mario Gher-devich, 88-letna Angela Bancovich, 79-letni Marcello Sigon, 89-Ietna Anna Be-nulich, 87-letni Francesco Pertot, 67-letni Mario Stifanich, 62-letna Silvia Gatta, 89-letna Rosa Reichel. OKLICI: Maurizio Zorba in Maurizia Ferula, uradnik Giuliano Vianello in trgovka Vivienne Novaro, trgovec Ales-sandro Zotta in uradnica Elena Chicco, uradnik Alessandro Manzin in uradnica Bianca Luttini, uradnik Luciano Fioren-tino in uradnica Gabriella Prodan, delavec Daniele Giugovaz in uradnic^ Laura Caimi, uradnik Giancarlo Mercadante in uradnica Sabrina Darbe, študent Genna-ro Volpe in komisar javne varnosti Ales-sandra Usai, zdravnik Fabio Varotto Boc-cazzi in biologinja Elena Maria Parravi-dini, brivec Giovanni Abissinia in delavka Anna Maria Pallante, finančni stražnik Pompeo Pepiciello in delavka Cinzia Biondi, tehnik KZE Alessandro Manca in uradnica Patrizia Braico, bančni uradnik Davide Blasina in optik Elena Počkaj, so-cialnozdravstveni asistent Roberto Poz-zetto in trgovka Aliče Facciotti, trgovec Maurizio Cella in uradnica Patrizia Ma-dalen, gradbenik Graziani Rodolfo For-mentin in uradnica Claudia Giraldi, uradnik Giovanni Pasgua in točajka Roberta Brumaf, gastronom Luigi Ciocca-relli in uradnica Cinzia Canavesi, knjigovodja Tulio Millotti in gospodinja Raffaella Bonetti, mehanik Edoardo Cibic in uradnica Vesna Bizjak, delavec Fabio Giuricin in delavka Gabriella Depase, uradnik Riccardo Carobella in uradnica Elena Porro, finančni stražnik Nicodemo Sebaste in v pričakovanje zaposlitve Monia Di Candia, delavec Fabio Brando-lin in uradnica Averina Perkat, knjigovodja Marco Sterni in obrtnica Marina Scrimali. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila bo občinska knjižnica v Saležu delovala ves marec z naslednjim urnikom: torek in petek od 16. do 19. ure. Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »dr. Frane Tončič« za kandidate, ki so ali bodo svoj univerzitetni študij dokončali med 1. 6. 1988 in 30. 4. 1990. Interesenti naj izvod diplomskega dela dostavijo najkasneje do 30. aprila t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu. KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa v torek, 13. t. m., in v četrtek, 15. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino. Sekcija VZPI-ANPI Lonjer-Katinara, KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria vabijo vse vaščane, da se v ponedeljek, 12. t. m., udeležijo sestanka v prostorih KD Lonjer-Katinara. Pogovorili se bomo o 45. obletnici napada na partizanski bunker. Proslava bo v nedeljo, 18. t. m., ob 15. uri pred spomenikom. Nastopal bo MPZ F. Venturini. m »SLOVENSKO ^STALNO. * GLEDALIŠČE Tennessee Williams Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ Danes, 10. t. m., ob 16. uri. izleti Srenja Boršt priredi v soboto, 17. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave na tel. št. 228481 do srede, 14. t. m. Kmetijska zadruga v Trstu in Kmečka zveza organizirata v petek, 16. t. m., celodnevni izlet v Verono, ob priliki dneva Jugoslavije na 91. kmetijskem sejmu. Za vpisovanja javiti se na sedežu Kmečke zveze v Trstu, tel. 362941, ali pri Kmetijski zadrugi, tel. 382555. _________mali oglasi_______________ ZAJČJA FARMA v Repniču - osmica je odprta. OSMICO bo odprl Dušan Guštin, Repen št. 22 danes, 10. t. m. OSMICO je odprl Jože Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 87/a - Žavlje. V SOVODNJAH je odprl osmico Franc Lukman (Magrinov v vasi). Toči belo, črno vino in sivi pinot. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Cena po ceniku revije Ouattroruote. Tel. na št. 299622 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1.2 S sive metali-zirane barve, prevoženih 50.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 ob urah obedov. PRODAM renault supercingue GTL, petero vrat, bele barve, prevoženih 30.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 -ob urah obedov. PRODAM ford fiesto, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 299537. PRODAM furgon fiat 242 v odličnem stanju ter renault 5 piga, letnik '89. Tel. 763387. UVOZNO/IZVOZNA firma zaposli knjigovodjo z znanjem zunanjetrgovinskega poslovanja in knjigovodstva. Plača bo primerna sposobnostim. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja". SLOVENSKA ZADRUGA zaposli štiri osebe za delo pri urejanju parkov, zelenic, gozda in vrtov. Pismene prošnje izročiti v najkrajšem času pri upravi zadruge Gradis, Ul. Machiavelli 14, Trst, tel. 364505. KUPIM avto opel, volkswagen jetta ali audi 80 dizel do 1.600 cc. Tel. 212600. NUJNO prodajamo tovornjak tipa fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548. IŠČEMO prikolico za trošenje gnoja. Tel. (0481) 32965 ob uri obedov. IŠČEM delo kot hišna pomočnica od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470. IZKUŠENA šivilja išče zaposlitev dvakrat tedensko. Tel. (003865) 21940. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče tajnico z znanjem angleščine in srbohrvaščine. Za informacije tel. med 16. in 17.30 med tednom na št. (0481) 32750. INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor ". LOKAL v prometnem središču Ljubljane, Resljeva 38, tel. (003861) 325662, velikost s pritiklinami 100 kv. m prodamo ugodnemu ponudniku. VORKSHIRE terrier, samico, šest mesecev, prodam. Tel. (003861) 621630. MLAD PAR kupi stanovanje izven centra: tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120. ITALIJANSKA firma s sedežem v Trstu zaposli osebje za razširitev svoje komercialne dejavnosti v Jugoslaviji. Zahteva se lastno prevozno sredstvo in znanje italijanščine. Tel. na št. (040) 362655 od 9. do 12.30 od ponedeljka do petka. OPRAVLJAMO razna vrtnarska dela: realizacija in nega vrtov, nega in obrezovanje dreves in drugo. Za informacije Zniderčič, Števerjan, tel. (0481) 884161. EGONOI ZA VAŠO POROKO... »FOTOGRAFIJA IN VIDEO EGON Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Slovensko pevsko društvo Novega sv. Antona prireje Marij ^a jutri, 11. t. m., ob 17.30 v arijinem domu v UL Risorta 3 KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ CAVALLINA (Benetke) čestitke Danes praznuje 18. rojstni dan MARIJA. Čestitajo ji družina, sošolci 3. c in prijateljice z avtobusne postaje. Danes se vzameta NATAŠA GRAHONJA in ANDREA CANCIANI Vse najboljše na novi življenjski poti jima želijo starši, nona in sorodniki. Danes, 10. t. m. MARJAN vzame ELISABETTO iz Zgonika in jo odpelje na goriško stran. Da bi živela skupaj srečno in veselo in se vedno rada imela jima želijo Tanja, Laura, Katia ih Eva. Obvestilo izletnikom Vse izletnike, ki so se prijavili za naša izleta po Franciji in v Lizbono prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine v sredo, 14. t. m., od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. ___________prispevki__________________ Ob 1. obletnici smrti Jožefa Perčiča darujejo sestre 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob gospe Nežke Tomšič daruje Roza Počkar 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Albine Guštin darujejo Meri, Roza in Adalgisa 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Alojzijo Racman in Sabino Počkar daruje nečakinja 20.000 lir za KD I. Grbec - ludoteka. V spomin na Pavlo Milič daruje Slovenska skupnost občine Zgonik 70.000 lir za postavitev spomenika - doma pad'J/'" v NOB iz Briščikov. V spomin na Zorko Čotar vd. Peit}^ darujeta družini Gruden (Šempolaj 42) in Saule 50.000 lir za SKD Vigred. Ob obletnici smrti Otona Berceta darujejo svojci 100.000 Ur za Sklad O. Berce. V spomin na Antona Batiča daruje družina Gunella 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Zorke Perčič daruje družina Franko Milič (Šempolaj) 30.000 lir za SKD Vigred. V spomin na vse svoje drage darujeta Verica in Rudi Puntar 20.000 Ur za ZPZ Prosek-Kontovel. V spomin na brata Nardata in sestri Valerijo in Ado daruje Zora Milič 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja in 25.000 lir za SKD Tabor. Pizzeria Nove sorelle daruje 100.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. Ob plačilu članarine darujejo Bogom'" la Švab 5.000 lir, Marija Markon 2.000 liF Mira Šuman 7.000 lir in Draga Kavčič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Za gradnjo novega Ljudskega doma n3 Opčinah darujejo: Livio Kusma 5.000 liF Nino Signoracci 15.000 lir, Ferdo Sosič 10.000 lir, N. N. 100.000 lir in Ennio Bogateč 30.000 lir. V spomin na sestro Romano daruj® Mila Sosič 20.000 lir za gradnjo novetj3 Ljudskega doma na Opčinah. V spomin na prof. Nevo Di Lenard® daruje Vlasta z možem 15.000 lir 28 Skupnost družina Opčine. Ob prvi obletnici smrti nepozatm® Dragice Kapun daruje Vlasta z, možem 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk. . .. Namesto cvetja na grob Karmele R°yL darujeta Vera in Aljoša Vesel 20.000 11 za Slovensko dobrodelno društvo. 3 menjalnica 9. 3. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRS * TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .... .. 1257,050 1240. Nemška marka .... .. 738,420 735,500 Francoski frank ... .. 218,440 216,500 Holandski florint . .. 655,850 652,— Belgijski frank .. 35,509 35.— Funt šterling .. 2040,800 2030.- Irski šterling .. 1965,800 1945.— Danska krona .. 192,660 190,— Grška drahma 7,788 7,400 Kanadski dolar .. 1065,700 1020,— Japonski jen Švicarski frank 8,306 833,520 8,20” 830."^ 104,300 Avstrijski šiling .... 104,915 Norveška krona 190,940 189." Švedska krona 203,730 201-'" Portugalski eskudo 8,362 8.^ Španska peseta 11,491 11- Avstralski dolar 955.— 900'' Jugoslov. dinar — 100." ECU 1505,800 -- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež O40'6,7?”! Agencija Domjo 8 ^ Agencija Rojan 4 Spori so zglajeni (vsaj navidezno) in jutri bodo spet zarohneli motorji. O pilotih, njihovih vozilih, novostih, pa se je pisalo in govorilo šele zadnje čase. Dolge mesece po koncu lanske sezone so svet formule ena pretresale polemike, sumničenja, obtoževanja. Najboljši pilot, Brazilec Senna, je vztrajal pri trditvah, da so ga lani oškodovali. Nič niso zalegle grožnje mogotca Balestreja, da mu ne bodo obnovili superlicence. Šele zadnji trenutek so zadevo nekako uredili, vendar na način, ki je bil podoben pravi farsi. Senca, ki je padla na svet formule ena, pa ho verjetno že po nekaj dirkah zbledela. Prva preizkušnja bo že jutri v Phoenixu v ZDA. O razmerju moči je sedaj še prezgodaj govoriti. Glavni favorit ostaja McLaren, vendar so pri Ferrariju s prihodom Prosta naredili velik korak naprej. V boj za prva mesta bi moral poseči še Williams. Zakulisni boji pa se bodo nadaljevali, tokrat v zvezi s TV prenosi. Boj se bo morda končal z novo Berlusconijevo zmago. film sobota 20.30 Odeon TV Crazy Joe (dram.) nedelja 11.30 RAI 3 Ziegfeld Follies (glas.) nedelja 21.00 Odeon TV Fitzcarraldo (pust.) ponedeljek 20.30 Odeon TV La califfa (dram.) torek 20.30 RAI 2 Octopussy (krim.) torek 22.15 RAI 3 Ai nostri amori (dram.) sreda 20.05 TV Lj-1 Orionov pas (srh.) sreda 20.30 Rete 4 La battaglia di Midway (vojni) četrtek 22.25 TV Lj-1 Splav meduze (dram.) četrtek 22.35 Rete 4 Saturday Night Fever (glas.) petek 20.30 RAI 1 II gatto venuto dallo spazio (fant.) petek 0.10 RAI 2 Ouando la citta dorme (krim.) glasba_____________________ sobota 10.00 RAI 3 Mozart in klavir nedelja 23.30 Rete 4 Koncert z Riccardom Mutijem ponedeljek 0.25 Italia 1 Bon Jovi in Def Leppard šport____________________________ sobota 11.55 RAI 3, TMC, TV Lj-1 Moški superveleslalom nedelja 21.15 TMC, 21.30 RAI 2 F1 v Phoenixu ponedeljek 10.55 RAI 1, 13.25 RAI 3 10.55 in 13.25 TMC in RTV-Lj 1 Moški slalom torek 0.05 RAI 2 Košarka: Knorr-Real Madrid četrtek 23.00 RAI 2 Košarka: Barcelona-Philips petek 11.55 RAI 3 in RTV-Lj 1 Ženski superveleslalom petek 1.05 Italia 1 Košarka NBA: Boston-Chicago ali ponedeljek 20.30 TMC Umet. drsanje - gala predstava V ITALIJANSKE TV.M REZE RAI 1________________________ 7.00 Film: Fermati cowboy (vestern, ZDA 1959, r. Thomas Carr, i. Au-die Murphy. Terry Moore) 8.30 Dokumentarec v angleščini 9.30 TV film: La sfida (ZDA, r. Alan Smithee, i. Darren McGavin) 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Prizma 14.45 Sobotni šport: jahanje in dirka T irreno-Adriatico 16.30 Sedem dni v Parlamentu 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Sev.Koreja 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Europa Europa (vodita E. Gardini in F, Frizzi) 23.00 Dnevnik in posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: Al Jolson (biog., ZDA 1946, r. Alfred Green, i. Larry Parks) RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patratac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Nove perspektive v poljedelstvu 10.35 Aktualno: Evropski dnevi 11.05 Variete: Spremenljivo jasno (urednika Osvaldo Bevilacgua in Ermanno Corbella) 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.50 Variete: La rete 16.15 Izobraž. oddaja: Caramella 16.45 Žrebanje lota 16.50 Rotosport: vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Sapore di mare (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Gala, Marina Suma) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Kviz: Politistrojka 23.45 Nočni šport: boks Belcastro-Car-rol, SP v umetnostnem drsanju, odbojka RAI 3 ________________________ 10.00 Koncerti RAI 3: Mozart in klavir (pianist Alexander Longuich izvaja Rondo v a-molu K 511, Sonato v F-duru K 533 in Sonato v D-duru K 576) 11.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Hamsedala) 13.00 Pred 20 leti 13.20 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.25 Tednik o aktualnostih: Italijanske dežele 15.05 Videosport: rugby in turnir amaterskih boksarjev 17.00 Aktualno: Magazine 3 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Tednik o pustolovščinah med spominom in aktualnostjo: Alla ricerca delLarca (vodi Mino Da-mato) 23.20 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Magazine 3 Spet s sobotnim varietejem po Evropi Na prvi državni mreži se nocoj začenja nov niz varieteja Evropa, Evropa z že poznanima voditeljema Fabriziom Frizzijem in Eli-sabetto Gardini ma sliki). Variete ne bo spremenil dosedanje oblike, saj bo kot doslej stikal za zanimivostmi po raznih evropskih državah. Z mednarodnimi partnerkami bo plesal Raffaele Paganini. Gior-gio Calabrese se bo nocoj oglasil iz Kremlja, med gosti pa bodo Mia Martini, Gianni Morandi, Milva in poljska lepotica Anefa Kreglička. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Dok.: L arca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: lo sto con gli ip-popotami (pust., It. 1979, r. Italo Zingarelli, i. Bud Spencer, Teren-ce Hill) 22.30 Nan.: Hollywood Beat 23.30 Aktualno: Sfoghi 0.30 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 0.45 Nanizanki: Lou Grant, 1.45 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nad.: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veroni-ca, 16.45 General Hos-pital, 17.35 Febbre d'a-more 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Tempeste sul Congo (pust., ZDA 1953, r. Henry Hatha-way, i. Susan Hay-ward, Robert Mit-chum) 22.25 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 22.55 Vesti iz parlamenta 0.05 Rubrika: Regione 4 0.20 Aktualno: Il lungo vi-aggio di Gabriel Axel 0.45 Film: La rabbia giova-ne (dram., ZDA 1973, r. Terrence Malick, i. Martin Sheen) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.45 Dok.: Jonathan 13.20 Rubrika: Calciomania 14.25 Variete: Musiča e 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 18.00 Aktualno: Anteprima 18.35 Nanizanki: L’incredi- bile Hulk, 19.30 Genitori inblue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Vivere e morire a Los Angeles (krim.,- ZDA 1985, r. W.Fried-kin, i. VVilliam Peter-sen, Willem Dafoe) 22.40 Superstar of VVrestling 23.25 Veliki boks 0.35 Filma Luisa Bunuela: Cime tempestose (dram., Meh. 1953); 2.15 Diario di una camerie-ra (dram., It.-Fr 1963) ODEON_______________ 7.00 Risanke in nanizanka 8.30 Zdravniška rubrika 9.00 Nanizanki: Ouattro in amore, 9.30 Le spie 10.30 Dok.: Il Leonardo 13.00 Rubriki: Top Motori, 13.30 Forza Italia 15.00 Branko in zvezde 15.15 Nad.: Senora, 16.15 Pa-siones, 17.15 Mariana 18.15 Odeon šport 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur (pon.) 20.00 Nanizanka: Sherlock Holmes 20.30 Film: Crazy Joe (dram., It. 1973, r. Carlo Lizzani, i. Peter Boyle, Charles Cioffi) 22.30 Rubrika: Top Motori 23.00 Film: Corsa al mas-sacro (glas., ZDA 1986, r. David Winters, i. Josh Brolin) TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 9.50 Nanizanki: Ai confini deli'Arizona, 10.50 Pet-rocelli 11.50 Šport show: moški superveleslalom (iz Her-destala), SP v umet. drsanju, odbojkai 19.00 Kviz: La coppia del mondo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 SP v umetnostnem drsanju (iz Halifaxa) 22.30 Film: Militari, su con la vita (kom., ZDA 1981, i. Ann Dusenber-ry, Rhonda Shear) 24.00 Film: Un uomo alla de-riva (dram., ZDA 1972, r. Peter Hyames, i. Dennis Weaver) TELEFRIULI__________ 10.55 Nan.: La piccola Mar-gie, 12.00 Boys & Girls 12.30 Zelja po glasbi 13.00 Glasbena oddaja 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Napovedi za A ligo 16.00 Musič box 17.30 Rubriki: Italia ore 6, Nel mare degli antichi 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: Una lepre con la faccia da bambina (dram., It. 1988, r. Gianni Sefra, i. Barbara Ricci, Franca Rame) 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Opera: Dirindina (Scarlattija) 23.30 Vesti in News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_______________ 9.00 Spored za otroke: Radovedni Ta-ček, 9.15 Lonček kuhaj, 9.25 ZBIS Čarodejev klobuk, 9.40 Ciciban, dober dan, 9.55 Ku-Ku, 10.10 Miti in legende islamskih ljudstev, 10.25 nad. Mladi Sherlock (8. del), 10.50 Periskop 11.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Hemsedala) 12.50 Naša pesem 88 (pon.) 13.20 Balet na ledu: Ogenj in led 14.40 Italija 90 (pon.) 15.15 Dnevnik 15.25 Finale SP v rokometu (prenos iz Prage) 17.00 Film: Čudež (mlad., ZDA 1973, r. Dick Moder in Jack B.Hively) 18.25 Dok. oddaja: Poslednja oaza 18.55 SP v smučanju: ženski smuk (iz Strande) 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Križkraž 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Nad.: Lepi upi (L. Greer, 8. del) 23.25 Film: Frankova pisma (ZDA 1979, r. Edward Parone) TV Koper_____________________ 10.00 Golden Juke Box 11.30 Rubrika: Fish Eye 12.00 Dokumentarec: Čampo base 13.45 Oddaja o košarki: Sottocanestro 15.30 Dokumentarec: Čampo base 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Rubriki: Juke Box in Fish Eye 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - špansko prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Speedy (pon.) 22.25 Oddaja o športu: Juke box 22.55 Dokumentarec: Čampo base 23.25 Rubrika: Calciomania 0.25 Rubrika: Fish Eye (pon.) TV Ljubljana 2_______________ 18.15 Rock Kompas (pon.) 19.00 Danes skupaj 19.30 Dnevnik in TV okno 20.15 Film: Princ in berač (pust., ZDA 1977, r. Richard Fleischer) 22.05 SP v uinetnostnem drsanju (iz Halifaxa) • RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Kvarteta Strawinsky iz Trsta; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Zbor S.Kosovel iz Ajdovščine; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Roman: Prazna ptičnica (3. del); 18.30 Orkestralna glasba; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zlata snežinka; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesi; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Za mlade poslušalce; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 18.40 Mi in vi; 19.00 Znameniti podpisi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 21.00 Prenos tekme Padova-Jadran TKB; 23.30 Nočna glasba. a FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Brez nočne naslade Sprva so pripisali krivdo slabemu vremenu in močnemu vetru, ki je baje onesposobil oddajni sistem. Vernejši so bili prepričani, da je učinkovalo preklestvo župnika, ki živi v vasi blizu postaje Tele-mondo in ki je ožigosal nočne pornografske oddaje kot satanovo maslo. Zdi pa se, da je glavni vzrok, zaradi katerega so bili ljubitelji pornografije prikrajšani za nočne oddaje prve italijanske pay TV, predvsem tehničnega značaja. Tehniki so, kot kaže, ugotovili, da naprave za šifriranje in dešif-riranje signala ne delujejo v redu in bi torej lahko tvegali tožbo, ker bi bil v bistvu porno signal dostopen vsem. Lastniki prve italijanske pay TV in izumitelji sistema za šifriranje signalov so v teh dneh kar zašiti in novinarjev ne sprejemajo radi. Če so še pred mesecem dni, ko je kazalo, da se bodo ljubitelji noči in ženskih oblin lahko naslajali ob oddajah njihove postaje, zelo radi sprejemali poročevalce in se niso užalili zaradi definicije pornografske postaje, se danes časnikarjev otepajo in skušajo zvaliti nanje krivdo, češ da so prekomerno napihnili pobudo in jih s tem oškodovali. Dejstvo je namreč, da je zanimanje potencialnih naročnikov zaradi vseh dosedanjih težav in nevšečnosti skoraj splahnelo in da bi postaja, tudi ko bi ji uspelo rešiti tehnične probleme, sedaj lahko računala na znatno bolj omejeno publiko. Predvsem pa se lastniki najbrž bojijo, da bi ljudje - in ni jih malo - ki so že plačali predujem za naprave za deširiranje pornosignala, zahtevali denar nazaj. Za podjetnike, ki so si še predvčerajšnjim obetali, da bodo služili ob nočnih sanjah in vizualnih nasladah Italijanov, bi taka zahteva lahko pomenila zelo hud finančni udarec. VIVERE E MORIRE A LOS ANGELES — To Live and Dle in L.A. — Živeti in umreti v Los Angelesu, ZDA 1986. V soboto, 10. marca, ob 20.30, na Italia 1. Filmska kriminalka. Zvezni agent Richard Chance (William Petersen) raziskuje s kolegom primer trgovanja s ponarejenim denarjem. Kruti ponarejevalec Erič Marten (Willem Dafoe) umori njegovega družabnika. Chance sklene, da bo na vsak način odkril morilce, zato prež pomislekov seže po dovoljenih in nedovoljenih sredstvih in res postavi zlikovcem odločilno past. Privlačen zaplet je ameriški režiser William Friedkin povzel po avtobiografskem romanu bivšega agenta Geralda Patievicha, ki je resnično služboval v Los Angelesu. Friedkin je režiser sila napetih in spektakularnih zgodb (Eksorcist, Francoska zveza), v katerih igra glavno vlogo učinkovito domišljena in dinamična montaža. Ta rdeča nit, ki veže vsa njegova dela, je v ospredju tudi tu. VIDEO NOTES 'TALIJ ANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Nadaljevanka: Tempo di guerra e di guerriglia (r. Mario Camus, i. Sancho Garcia, 2. del) 7.55 Pravljična nan.: Paličica 8.45 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Odprava na K 2 in Pot svile 10.00 Magazin: Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelenia linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Tv film: Fronto Soccorso (dram., It. 1989. r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Barbara de Rossi, 2. del) 22.05 Športna nedelja 0.10 SP v umetnostnem drsanju (iz Halifaxa) RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 17.00 Glasbena oddaja: Te lo faccio vedere chi sono io - italijanski pevci pojejo pesmi Piera Ciam-pija 18.20 Dirka Tirreno-Adriatico 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter - Notte in montagna 21.30 Avtomobilizem F1 (iz Phoenixa) 24.00 Dnevnik - nocoj 0.15 Oddaja o židovski kulturi 0.45 Tednik o kulturi: L aguilone 1.45 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '89 - Dizzy Gillespie in Phil Wo-ods Ali Starš RAI 3_________________________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - Colt, vivo o morto 9.50 Nedeljski dnevnik 11.30 Film: Ziekfeld follies (glas., ZDA 1946, r. Vincente Minelli, i. Wil-liam Powell, Judy Garland) 13.15 Drobci 13.25 Italijanskjo prvenstvo v krosu (iz Trevisa) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Blob Cartoon 14.30 Drobci - Prove tecniche di tra-smissione 14.45 Variete: Prove tecniche di tra-smissione (vodi Piero Chiam-bretti, sodeluje Nanni Loy) 17.00 Pokal prvakov v odbojki 17.30 Dokumentarec: Neskončno popotovanje - Stari Američani 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet I Koncert v spomin pesnika-kan(avtorja Zadnje čase posveča RAI 2 nedeljske popoldneve pomembnim italijanskim avtorjem lahke glasbe, ki so morda manj znani širšemu občinstvu. Tako bo današnji (ob 17. uri) koncert z naslovom Te lo faccio vedere io posvečen pred kratkim preminulemu pesniku-kan-tavtorju Pieru Ciampiju. V rimskem gledališču Argentina so se zbrali številni italijanski pevci, med nfirni Lucio Dalla, Renato Zero, Paola Turci (na sliki) in drugi, ki bodo peli Ciampijeve pesmi. Z A S E B NE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: L'arcadiNoe 10.00 Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebe, 10.15 Prevention, 10.30 II girasole, 11.00 Polli-ce verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Anteprima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Variete: Domenica al cinema 14.15 Film: La parmigiana (dram., It. 1963, r. Antonio Pietrangeli, i. Nino Manfredi) 16.55 Variete: Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La mota della fortuna 20.30 Film: Don Camillo monsignore... ma non troppo (kom., It. 1960, r. Carmine Gallone, i. Fernandel, Gino Cer-vi) 22.40 Aktualno: O zadnjem filmu Maurizia Ponzi- ja 23.10 Variete: Nonsolomoda 23.40 Italija sprašuje 0.40 Nanizanki: Top Secret - Sotto inchiesta, 1.40 Lou Grant - II poliziot-to RETE 4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 9.30 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanki: Sceriffo a NewYork, 14.00 Fox 15.00 Film: Una famiglia sot-tosopra (kom., ZDA 1950, r. Claude Binyon, i. Ann Sheridan) 16.40 Film: In tre si sposa meglio (kom., ZDA 1978, r. James Sheldon, i. John Forsythe) 20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati 22.00 Nad.:Topazio 22.45 Dok.:BigBang 23.30 Koncert v Scali z dirigentom Riccardom Mutijem (Ligeti, Schubert) 0.05 Film: Storie di fanta-smi (srh., ZDA 1982, r. John Irvin, i. Fred As-taire, Melvyn Douglas) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mon-diale (pon.) 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: La strada dei giganti (zgod., It. 1960, r. Guido Malatesta, i. Don Megowan, Chelo Alonso) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nan.: Tenente O Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Film: Sono fotogenico (kom., It. 1980, r. Dino Risi, i. Renato Pozzet-to, Edvvige Fenech) 0.35 Nanizanki: Star Trek, 1.35 Kronos ODEON_______________ 7.00 Risanke 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Film: II traditore (kom., ZDA, i. George Hamilton, Margareth 0'Brien) 15.30 Obnova nad.: Senora, Pasiones, Mariana 17.30 Nanizanka: Sherlock Holmes 18.00 Aktualno: Avtoceste 18.30 Reportaža 19.00 Filmske novosti 19.30 Dokumentarec: Diario di soldati 20.00 Rubrika: Branko in zvezde 20.30 Variete: San Romolo ovvero al Festival Ceravamo anche noi ma purtroppo non aveva-mo la diretta 21.00 Film: Fitzcarraldo (pust., ZRN 1981, r. VVerner Herzog, i. Klaus Kinski, Claudia Cardinale) 24.00 Variete: Cena in časa Odeon TMC________________ 8.30 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Tuono blu 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo 12.30 Film: Avventure in Oriente (fant., ZDA 1965, r. Gene Nelson, i. Elvis Presley) 14.30 Pokal prvakov v odbojki 17.00 Film: Grand Prix (dram., ZDA 1966, r. John Frankenheimer, i. James Garner, Ives Montand) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Novinarska oddaja v sodelovanju s CBS 21.15 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Phoenixa) 24.00 Golf club 0.30 Dokumentarec: Segreti e misteri TELEFRIULI__________ 10.20 Nanizanka: La piccola Margie 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys & Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Lancer 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Tiro incrociato (krim., ZDA 1978, r. Stevvard Rosenberg, i. Charles Bronson, Rod Steiger) 22.30 Nanizanka: II brivido e lavventura 23.00 Športne vesti 0.40 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1_______________| 8.45 Otroška matineja: Živ žav, 9.35 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (pon. 4. dela) 10.05 Nad.: Lepi upi (pon. 6. dela) 10.55 Nanizanka: 'Alo, Alo 11.20 Domači ansambli: Gorenjci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Balet na ledu: Ognej in led 14.05 Nadaljevanka: Dediščina Gul-denburgovih (10. del) 14.50 Kolo sreče 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 Zabava vas Doris Dragovič 17.30 Film: Nepridiprav (zgod., VB 1958, r. David MacDonald, i. George Baker, Sylvia Syms) 18.50 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Brata po materi (J. Radulovič, r. Zdravko Šotra, 2. del) 21.15 Zdravo 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Nanizanka: Magnum (ZDA, i. Tom Selleck, 5. epizoda) 23.45 Video strani TV Koper______________________ 10.00 Oddaja o športu: Juke box 10.30 Rubrika: Calciomania 11.00 Veliki tenis 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (14.30) košarka NBA, (17.00) Spazio donna, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.15 TVD Novice 22.25 Dokumentarec: Campo Base 23.25 Rubrika: A tutto campo (pon.) 1.40 Oddaja o športu: Juke Box TV Ljubljana 2________________ 10.00 Oddaja za JLA in film Zlata jabolka (Jug.) 13.55 DP v nogometu: Olimpija-Parti-zan 15.45 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarni oddaji: Kartoteka zemlje in O provincionalizmu 21.20 SP v smučanju: ženski slalom (iz Strande) 21.45 Športni pregled RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Drevo v oblakih; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yes-terday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.45 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za gtroke; 8.42 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Šosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Oddaja o športu: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Armin Bittner Zahodnemu Nemcu Arminu Bittnerju smučanje ni edino veselje. Rad ima nogomet, kolesarstvo, sprehode po gorah, a zanima se tudi za razne teorije o avtokon-centraciji. Svoje mojstrstvo je seveda pokazal med količki, v najbolj tehnični disciplini, slalomu, v katerem se edini enakovredno kosa z Albertom Tombo. Svoje sposobnosti je Bittner pokazal že ob svoji prvi zmagi v svetovnem pokalu, v slalomu v Hinterstoderju (sezona 1986-87). V lanski sezoni se je povzpel v sam vrh: osvojil je dve tekmi, v St. Antonu in Kitzbiihlu, in tudi končno prvo mesto pred Tombo. Letos mu je šlo še bolje, že pred koncem sezone je znova osvojil mali kristalni globus in (doslej) štiri posamične zmage (Schlad-ming, Thredbo, Kranjska gora in Veyson-naz). Bittner je stopil na smučke, ko je imel štiri leta. Učila ga je mati, ki je bila pomočnica v domači učiteljski šoli. Svoje prve točke v svetovnem pokalu je dobil leta 1986 z 12. mestom na slalomu v Areju. Leto kasneje je poleg prve zmage v svetovnem pokalu dobil tudi bron na svetovnem prvenstvu. Praktično je v žepu že imel zlato, ki si ga je zapravil v drugi vožnji. To ga je verjetno potrlo, saj si dolgo ni opomogel in v naslednji sezoni, v kateri pa je bil Tomba nedosegljiv, mu ni šlo. A lani je bil po skromnem začetku spet v ospredju. , FITZCARRALDO, ZRN 1982. V nedeljo, 11. marca, ob 21. uri, na Odeon TV. Pustolovski film. Pustolovec in strastni ljubitelj opere Fitzcarraldo (Klaus Kinski) hoče zgraditi tenorju Carusu na čast veliko operno gledališče sredi amazonskega pragozda. Da bi uresničil svojo megalomansko zamisel, načrtuje zelo ambiciozen in takorekoč neuresničljiv podvig: s tovorno ladjo namerava pluti proti rečnemu toku, premagati nevarne brzice in nepremostljivo goro (!) ter prispeti do velike plantaže kavčuka. S prodajo dragocene surovine naj bi nato finansiral svoj »nori« načrt. Na izredno težavnem potovanju se sreča z neštetimi zaprekami in ovirami, od nezaupanja in vraževerstva domorodnih Indiosov do nepremagljivih katastrof. Njegova ladja se naposled vrne, prazna, toda Carusov mili glas le zadoni v Fitzcarraldovem divjem kraljestvu. / ' N VIDEO NOTES Oddaja: |||_:.:.:.. .. Postaja:..-jaL.it ... Ura:-__________________ V________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 10.55 SP v smučanju: moški slalom (1. tek) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto 14.20 Nanizanka: Časa, dolce časa! 15.00 Velike razstave 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja in vesti 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: 007 - Licenza di uccidere (krim., VB 1962, r. T.Voung, i. Sean Connery, Uršula Andress) 22.20 Dnevnik in Filmske novosti 22.40 Aktualno: Dentro la giustizia 23.35 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol '9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.15 Dirka Tirreno-Adriatico 17.00 Kratke vesti 17.05 Aktualno: Odprti prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due - II paese delle meraviglie 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.40 Aktualno: Mixer 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Film: La virtu sdraiata (dram., ZDA 1969, r. Sidney Lumet, i. Omar Sharif, Anouk Aimee), vmes (24.00) Dnevnik 0.30 Vreme in horoskop RAI 3_______________________ 12.00 Dok.: II bianco del clown 12.55 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi 13.25 SP v smučanju: moški slalom (2. tek) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: II trionfo dell -Occidente 15.30 Videosport: motokros in mala maratona 16.10 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Otoki v vetru 17.00 Nanizanka: Valerie - Un disastro in famiglia 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik Trst in njegovi ljudje po Piacere Raiuno Poslušajte, poslušajte! Oddaja Piacere Raiuno, ki je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka ob 12.05, seveda po prvi državni mreži, je ta teden pripotovala v Trst. V gledališču Rossetti se bodo Simona Marchini, Piero Badaloni in Toto Cutugno (vsi trije na sliki) srečali »z zgodovino, kulturo in problemi glavnega mesta Julijske krajine in njegovega zaledja«. Tržaški esprit bo predstavljal »kralj operete«; pevec, igralec in režiser Sandro Massimini! ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. II prezzo č giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Montecarlo Gran Casino (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, 1. Christian De Sica, Massimo Boldi) 22.30 Aktualno: Un sogno lungo il Čile - VValter Bonatti 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanka: Lou Grant 8.00 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell -amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Centro della Terra - Continente sconosciuto (fant., VB 1976, r. Kevin Connor, i. Doug McClure, Peter Cushing) 22.20 Film: Gli anni spezzati (dram., ZDA 1981, r. Peter Weir, i. Mel Gibson, Bill Kerr) 0.25 Film: L'amante del vampiro (srh., It. 1959, r. Renato Polselli, i. Helene Remy) ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nam: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk, 19.30 Genitori in bluejeans 20.00 Risanke: Alvin 2Q.30 Film: Il verdetto (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Paul Newman, Charlotte Rampling) 23.15 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.15 Nanizanka: Stazione di polizia 0.25 Rock opolnoči: Bon Jovi in Def Leppard 1.35 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nad.: Senora, 16.00 Pa-siones, 17.00 Mariana 18.00 Branko in zvezde 18.30 Nam: Il supermercato piu pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: La califfa (dram., It. 1970, r. Alberto Be-vilacgua, i. Romy Schneider, Ugo Tog-nazzi) 22.30 Dok.: Diario di soldati 23.00 Film: I terrificanti de-litti degli assassini della via Morgue (srh., ZDA 1971, r. Gordon Hessler, i. Jason Ro-bards) TMC________________ 10.55 SP v smučanju: moški slalom (1. tek) 11.45 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.25 Moški slalom (2. tek) 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Xanadu (dram., ZDA 1976) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop peril cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Gala predstava SP v umetnostnem drsanju 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Dollari maledet-ti (vestern, ZDA 1965) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Boys & Girls, 12.00 La grande barriera 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: Detective in pantofole, 13.30 James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Šport: košarka Anna-bella-Fantoni 23.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________| 8.55 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce, 9.15 Da ne bi bolelo, 9.35 Mladinski pevski festival Celje 89, 10.05 Utrip, 10.20 Zrcalo tedna, 10.35 Mernik 10.55 SP v smučanju: moški slalom (iz Saalna, 1. tek) 11.45 Video strani 13.25 SP v smučanju: moški slalom (iz Saalna, 2. tek) 15.35 Nanizanka: Magnum (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Zdravo (ponovitev) 18.15 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.35 Superme-do, 18.50 Miti in legende islamskih ljudstev 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Roman o Londonu (2. del) 21.25 Volitve 90: Kdo smo, kaj hočemo 22.55 Dnevnik in vreme 23.15 Oddaja o glasbi: Jaz, Hugo Wolf 24.00 Nanizanka: Magnum 0.50 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 15.30 Veliki tenis (pon.) 17.30 Košarka NCAA: Indiana-Illinois 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Košarka NBA: Detroit Pistons-New York Knicks 0.25 Nogomet - argent. prvenstvo TV Ljubljana 2_______________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.55 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (7. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Osmi dan 20.40 Dok.: Po sledeh napredka 21.10 Oddaja o športu: Sedma steza 21.25 SP v smučanu: moški slalom (posnetki is Saalna) 22.10 Antologija jazza ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (50. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Cttff Richard STRONGER V pričakovanju dvojne plošče sanrem-skega festivala si oglejmo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji. Petdesetletni rock zvezdnik Cliff Richard se je spet pojavil z novim svežim albumom, ki je že nekaj časa na prodaj v vseh trgovinah. Ker pa imamo, kot lahko sami vidite, malo prostora na razpolago, si moramo pomagati tako, da predstavimo v tem našem prostorčku le najpomembnejše in seveda po možnosti najkvalitetnejše posnetke in plošče. Cliff Richard spada v staro generacijo angleških roCkerjev: prvi hit je posnel daljnega leta 1958 s skupino Drifters, ki se je v poznih 60. letih preimenovala v Sha-dows. V 70. letih je bil skoraj na tem, da zapusti sceno rock glasbe, vendar se je s skladbama Miss You Nights in Devil Wo-man zopet povzpel na vrh lestice najbolj prodanih plošč. Zadnje čase se ukvarja predvsem s produkcijo in že mnogo časa nismo nič slišali o njem. Med drugim je sodeloval pri zadnjem albumu slovenskega kantavtorja Aleksandra Mežka skupaj z znanim »orglarjem« Rickom VVakemanom. Novi album Stiongei je sestavljen v tipičnem stilu Cliffa Richarda, v lahkem melodičnem rocku, čeprav so tokrat aranžmaji bogatejši in nedvomno boljši od prejšnjih: pozna se nežna roka mojstra Alana Tarneya, ki je eden naj zvestejših Richar-dovih sodelavcev. Vsekakor je album na dostojni kvalitetni ravni in številni fansi bodo zelo zadovoljni s poslušanjem. Pesmi v albumu so: Stiongei Than That, Who's In Love, The Best Of Me, Cleai Blue Skies, Lean On You, Keep Me Waim, Just Don't Heave The Heait, Joanna, Eveiybo-dy Knows, Foievei You Will Be Mine, Bet-tei Day, Shaie A Dieam. IL VERDETTO — The Verdict — Sodba, ZDA 1982. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.30, na Italia 1. Dramatični Ulm. Že zreli in osiveli Paul Newman pooseblja nekdaj briljantnega, a sedaj zapitega in fizično uničenega odvetnika, ki se mu po golem naključju ponudi priložnost, da bi se zopet uveljavil: braniti bi moral interese težko ponesrečene stranke v pravdi proti mogočni zasebni (cerkveni) bolnišnici. Njegov glavni nasprotnik je prekaljeni super-odvetnik s pravo množico asistentov in celo vohunov, uglajeni in prefinjeno pokvarjeni James Mason. V igro se vplete tudi bledolična in vitka lepotica, dvoumna Charlotte Rampling. Režiser Sidney Lumet nadaljuje svojo dosledno pot razkrivanja podzemskih in zakulisnih obrisov v življenju ameriške metropole (Serpico, Princ mesta), ki jo v tem filmu s pomočjo odličnih igralcev zasuka v grenko varianto filmske pravljice a la Frank Capra. VIDEO NOTES Oddaja:...................... Postaja: ...............'.--.-.44 Ura:_______________________— v______________________________y RAI 1__________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto 14.20 Nan.: Časa, dolce časa! 15.00 Italijanska kronika 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Variete: Biberon 22.35 Dnevnik 22.45 Dokumentarec: Atlante 23.35 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Otroški laboratorij: Parola di bu-rattinaio RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.15 Dirka Tirreno-Adriatico 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti „18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Octopussy - Operazione piovra (krim., VB 1983, r. John Glenn, i. Roger Moore, Maud Adams) 22.45 Dnevnik nocoj in dosje 23.45 Dnevnik, vreme, horoskop 0.05 Košarka: Knorr Bologna-Real Madrid 0.45 Film: Doppio gioco (dram., ZDA 1948, r. Robert Siodmak, i. Burt Lancaster) RAI 3_______________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Fisi-ca e senso comune, Chimica in laboratorio, Veleggiando sotto-costa, Le regole del calcio 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumemntarec: Zupack 15.00 Dokumentarec: Ambientevivo 15.30 Videosport: hokej in ameriški nogomet 17.00 Nanizanki: Valene, 17.30 Vita da strega - Zio Arthur superman 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 TV proces: Terzo grado 22.00 Dnevnik - nocoj 22.15 Film: Ai nostri amori (dram., Fr. 1983, r. Maurice Pialat, i. Sandrine Bonnaire, Dominigue Besne-hard) 23.55 Nočni dnevnik STAJE • Košarkarski pokal pokalnih zmagovalcev Pri TV sporedih verjetno v največji meri pridejo na svoj račun nespečneži, saj si lahko dokaj budni ogledajo marsikatero zanimivo oddajo. Nocoj je poskrbljeno za športne nespečneže: ob 24.05 bo namreč RAI 2 prenašala finalno košarkarsko tekmo za pokal pokalnih zmagovalcev. V Firencah se bosta pomerila lanski zmagovalec Real Madrid in ekipa Knorr Bologna, ki se bori za svoj prvi evropski naslov. Na sliki italijanski košarkar Roberto Brunamonti. ■ ZASEBNE TV PO CANALE 5_____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Figli di un dio minore (dram., ZDA 1986, r. Randa Haines, 1. William Hurt, Mar-lee Matlin) 22.50 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.40 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 0.55 Nanizanka: Lou Grant 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre darnore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Gli ultimi giganti (vestern, ZDA 1976, r. Andrew McLaglen, i. Oj ar It on Heston, James Coburn) 22.25 Film: Notte assassina (dram., ZDA 1984, r. John Robinson, i. Wil-len Dafoe, Judge Rein-hold) 0.15 Film: Il fuciliere del deserto (vestern, ZDA 1931, r. David Burton, i. Gary Cooper) ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-lattein risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk, 19.30 Genitori in bluejeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Nanizanka: College 21.30 Film: Ouelli del casco (kom., It. 1987, r. Lucia-no Salce, i. Francesco Bonelli, Paolo Panelli) 23.15 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.25 Šport: Settimana gol 0.35 Nanizanki: Star Trek, 1.35Kronos ODEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nad.: Senora, 16.00 Pa-siones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: La statua (kom., VB 1971, r. Rod Ama-teu, i. David Niven, Virna Lisi) 22.15 Aktualno: Avtoceste 22.45 Film: Black Cobra (krim., ZDA-It. 1986, r. Štelvio Massi, i. Eva Grimaldi) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC________________ 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Furto alla Banca dJnghilterra (pust., VB 1959, i. Aldo Ray) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Lo smemorato (kom., It. 1969, r. Luciane Salce, i. Marcello Mastroianni, Virna Lisi) 22.15 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 23.30 Šport: Golf Club 24.00 Film: Shaft - Gli omici-di del Capricorno (krim., ZDA 1973, i. Ed Barth, Don Knight) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_________________] 8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 9.35 Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin - Dogovor z žuželkami, 10.00 Kras - Voda na Krasu, 10.30 nemščina - Alles Gute (2. lekcija) 11.00 Sedma steza (pon.) 11.15 Osmi dan (pon.) 11.55 Video strani 15.05 Nemščina: Alles Gute (pon.) 15.35 Nanizanka: Magnum (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.55 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.00 Pogledi 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Zapeljevalec (P. Hamilton, r. Alan Gibson, i. Nigel Havers, Rosemary Leach, 1. del) 21.00 Volitve 90: Kdo smo, kaj hočemo 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Nanizanka: Magnum (ZDA, i. Tom Selleck, 7. epizoda) 23.10 Video strani TV Koper_____________________ 13.45 Nogomet - argent. prvenstvo 15.30 Nočni boks, nato Juke Box 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče .20.30 Veliki boks 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika: Obiettivo Sci 23.25 Rubrika: Eurogolf 0.25 Nogomet - špansko prvenstvo TV ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.15 Svet športa 19.05 Dok: Šlovenska ljudska glasbila 19.30 Dnevnik 20.00 Prireditev ob 130-letnici Huga Wolfa (iz Slovenj Gradca) 21.10 Žrebanje lota 21.15 SP v smučanju: ženski slalom (posnetki iz Vemdalna) 21.35 Oskar popularnosti RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z zborovske revije Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (51. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj koke; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Zoltana Kodalyja; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE ■ 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA H'P I I Podvodni šport Včasih se sprašujemo, kaj vse bi počeli, če bi imeli zelo globoke žepe in dovolj časa, da bi iz njih lahko občasno kaj potegnili. So pa tudi ljudje, ki si takih problemov ne postavljajo, saj prepolne žepe dobesedno vlečejo za seboj in si belijo glavo, s čim bi si vsaj začasno krajšali čas. Vzemimo za primer Avstrijca Gerharda Wurzija Zaunerja, ki se je v preteklosti že večkrat proslavil s takimi ali drugačnimi, vendar vselej ekscentričnimi domislicami. Nadebudni Wurzi si je, kot dober Avstrijec, v preblagi zimi zamislil tipično tirolsko zabavo v poletni preobleki. Oblekel je potapljaški kombinezon, si nadel posebne, otežene smuči in se po podvodnem pobočju spustil v globine jezera Hallstattersee. To ga je tako zelo navdušilo, da je dihalne aparate vsilil še svojim prijateljem, jih odvlekel na dno in se z njimi pomeril še v podvodnem tenisu (žogice so seveda precej težje od navadnih teniških). Gerhardu Zaunerju gre priznati, da je eklektičen športnik, zato se ni ustavil pri elitnim športu, smučanju in tenisu, temveč je pretuhtal, kako bi na dno Hallstattersee-ja privlekel širše množice. Kolesarstvo je dostopno širokemu krogu potencialnih športnikov, zato Wurzi zdaj razmišlja o podvodni verziji mountain-bikea. FIGLI Dl UN DIO MINORE, ZDA 1986. TV premiera, v torek, 13. marca, ob 20.35, na Canale 5. Dramatični film. Dinamični vzgojitelj James Leeds nastopi v zavodu za gluhoneme s povsem novimi prijemi, ki niso preveč všeč ne ravnatelju zavoda ne starokopitnejšim kolegom. Njegova metoda in zlasti njegova prizadetost ža-njeta velik uspeh pri vseh, z izjemo mladega dekleta Sarah Norman, ki ne sprejema profesorjeve odprtosti in občutljivosti in se še naprej zapira v svoj svet. Vendar ne gre tu le za odnos učitelj-učenka, pač pa za bolj zapleteno prijateljsko razmerje, ki se prevesi v ljubezen... Režiserka Randa Haines je sicer zelo tenkočutno naslikata odnose in dokaj zapletene osebnostne svetove, ki jih zakriva tančica nekomunikativnosti, a največ zaslug za težko opredeljivo sugestivnost tega filma nosita protagonista William Hurt in debitantka, resnično gluhonema Marlee Matlin, ki je za svojo vlogo prejela oskarja. / N VIDEO NOTES Oddaja:.............. Postaja: ............. Ura:_________^_________ V------------------------J RAI 1_________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik II! 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik , 14.00 Varieteja: Granpremio - pausa caffe, 14.10 Occhio al bighetto H 14.20 Nan.: Časa, dolce časa! • 15.00 Odprta šola Z 15.30 900 - Italijanska literatura od tl W leta '45 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! m4 17.55 Iz parlamenta in vesti M O 11 18-05 Aktualno: Italia ore 6 Sm 18:40 Kviz: Lascia o raddoppia? Saj 19.40 Almanah, vreme in dnevnik i|§ li 20.30 Film: II navigatore nel tempo 1 li (fant., ZDA 1986, r. Mark Ros- JJJ man, i.. Peter Coyote, Art Čar- uTi., ® ney, I luckleberrv Fox) ™ 22.10 Dnevnik 22.30 Šport v sredo: boks Mitchell-Be-ard (prvenstvo WBA) __ ^ .. 24.00 Nočni dnevnik in vreme C O H' 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni "vr- ■+— RAI 2 RAI 3 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Izobraževalna oddaja: Zdravje pubertetnika 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.15 Dirka Tirreno-Adritico 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due - Uraga-no, il vento delFattualita 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Aktualno: La notte della Repub-blica (14. del) 22.45 Dnevnik nocoj 22.55 Film: I due volti della vendetta (dram., ZDA 1961, r-i. Marlon Brando), vmes (24.00) Nočni dnevnik 1.15 Vreme in horoskop 12.00 14.00 14.10 15.00 15.30 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.45 20.10 20.25 20.30 22.45 24.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, L uomo e il suo ambiente Deželne vesti Videošport: nogomet Under 18 in hokej na ledu Italija-Tractor Celiavinsk Izbrane rime Francesca Petrarce Videošport: hokej na ledu Nanizanki: Valerie - Cuore in- franto, 17.30 Vita da strega - Qu- elLambizioso di Darrin Dokumentarna oddaja: Geo BlobCartoon Športna rubrika: Derby Dnevnik in vreme Deželne vesti BlobCartoon Variete: Blob - Di tutto di piu Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato Film: The Blues Brothers (glas., ZDA 1980, r. John Landis, i. John Belushi, Dan Aykroyd), vmes (21.35 Dnevnik nocoj) Oddaja o aktualnostih: Fluff Nočni dnevnik Niz oddaj o italijanski književnosti Zanimiva izobraževalna oddaja RAI 1 z naslovom Novecento, ki je posvečena italijanski književnosti našeaa stoletja od leta 1945 do danes in je na sporedu vsako sredo ob 15.30, je z današnjo 25. oddajo prispela do leta 1969: spoznali bomo pisatelja Giovannija Arpina z njegovi deli II bulo ed tl mlele, po katerem je bil povzet film Profu-mo di donna, in L’awenturiero timido, ter pesnika Alfreda Giulia-nija. (Na sliki voditelj oddaje Gabriele La Porta) • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 S LU GO 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant - Black out 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA 1976, r. Jack Smight, i. Charlton Heston, Glenn Ford) 23.00 Film: Anatomia di un omicidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Premin-ger, i. James Steward, Lee Remick) 21.30 Aktualno: Pronto poli-zia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Rubrika: Fish Eye 23.40 Dok.: Jonathan 0.35 Nanizanki: Star Trek, 1.35Kronos ODEON ITALIA 1 RETE 4 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Il mio padrone e un debole 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3a C 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana 18.00 Astrološka rubrika: Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Rubrika: Branko in zvezde (pon.) 20.30 Film: Doppio delitto (dram., It. 1977, r. Steno, i. Marcello Mastro-ianni, Agostina Belli) 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Nanizanki: I classici dell erotismo - L allie-vo, 24.00 Doc Elliott 16.00 17.45 18.45 19.00 20.00 20.30 22.30 23.00 24.00 Film: Amori proibiti (kom., ZDA 1962, i. Peter Finch, Jane Fonda) Aktualno: Ženska TV Igra: Il paroliere Nanizanka: Autostop per il cielo Vesti: TMC News Film: Tommy (glas., VB 1975, r. Ken Rus-sell, i. Roger Daltrey) Aktualno: Galileo Vesti in šport Film: Voi assassini (dram., ZDA 1955, r. Lewis Allen, i. Jame Mansfield) TELEFRIULI TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo controEva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanke: La grande barriera, 13.00 Detecti-ve in pantofole, 13.30 James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento 90 20.30 Rubrika z županom 22.30 Nanizanka: Matt Helm 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4 • SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana i_________________| 9.05 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.20 TV drama Roman o Londonu (pon. 2. dela) 11.25 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Nanizanka: Magnum (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarni oddaji: O provincionalizmu, 17.40 Po sledeh napredka 18.15 Spored za otroke in mlade: ZBIS Ukradeno spanje, 18.25 gledališka predstava Gozdne živali 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Orionov pas (srh., Norveška 1985, r. Ola Solum in Tristan de Vere Cole, i. Herge Jodal, Sverre Anker Ousdal) 21.30 SP v smučanju: Ženski veleslalom (posnetki iz Klovsjoja) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Zabava vas Haris Džinovič 22.55 Nanizanka: Magnum (ZDA, i. Tom Selleck, 8. epizoda) 23.45 Video strani | TV Koper_________________________ 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dokumentarec: Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka NBA: Los Angeles La-kers-San Antonio Spurs 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Snow Board Show 23.10 Golden Juke Box (pon.) 0.40 Oddaja o odbojki: Supervolley TV Ljubljana 2__________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Balet: Svinčena noč (Stravinski) 21.35 Svet poroča 22.35 Poskusni satelitski prenosi 1 ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z revije Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu,- 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (52. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Igra violinist Slavko Zrimšek; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU IGRALSK\ OBRAZ Pleša je seksi O privlačnosti, tako ženski kot moški, je bilo že mnogo napisanega in povedanega. Pravzaprav je privlačnost nekaj zelo neotipljivega, ki se zna izmuzniti vsaki modi in vsakemu pravilu o lepem in grdem. Tudi o privlačnosti plešcev smo pogosto brali, še posebno, ko so plešo ponosno razkazovali znani igralci. Kljub temu se mar-sikatei plešasti moški počuti nesrečnega in tvega drago zdravljenje ali celo presaditev las. No, plešci naj se še enkrat potolažijo: po rezultatu ankete znanega tednika Peop-le je bil zdaj že plešasti škotski igralec Sean Connery proglašen za najbolj seksi moškega na svetu. Bivši tajni agent 007 ali James Bond je bil nad izbiro seveda zadovoljen, vendar je presenetil svetovno javnost, ko je naslov najbolj .poželenja vrednega prepustil drugemu imenitnemu pleš-cu - Mihailu Gorbačovu. Nekdanji 007, ki se je svojim neštetim občudovalcem te dni predstavil v novi filmski preobleki, kot poveljnik sovjetske podmornice v ameriški uspešnici Lov na Rdeči oktober je v intervjuju za People izjavil: »Čutim se res zelo počaščenega, vendar še vedno menim, da bi morali naslov podeliti nekomu drugemu. Seveda ne morem govoriti v imenu žensk, vendar moram povedati, da se mi zdi kot moškemu zelo privlačen: gre za izredno zmes inteligence, pleše in sproščenosti«. Conneryja vsekakor ne gre razumeti slabo, saj se je v intervjuju poslužil neprevedljive besedne igre z besedo baldness, ki v angleščini res pomeni plešo, istočasno pa tudi pogum. To gre vsekakor v čast igralcu, ki je v tolikih filmih posodil svoj obraz najpogumnejšemu tajnemu agentu, kar se jih je kdaj pojavilo na ekranih. THE BLUES BROTHERS — Brata Bluz, ZDA 1980. V sredo, 14. marca, ob 20.30, na RAI 3. Komični film. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je razpasel val komič-no-satiričnih filmov, ki v posebnem surrealističnem in »non sense« duhu slikajo paradoksne situacije iz anglo-ameriškega sveta. Pomislimo le na dela Mela Bro-oksa (Frankenstein Junior) in tria J. Abrahams, D. in J. Zucker (L'aereo piti pazzo del mondo) ter na nore filme Lindsaya Andersona (Britannia Hospital) in skupine Monty Python. V obzorje absurdnega in »demencialnega« humorja upravičeno spada tudi najpopularnejši kultni film Johna Landisa, fantastična zgodba vražjih »bratcev bluza«. Razsipni John Belushi in prav tako nepoboljšljivi Dan Aykroyd sta protagonista nepopisnih potegavščin in ob tem tudi nepozabnih glasbenih performan-sov v družbi Raya Charlesa, Arethe Franklin, Jamesa Browna in drugih. / \ VIDEO NOTES Oddaja:................:.:... Postaja:___i;;:;:... T .. Ura:_________________________ V_____________________________ ČETRTEK, 15.3 ITALIJANSKE TV MREŽE J!* j RAI 1 || RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago - Sonata per ladro a guattro mani 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.10 Occhio al biglietto (vodi Valerio Merola) 14.20 Kviz: II gioco piu bello del mon-do (vodi Gabriella Carlucci) 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Premio (vodi Pip-po Baudo) 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualnosti: Droga - che fare? 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzandtte e dintorni 7.00 8.30 9.30 10.00 13.00 14.00 14.45 16.05 17.00 17.10 17.35 18.35 19.25 19.45 20.30 22.10 22.20 23.00 23.50 0.20 Variete: Patatrac in risanke Nadaljevanka: Capitol Dok.: Anatomia di un restauro Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e Dnevnik in Diogenes Nadaljevanka: Ouando si ama TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno Nanizanka: Cuore e batticuore Kratke vesti in Iz parlamenta Lepa Italija Rubrika: Tutto sul Due - II gatto e la volpe, nato (18.20) šport Nanizanka: Faber Rubrika: Rosso di sera Dnevnik, šport, vreme Nadaljevanka: Aguile (r. Nini Salerno, i. Gino Cappone, Car-lotta Ercolino) 1. del) Dnevnik - nocoj Aktualno: 1990 Mode Košarka: Barcelona-Philips Dnevnik, vreme, horoskop Film: Assassinio sul palcosceni-co (krim., VB 1965, r. George Pollock, i. Margaret Rutherford) Duhovito kramljanje o modi in srhljivkah Nadvse elitna in duhovita odda]a RAI 2 o modi in o modnih težnjah z naslovom 1990 Mode bo nocoj posvečena srhljivkam. Uvodni »prispevek« televizijske revije, ki se začenja ob 22.20, je i z enim najslavnejših režiserjev tega žanra Da 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Alle porte di Bisanzio, Me-dioevo a Bologna, Storia del Banco di Santo Spirito, Regioni allo specchio 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Videosport: rubriki Rally in Nogomet 17.00 Nanizanki: Valerie - In guaran-tena, 17.30 Vita da strega - Lo show di Serena 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez) 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Blobcartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dok. oddaja: Samarcanda (vodita G. Mantovani in M. Santoro) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Variete: Fuori orario 0.15 Nočni dnevnik Intervju )ariom Argen- tom; seveda bo spregovoril tudi o svojem zadnjem filmu po povesti Edgarja Allana Poeja Due occhi diabolicl. Nato bo Giovanna Mal-dofti (na sliki) predstavila še lik vampirske ženske. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.00 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-'nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanka: Lou Grant RETE 4___________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell- amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: E’ una sporca faccenda, tenente Parker! (krim., ZDA 1974, r. John Sturges, i. John Wayne, Diana Mulda-ur) 22.35 Film: Saturday Night Fever (kom., ZDA 1977, r. John Badham, i. John Travolta, Karen Gorney, v angleščini) 0.50 Film: Voce senza volto (kom., It. 1938, r. Gen-naro Righelli, i. Laura Nucci, Vanna Vanni) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: L incredi-bile Hulk, 19.30 Geni-tori inbluejeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Ladyhawke (fant., ZDA 1984, r. Ric- hard Donner, i. Rudger Hawen, Michelle Pfe-iffer) 22.55 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.05 Športna oddaja: Viva il mondiale 23.35 Šport: Grand Prix 0.55 Nanizanki: Star Trek, 1.55 Kronos OPEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nad.: Senora, 16.00 Pa-siones, 17.00 Mariana 18.00 Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Rubrika: Branko in zvezde (pon.) 20.30 Film: Torino nera (dram., It. 1972, r. Carlo Lizzani, i. Andrea Ba-lestri, Marcel Bozzuffi) 22.30 Šport: Caccia al 13 23.00 Film: Dust (dram., Fr.-Bel. 1985, r. Marion Hansel, i. Jane Birkin, T revor Howard) TMC_________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nadaljevanka: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Congratulazioni, e un maschio! (kom., ZDA 1971, r. William Graham, i. Diane Baker) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Odbojka - Ali Star Game 22.20 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 23.05 Nogomet: pokal VB TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Glasbena oddaja 13.30 TV film: La battaglia di Engolchen 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nadaljevanka: L’Or-lando furioso (r. Luca Ronconi, 3. del) 22.00 Nanizanki: Coronet Blue, 23.00 Dick Van Dicke 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE E \ E M TEDNK TV Ljubljana 1_________________| 9.05 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende 9.30 Šolska TV: Tisoč udarcev, 10.00 Industrijsko oblikovanje - Oblika za prodajo, 10.25 Slovenci v zamejstvu (pon.) 10.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče (pon.) 15.35 Nanizanka: Magnum (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik, (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.30 nad. Mladi Sherlock (zadnji del) 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Bluebell (P. Wheeler, r. Moira Armstrong, 2. del) 21.00 Tednik 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Film: Splav meduze (dram, Slov. 1980, r. Karpo Godina, i. Olga Kacijan, Vladislava Milosavljevič) 23.55 Video strani TV Koper____________________ 13.45 Nogomet - nemško prvenstvo 15.30 Nogomet - špansko prvenstvo 17.15 Snow Board Show 17.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarec: Čampo Base 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.10 Košarka - prvenstvo NBA 0.55 Oddaja o športu: Juke Box TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: 'Alo, 'alo 19.30 PEP v košarki: Maccabi-Jugop-lastika (iz Tel Aviva) 21.00 Dok.: Milijonsko mesto v morju 21.40 Mali koncert: Trobilni kvintet Slovenske filharmonije 22.00 Večerni gost: dr. Japec Jakopin 22.35 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (53. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Ljudske pesmi in slovenski skladatelji; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: C est la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Splav Meduze Jugoslavija (Slovenija) 1980 Režija: Karpo Godina □ Scenarij: Branko Vučevič □ Fotografija: Karpo Godina □ Scenografija: Ranko Mascarell, Milan Todorovič, Biljana Mijuškovič □ Glasba: Predrag in Mladen Vraneševič □ Montaža: Karpo Godina □ Igrajo: Olga Kacijan-Srdič, Vladislava Milosavljevič, Boris Komnenič, Erol Kadič, Frano Lasič, Radmila Živkovič, Miloš Battelino V četrtek, 15. 3., ob 22.25, na TV-Lj 1. Film je prvenec, s katerim je v velikem slogu debitiral na področju celovečercev slovenski režiser Karpo (Ačimovič) Godina, sicer že uveljavljen avtor srednjemetražnih, angažiranih, igrano-dokumentarnih del in čislan tudi kot eden najboljših jugoslovanskih snemalcev in direktorjev fotografije. Splav Meduze je »evropski« film, ki se brez modnega »pompa« in bleska, ampak - nasprotno - z vizionarno ironijo in zagonom vrača v mitična dvajseta leta avantgardnih gibanj, takratnih umetniških in vsestranskih družbenih izzivov. Balkanska varianta tega vsesplošnega vzburljivega žuborenja v evropski kulturi in umetnosti se razteza med pustinjami Vojvodine, zakotnostjo Črne gore, vse tja do zasneženega Vršiča. Z dinamičnim ritmom road movieja se nam kaže prosvetljensko-izzivalni pohod mladih umetnikov, njihovih prijateljic učiteljic in cirkusantskega »najmočnejšega človeka na svetu«. Avantgardisti streljajo na Njegošev Gorski venec, dopisujejo si z Majakovskim in se prepirajo z Marinettijem. Vendar njihov let ni dolg, konča se klavrno, bizarno, čudovito. Kljub mešanici jezikov in kultur, ki so nekako značilni za celoten jugoslovanski zemljevid in jih ni malo v tem delu, je to eden najbolj »pristnih« slovenskih filmov in si ga velja tudi zaradi tega ogledati. LADYHAWKE, ZDA 1985. V četrtek, 15. marca, ob 20.30, na Italia 1. Fantastični film. Richard Donner, uspešni avtor prvega kolosala iz Superma-nove filmske sage, je posnel v Italiji (v očarljivih graščinah pri Castel Soncinu, Torrechiari, CastelLArguatu in Rocci Calascio ob Gran Sassu) to očarljivo ljubezensko zgodbo iz daljnih srednjeveških časov. Vitez Etienne Navarrski (Rutger Hauer) in njegova zaročenka Isabella d'Anjou (Michelle Pfeiffer) sta žrtvi strašnega prekletstva, ki ga je izrekel nad njima kruti škof iz Aguile (John Wood). Etienne se vsako noč spremeni v volka, ki tava po apeninskih hostah, prelepa Isabella pa dobi podnevi videz in obliko sokola in tako se zaljubljenca ne moreta nikdar srečati s človeškim videzom, vsaj dokler ju ne bo neznani mladenič (Matthew Broderick) rešil strašne more. Kljub čisto ameriški produkciji je prosojno filmsko fotografijo podpisal mojster Vittorio Storaro. r- n VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:_______________ Ura:_____________:_____ V-----------------------J miimš.mm • ITAL! JANŠ K E TV MREŽE ■ RAI 1 1 1 RAI 2 J RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 7.00 Otroški variete: Patatrac, vmes 11.55 SP v smučanju: ženski superve- 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - Pausa caffe, 14.10 Ocphio al biglietto 14.20 Variete: Tam Tam Village 15.00 Kulturni tednik: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: II gatto venuto dallo spa-zio (kom., ZDA 1977, r. Norman Tokar, i. Ken Berry, Sandy Dun-kan) 22.10 Dnevnik 22.20 Okno na svet: Izziv Baltika 23.20 Ob oddaji Evropa Evropa 90 0.20 Dnevnik in vreme 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.55 Otroški laboratorij: Parola di bu-rattinaio risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Lamore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due - Piu sani piu belli 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber - Lidia 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno famosi (vodi Rafaella Carra) 22.40 Večerni dnevnik 22.50 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: Ouando la citta dorme (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana Adrews) leslalom (iz Area) 13.00 Vabilo v gledališče: Eros e Pria-po (Carlo Emilio Gadda, r. Lorenze Salveti, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Aladinova svetilka 15.30 Videosport: biljard 16.40 Odprti prostor 17.00 Nanizanka: Valerie - La paura delFignoto 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha visto? 22.30 Dnevnik nocoj 22.35 Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.35 Nočni dnevnik 23.50 Pred 20 leti TV o umetnosti, znanosti in prireditvah Med odlične izobraževalne oddaje popoldanskega sporeda RAI 1 b 15. uri vsekakor spada tudi tedniK o umetnosti, Književnosti, danosti in prireditvah UAauilone, ki ga vodita- Fiamma Betti in laudio Angelini (na sliki). Danes se bo predstavila plesalka Elisa-etta Terabust, ravnateljica plesne šole rimske Opere, medtem ko bo liorgio Calcagno predstavil svojo zadnjo knjigo. Ponovitev zanimi-e oddaje je na sporedu po RAI 2 ob nedeljah okoli polnoči. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 Ql! 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Via Montenapo-leone (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, i. Carol Alt, Renee Simonsen) 22.45 Variete: Rivediamoli 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanka: Lou Grant RETE 4 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il capitano di Castiglia (pust., ZDA 1947, r. Henry King, i. Tyrone Power, Jean Peters) 22.15 Filmski tednik: Ciak 23.50 Kongres PSDI 0.20 Rubrika: Veliki golf 1.20 Film: Il vendicatore di Manila (pust., ZDA 1948, r. Sidney Salkow, i. Ramon Del Gado) ITALIA 1 20.00 Risanka: Alvin 20.30 Film: Missing in Acti-on (pust., ZDA 1985, r. Lance Hool, i. Chuck Norris, Števen Willi-ams) 22.25 Rubrika: Calciomania 23.25 Nan.: Troppo forte 23.55 Variete: Playboy Show 1.05 Košarka NBA: Boston Celtics-Chicago Bulls ODEON 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: L'incredi-bile Hulk, 19.30 Geni-tori inblue jeans 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Nanizanki: Supercar-rier - Oltro il muro del suono (i. Robert Ho-oks), 21.30 Houston Knights - Due duri da brivido (1. epizoda) 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Odeon šport TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke Snack 15.30 Variete: Girogiromon-do 16.00 Film: Cameriere per signora (kom., Fr. 1940, i. Fernandel, Denise Grey) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 23.05 Šport nocoj: ženski superveleslalom (povzetki), nogomet - pokal VB TELEFRIULI 11.30 Nanizanke: Boys & Girls, 12.30 La grande barriera, 13.00 Detecti-ve in pantofole, 13.30 James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: L Or-lando furioso (4. del) 22.00 Nanizanka: Il brivido e Tavventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Dick Van Dicke 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 0.20 Vesti: News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_______________| 9.00 Mozaik.^ Spored za otroke in mlade: Živ žav v Kranju, 9.35 dok. Milijonsko mesto v morju -Otok ptic, 10.10 dokumentarna oddaja Gostilna, 10.55 nad. Para-celsus (6. del) 11.50 SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Areja) 13.00 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik (pon.)' 17.50 Španski balet Maria Rosa 18.15 Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Ku-Ku (3. del), 18.35 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (zadnji del) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarec: Tajne službe 21.15 Nadaljevanka: Kotlar, krojač, vojak, vohun (J. Le Carre, 4. del) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Oči kritike 23.10 Film: Streli popoldne (vestern, ZDA 1962, r. Sam Peckinpah, i. Randolph Scott, Joel McCrea) | TV Koper__________________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Nogomet - nemško prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.40 Rubriki: Veliki tenis in Eurogolf 1.40 Oddaja o športu: Juke Box TV Ljubljana 2________________ 17.55 Studio Maribor 19.00 Domači ansambli: Gorenjci 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (iz CD) 21.00 Vprašajte Zvezni izvršni svet 22.00 SP v smučanju: ženski superveleslalom (posnetki iz Areja) 22.40 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Ala-dinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revi val; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15,10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (54. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ZAN\N\\V OST TV odpustki V bistvu lahko trdimo, da obstajata le dve možnosti: ali smo pred velikim preobratom, to se pravi popolnoma novim pristopom do vernikov, ali pa gre katoliški Cerkvi res za nohte. Drugega si res ne moremo predstavljati, ko pomislimo na duhovnika, ki bo Italijanom z ekrana svetoval, kako lahko del svojega letnega davka na dohodek darujejo Cerkvi. Na obrazcih 740, 101 in 201 imamo štiri variante, z izbiro katerih bomo 0,8 %o davka na dohodek fizičnih oseb podelili Državi za socialne in humanitarne pobude, katoliški Cerkvi, Božji skupščini in Aventis-tični cerkvi za vzdrževanje duhovščine. Odgovorni pri Osrednjem inštitutu za vzdrževanje duhovščine (gra seveda za katoliško organizacijo) so ugotovili, da se morajo poslužiti kar najučinkovitejšega sredstva obveščanja, to se pravi - televizije. Te možnosti seveda niso izbrali kar tako, pač pa po poglobljenih študijah in mnogih dvomih, ki so se pojavili predvsem v začetni fazi. Po rezultatih ankete, ki jih je v teh dneh objavila ustanova Censis, naj bi bilo samo 48,1 % katoliških vernikov pripravljenih finančno podpreti Cerkev, drugih 25 odstotkov pa se je izreklo odločno proti taki izbiri. Postaja torej jasno, zakaj se je Cerkev odločila za ta korak, ki bo deležen še ogromno kritik, a je s finančnega vidika neoporečen. Brez televizije ne bi sporočilo Cerkve doseglo kar štiridesetih odstotkov celotnega italijanskega prebivalstva, ob tem pa gre povedati, da ne govorimo o malenkostnih vsotah, pač pa o 800 milijardah lir. Naposled le ni minilo toliko stoletij od takrat, ko je Leon X. rešil cerkveno gospodarstvo s prodajo direktnih vozovnic za nebesa. STRELI POPOLDNE — Ride the High Country, ZDA 1962. V petek, 16. marca, ob 23.10, na TV Lj 1. Vestern. TV Ljubljana je prejšnji petek začela predvajati ciklus filmov ameriškega režiserja indijanskega rodu Sama Peckinpaha, ki slovi predvsem zaradi dveh značilnosti svojega opusa oziroma poetike. V prvi vrsti mu gre za predstavljanje in razgaljanje vsega »nasilnega« in »nasilja«, ki je prisotno v družbi in pri posamezniku. To tematiko je najbolj dovršeno izrazil na svojem najbolj priljubljenem terenu - na prerijah in v beznicah ameriškega Zahoda. Upokojeni šerif 'Steve Judd sprejme ponudbo neke banke, da ščiti tovor zlata. Na nevarnem potovanju naj bi mu pomagala stari prijatelj Gil in njegov mlajši družabnik Heck, vendar se slednja dva pustita premamiti od opojnega leska zlata... Za protagonista te nostalgične zgodbe o »zatonu Zahoda« je Peckinpah izbral dva pristna vesternska veterana: Joela McCreo in Randolpha Scotta. f -v VIDEO NOTES Oddaja:_________________ Postaja:________________ Ura:_j.___________- v________________________J Rock pevka Gianna Nannini (na sliki) je med protagonisti video opere Un giorno X, ki jo bodo prvič uprizorili 11. marca v milanskem Konservatoriju. Un giorno X, katere avtor je Roberto Caccipaglia, je prvi sad producentskega dela skupine, ki gravitira okrog prireditve Musiča del nostro tempo. Umetniški koordinator Carlo Majer je med drugim poudaril, da se prireditev iz iestivala sodobne glasbe razvija v »organizem za produkcijo sodobnih oper«. Podlaga zgodbi je mit potovanja in vrnitve, zato lahko trdimo, da se opera v bistvu sklicuje na Odisejo. Dario Del Corso, docent za grško zgodovino in literaturo na milanski univerzi, je dejal, da tekst, ki sta ga napisala Caccipaglia in Glada di Villahermosa, vsebuje vrsto namigov, vezanih na antiko, denimo, na zgodbo o Ikarosu. Caccipaglieva glasba staplja v sebi prvine rocka in sodobne resne glasbe. Video slike, ki jih bodo predvajali na štirih ekranih, je ustvaril slikar Gabriele Amadori. Caccipaglia je o njih dejal, da ubirajo povsem svojo pot in da sploh niso pripovedne, vendar so na glasbo vezane analogično. Opero bosta izvajala godalni orkester Milanskih glasbenih popoldnevov in vokalni ansambel Erosa Negrija, poleg Nannlnijeve pa bodo med protagonisti še Giuseppe Zambon in Giulia Olcese. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Sodelujeta: Andrej Šik in Bojana Vatovec Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A , Foto: Križmančič, Magajna, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. MAGIJA FILMA Idealna filmska zgodba Borivoj Repe Kot mlajša sestra filma je TV že krepko posegla v našo zavest in podzavest. Najpopularnejša zvrst je vsekakor soap opera, temu smo včasih rekli limonada. Takšno limonado posnamejo vsaj v 200 nadaljevanjih. Bistvo limonade je: • vsi nastopajoči so bogati, • vsi so lepi; • vsi so pokvarjeni in bi bili radi še bogatejši, • vse zanima samo seks, zato se vneto parijo med seboj v vseh mogočih kombinacijah. Ko scenaristu zmanjt ■ kombinacij, si izmisli nove sestre, brate, strice tete in jih naprej pari. Končno, ko je že vsak z vsakim, potem pridejo v limonadno deželo požar, poplava, potres ali revolucija, ki pokončajo vso to Sodomo in Gomoro. Za konec si oglejmo še, kakšen bi bil idealen scenarij za idealen film, ki bi upošteval vsa do sedaj ugotovljena in našteta pravila. Reven, srečen, pošten fant je nesrečen, ker nima denarja. Denar pa potrebuje, da bi prevzel blondinko pokvarjenemu bogatinu. Ona ga sicer takoj vzljubi, a ima vseeno raje denar, zato se tišči k bogatinu. Revni poštenjak se odloči, da bo bogatašu speljal blondinko. To pa lahko izvede edino tako, da ga razkrinka in uniči (prevzame njegov denar). Toda kaj, ko bogatina obkroža cel trop goril, oboroženih z avtomati in bazukami. Ko blondinka ugotovi, kakšen bo razplet, pade mlademu lepotcu v posteljo kot zrela hruška. (To pa je seveda usodno zanj!) Kjerkoli se pojavi, povsod streljajo nanj kot nori. (Ker je naš, ga nihče ne zadene!) Seveda ves čas beži v rdečem športnem avtomobilu in se spretno izmika vsem zasledovalcem. Med enim takšnih begov se z dekletom znajde v motelu, kjer se blondinka izredno spretno slači. Erotična scena traja vsaj četrt ure, medtem bogataševi biriči streljajo iz vseh kalibrov, kar pa zaljubljenca niti najmanj ne moti. Beg nadaljujeta v helikopterju ali pa v podmornici, gorile spet streljajo, blondinka je smrtno ranjena. Medtem, ko jo sku- ša rešiti, fant ugotovi, da je ona v bistvu agentka še večjega bogatina, ki je hotela onega prvega bogatina in njega uničiti. Sedaj fant ne ve več, kaj bi, je popolnoma obupan. Toda, kaj, kb je tu še nenavadno lepa bri-netka, ki je v bistvu fantu ves čas pomagala, a se fant ni niti zmenil zanjo, ker je bila revna. Sedaj, ko se je on že skoraj dokopal do bogataševega zaklada, pa ga čedalje bolj privlači, ker dobro strelja in drvi z avtomobilom po prenaseljenem mestu. Bogataševih goril je čedalje manj. (Z brinetko jih namreč ves čas streljata kot glinaste golobe). Končno fant premaga bogataša, doživi katarzo in postane pokvarjen. Brinetka se poroči z njim in postane blondinka. Sedaj prične neki drugi fant..., toda to je že druga zgodba. Vse to lahko zabelimo še z nekaj zmaji, vampi-ri, kakšnim zombijem in film je tu, mi pa ga bomo vneto gledali na prvem, drugem in tretjem TV kanalu, na video posnetku ali v kinu. Pa dobro zabavo vam želim! r r T Tedenski pregovor: "t Neumna je tista ovca, ki si izbere volka za spovednika. (italijanski) k Spominski datumi: □ Pred 85 leti: 16. 3. 1905 je bilo v Trstu ustanovljeno Delavsko izobraževalno društvo Ljudski oder. A razstave gledališča LJUBLJANA Drama SNG Nocoj, 10. 3., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan. V sredo, 14. 3., ob 19.30: premierska predstava Vera ljubezen upanje (Odon Von Horvath), rež. Martin Kušej (ponovitev 16. 3.). Mala drama Nocoj, 10. 3., ob 20. uri: premierska predstava Impresarij (Feri Lainšček), rež. Mateja Koležnik (ponovitvi 13. in 16. 3.). MGL Nocoj, 10. 3., ob 19.30: Romeo in Julija (William Shakespeare), rež. Barbara Hieng (ponovitvi 12. in 14. 3.). V petek, 16. 3., ob 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 10. 3., ob 11. in 17. uri: Žogica marogica (Jan Malik), gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. V KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 13. 3., ob 17. uri: Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk. V LUTKOTEKI v sredo, 14. 3., ob 17. uri: Mojca in živali (Taufer-Novy), rež. Peter Dougan (ponovitve 15. 3. ob 17. uri, 16. 3. ob 16.30 in 18.30, 17. 3. ob 11. in 17. uri). NOVA GORICA PDG Nova Gorica V SOLKANU danes, 10. 3., ob 20. uri: Skušnjava (Vaclav Havel), rež. Vinko Mddendorfer (ponovitvi 15. in 16. 3.). V SOLKANU v sredo, 14. 3., ob 20. uri: Voranc (Dane Zajc), režija Mile Korun. Kulturni dom V MALI DVORANI danes, 10. 3., ob 9.30, 11. in 16. uri: abonma velikega polžka - Flosarji in dravske vodovnice (Tomažič-Partljič); Lutkovno gledališče KUD Kobanci iz Kamnice. V MALI DVORANI v četrtek, 15. 3., ob 17. uri: otroška predstava Pobegli robot (Vid Pečjak) z Mladinskim amaterskim odrom. PORTOROŽ Avditorij V petek, 16. 3., ob 20.30: gledališka predstava Gala, protagonist in avtor scenarija Goran Matič, glasba Arsen Dedič. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 12. 3., in torek, 13. 3., ob 20.30: Erano tutti figli niiei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli. V petek, 16. 3., ob 20.30: v okviru Teatro oggi predstava Due storie ordinarie ali dve enodejanki - Bellavita (Luigi Pirandello) in L amicizia (Eduardo de Filippo), rež. Flavio Bucci. ČEDAD Gledališče Ristori V nedeljo, 11. 3., ob 21. uri: Erano tutti figli miei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli, nastopa Gastone Moschin. Videm Palamostre Nocoj, 10. 3., ob 20.45: Erano tutti figli miei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli, nastopa Gastone Moschin. V ponedeljek, 12. 3., in v torek, 13. 3., ob 20.45: La palla al piede (Georges Feydeau), rež. Antonio Morinelli. V sredo, 14. 3., ob 20.45: II viaggio incantato (Furio Bordon), rež. Mancesco Macedonio, nastopa Stalno gledališče F-JK. ^Uditorium Zanon Nocoj, 10. 3., ob 21. uri: Le amare lacrime di Petra Von Kant (R. "M Fassbinder), rež. Elio De Capitani in Ferdinande Bruni. LJUBLJANA Cankarjev dom V DVORANI SF v ponedeljek, 12. 3., ob 19.30: klavirski koncert Karolyja Mocsarija (Mozart, Beethoven, Schubert, Liszt). V MALI DVORANI v sredo, 14. 3., ob 19.30: Zvoki šestih strun -kitarski recital Uroša Dojčinoviča (Gano, Ferrer, Sor, Tarrega, Cleynans, Ponče, Prek, Panin). V VELIKI DVORANI v sredo, 14. 3., ob 20.30: Vice Vukov z gostoma Diano Hilje in Josipom Klimo, tamburaškim ansamblom in revijskim oreksterom, dir. M. Prohaske in M. Debilica. V VELIKI DVORANI v četrtek, 15. 3., ob 19.30, in v petek, 16. 3., ob 20. uri: Koncert Simfoničnega orkestra SF, dirigent Milan Horvat, pianist Karoly Mocsari (Osterc, Liszt, Bruckner). VIDEM Palamostre V nedeljo, 11. 3., ob 11. uri: v okviru Nedeljskih koncertov nastopa Videmski komorni orkester (Mendelssohn). Palasport Carnera V sredo, 14. 3., ob 21. uri: rock koncert Simply Red. Grajska dvorana V petek, 16. 3., ob 21. uri: 1. festival stare glasbe - koncert klavičembalista E. Smitha (Scarlatti, Kuhnau). BUTTRIO Folk Club V nedeljo, 11. 3., ob 20.30: koncert folk glasbe z Dannyjem Thomsonom in Toumanijem Diabatejem. LJUBLJANA Cankarjev dom KULTURNE PRIREDITVE SLOVENCEV IZ MADŽARSKE V PREDVERJU v petek, 16. 3., ob 18. uri: otvoritev dnevov Porabskih Slovencev, razstave publikacij in otroških risb. V MALI DVORANI v petek, 16. 3., ob 19. uri: okrogla miza na temo Vloga šole in Cerkve pri ohranjanju narodnostne identitete. V MALI DVORANI v soboto, 17. 3., ob 11. uri: otroška matineja Ujeta pesmica (Jožica Roš)) z lutkovno skupino iz Gornjega senika. V SREDNJI DVORANI v soboto, 17. 3., ob 20. uri: zaključna prireditev Komu zvoni?; nastopajo MePZ Avgust Pavel iz Gornjega senika, ansambel Lacija Korpiča in Ženski kvartet iz Slovenske vasi, lutkovna skupina in učenci osnovne šole iz Gornjega senika, rež. Rajko Stupar. V preddverju bo predstavitev del lončarja iz Virice. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 11. 3., ob 9. uri: namiznoteniški turnir; prireja ŠD-AS Azzurra. V ponedeljek, 12. 3., ob 14.30: Meeting Progress Coiffure 1'Oreal; prireja L Oreal. V četrtek, 15. 3., ob 10.30: Z Mandelo na poti k svobodi - srečanje z Bennyjem Nato; prireja CVCS. V petek, 16. 3., ob 18. uri: Srečanje s Francem Cerarjem; prir. KD. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. LJUBLJANA □ MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): razstava slikarja Ferdinanda Kulmerja (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 25. 3.). □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): razstavlja slikar Leon Koporca (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 19. 3.). □ BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648): slikarska razstava Izidorja Urbančiča (vsak dan 10-13 in 16-19, ob sobotah 10-13, ob nedeljah zaprto, do 1. 4.). □ KULTURNOINFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE (Trg francoske revolucije 7 - tel. 061/214025): Simonov zaliv - arheološka razstava Medobčinskega zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana (vsak dan 10-18, sobota 10-13, nedelja zaprto, do 24. 3.). □ GALERIJA CANKARJEVEGA DOMA: Od Durerja do Corintha - zbirka grafik - last samostana St. Paul iz Avstrije - predstavlja obdobje od 1500 do 1900 in zajema dela sedemnajstih avtorjev (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 30. 3.). □ MALA FOTOGALERIJA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): fotografije Ramona Davida (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 20. 3.). KOPER □ MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753): razstava slik in risb iz dobe 1980-90 beograjskega umetnika Bore Iljovskega (vsak dan 10-12.30 in 17-19, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto). □ LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): razstava slik in risb iz obdobja 1980-90 beograjskega umetnika Bore Iljovskega (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto). SEŽANA □ MALA GALERIJA: Unikatni nakit Nevenke Gregorčič-Eka in Damiana Kandolfa. VIDEM □ MUSEO DELLA CITTA - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): Furlansko pohištvo med tradicijo in novostmi (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 3.). □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): slike Bruna Chiminella (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 17. 3.). □ GALERIJA DE CILLIA (Reber al Castello 1/A): Van Gogh nosi svoje odrezano uho v Arlesovo hišo in druge slike Renata Guttusa (vsak dan 10-12 in 16-19, do 24. 3.). TOLMEČ □ PALAČA FRISACCO: Čustva in ljudska umetnost v karnijskih ex votih (vsak dan 9.30-12.30 in 15-19, ponedeljek zaprto, do 31. 3.) SPILIMBERGO □ PALAČA TADEA (na Gradu): Pictor Immaginarius - 60 let arhiva Šole za mozaike v Spilimbergu (vsak dan 15-19, ob nedteljah 10-19, do 16. 4.). TREVISO □ PALAČA DEI 300: Italia 50 - 15. razstava risank (do 18. 3.). □ PALAČA CARRARESI: razstavlja mojster Benito Jacovitti. □ PALAČA SCOTTI: razstava treh mladih umetnikov - Philippa Bercovicija, Onofria Catacchia in Davea McKeana. □ MUZEJ BAILO: italijanski plakati 50. let. • Pobudnik razstav, ki bodo odprte do 18. 3., je Treviso Comics. BENETKE □ MUZEJ CORRER: Palma il Giovane (1548-1628) - risbe in slike beneškega umetnika (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 29. 4.). □ PALAČA GRASSI: razstava Andyja VVarhola (do 27. 5.). Horoskop od sobote, 10. marca, do petka, 16. marca 1990 OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: I 9 Obeta se vam prijeten in uspešen delovnik. Mars in ”enera bosta pripomogla k hpbremu počutju in tudi k no-yim delovnim uspehom. Čas (e primeren za nove podvige *h pobude. Precej naklonjene “odo zvezde rojenim marca, /orek in sreda lahko kaj podarita, pa se raje izognite pomembnejšemu delu. VI IN ‘-'KUGI: Nekdo vas bo povabil , zabavo. Ugodna dneva bos-a sobota in petek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Teden bo razgiban in pester. Ker sta vam Mars in Venera kar precej naklonjena, boste uspešno kos tudi zahtevnejšim nalogam. Dobra sreča vam bo vseskozi naklonjena, da boste v svojih namenih uspešni. Prijazne so zvezde predvsem rojenim maja. V soboto obstaja možnost slabšega razpoloženja. VI IN DRUGI: Vznemirilo vas bo neko sporočilo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Napoved za vas ni najugodnejša. Ker vam bosta Mars in Luna med tednom precej nasprotna, obstaja verjetnost nepričakovanih sitnosti ali nesporazumov. Bodite v dejanjih karseda modri in tudi premišljeni. Rojenim od 22. do 25. 7. polovico tedna. VI IN DRUGI: Ne bodite do partnerja pretirano kritični. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Pripravlja SREČKO MOŽINA TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Teden vam bo kar naklonjen in ugoden. Ponudile se vam bodo dobre možnosti za uresničenje vaših ciljev. Mars in Venera bosta spodbudila srečen potek dela, ob tem pa ne držite križem rok, raje pojdite v akcijo in uspeh ne bo mogel izostati. Precej ugodno stojijo zvezde rojenim septembra. Kritična bo le sreda. VI IN DRUGI: Spoznali boste sorodno dušo. Ugodna bosta ponedeljek in torek. _ STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen. Lahko pričakujete nekaj veselih presenečenj na denarnem področju in računate na spodbudne okoliščine, ki bodo pospešile vaše načrte. Rojenim od 5. do 15. 12. bo Merkur nasproten, odtod možnost raznih neprijetnosti. Sobota in nedelja ne bosta prav ugodni. VI IN DRUGI: Veseli trenutki med starimi znanci. Ugodna dneva bosta ponedeljek in sreda. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno naklonjene, zato ne pričakujte posebnih težav. Prijazna Venera bo pripomogla k uspehu vaših načrtov. Sreča se bo nasmehnila predvsem rojenim od 24. do 30. 1. Ob koncu tedna, v četrtek in petek, vam bo Luna nasprotna, zato so možne sitnosti in nesporazumi. VI IN DRUGI: Veselili se boste v družbi, ki vam je pri srcu. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. v BIK (20.4.-20.5.) — V j* VI IN DELO: Te- f A den bo tokrat po V J vsej verjetnosti muhast in tudi nepredvidljiv. Glede na neugo-®n vpliv Lune, Marsa in Ve-i ®re prav lahko pride do ka-p^tiih zapletov ali nejasnosti, ia • bn° previdni naj bodo ro-1511 aprila. Pretijo jim namreč tgjP^jetna presenečenja. Četr-k jn petek vam ne bosta g^več ugodna. VI IN DRUGI: “dite previdni v tem, komu v® zaupate. Ugodna dneva °sta sobota in .nedelj a. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Zvez-de so vam kar pri-jazne. Poskusite karseda spretno izkoristiti pozitivne vplive Merkurja in Jupitra za vse, kar si želite. Brez večjih težav boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. Čakajo vas ugodne vesti, ki vas bodo pri delu prijetno spodbudile. Zaupajte v lastne moči. Torek vam lahko pri delu kaj pokvari. VI IN DRUGI: Pohitite, nekdo se je že naveličal čakati. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN | r DELO: Pred vami I U je precej ustvarja- ■ len teden. Čas je nadvse ugoden za izpeljavo zastavljenih ciljev. Izkoristite pozitivne vplive zvezd za vse, kar vam je pri srcu. Precej bo dobrih priložnosti in marsikatera želja se vam bo izpolnila. Napredovali boste. V tem času lahko dosežete zavidljive uspehe. VI IN DRUGI: Zberite pogum in povejte, kar vam leži na duši. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10-21.11.) — VI IN DELO: Pričakujete lahko zadovoljiv razvoj začrtanega dela. Ž nekoliko več prizadevnosti lahko dosežete, kar si želite. Bodite pozorni in ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. Prijazni Merkur vam bo prinesel novosti. Rojenim od 23. do 26. 10. bo Mars sovražen, zato jim grozijo nevšečnosti. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo trn v peti. Ugodna bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Pred vami je precej razgiban in ustvarjalen teden. Ponudile se vam bodo ugodne nove možnosti za uresničitev zamisli. Pri delu se bo obrnilo v pozitivno smer. Obstaja možnost tako poslovnega kot ekonomskega uspeha. Vaša požrtvovalnost bo dosegla svoj namen. Torek in sreda vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Bolj pazite na to, kar rečete. Ugodna dneva bosta sobota in petek. RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Obeta se vam v vsakem pogledu uspešen teden. Dobri vplivi Merkurja in Jupitra bodo spodbudili uresničitev vaših pričakovanj. Zadovoljni boste. Želje se vam bodo izpolnile. Izkoristite pozitiven vpliv neba. Čas je ploden in rimeren novim pobudam. So-ota in nedelja bosta za spoznanje bolj muhasti. VI IN DRUGI: Prijetni trenutki na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici Rafal interpelacij o odprti meji globah in prijavi izostankov z dela Predstava dijakov učiteljišča »Slataper« Proti vsakršni obliki rasizma in nestrpnosti Po uvodni komemoraciji pokojnega predsednika republike Sandra Pertini-ja je troje vprašanj osredotočilo pozornost svetovalcev v prvem delu sinočnje seje goriškega občinskega sveta. O Pertiniju so tako župan kot predstavniki vseh strank dejali, da je bil velik in dosleden človek, moralno neoporečen, da je znal približati inštitucije ljudem in zasluži zato spoštovanje in hvaležen spomin vseh. Po enominutnem molku v spomin na Pertinija se je iz svetovalskih vrst začel rafal interpelacij, tako da so morali, še marsikatero odložiti na današnjo sejo, ki bo ob 9.30. Več svetovalcev je obravnavalo predlog jugoslovanske vlade o razširitvi pristojnosti vojske ob meji, prijavo, ki jo je odbornik za osebje Drufuca vložil v zvezi s sumom o neupravičenih odstotnostih občinskega osebja in zaostritev glob zaradi nedovoljenega parkiranja v mestu. Na prvi problem so opozorili Busolini (KPI), Waltritsch (PSI) in Fiorelli (Zelena lista). Omenili so včerajšnjo manifestacijo v Novi Gorici in hoteli vedeti, kako namerava goriška občinska uprava podpreti zahtevo sosednega mesta in Slovenije po preklicu ukrepa, ki bi nevarno ogrožal odprtost meje. Župan Scarano je dejal, da je bil predhodno obveščen o manifestaciji, in da bo o zaskrbljenosti v našem mestu opozoril delegacijo jugoslovanskih novinarjev, s katerimi se bo srečal prihodnji teden. Wal-tritsch je menil, da to najbrž ne bo dovolj in da je danes potrebna velika pozornost in podpora prenovi v Sloveniji, Fiorelli pa je zahteval večjo doslednost tudi na tej strani meje, tako da bi dokončno odpravili vse vojaške arzenale z mejnega pasu. Kar nekaj svetovalcev je kritiziralo odbornika Drufuco, češ da je preuranjeno prijavil nepravilnost pri žigosanju kartončkov za nadzorstvo nad spoštovanjem delovnega urnika na Občini in s tem povzročil določeno posploševanje. Trije prej omenjeni svetovalci in še kdo drug so odborniku očitali, da je dvignil precej prahu, ko še ni otipljivih dokazov, če in kdo naj bi zagrešil prekršek. Drufuca se je zagovarjal, da je pač bil dolžan prijaviti nepravilnost, ki jo je ugotovil, toda iz vrst opozicije so mu očitali, da prepušča zadevo sodstvu, ker ni sam sposoben reševati vprašanj osebja. Na vprašanje, ali je bil župan obveščen za potezo, je Scarano odgovoril, da ga je Drufuca ob- Nadaljuje se pretok članstva iz PSDI v PSI Pretok socialdemokratskih somišljenikov v vrste PSI se nadaljuje. Pokrajinsko vodstvo Socialistične stranke je sinoči sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je napovedalo vključitev v stranko kakih dvajset bivših članov in somišljenikov PSDI pretežno s tržiške-ga območja. Med njimi so nekateri bivši pripradniki PSDI, ki so imeli vidne funkcije v javnih upravah oziroma v sami stranki. Med temi omenimo Eldereja Bona, načelnika svetovalske skupine PSDI v Občini Tržič ter podtajnika v deželnem vodstvu iste stranke, Franca Colomba, odbornika za šport v Tržiču, ter Fulvia Chiarattini-ja, člana pokrajinskega tajništva PSDI in aktivnega sindikalista. Na včerajšnjem srečanju z novinarji je pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini poudaril, da je do vključitve te skupine v stranko prišlo po normalni poti, brez vsakršnih zakulisnih političnih iger in tudi ne v perspektivi bližnjih upravnih volitev. To priložnost pa je Pini izkoristil, da je napadel posoško vodstvo KD, češ da s precejšnjo predrznostjo napoveduje, da bo iz njenih vrst izšel bodoči goriški župan. O tem, je nadaljeval Pini, bodo odločali predvsem volilci in ni izključeno, da bo novi župan predstavnik PSI. Ob Piniju sta na včerajšnjem srečanju spregovorila še Gianfranco Trom-betta in Luigi Blasig, ki sta poudarila, da ta »operacija« ne predstavlja nobenega »lova na članstvo PSDI«. Pesniška zbirka Drevi ob 17. uri bodo v deželnem avditoriju v Ul. Roma predstavili knjigo poezij 'La mia geometria" pesnice Anne Marie Fabbroni. Delo bo predstavila tržaška pisateljica Fidelia Da-mato. Večer bodo popestrili člani umetniške skupine "Parole e mušica", in sicer igralca Mariolina De Feo in Bruno Tofful, pianistka Adrienne Win-dridge in flavtist Giorgio Marcossi. vestil in da tudi sam ocenjuje prijavo kot dolžnostni ukrep odbornika. Protislovni ukrepi glede glob zaradi parkiranja so prav tako izzvali nekaj kritik. Dva svetovalca (misovec Coana, Busolini) sta hotela vedeti, kdo je ukazal blitz policajev, ko pa še vedno ni rešeno vprašanje preureditve prometa in parkiranja v mestu. Obenem, sta ugotovila, pa je občinska uprava ravnala nedosledno, ko je že naslednji dan dala odstraniti z mnogih ulic v centru prometne znake, ki dovoljujejo parkiranje samo za določen čas. To nedoslednost je ugotovil tudi republikanec Obizzi, po mnenju katerega bi bili morali pustiti prepovedi in seveda tudi z globami zahtevati njihovo spoštovanje. Waltritsch je prav tako menil, da je treba prepovedi spoštovati, to pa naj velja za vse, tudi za pripadnike sil javnega reda, ki puščajo zasebna vozila na mestih, ki so namenjena službenim. Scarano je dejal, da so vzrok zaostritve protesti občanov, ki so zahtevali ukrepanje mestnih redarjev, preklic nekaterih prepovedi pa izvira iz nemoči: policajev je premalo, da bi lahko povsod nadzorovali spoštovanje predpisov, zato so ponekod odstranili omejitev časa za parkiranje. V goriškem avditoriju so včeraj dijaki italijanskega učiteljišča »Slataper« uprizorili delo Marie Rosarie De Vitis - Piemont! »Canto damore per ogni apartheid«, kot prispevek mani- festaciji »Z Mandelo naproti svobodi«, ki jo prireja pokrajinski odbor za človekove pravice pod pokroviteljstvom pokrajinske in občinske uprave. Predstavi, ki jo bodo ponovili tudi danes, bo sledila okrogla miza prihodnji četrtek, 15. t. m., ki se je bo udeležil tudi Benny Nato, predstavnik v Italiji protirasističnega gibanja »Afričan National Congress«. V niz manifestacije sodita še koncert goriških glasbenih skupin »Mandela rock« v Verdijevem gledališču ter predvajanje Sguitterijevega filma »II colore dellodio«. Fotografski utrinek z včerajšnje predstave v goriškem avditoriju. (Foto Pavšič) W Zenske praznujejo Po nekaterih slovenskih vaseh bodo drevi naša dekleta in žene praznovale 8. marec - mednarodni dan žena. Dober-dobke se bodo zbrale v osnovnošolski te- ' lovadnici v Doberdobu, Vrhovke v domačem športno-kulturnem središču, So-vodenjke pa v gostilni pri Francetu. OBVESTILO IZLETNIKOM Vse izletnike, ki so se prijavili za naša izleta po Franciji in v Lizbono prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine v sredo, 14. t. m. od 9.00 do 12.30 ali od 15.00 do 17.00 na upravi našega dnevnika v Drevoredu XXIV Maggio 1. kino Izrazit porast števila jugoslovanskih državljanov Februarja skozi mejne prehode spet več kot milijon potnikov Tudi februarski obračun prometa na mejnih prehodih obilno presega milijon potnikov, ki so potovali skozi italijansko-jugoslovansko državno mejo na Goriškem: točneje jih je bilo milijon 158 tisoč 62. Tokrat so pri mejni policiji zabeležili največ prehodov italijanskih državljanov, ki so se odpravili v bližnjo državo s potnim listom. Teh je bilo kar 355 tisoč 694, kar je za dobrih 10 odstotkov več v primerjavi z mesecem januarjem. Tudi tokrat so italijanske goste očitno privabili na Novogoriško bencin in obisk kake restavracije ali casinoja. V prejšnjih tednih smo opazili, da je naše mesto obiskalo večje število jugoslovanskih kupcev. Tako masovnega obiska naši trgovci niso pomnili že dolgo časa. To zgovorno dokazuje tudi podatek o številu prehodov jugoslovanskih državljanov, ki so prestopili mejo s potnim listom. Mejni organi so našteli dobrih 197 tisoč prehodov, januarja meseca jih je bilo le 130 tisoč. Porast je bil torej kar 45-odstoten. Nekoliko nepričakovana vzdržljivost dinarja in črnoglede napovedi so očitno marsikaterega jugoslovanskega kupca prepričale, da se je odpravil k nam na nakupe. Število italijanskih maloobmejnih upravičencev, ki so v mesecu februarju prestopili mejo s prepustnico, je v primerjavi s prejšnjim mesecem odločno padla. V februarju so namreč našteli 343 tisoč 151 prehodov, v januarju pa jih je bilo več kot 424 tisoč. Kot protiutež je narasel obisk jugoslovanskih upravičencev, saj je skupno število naraslo za kakih 15 odstotkov (v februarju 261 tisoč 972, v januarju pa 235 tisoč 978). V končnih obračunih je državno mejo prestopilo okrog 5 odstotkov več oseb v primerjavi s prvim letošnjim mesecem (takrat so zabeležili milijon 102 tisoč prehodov). V primerjavi s februarjem leta 1989 pa je porast prehodov še izdatnejši, saj je takrat prestopil mejo le slab milijon oseb. Videmska šola na slovesnosti v Novi Gorici V novogoriškem Delta centru bo danes, 10. marca, manifestacija ob vključitvi profesorjev TŠC »Branko Brelih« iz Nove Gorice skupaj s profesorji pobratene šole ITI »Malignani« iz Vidma v Evropsko združenje učiteljev »Association Europeene des Enseig-nants«. Povedati je treba, da sta obe šoli pobrateni že dvanajst let in da sta doslej sodelovali na številnih skupnih pobudah. Spored prireditve ob vključitvi v AEDE se bo začel ob 10.30 z nastopom zbora videmske šole Malignani. Po pozdravnem nagovoru ravnateljev obeh šol Illusija in Jelena bo sledila uradna slovesnot vključitve, kateri bo prisostvoval italijanski podpredsednik Federativnega evropskega gibanja Giorgio Anselmi. ■ Na pokrajinski cesti Ronke-Špe-ter ob Soči so zaradi del v zvezi z gradnjo priključka med avtocesto A4 in letališčem uvedli omejitev hitrosti na 30 km/h. Omejitev bo veljala na približno dveh kilometrih ceste pri Soleschianu in bo trajala do zaključka del. Na goriškem županstvu sprejem za mlade sovjetske nogometaše Goriški župan Antonio Scarano in odbornik Ubaldo Agati sta včeraj na županstvu sprejela nogometaše sovjetske reprezentance, ki v teh dneh sodeluje na mednarodnem turnirju under 18, ki so ga pripravili za uvod v letošnje svetovno nogometno prvenstvo. Srečanja v beli dvorani goriškega županstva se je udeležil tudi predsednik deželne nogometne federacije Diego Meroi. Na sliki (foto Pavšič) sovjetski nogometaši na goriškem županstvu. Deset ranjenih v nesrečah Spolzko cestišče in nepazljivost voznikov sta včeraj popoldne botrovala številnim prometnim nesrečam. Najhuje se je poškodovala 27-letna Donatella Soffiatti iz Ul. Monte Nero 42, ki se bo morala zaradi zloma pogačice zdraviti v ortopedskem oddelku goriš-ke splošne bolnišnice 40 dni. V isti oddelek so zaradi zloma kolka sprejeli 27-letno Rosanno Visintin iz Dola. Okrevala bo v mesecu dni. Prav tako mesec dni se bo moral zdraviti v ortopedskem oddelku 18-letni Emanuele Mo-cenigo iz Vileša, ki si je zlomil nogo. Osebje splošne bolnišnice je imelo polne roke dela, saj je nudilo prvo pomoč še drugim sedmim osebam, ki so v vrsti prometnih nesreč dobile lažje poškodbe. Uprava goriških Mestnih podjetij za elektriko, plin, vodo in avtobusne prevoze obvešča, da bodo od ponedeljka, 19. marca, dalje uradi odprti za občinstvo samo ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 8.30 do 11.30. Gorica CORSO 18.00-22.00 »Tango e cash«. VERDI 18.00-22.00 »Scandalo Blaže«. VITTORIA 17.30-22.00 »Porno affamata d'amore«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »II cuoco, II ladro, Sua moglie e L'amante«. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Harlem night«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Smaragdni gozd«, 22.00 Nočni kino: »Ljubezenski stroj«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Rdeča polja«. DESKLE 19.30 »Brez milosti«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - Tel. 531972- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - Tel. 40497. __________pogrebi____________ Danes ob 10.15 Lucia Buzzighin vd-Stacul iz splošne bolnišnice v Medejo, ob 10.20 Emilio Ballus iz splošne bolniš" niče v Morar, ob 13.15 Francesca Mian vd. Card iz splošne bolnišnice v KrmiO' SCORPIO CLASSIC 2.0i Z DVOJNO ODM. GREDJO. TEHNOLOŠKO UDOBJE. DANES, 10., IN JUTRI, 11. MARCA, vas vabimo na predstavitev novega avtomobila FORD SIERRA TWIN CAM, novih Fordov SCORPIO z 2 ali 3 prostorninami in drugih modelov 1990 avtomobilov FORD v muzej AVTOMOBILA IN TEHNIKE na Majnici v Fari (Ul. Gorizia 164 -Tel. 0481/882404) KAKOmr V AKCIJI ZASTOPSTVO PAOLO GRATTON S.r.l. - GORICA - Tel. 0481/520121 - 520052 - Fax 20643 Stranke in kandidati za volitve v Novi Gorici Prve neposredne, tajne in svobodne volitve v Sloveniji v obdobju po osvoboditvi leta 1945, ki bodo v več fazah 8., 12. in 22. aprila vsebujejo več novosti in neznank. Potekale bodo na star način, volili pa bodo delegate in še ne na primer svetovalcev in poslancev, kakršne izbirajo v državah s parlamentarno demokracijo. Tudi ustroj predstavniškega sistema ostaja nespremenjen. V občinah bodo še nekaj časa obstajali trije Zbori, to je Družbenopolitični, Zbor krajevnih skupnosti in Zbor združenega dela. Na ravni republike pa se ohranjajo Družbenopolitični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela. Volitve bodo torej prepletene z novostmi, a tudi s preživelo organizacijo in sistemom predstavniških organov, ki jih bodo pozneje z novo ustavo Slovenije zagotovo spremenili. Za novo ustavno ureditev se zavzemajo vse politične stranke, združenja in organizacije, ki sodelujejo v kampanji in pripravah na volitve. Izidi volitev predstavljajo popolno neznanko. Ni mogoče predvideti za kaj in kako bodo glasovali volilci. Morda se bodo odločali za programe in osebnosti, ki jih poznajo in jim zaupajo, v kar upata denimo Socialistična zveza in Zveza komunistov, zdaj tudi Stranka demokratične prenove, ali pa se bodo odločili predvsem za nove stranke in gibanja, tako imenovano politično alternativo. V tem primeru bi s svojim glasom protestirali in obsodili dosedanji režim, politiko v povojnem obdobju, ki je upoštevala eno samo stranko in politično misel, se pravi Zvezo komunistov. Ankete kažejo, da je v Sloveniji še zmeraj okrog 40 odstotkov volilcev, ki se ne morejo odločiti, za katero stranko bodo glasovali. Na njihovo odločitev utegnejo vplivati novi dogodki, ki bi nastali do volitev, na primer naglo poslabšanje gospodarskih razmer, poslabšanje ži-vljenskega standarda, ali pa kakšna zdaj neznana in nepredvidena poteza tekoče uradne politike v Sloveniji ali Jugoslaviji. Kljub vsem pridržkom in negotovostim pa v Novi Gorici neuradno obravnavajo politične osebnosti raznih strank, ki bi lahko kandidirale za novega predsednika, to je župana te občine. Pogoj je seveda, da bi ti možni kandidati prejeli dovolj glasov za izvolitev v organe občinske skupščine. Tudi v tem primeru pa bi za svojo izvolitev morali zbrati dovolj glasov v °kviru koalicije strank, ki bi predlagajo kandidata za župana. Za zdaj je le 2veza komunistov - Stranka demokratične prenove, predlagala svojega kandidata za župana. To je Sergij Pelhan, zdaj še predsednik Kulturne skupnosti Slovenije. On je predložil svoj volilni program, pri čimer predvideva tudi politiko in ukrepe za nadaljnjo graditev in uveljavljanje Nove Gorice, ki naj zmeraj bolj pridobiva razsežnosti in funkcijo večjega regijskega središča. Nova Gorica naj bi predstavljala tudi izhodišče za razvoj sodelovanja z Evropo, ki se v političnem pogledu začenja že neposredno čez mejo, v Gorici. Kandidat za bodočega župana novogoriške občine naj bi bil tudi odvetnik Tomaž Marušič, ki je med glavnimi osebnostmi Kmečke zveze, stanovske in politične stranke, ki deluje v okviru DEMOS-a, to je Združene opozicije Slovenije. Odvetnik Tomaž Marušič vodi volilni štab goriškega DEMOS-a, ki ima svoj sedež v prostorih Krajevne skupnosti v Solkanu. Kot možna kandidata za novega župana novogoriške občine omenjajo tudi Karla Pavletiča in Branka Dolenca, prdsednika občinskega oziroma medobčinskega sveta Socialistične zveze v Novi Gorici. Oba očitno računata na ugled, ki ga uživata pri aktivistih in članih Socialistične zveze, tudi na podeželju, kjer je Socialistična zveza zmeraj imela veliko privržencev in kjer bo tudi sedaj, ko se je spremenila v samostojno politično stranko, najbrž imela svojo volilno bazo. Tudi vse druge stranke, ki bodo nastopile na volitvah, imajo med svojimi kandidati razna ugledna in znana imena. Med njimi ne bi bilo težko dobiti kandidatov za novega predsednika občine. Pri tem omenjamo, da bosta na volitvah kandidirala, toda za skupščino Slovenije, sociolog Marjan Tavčar, ki nastopa za Zelene Slovenije, in direktor podjetja PRIMEX v Rožni dolini Aleksander Lovec. Slednji bo kandidat ZSMS, to je nekdanje mladinske organizacije, ki se je preimenovala v liberalno stranko. Kot posebno značilnost bližnjih volitev na območju Nove Gorice omenjamo, da bo na njih kot neodvisen kadidat sodeloval tudi gledališki igralec oziroma član Primorskega dramskega gledališča, Sergej Ferrari. Kandidiral bo za občinsko skupščino in skupščino Slovenije. Samo za plakate s katerimi predstav- lja svoj volilni program je plačal 13 milijard starih dinarjev, celotna predvolilna kampanja pa ga bo stala nad 100 milijard starih dinarjev. Za predložitev kandidature je Sergej Ferrari moral zbrati 200 podpisov potencialnih volilcev, kar pa je brez večjih težav dosegel. Ferrari je zanikal, da bi se v primeru izvolitve potegoval za mesto bodočega predsednika novogoriške občine. Na sliki: poslopje občinske skupščine v Novi Gorici. Za vstop vanj se bodo čez približno mesec dni prvič potegovali kandidati različnih strank in političnih gibanj kot tudi nekateri neodvisni kandidati. (Foto Pavšič) MARJAN DROBEŽ Stranke skušajo z obljubami in uglednimi kandidati pridobiti naklonjenost volilcev Skupne točke in razlike v programih Vse politične stranke, gibanja in organizacije, ki bodo sodelovale na volitvah v nove predstavniške organe občin in republike Slovenije, so izdelale volilne programe, ki so pomembna novost in dokaz novega demokratičnega vzdušja, teženj in usmeritev v javnem in političnem življenju. Programi vsebujejo veliko obljub, zagotovil in drugih zatrjevanj, da so politične stranke na strani volilcev, njihov glasnik in pravzaprav najboljši predstavnik vseh slojev prebivalstva v novogoriški občini. Volilne programe pa je, menimo, potrebno sprejeti z nekaterimi pridržki in pomisleki. Najprej ni zanesljivo, če bodo politične stranke, gibanja in organizacije, programe lahko dostavili oziroma z njimi seznanili vse volilce ali njihove družine. To bodo poskušali napraviti tako, da bodo programe pošiljali po pošti, tako kot to delajo politične stranke v Gorici, ali pa bodo z njimi seznanjali prebivalstvo na predvolilnih zborovanjih, raznih srečanjih ali drugače zasnovanih predvolilnih manifestacijah. Predsednik Zveze komunistov Slovenije, stranke demokratične prenove, Ciril Ribičič, je na primer vsem članom te stranke, ki je v preteklosti edina vladala in imela politični monopol v družbi, poslal pismo, v katerem razlaga in utemeljuje, zakaj naj bi volilci glasovali za prenovljeno Zvezo komunistov. Občinska konferenca Socialistične zveze v Novi Gorici je v svojem dokumentu zagotovila, da se je odločila za slovensko pot, ki vsebuje pravico, resnico, odgovornost, tehtnost, enakopravnost in svobodo na svojih, slovenskih tleh. Slovenska demokratična zveza v Novi Gorici ne prisega na nobeno ideologijo, 'saj človek ne more sveta poljubno urejati po svoji meri in prepričanju, temveč se mu mora prilagajati". Omenjena stranka vidi glavno gibalo razvoja družbe v posamezniku in njegovi pobudi. Slovenski krščanski demokrati pa poudarjajo tudi, "da bo treba na novo ali ponovno odkriti družino, ne le kot zgolj ekonomsko-biološko skupnost, temveč kot osnovno celico družbe, v kateri bo z radostjo sprejeta komponenta ljudi, ki sklepajo zakonsko zvezo". Slovenska kmečka zveza, podružnica v Novi Gorici, se zavzema za ukinitev družbene lastnine, uvedbo svobode in enakosti lastnin, z zakonsko določeni- mi nosilci lastninske pravice. Volilni program tudi podrobno našteva ukrepe, ki bi jih morali sprejeti za razvoj kmetijstva, pri čemer bi morali "kot osnovno socialno in proizvodno enoto v kmetijstvu uvesti družinsko kmetijo". Po mnenju te stranke bi morali v novogoriški občini "odpraviti vse simbole, ki odražajo ali kako drugače na neprimeren način spominjajo na obdobje totalitarne politike v občini". Goriški socialdemokrati opozarjajo, "da je poglavitna primerjalna prednost Goriške njena obmejna lega. Dosedanja oblast tega dejstva ni nikdar koristno izrabila. Tega ni znala, a tudi ni hotela. Zatiskala si je oči in vseskozi dokazovala gnilobo sistema onkraj meje v Italiji in zveličavnost lastnega samoupravnega socializma." Dodajajo, "da se je precej časa govorilo o najbolj odprti meji v Evropi, morda to delno velja za pretok ljudi in blaga, vendar veliko manj za ideje, znanje in sodobno tehnologijo." Zeleni Goriške zahtevajo strogo in odgovorno politiko in takojšnje ukrepe za odpravo onesnaženosti okolja, analizo stanja virov pitne vode glede kvalitete in aktivno zaščito vodozbirnih območij zajetij in rezervnih virov pitne vode v občini. Podpirajo tudi program "mednarodne iniciative, da bi bil prostor Alpe-Jadran območje brez jedrskih objektov". Zeleni Goriške najbrž veliko pričakujejo od dveh strokovnjakov, ki jih kandidirajo na svojih listah. To sta sociolog Marjan Tavčar in zdravnik dr. Anton Prijatelj. Občinska organizacija ZSMS, zdaj liberalne stranke, se zavzema tudi za davčne olajšave v primerih investiranja, ustanavljanja novih podjetij, dodatnega zaposlovanja in še posebej, ko gre za izločanje in osamosvajanje podjetij. Predlagajo tudi, da bi v Novi Gorici najpozneje v prihodnjih dveh letih ustanovili "vsaj en samostojen TV studio v zasebni lasti". Borci bodo na aprilskih volitvah glasovali za tiste liste ali kandidate, ki imajo po njihovih merilih najboljše programe. Borci naj bi glasovali zlasti za tiste liste ali posameznike, "ki izražajo pozitiven odnos do udeležencev narodnoosvobodilnega boja in ki spoštujejo z zakonom pridobljene pravice borcev". Sindikati v Novi Gorici pa se zavzemajo za izvolitev tistih kandidatov, "ki bodo zastavili vse, da bi uveljavili delavske zahteve po dobrem plačilu, zdravih pogojih dela in pravičnih odnosih". Neodvisen kandidat Sergej Ferrari obljublja, da se bo v slovenskem parlamentu boril za svobodno in neodvisno Slovenijo, za vstop v Evropo, za začetek pa za popolnoma odprto mejo v Evropi. Prizadeval si bo, "da bo naša sončpa Primorska postala zdrav in zelen vrt Evrope, ter se boril proti odvajanju denarja za nerazvite v druge republike, ker so tudi na Primorskem še nerazvita območja". Sergej Ferrari se zavzema še za narodovo samobitnost, "slovensko kulturo in našo vero, in za duhovno ter materialno bogatega človeka". Lasten volilni program sta objavili tudi krajevni organizaciji Zveze komunistov, stranke demokratične prenove, in Socialistične zveze v Solkanu. V njem se zavzemata za odpravo krivic, ki so jih kmetom in lastnikom zgradb ali drugih prostorov in lokalov, povzročili nacionalizacije in povojna agrarna reforma. Sekretar aktiva novinarjev, članov Zveze komunistov, stranke demokratične prenove v Novi Gorici, Tomaž Dimic, je v posebnem pismu Upravo za notranje zadeve (policijo) v Novi Gorici pozval, naj miličniki med običajnimi rutinskimi posli in obhodi po mestu ne bi nosili pendrekov. Piše: "Dvomim, da je v mestu podnevi potrebno nositi simbole nasilja, saj Nova Gorica nima razglašenega izrednega ali podobnega stanja". Dimic kandidira na komunistični listi za delegata družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Novi Gorici. V okvir predvolilne dejavnosti sodi tudi sklep občinskega komiteja Zveze komunistov, stranke demokratične prenove, v Novi Gorici, naj organizatorji javnih prireditev in drugih manifestacij državnega značaja, kakor tudi zasebniki, ob državnih praznikih in podobnih priložnostih, ne izobešajo več partijskih zastav in simbolov. Za zdaj pa niso izvedli pobude dr. Branka Marušiča, naj bi s strehe železniške postaje v Novi Gorici odstranili rdečo zvezdo, ki da je simbol realsocialistične preteklosti v Jugoslaviji. MARJAN DROBEŽ 2 g PHESTI&m® ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI m (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTI A UTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo 3 Banca Agricola Kmečka banka ■H ®8; Gorica Poskusne vožnje za uvodno dirko v formuli ena Berger pred vsemi PHOENIX — Prve uradne poskusne vožnje za jutrišnjo uvodno dirko nove sezone v formuli ena so postavila na glavo predvidevanja. Če naj sodimo samo na podlagi doseženih časov (podrobnejši vesti, kaj se je v Phoeni-xu dogajalo, do zaključka redakcije nismo dobili), bi lahko dejali le to, da bo tudi letos glavni favoriti McLaren. Vsekakor preseneča, da je najboljši čas dosegel Berger in ne Senna, ki gotovo bolje pozna vozilo, poleg tega pa je pravi mojster kar si tiče »pole posi-tions«. Slabo sta se odrezala ferrarijev-ca Prost in Mansell. Vsekakor je znano, da proga v Phoenixu ne omogoča, da bi piloti polno izkoristili jakost motorja, a dosežke zelo pogojujejo zlasti gume. Vrstni red pa je bil tak: 1. Berger - mclaren (l'28"664)i 2. Martini - minardi (1'28"731); 3. De Ce-saris - dallara (1'29"019); 4. Aleši - tyr-rell (1'29'408); 5. Senna - mclaren (1'29"431); Piguet - benetton (1'29"862); Prost - ferrari (1'29"910): 8. Grouillard -osella (r29"947); 9. Boutsen - williams (r30"059); 10. Modena - brabham (1'30'127); 11. Nakajima - tvrrell (1'30"120); 12. Patrese - williams (r30"213J; 13. Larini - ligier (1'30"424; 14. Barilla - minardi (1’31 194); 15. Bernard - lola larousse (1'31"226); 16. Moreno - eurobrun (r31"247); 17. Mansell - ferrari (r31"363); 18. Suzuki - lola larousse (1'31"414); 19. Donnellv - lotus (1'31"650); 20. Alliot - ligier (1'31"664); 21. Schneider - arrows (r31"892); 22. Alboreto - arrows ( 1'31"948); 23. Nan-nini - benetton (l'3r'984); 24. Foitek -brabham (1'32"398); 25. Warwick - lotus (r32"400); 26. Gugelmin - march (1'32"904); 27. Capelli - march (r33"044); 28. Johansson - onyx (1'33"468); 29. Morbidelli - dallara (1,34"292). Biasion v vodstvu VISEU (Portugalska) — Na koncu tretje etape avtomobilskega rallyja po Portugalski, ki je veljaven kot druga preizkušnja svetovnega prvenstva, je Italijan Massimo Biasion (lancia) še okrepil vodstvo na skupni lestvici. Biasion ima skupni čas 4.13'53". Sledijo: Sainz (toyota) po 2'12"; 3. Auriol (lancia) 217"; 4. Kankkunen (lancia) 3'41"; 5. Mikkola (mazda) 11'06"; 6. Cerri (lancia) 12'53". Maxiconu pokal pokalnih zmagovalcev PARMA — Z zmago v finalni tekmi proti Sisleyu s 3:1 (15:12, 13:15, 15:6, 17:15) je Maxicono iz Parme osvojil odbojkarski pokal pokalnih zmagovalcev. Brovvningu svetovni naslov HALIFAX — Kanadčan Kurt Brow-ning je osvojil svetovni naslov v umetnostnem drsanju. Vrstni red: 1. Browning (Kan.) 3,0; 2. Petrenko (SZ)3,8; 3. Bowman (ZDA) 7,8; 4. Fili-powski (Pol.) 9,2; 5. Eldredge (ZDA) 11,6; 16. Riccitelli (It.) 31,4. Radja in Kukoč ostajata doma? SPLIT — Po pisanju italijanske tiskovne agencije ANSA naj bi košarkarja splitske Jugosplastike Radja in Kukoč, za katera se zanimajo tako med profesionalci v ZDA kot tudi marsikje v Evropi, morda ostala kar doma. Kukoč naj bi vprašal 600 tisoč dolarjev (približno 750 milijonov lir), a Radja 400 tisoč dolarjev (okrog 550 milijonov lir). Pri Jugoplastiki naj bi na te zahteve odgovorili: »Sedaj vemo, kar hočeta, in bomo naredili vse, da jima ustrežemo«. Na pomoč naj bi priskočili neki sponsorji. Radja naj bi izjeavil: »Če mi doma ponudijo isti denar, raje ostanem v Splitu«, Kukoč pa naj bi bil pripravljen ostati pri Jugoslastiki tudi za manj denarja, kot bi ga dobil drugje. Drevi v Zgoniku v ženski namiznoteniški A ligi Pričenja se boj Krasa za obstanek Ekipna prvenstva v namiznoteniških ligah se počasi približujejo h koncu. Prvenstvo v promocijski ligi so mlade krasovke zaključile že sredi februarja. Kot zmagovalna ekipa so bile vključene v kvalifikacijski krog za prestop v C ligo. V moški C in v ženski B ligi bo danes zadnje kolo. Krasove prvoligašice bodo drevi doma odigrale prvo polfinalno tekmo skupine play out. ŽENSKA A LIGA Drevi ob 20.30 bodo Krasova dekleta začela svoj boj za obstanek v naj-višji ligi. Po devetnajstletnem neprekinjenem nastopanju v A ligi se mora Krasova pomlajena ekipa spopadati s težko sprejemljivo mislijo, da ji grozi izpad, verjetno še ne danes v polfinalni tekmi z Verzuolom, temveč prav kmalu v finalni tekmi proti državnemu prvaku Ouattro Mori Cagliari. Kje so vzroki, da je do tega prišlo? Trener namiznoteniškega odseka Matjaž Šercer, ki četrto sezono vodi ekipo v A ligi, je povedal naslednje: »V prvih 3 letih mojega trenerstva smo bili vedno v igri za prva štiri mesta. Od moje prve sezone pa do danes se je veliko stvari spremenilo, ekipa je povsem drugačna. Letos nastopajo igralke, ki so bile prej v ozadju, a prvenstvo je neverjetno močno. Prej smo se borili za vrh, sedaj za obstanek. Razlika je tudi v motivaciji: ko se zmaguje, se daje od sebe več. Treba je pač biti toliko psihološko močan in igranje za obstanek vzeti tako kot za prvo mesto. Italijansko prvenstvo je letos polprofesionalno. Naša dekleta niso profesionalke (razen Batiničeve) in to je največja razlika med prejšnjimi sezonami in letošnjo. Sedaj je treba več trenirati kot tedaj, ko je bila konkurenca slabša. Proti evropskim prvakinjam, proti Kitajkam, ki so med prvo deseterico na svetu, se naše težko kosajo.« Za boljše razumevanje tekmovanja v play out skupini povejmo, da so v njej zadnje tri ekipe obeh skupin, ki se srečujejo med seboj po določeni shemi v prvi in povratni tekmi z direktnim izločanjem. V praksi to pomeni, da bo ostala v prvi ligi le zmagovalna ekipa, ostalih pet pa bo nazadovalo v nižjo ligo. Kot četrtouvrščeni v svoji skupini je Kras v četrtfinalnem delu počival, tako da se bo danes srečal z zmagovalcem prejšnjega kola, to je z ekipo A 4 Verzuolo iz Turina. Gostje imajo v svoji sredi Jugoslovanko Stojanovo, tretjekategornico Cristino Carosso in tretjo mladinko Italije Danielo Alberto. Kras razpolaga s kakovostnejšo ekipo, zato v njegovem taboru pričakujejo, da bodo naša dekleta prag v finalno tekmo tudi prestopile ter za-magle tako danes kot tudi v povratni tekmi v Turinu čez teden dni. Drugi polfinalni par skupine play out sestavljata bocenska Ora Auer Platter in podprvak Ouattro Mori Cagliari. Realno je pričakovati, da bo zmagal Ouattro Mori in z njim se bo moral Kras pomeriti v finalu. V skupini play off, va kateri poteka borba za državni naslov, so na sporedu naslednje tekme: Vittoria Ragusa - Surgelati Arena Verona in Barcellona - Comafer Coccag-lio. ŽENSKA B LIGA V zadnjem kolu prvenstva ženske B lige bodo igralke Bora Farco v gosteh pri Karneidu skušale obdržati tretje mesto. Karneid (ima točki manj od bo-rovk) pa je dokaj nevaren nasprotnik. Naša dekleta so prvo srečanje zaključile v svojo korist s podvigom mlade Bersanove proti veteranki Sosičev! prav v zadnji tekmi. Upajmo, da bodo »plave« v gosteh ponovile uspeh. Vsekakor gre ekipi Bora Farco vsa pohvala, saj je zdržala konkurenco v B ligi, v kateri je bila novinec. V tem trenutku je ženska B liga postala zelo zanimiva za Kras: če bo šlo slabo dekletom v 1. ligi, potem mora ekipa B doseči maksimalni uspeh in po tej poti zagotoviti obstanek Krasa v najvišji ligi. Pri Danes ob 18. uri se bo Kras Corium srečal z Recoarom iz Bočna, s katerim si deli vrh lestvice. Gre torej za letošnjo ključno tekmo, o kateri je trener Šercer menil: »Danes bomo odigrali dve zares odločilni tekmi. Mislim, da imamo več možnosti za zmago v B ligi z Recoarom kot proti Verzuolu iz Turina. To bo zelo težka preizkušnja. Imamo štiri igralke, a se nisem še odločil, katera bo nastopila. Ekipo bomo predstavili tik pred tekmo. Moram pohvaliti Martino Ravbar, ki zelo dobro trenira in tudi vedno bolje igra. Menim, da imamo 70% možnosti za zmago.« MOŠKA C LIGA V zadnjem kolu se bodo krasovci pomerili z vodilnim CMM (drevi ob 17. uri v Trstu). Moška postava Krasa si je letos postavila visok cilj, ki se bo prav tako uresničil v zadnjem kolu, vendar ne v neposredni tekmi med Krasom in CMM. .Na vprašanje, na kaj računajo Krasovi fantje v končnici prvenstva, nam je trener Šercer odgovoril: »Naš cilj je bila uvrstitev v B-2 ligo. Žal na koncu o tem ne odločamo sami, ker smo prvo tekmo proti Villaz-zanu zgubili. Fincantieri mora doma premagati Villazzano, s čimer bi mi bili na koncu tretji, kar bi nam zagotovilo prehod v B-2 ligo. Fantje trenirajo dobro, predvsem Mersi in Marjan Milič. Žal je Boris Štoka zaradi službenih obveznosti prenehal z vadbo. Razveseljivo je dejstvo, da je Marjan Mi- . lič začel napredovati in da je že najboljši mladinec dežele (med mladinci bo igral še naslednjo sezono). Te tekme so mu prinesle velike izkušnje in pričakujemo, da bo prihodnje leto začel zmagovati tudi v B-2 ligi, ki ni dosti močnejša od C lige.« (J. J.) Svetovno rokometno prvenstvo Jugoslavija za bron proti Romuniji PRAGA — Danes bosta na sporedu veliki in mali finale 12. svetovnega rokometnega prvenstva. Ob 13. uri se bosta za končno 3. mesto pomerili Jugoslavija in Romunija, ob 15.30 pa se bosta Švedska in SZ potegovali za 1. mesto. Jugoslovani so proti Romunom lahni favoriti, čeprav se v "plavem" taboru zavedajo, da jim nikakor ne bo lahko proti vedno neugodnim nasprotnikom. Ne smemo namreč pozabiti, da je Romunija prav v zadnjem kolu kvalifikacijskega dela premagala (sicer demotivirano) Švedsko, ki se bo danes borila za zlato, vendar pa se Jugoslovani zavedajo, da so edini "namučili" sovjetsko "zbornajo komando". V finalu za prvo mesto so seveda favoriti prav Sovjeti: v kvalifikacijskem delu so premagali prav vse nasprotnike ter dokazali, da so trenutno brez šibkih točk. Šahovski kandidatski dvoboj Karpov - Timman remi KUALA LUMPUR — Druga partija finalnega šahovskega kandidatskega dvoboja med bivšim svetovnim prvakom Karpovom, ki je imel bele figure, in nizozemskim valemojstrom Janom Timmanom, se je zaključila z remijem v 42. potezi. Šahista sta po "divji" prvi partiji tokrat zaigrala dosti bolj mirno, saj sploh nista forsirala, temveč sta igrala povsem strateško pozicionalno partijo. Že izbira otvoritve (Griinfeldo-va indijka) je jasno izražala željo po mirnem poteku tega srečanja. Po dveh partijah vodi Karpov z 1,5:0,5, tretja partija pa bo jutri. Dvoboj bo trajal 12 partij, zmagovalec pa se bo oktobra letos pomeril s prvakom Kasparovom za svetovni naslov. Nogometni turnir under 18 Danes se zaključi kvalifikacijska faza mednarodnega nogometnega turnirja under 18, ki poteka v raznih krajih naše dežele. Po 2. kolu sta že znana prva dva polfinalista: to sta ekipi Italije A in Italije B, ki ju vodita Giancarlo De Sisti in Aldo Bet. Za ostali dve reprezentanci, ki bosta sodelovali v polfinalnem delu, pa bo treba počakati na današnja dvoboja Jugoslavija - Češkoslovaška in Sovjetska zveza - Španija. IZIDI 2. KOLA: Italija A - Švedska 5:0, Jugoslavija - Romunija 1:0, Češkoslovaška - Bolgarija 1:0, Sovjetska zveza - Kanada 1:0, Italija B - Poljska 1:0, Španija - FJK 2:0. LESTVICA - skupina A: Italija A 4 točke, Švedska 1, Romunija 0; skupina B: Jugoslavija 4, Češkoslovaška 3, Bolgarija 0; skupina C: Španija in Sovjetska zveza 4, FJK 0; skupina Ddtalija B 4, Poljska in Kanada 0. DANAŠNJI SPORED: Italija A -Bolgarija (v Tolmeču), Romunija -Švedska (v Sacileju), Jugoslavija - Če-koslovaška (v San Vitu al Tagliamen-to), Sovjetska zveza - Španija (v Se-veglianu), Italija B - FJK (v Ronkah), Kanada - Poljska (v Vižovljah). (R. Pavšič) Svetovni smučarski pokal Danes moški in ženske Od Tirenskega do Jadranskega morja Rominger utrdil vodstvo STRANDA (Norveška) — Še dobro, da se smučarska sezona izteka, sicer ne vemo, koliko časa bi organizatorji tekem za svetovni pokal še zdržali. Pa ne gre samo zanje, tudi za tekmovalce, za tiste, ki se ukvarjajo s televizijskimi in radijskimi prenosi, in nenazadnje za sabe gledalce: nenehne spremembe gotovo ne prispevajo k popolarizaciji te panoge. Včeraj so sporočili, da so morali odpovedati ženski smuk, ki bi ga morali izpeljati danes. Tokrat je bilo snega vizobi-Iju, zapadla sta ga kar dva metra in proge seveda niso utegnili pravočasno pripraviti. Zato so se odločili, da namesto smuka izvedejo izvedejo veleslalom. Danes bodo zapsoleni tudi moški, in sicer v superveleslalomuv Hemsedalu. Novi koledar tekem za svetovni pokal je tako naslednji: ŽENSKE DANES: Stranda (Nor.) veleslalom; jutri: Stranda (Nor.) slalom; 13.3.: Vemdalen (Šve.) slalom; 14.3.: Klovjo (Šve.) veleslalom; 16.3.: Are (Šve.) superveleslalom; 17.3.: Are (Šve.) smuk; 18.3.: Are (Šve.) slalom. MOŠKI DANES': Hemsedal (Nor.) superveleslalom; 12.3.: Salen (Šve.) slalom; 15.3.: Are (Šve.) smuk; 17.3.: Are (Šve.) smuk. Italiji boksarski dvoboj z Jugoslavijo TRST — Boksarsko srečanje mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije je osvojila ekipa »azzurrov«, ki je dosegla 7 zmag, »modri« pa so jih zbrali 5. Izidi zadnjih dvobojev: Jugoslovan Lan-za je v lahki kategoriji po točkah premagal Matteia, v superlahki kategoriji je prav tako zmagal Jugoslovan, Sandor, ki je po točkah odpravil Mennellija, v vel-ter kategoriji je Italijan Bugoda slavil zmago proti Popoviču, ki je bil diskvalificiran v 2. krogu, v težki kategoriji pa se je s KO v 1. krogu uveljavil Italijan Vi-doz proti Petroviču. RAVELLO (Salerno) — Na 3. etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja se je uveljavil Francoz Lec-lercg, ki je 6,8 km (na kronometer posamezno Amalfi - Ravello) prevozil v 14'35" s poprečno hitrostjo 27,977 km na uro (šlo je za vožnjo navkreber). Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Rominger, ki je še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Ta je naslednja: SKUPNI VRSTNI RED: 1. Rominger (Švi.) 5.11'27"; 2. Steiger (Švi.) po 2'23"; 3. Jaskula (Pol.) 2'23"; 4. Delion (Fr.) 2'25"; 5. Roosen (Bel.) 2'29"; 6. Kelly (Ir.) 2'30"; 7. Nulens (Bel.) 2'34"; 8. Fondriest (It.) 2'41"; 9. Leclercg (Fr.) 2'44"; 10. Early (Ir.) 2’56". Indurain prevzel vodstvu TOULOUSE — Na 6. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica je prepričljivo zmagal Španec Indurain, ki je 164 km od Marseilla do Toulousa prevozil v 4.3'24" s. Drugouvrščeni Francoz Fignon je na cilj pri- spel šele po 35”, Italijan Argentin pa je bil četrti (po 53"). Indurain je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici s časom 21.41T5". Sledijo: 2. Roche (Ir.) po 15 "; 3. Fignon (Fr.) 19"; 4. Simon (Fr.) 1’06 "; 5. Boyer (Fr.) 1'06"; 9. Argentin (It.) T36"; 11. Chiappucci (It.) T55". Poraz Seleševe in Reggijeve BOCA RATON (ZDA) — V osmini finala ženskega teniškega turnirja v Boca Ratonu sta izpadli tako Italijanka Reggi-jeva kot Jugoslovanka Seleševa. Reggi-jevo je s 6:2, 6:1 premagala Argentinka Sabatinijeva, Seleševa pa je dokaj nepričakovano s 6:1, 7:5 izgubila proti Gilde-meistrovi iz Peruja. Dirka tris TRST — Zmagovita kombinacija dirke tris je 13-15:14. Dobitnikov je bilo 965, prejeli pa bodo po 668.500 lir. V jutrišnjih tekmah v amaterskih nogometnih prvenstvih Juventina Radenska (1. AL) in Gaja (3. AL) ne smeta popuščati 1. AMATERSKA LIGA Juventina Radenska - Costalunga Kaj reči po zadnjem prvovrstnem presenečenju, ki ga je Juventina pripravila sredi Škocjana proti dotlej vodeči enajsterici? Verjetno le to, da prav zmaga proti San Canzianu ne sme preslepiti igralcev, ki bodo morali nadaljevati tako, kot so začeli ta sklepni del prvenstva. Juventina ima možnost (če na domačem srečanju proti Costalungi doseže pozitiven rezultat), da še izboljša položaj na lestvici in se resno »odcepi« od zasledovalcev, ki so vpleteni v boj za obstanek. Torej zmaga ali vsaj neodločen izid sta rezultata, na katera mora računati štan-dreška vrsta, da ne bo s spodrsljajem ponovno zdrknila niže na lestvici. Za Štandrežce je tokat ugoden tudi koledar, saj vse njihove neposredne tekmece čakajo dokaj zahtevne preizkušnje. To velja v prvi vrsti za Corno (Porcia), Cordenonese (San Canzian) in Visinale (Tamai), ki se bodo srečali s trojico vodečih. 2. AMATERSKA LIGA Vesna - Paviese Poleg tega, da so si Križani po zadnjih dveh gladkih zmagah v gosteh (Pieris, Terzo) izboljšali položaj na lestvici, so tudi jasno pokazali, da so preboleli krizo. Zato se jim jutri nudi lepa priložnost, da zasedejo še bolj varno mesto na lestvici in nato v zadnjih šestih tekmah igrajo lahko bolj sproščeno. V goste jim pride zadnjeuvrščeni Paviese, ki je obsojen na izpad (edino matematika ga še rešuje), saj je v 23 tekmah zbral le devet točk. Poleg zelo ranljive obrambe (42 prejetih golov) se tudi napadalci s 15 goli niso izkazali. Zato pričakujemo tretjo zaporedno zanesljivo zmago Vesne, ki bi obe- nem bila tudi prva na »domačem« terenu v Trebčah. Primorje - Santa Maria Izidi nedeljskih tekem so bili povsem po godu proseški enajsterici, ki pa ima še vedno tri točke zaostanka za vodilno trojico. Do konca prvenstva manjka še sedem tekem, zato bo zaostanek izredno težko nadoknaditi. Vendar Primorje v tem trenutku ne sme popustiti in zato je jutri na Proseku pričakovati oster boj za točke. Gostujoča ekipa Santa Maria, ki je od 21 zbranih točk kar deset osvojila v gosteh, ni še na varnem. Za petami ima sicer še šest ekip, vendar si ne sme dovoliti spodrsljajev, ker bi neposredni tekmeci to lahko izkoristili. Primorju pa le zmaga daje upanje, da ostane v skupini ekip, ki se borijo za napredovanje. Zarja - San Vito Zarjani, ki ne bi smeli imeti več težav, saj so zbrali že 23 točk, gostijo ekipo, ki ima le točko več. San Vito je v začetku večkrat presenetil prav v gosteh, v zadnjih petin tekmah na tujem pa je osvojil eno samo točko in zato so Bazovci optimisti. Sicer pa bodo branilci Zarje morali precej paziti na nasprotnega napadalca Faleschinija: od 25 golov, ki jih je dosegel San Vito, jih je Faleschini dal kar 16, s čimer je tudi najboljši strelec te skupine. Omeniti bi veljalo, da se je prva tekma med San Vitom in Zarjo končala pri belem izidu in verjetno tudi tokrat bi neodločen izidi zadovoljil obe strani. 3. AMATERSKA LIGA Breg - Primorec V Dolini bo jutri 18. prvenstveni derbi med Brežani in Trebenci. Pobrskali smo po naših arhivih in dobili podatek, da sta se ekipi prvič srečali 26. 11. 67 v Boljun-cu. Brežani so takrat povedli že v 33. minuti s Švaro, štiri minute kasneje pa je podvojil Ralza. Poraz Primorca je omilila 11-metrovka, katero je dosodil sodnik Crevatin iz Milj v 71. minuti igre, izvedel pa jo je Renato Kralj. Enajstmetrovka pa je odločila izid drugega derbija, ki so ga odigrali na 1. maju (10. 3. 68). Takrat jo je sodnik dosodil zaradi prekrška branilca Primorca Škabarja nad napadalcem Brega Grahonjo tik ob koncu srečanja. Zato je moral sodnik tekmo celo podaljšati, da je Brežan Visintin streljal najstrožjo kazen in s tem zagotovil zmago svoji ekipi. V daljšem poročilu s tega derbija se je takrat naš poročevalec (K. V.) takole zgražal nad trenerjem Brega: »Trener Brega (Suselj) si zasluži grajo. Sodnik ga je namreč izključil v 30. minuti drugega polčasa zaradi ugovarjanja. Breg se je doslej na igriščih disciplinsko vedno izkazal. Škoda bi bilo sedaj to dobro ime plavih po neumnem zapraviti. Kot trener pa bi res moral dajati ekipi lep zgled. Res je sicer, da se je sodnik ob tej priliki izrazil nevljudno pa tudi nevredno sodnika in športnika. Ce pa on; ni športnik, bodimo vsaj mi.« Od tedaj se ekipi nista srečali kar sedem sezon zaporedoma. Igrali sta namreč v različnih skupinah oziroma ligah (Brežani v 2. amaterski ligi 69/70, 71/72, 72/73 in 73/74). Tretji derbi so tako odigrali šele v sezoni 75/76. Skupno je v dosedanjih 17 derbijih padlo 37 golov: Primorec jih je dosegel 22, Breg pa 15. Kar se tiče zmag, so Trebenci bili uspešni osemkrat, Brežani pa štirikrat. Pet derbijev se je končalo brez zmagovalca. Napovedi za 18. derbi so tvegane. Obe ekipi sta na spodnjem delu lestvice, kar pomeni, da nista v najboljši formi. Brežani so v zadnjih petih tekmah zbrali le dve točki, Trebenci pa so po petih zaporednih porazih prejšnjo nedeljo končno osvojili- točko proti skromni Romani, a na zmago čakajo že enajst tekem. Zato je razumljivo, da jutri obe ekipi računata na poln uspeh. Kras - Opicina Čeprav so krasovci odrezani od boja za napredovanje, vseeno ne popuščajo in to so dokazali prejšnjo nedeljo z zmago proti Stocku. Tokrat sicer ne bodo imeli lahke naloge. V goste jim pride Opicina, ki je z nedeljskim (prvim) letošnjim neodločenim izidom morala prepustiti prvo mesto na lestvici Gaji. Openci zato računajo na zmago, čeprav so pri Krasu, ki je že premagal Opence v prvem delu prvenstva, prepričani, da ne bodo poraženi zapustili igrišča. S tem bi seveda naredili tudi veliko uslugo Gaji. Gaja - Junior Aurisina Za gajevce bo to verjetno življenjska tekma, ker bi se v primeru zmage njihovo upanje za končno zmago še povečalo-V zadnjih dveh tekmah namreč gredo še v goste k Primorcu, ki je v krizi, nato pa gostujejo še zadnjeuvrščeno Romano. Mladost - Fossalon Z nedeljskim porazov vodeče dvojio6. San Piera in Audaxa, je goriško PrV|n] stvo v 3. AL pridobilo na zanimivosti. Sedaj se za napredovanje bori kar 5 Glede repa lestvice bomo tokrat v Doberdobu prisostvovali srečanju med MR*! dostijo in Fossalonom. Čeprav je P0?0: ; obeh ekip dokaj sličen, so Kraševci t krat v prednosti in lahko računajo n peto prvenstveno zmago. San Lorenzo - Sovodnje ej Sovodnje bodo v Šlovrencu igrale p . za prestiž kot za točke. Obe enajste ^ namreč zasedata sredino lestvice m odrezani od boja za napredovanje. ^ Škoda, da so Šuligojevi varovanci a_ prvenstvom zapravili marsikatero sr ^ nje in po nepotrebnem izgubili točk • ^ bi se jim to ne dogajalo, bi bili oan v teku za sam vrh lestvice. Na drevišnjem gostovanju v Padovi proti tamkajšnjemu Pierobonu Jadranovcem tokrat ne sme spodleteti »V Padovi proti Pierobonu si zares zaigramo prvenstvo! Izgubiti v Padovi proti zadnjemu na lestvici bi za nas pomenilo, zares konec vseh upanj na obstanek v ligi,« to so bile besede Jadranovega trenerja Valterja Vatovca pred drevišnjim gostovanjem v Padovi proti ekipi Pierobona, ki je z 12 točkami sama na dnu lestvice. Sedem kol pred koncem prvenstva je namreč na dlani, da samo zmaga lahko daje naši združeni ekipi nadaljnje upanje za obstanek v tej ligi. Nasprotno bi bilo še upati samo v velik čudež. Za nameček pa se je poškodoval še David Pregare, ki si je prerezal dlan in bo zato moral počivati najmanj 15 dni, da se mu rana zaceli. Poleg Deana Oberdana, ki se je poškodoval na domači tekmi proti Malagutiju, je sedaj Jadranovo moštvo ostalo še brez Pre-garca, tako da bo trener Vatovec zares imel dokajšnje težave s postavo. Kljub temu pa jadranovci potujejo danes v Padovo z resnim namenom, da osvojijo točki in se tako oddolžijo za domači poraz, ki so ga utrpeli proti Pierobonu. Bilo je tedaj deveto kolo tega prvenstva, kolo prej so naši poskrbeli za pravi podvig v San Lazzaru proti Malagutiju. Teden kasneje pa hladna prha pred domačimi gledalci. Jadranovci so takrat proti Pierobonu igrali svojo najslabšo tekmo in tudi povsem zasluženo izgubili z 80:83. Edini, ki je tedaj zadovoljivo opravil svojo nalogo, je bil Sandi Rauber, ki je bil z 32 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Danes v Padovi pa si jadranovci take predstave absolutno ne morejo privoščiti. Kljub zdesetkani postavi pričakujemo od »modrih bojevnikov« odločno igro za vsako žogo, veliko požrtvovalnost in predvsem manj naivnih in enostavnih napak (zgrešena polaganja, slabe podaje itd.) kot na sobotnem srečanju z Malagutijem. In prepričani smo, da nas jadranovci ne bodo razočarali. Tekma Pierobon - Jadran TKB bo drevi v Padovi s pričetkom ob 21. uri. (jan) Na sliki: v ponedeljek so jadra-novci odigrali koristno prijateljsko tekmo proti mladinski reprezentanci Češkoslovaške, ki je zlasti glede višine precej prekašala naše in tudi zmagala s 109:98. Košarkarsko promocijsko prvenstvo Dom Gometal prisiljen počivati Drevišnjega srečanja v okviru košarkarskega promocijskega prvenstva med Asguinijem in Domom Gometal v Pierisu, in sicer zato, ker ni na razpolago sodnikov. Tako je včeraj sporočila goriška košarkarska federacija. Srečanje bodo nadoknadili najverjetneje proti koncu prvenstva, (af) Ženska odbojkarska C-l liga Dekleta Bora Elpro pred odločilno tekmo Odbojkarice Bora Elpro so nocoj pred izredno važnim, da ne rečemo odločilnim nastopom za obstanek v tretjeligaški konkurenci. Gostile bodo namreč Peroni iz Tržiča, ki je bržkone z eno nogo že v nižji ligi. Po petnajstih prvenstvenih nastopih imajo tržiška dekleta skromne štiri točke, četverica, ki je samo stopničko više (v tej četverici so tudi Tržačanke in Ghemar, ki je odigral tekmo manj), je doslej zbrala 6 točk več. Samo ta podatek dokaj zgovorno kaže, da morata točki nocoj ostati v Domu pristaniških delavcev na Proseku. Tržiški Peroni, ki je sicer novinec v tej konkureci, je v krstnem nastopu doma izgubil derbi z Foče Colori iz I Latisane s tesnim 3:2. Potem so varovanke trenerja Mic-heluzzija dosegle dva zaporedna uspeha: najprej so v gosteh presenetljivo premagale videmski Zenit Pav in ‘fien dni kasneje pred domačimi gledalci takrat izredno slabi Ghemar iz Piove di Sacco. Po zadnjem uspehu 18. novembra so morale Tržičanke nič manj kot dvanajstkrat zapored prepustiti točke nasprotnicam. V teh dvanajstih nastopih so izbojevale samo 8 setov. Še najbližje 3. uspehu so bile v 8. kolu, ko so v Cordenonsu izgubile z Otlico Tomasini s 3:2 in potem še pred štirinajstmi dnevi, ko jih je z istim izidom v Piove di Sotto odslovil Ghemar. Prvi obračun v Tržiču se je končal s prepričljivo zmago slovenskih odbojkaric, saj so gostiteljice v prvem nizu izbojevale samo 3 točke, v drugem so upele priti do štirinajstice, v tretjem so bile spet povsem nadigrane, kar Priča 6 osvojenih točk. Ne gre pozabiti, da so bili v Začetku prvenstva pri Boru Elpro »zlati časi«, saj je bil Uspeh v Tržiču četrti po vrsti v petih prvenstvenih nastopih. Zatikati se je žal začelo kasneje iz razlogov, ki smo Ph že večkrat omenili. Zadnji uspeh so varovanke trener-Kalca požele 20. januarja v Cordenonsu, toda potem je bilo na vrsti pet prvenstvenih spodrsljajev. Brez težav ne bo niti nocoj, saj je zbolela še Forauso-in njen nastop v tem zahtevnem nastopu je vprašljiv, ^ed tednom je Vitezova trenirala in po potrebi in trenutnih sposobnostih bo lahko priskočila soigralkam na Pomot. Gostje prav gotovo tokrat nimajo kaj izgubiti, večjemu pridobiti in zato bodo prav gotovo šle na igriš-e neobremenjene. Trener Kalc pravi, da bosta morali pre ragoceni točki ostati doma, če bodo njegove varova-nje pokazale tako odbojko kot na prejšnjih štirih nastopih, če seveda izvzamemo zadnje gostovanje v Červinja-nu. Za gostje, kot smo dejali, točki nimata nobene prak-i ne vrednosti, ker je nemogoče nadoknaditi zamujeno, porazom pa bi naše odbojkarice verjetno pokvarile še usto malo dobrega, ki je bilo doslej opravljenega. V odbojkarskih prvenstvih v C-2 in v D ligi V moški C-2 ligi se obeta poln izkupiček Derbi v Vidmu (ženska C-2) med novincema uspeh. Upamo, da bo tako tudi nocoj v Reman-zaccu. V ženski C-2 ligi bo za Slogo Koimpex domači nastop z Virtusom iz Fontanafredde le lažji trening. Sesterka iz okolice Pordenona se še zdaleč ne more enakovredno meriti z varovankami trenerja Peterlina in tudi cilja ekip sta povsem različna. Domačinke so praktično v višji ligi, gostje pa se krčevito borijo za obstanek. Doslej so osvojile 10 točk in drevi so bržkone pred zanesljivim trinajstim prvenstvenim neuspehom. Derbi v Vidmu med domačim CUS in Sokolom Indulesom bo obračun dveh nasprotnikov, ki se dobro poznata, saj sta v lanskem prvenstvu oba igrala v D ligi. V lanskem prvenstvu je CUS slavil zmago sredi Nabrežine, potem pa je izgubil doma. Prvi letošnji obračun v Nabrežini se je končal s 3:1 v korist gostiteljic. Na lestvici imajo Videmčanke 22 točk, torej 4 več od Nabrežink, ki tudi tokrat ne bodo nastopile z najboljšo postavo: Škrkova in Kraljeya bosta samo sedeli na klopi. Vodilni in še nepremagani Kennedy bo prav gotovo za goriški Agorest premočen nasprotnik. Goričanke so v dosedanjih sedemnajstih prvenstvenih nastopih prikazale dokaj nihajočo igro, ki je v največji meri botrovala nekaterim nepričakovanim porazom, kot denimo v soboto proti skromni šesterki Pav Natisonia. To pot bodo imele na drugi strani mreže odlične nasprotnice in v tem je verjetno najboljši razlog, da se Goričanke pokažejo v povsem drugačni luči kot pred tednom dni v zadnjih treh nizih. Po sobotnem neposrednem obračunu v domačem derbiju D lige sta nocoj Breg Agrar in Kon-tovel Electronic Shop pred zahtevnima nastopoma. Kontovelke se bodo podale v lepo telovadnico na Alturi na povratno srečanje z DLF iz Trsta, ki je prvovrstno prijetno presenečenje tega prvenstva, saj so s 26 točkami na odličnem 2. mestu lestvice. Tekma na Proseku se je končala s 3:0 v korist varovank trenerja Robbe. Ni potrebno posebej poudarjati, da so igralke Brega Agrar prež izredno zahtevnim, da ne rečemo prezahtevnim nastopom. V Dolini se je prvi obračun z igralkami Bance Popolare iz Čente končal s 3:1 v korist gostinj. Res je, da Dolinčan-ke krvavo potrebujejo točke, a na tokrat skoraj ne morejo računati na uspeh. Mira Grgič Naše tri moške šesterke, ki nastopajo v C-2 ligi, imajo v drevišnjem 18. kolu spet eno od tistih redkih priložnosti, da pospravijo vseh 6 točk. Tako je bilo namreč tudi v prvem delu prvenstva, ko so Bor Cunja Avtoprevoz, Meblo Imsa in 01ympia zmagali, pa še še brez izgubljenega niza. Drevi bodo pred najlažjo nalogo odbojkarji Bora Cunje Avtoprevoza, ki bodo gostili skromni Libertas iz Turjaka. Gostje so doslej zmagali samo dvakrat, v 12. in 13. kolu, ko so najprej doma odpravili tržaški Rozzol (3:1) in teden dni kasneje presenetljivo sredi Gorice še 01ympio. Glede na dosedanjo bero točk in razliko med ostalimi šesterkami, ki se borijo pred najhujšim, je Libertas v izredno nevarnih vodah. Nič bolje se ne godi Intrepidi iz Mariana, ki se bo v Gorici srečala z Meblo Imsa. Kljub temu da so imeli Goričani med tednom kar precej težav (poškodbe, pa delovne in študijske obveznosti nekaterih igralcev), nasprotnik iz Kulturnega doma ne bi smel odnesti točk. Med našimi tremi zastopniki pa je vsekakor 01ympia tista, ki je pred najbolj zahtevno nalogo. Vendar veteran Špacapan in tovariši znajo prijetno presenetiti prav na tistih nastopih, ko imajo objektivno manj možnosti za V moški rokometni C ligi Kras Trimac v Padovi SDpt° ^Vot.e^enskem pre „ nadaljevalo rokomet: gos ,jutH ob n'30 bo ^prav‘ "lPiCelli q0 P st®v! iz Campoform Rita* » ^0»rS»“r4 Seh,9ratl (na tak način Prvenstva naši dom gali z 20:10). Če pa bodo naši premalo aktivni v napadu, kot se je to zgodilo na zadnjih srečanjih, se zna tekma spremeniti v pravo moro. (Pjotr) TPK SIRENA sporoča, da bo 13. redni občni zbor v soboto, 17. t. m., na pomorskem sedežu kluba v Miramarskem drevoredu 32 z začetkom ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev, poročila glavnega in nadzornega odbora, razprava in razno. ŠZ SLOGA IN SK DEVIN vabita planince na zimski vzpon na Snežnik, ki bo jutri, 11. t. m. Odhod bo ob 7. uri izpred spomenika NOB v Bazovici. Jutri bo moči merilo dvanajst ekip Zimski balinarski turnir Jutri bo na baliniščih pristaniških delavcev vsakoletni zimski turnir, ki ga bo že peto leto zapored organizirala balinarska komisija pri ZSŠDI. Skupno bo moči merilo dvanajst četverk z obeh strani meje. Poleg devetih ekip, ki se redno udeležujejo zamejskega prvenstva, so se povabilu organizatorja odzvali še Portuale in obe društvi iz matične domovine, s katerima se zamejski balinarji redno srečujejo, Meblo iz Nove Gorice in Idrija. Zbor tekmovalcev je predviden za 7.30 v koči pod Rupo v Repnu, od koder se bodo nastopajoči podali na balinarske steze pri Briščkih. Organiza-t°r bo nastopajoče četverke razdelil v štiri skupine in iz vsake bodo s pomočjo dopoldanskih izločilnih bojev izšli štirje popoldanski polfinalisti. Da se ne bi morebiti kakšno srečanje pretirano zavleklo, bodo vsa, z izjemo fi- nalnega, časovno odmerjena: trajala bodo največ uro in pol. Lanski zmagovalec Portuale, ki je bil v prejšnjih izvedbah že dvakrat uspešen, bo skušal letos dokončno osvojiti prehodni pokal ZSŠDI. Igrali bodo do 11 točk, srečanje pa se bo lahko zaključilo tudi z neodločenim rezultatom.^ Predvidena pa je tudi ena menjava. Žreb je nastopajoče ekipe razdelil takole: v prvi skupini bodo nastopili Zarja, Mak in Idrija, v drugi Danica, Gaja in Kras, v tretji Meblo, Polet in Nabrežina in v četrti Portuale, Sokol in Kraški dom. V uvodnem srečanju se bosta najprej pomerili prvi dve ekipi na razporedu, nato bo poraženec tega srečanja meril moči proti tretji. Izločilni spored se bo zaključil še s tretjim obračunom v skupini. (Z. S.) 1 domači šport DANES SOBOTA, 10. MARCA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 V Padovi: Pierobon - Jadran TKB. MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, talovadnica Ervatti: Bor Radenska - Mogliano Venelo. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v Ul. Veronese: Ul. Ferroviario -Cicibona; 20.30 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Stella Azzurra. 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na Kontovelu: Kontovel - Teatro Verdi; 18.00 v Repnu: Polet - Barcolana. DEŽELNI KADETI 16.00 v Kulturnem domu: Dom - Itala. NARAŠČAJNIKI 15.00 na 1. maju: Bor - Poggi P. DEČKI 16.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Barcolana - Breg. PROPAGANDA 15.00 na Proseku: Kontovel - Ricreatori A; 17.00 v Trstu, Ul. Visinada: Ricreatori B - Bor. MINIBASKET 15.30 na 1. maju: Bor - Polet. ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Elpro - Peroni Tržič. MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Libertas Turjak; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Meblo Imsa - In-trepida Mariano; 20.30 v Remanzaccu: Pav Remanzacco - 01ympia Gorica. ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga Koimpex - Virtus Fontanafredda; 20.30 v Vidmu, telovadnica šole Zardini: CUS Videm - Sokol Indules; 20.30 v Fe-lettu Umbertu: Kennedy - Agorest Gorica. ŽENSKA D LIGA 20.30 v Čenti, športna palača: Banca Popolare Centa - Breg Agrar; 18.00 v Trstu, telovadnica na Alturi: DLF Trst -Kontovel Electronic Shop. 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Caprin: Club Altura - Sloga Sagor; 16.00 v Trstu, na Kjadinu: DLF Trst - Bor. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga - Bor; 20.30 v Trstu, telovadnica na Alturi: Club Altura - Breg; 19.30 v Sovod-njah: Soča - Azzurra Gorica. 2. ŽENSKA DIVIZIJA 17.30 na Proseku, šola Fran Levstik: Kontovel Electronic Shop - OMA Trst; 16.00 v Trstu, mala telovadnica športne palače: Julia - Sokol. UNDER 16 ŽENSKE 18.00 v Trstu, telovadnica N. Sauro: Zaule Rabuiese - Sloga. UNDER 14 MOŠKI 15.30 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga - Pallavolo Trst. UNDER 14 ŽENSKE 16.30 v Trstu, šola Petrarca: Arcobale-no - Bor Friulexport A; 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA B - Sloga. NOGOMET CICIBANI 15.00 v Dolini: Breg - Soncini B; 15.00 na Proseku: Primorje - Esperia S.G.; 15.00 na Vrdelski cesti: Bor - Montebello. MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Ponziana A; 15.45 v Bazovici: Zarja Adri-aimpex B - Esperia S.G.. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 20.30 v Zgoniku: Kras - Verzuolo. ŽENSKA B LIGA 18.00 V Zgoniku: Kras Corium - Recoa-ro Agostim Bočen.; 17.00 v Karneidu (BZ); Karneid - Bor. MOŠKA C LIGA 17.00 v Miramarskem drevoredu: CMM - Kras. JUTRI NEDELJA, 11. MARCA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15. v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Costalunga 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Vesna - Paviese; 15.00 na Proseku: Primorje - Santa Maria; 15.00 v Bazovici: Zarja - San Vito. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Opicina; 15.00 na Padričah: Gaja - Junior Aurisina; 15.00 v Dolini: Breg - Primorec; 15.00 v Fossalo-nu: Fossalon - Mladost; 15.00 v Sovod-njah: Sovodnje - S. Lorenzo. NARAŠČAJNIKI 10.30 V Pierisu: Pieris - Juventina; 11. v Dolini: Breg - Campanelle NAJMLAJŠI 10.45, Ul. Alpini na Opčinah: Opicina -Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Soncini A; 11.15 v Ul. Carsia: Breg -CGS; 12.15 na Proseku: Primorje - Montebello. ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Le Volpi B. UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Pallavolo Trst, 10.30 v Gorici, Kulturni dom: Val Tekno Progres - Pallavolo Acli Ronchi. UNDER 16 ŽENSKE 10.00 v Gorici; slovenski goriški športni center: 01impya - Agorest. UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport B -Sokol. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na stadionu 1. maj: Bor - Basket trieste; 11.00 v Nabrežini: Sokol - Plum-bers. DEŽELNI KADETI 11.00 V Naselju sv. Sergija, Ul. Forti: Latte Carso A - Breg. DEŽELNI MLADINCI • 9.00 v Miljah, Ul. D'Annunzio: CGI -Kontovel Techna; 11.00 na 1. maju: Cicibona - Staranzano. PROPAGANDA 13.00 v Ul. Frescobaldi. Radioguattro -Sokol. ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.30 v Padovi: Cellini - Kras Tromac. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din),'letno 780,- din (7.800.000.- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele FurlanijerJulijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sobota, 10. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Iggj! član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po poskusu državnega udara se je Afganistan umiril Opazovalci ponovno napovedujejo skorajšnji Nadžibulahov konec ISLAMABAD — V Afganistanu se po spodletelem vojaškem puču življenje vrača v normalne kolesnice z občasnimi spopadi na jugu države in z odstranjevanjem posledic skoraj dvodnevnih bojev. Politični opazovalci se strinjajo v oceni, da je bivši obrambni minister, general Šahnavaz Ta-nai, doživel poraz in je v bistvu izločen iz politične igre. Kot običajno pa predvsem zahodni analitiki navajajo, da je Nadžibulah slavil Pirovo zmago in da so torej njegovi dnevi šteti. Tak refren smo slišali tudi februarja lani, ko so Afganistan zapuščale zadnje enote sovjetske vojske. Vsi so bili prepričani, da bodo mudžahedini v nekaj tednih strli demoralizirano Nadžibulahovo vojsko. To se ni zgodilo, še več, Nadžibulah je prešel v politično-vojaški protinapad in je pridobil marsikatero pozicijo. Pri Džalalabadu so odbili napad mudžahedinov in prišli v protinapad. S spretno propagandno igro je Nadžibulahu uspelo prepričati celo nekaj plemenskih voditeljev islamske gverile, da so odložili orožje. Sklepanje zahodnih analitikov je v svoji logiki do skrajnosti prepričljivo, a kaj ko se je dosedanja zahodna logika v islamskih državah pokazala za nezanesljivo. To velja toliko bolj za Afganistan, kjer se plemenski in klanski interesi križajo z islamsko vizijo življenja. Na papirju je vladajoča partija s poskusom državnega udara postala bolj šibka. V resnici pa se ni nič spremenilo, med obema kriloma, paršam in halk, je vedno vladala napetost, ki je občasno prehajala v krvava obračunavanja, podobno kot se to dogaja med raznimi skupinami islamskih gverilcev. Med obema partijskima frakcijama sta namreč ob ideoloških prisotne predvsem plemenske razlike. Nadžibulah je že pomiril halkov-ce, saj je na funkcije odstavljenih pučistov imenoval prav predstavnike te frakcije, tako da bo imel sedaj daljše obdobje miru. Dnevi bi mu bili šteti le v trenutku, ko bi se na prizorišču pojavila taka osebnost, ki bi bila sprejemljiva za eno od obeh frakcij in vsaj za polovico mudžahedinov. Postrv s kožuhom Kanadske postrvi so res imele kožuh? Da, če jim ga je kdo prilepil, kot se je to zgodilo temu primerku, ki je na ogled na londonski razstavi British Muse-uma o tritisočletni beri ponarejenih predmetov (Telefoto AP) Umetna oploditev z napako V Palermu aretirali nevarnega morilca Za mafijo je od 1988. podpisal 4 umore NEW YORK — Znani klinični center Advanced Fertility Service je v hudi stiski zaradi novega škandala, ki mu trka na vrata. Po lanskoletnih težavah z banko krvi, je tokrat zabredel v težave zaradi napačne umetne oploditve. Neka gospa, ki je po osmih mesecih zakona zvedela, da je njen mož težko bolan, je v dogovoru s soprogom predala centru moževo spermo. Po nekaj mesecih sta se odločila, da spočneta otroka, seveda z umetno oploditvijo. Vse je šlo kot namazano do tragičnega dne, ko je gospa ugotovila, da je povila temnopolto deklico. »Ljubim svojega otroka«, je dejala gospa, ki je tožila center, »prizadelo pa me je dejstvo, da ni imel moj ljubljeni mož nič pri tem«. Njen mož je namreč umrl malo po rojstvu »njunega« otroka. Če bodo sodniki obsodili center, ga bodo morali najbrž zapreti, ker mu bodo težko obnovili dovoljenje za umetne oploditve ter upravljanje banke sperme in krvi. PALERMO - Palermska policija je včeraj aretirala 26-letnega Giovannija Draga, o katerem preiskovalci soglasno trdijo, da je izredno nevaren mafijski morilec. Drago je izginil decembra lani, ko se je razvedla vest, da je o njem podrobno poročal policiji Francesco Marino Mannoia. Skesanec je preiskovalcem dejal, da je bil Drago član oborožene skupine, ki je izvajala umore po naročilu. Skupino naj bi poleg Draga sestavljali še drugi vidni mafijaši, izstopal pa je Giuseppe Greco, ki so mu pravili »Scarpuz-zedda«. Greco je tudi sam »izginil« pred nekaj meseci, vendar o njem pravijo, da je bil po vsej verjetnosti žrtev svojih kolegov. O Dragu trdijo, da je od leta 1988 podpisal štiri umore ter poskus umora Grecove zaročenke Girolame Mi-celi. Policija je prišla na sled ubežnemu Dragu s pomočjo nekaterih njegovih prijateljev, predvsem pa z zalezovanjem njegove zaročenke. Ženski so sledili, ko se je vračala iz službe domov in so tako ugotovili, da se je Drago skrival v nekem ministanovanju v strogem mestnem središču. Drago je očitno živel v strahu, saj je dal vsa okna zastreti z debelimi jeklenimi ploščami, ko so ga agenti obkolili pa ni imel pri sebi orožja in se je nič hudega sluteč pripravljal, da se odpelje s svojim renaultom 4. Na sliki (telefoto AP); aretacija mafijskega morilca Giovannija Draga. Odškodnina zaradi aidsa NEW YORK - Po več kot enem letu pravdanja je 32-letni zdravnici Veronici Prego uspelo prisiliti občinsko upravo, da ji izplača odškodnino, ker Je zaradi malomarnosti nekega zdravnika obolela za aidsom med službovanjem v brooklinski bolnišnici Kings Countri. Med procesom je Veronica Prego navedlo, do se je lete 1983 zbodla z okuženo iglo, ki jo je njen kolega malomarno pustil v postelji nekega bolnika. Višina odškodnine ni znana, sodnik Aaron Bernstein je le povedal, da je precejšnja. Pregovi so diagnosticirali le še eno leto življenja. Kljub težavam gledajo v Mariboru z zaupanjem v bodočnost mesta MARIBOR — Gorazd Kapun je predsednik občine Maribor - Tezno, najbolj kritične in najbolj prizadete mariborske občine, saj so v njej skoncentrirana največja podjetja in predvsem ona, ki so sedaj v likvidnostnih težavah. Pred kratkim so sklicali skupščino na izredno zasedanje, na katerem so obravnavali izključno gospodarsko problematiko. V občini so samo tri podjetja povečala proizvodnjo, osebni dohodki so zamrznjeni na nižji ravni, kot so na splošno v Sloveniji, v Mariboru je zaposlenih 93.184 delavcev, od tega jih je v občini Tezno 17.053. Podjetjem grozi stečaj zaradi nelikvidnosti, kar vnaša med ljudi skrb, saj nad njimi visi Damoklejev meč negotovosti. Izvozno orientirana podjetja so zaradi umetno visokega tečaja dinarja v resnih težavah, neustrezna delovna zakonodaja pa ne omogoča zmanjševanja delovne sile, kjer je evidenten višek delavcev in kjer se zato ustvarja nelikvidnost. Pa vendar je predsednik, ki je bivši novinar, umerjeno in argumentirano optimistično razpoložen. 'Program zvezne vlade je lahko osnova za reševanje celotnega jugoslovanskega gospodarskega sistema. V primeru Maribora pa je treba upoštevati njegovo specifiko starega industrijskega središča. Potrebna sta dva konkretna krajevna ukrepa: 1. Predvsem je treba ustanoviti agencijo, ki bo skrbela za tuj kapital in ki se mora čim prej pretvoriti v banko ali finančno družbo. Obstaja resna možnost pritegniti tuj kapital, za to so v Mariboru vsi pogoji. 2. Treba je razviti terciar, trgovine, grosistična podjetja, vse to je v Mariboru nerazvito in vse to predstavlja dodatno obremenitev gospodarstva. Stanje je trenutno tako, da se večina Mariborčanov preskrbuje v sosednji Avstriji, kjer je vse cenejše. Prostor in trgovske možnosti so za novo veleblagovnico pa tudi za množico majhnih podjetij in predvsem za izvozna podjetja. V Mariboru se veliko naredi, izvozijo pa drugi. Seveda je važna vladna pomoč in zato je bil obisk slovenskega predsednika vlade Dušana Šinigoja nujen in je tudi prispeval h konkretnemu reševanju problemov. Zaključki mariborskega politika so torej ohrabrujoči zlasti, ker ne gre za avtomatično prenašanje bremen in iskanje rešitev drugje. Sicer pa bo to ena izmed zadnjih sej Skupščine, saj bodo v Mariboru ponovno osredotočili do sedaj razbitih sedem občin v eno centralno, dve okoliški pa ostaneta. Centralizacija je postala nujna tudi zaradi gospodarske krize in problemov, ki jih ima celotno mesto pri njihovem reševanju. Upravna reforma je samo eden izmed mnogih vzvodov. Važnejši je splošni občutek, ki ga mesto prepričljivo daje. To je živo mesto, ki je mnogo naredilo za svoj razvoj. To je mesto z univerzo, lastnim dnevnikom. Avtocesta mesto že povezuje z avstrijsko mejo, v rekordnem času so zgradili zgledno moderno univerzitetno knjižnico, temeljito prenovljeno gledališče je mestu v ponos. Povsod grozi nelikvidnost in bo potrebno mnogo odločnosti, da se gospodarski razvoj preokrene v zdravo, že začrtano smer. To pa ni osamljen mariborski temveč splošno slovenski in lahko rečemo splošno jugoslovanski problem. Ta vprašanja so bila in so v ospredju razprav slovenske vlade in slovenske skupščine, saj gre za odločitev o usodi slovenske industrije in slovenskega gospodarstva na splošno. BOGO SAMSA Ponovna emisija FEBRUAR ’90 CTO CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 19. 2. 1990 in zapadlostjo 19. 2. 1996. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 28. februarjem 1993 s tem da že med 19. in 29. januarjem 1993 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia. • CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. •. Obveznice se nudijo po fiksni emisijski ceni 97,15%. 9 Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 12. marca do 13.30. • CTO bodo razdeljene po marginalnem siste- mu (asta marginale) po ceni, ki je bila sestavljena iz vsote fiksne emisijske cene in “pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)”; ta vrednost je 5 stotink ali mnogokratnik. • Obveznice je treba torej rezervirati po ceni 97,15% povišani za najmanj 5 stotink; cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopis- • Dodeljene obveznice je treba poravnati 15. marca, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice se koristijo z 19. februarjem 1990 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti na vrednost kupona. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov. Rok rezervacije za občinstvo: do 12. marca Fiksna emisijska cena v % Minimalna pravica do podpisa Rok izplačila Maksimalni letni donos bruto v % neto v % 97,15 0,05 3. leto 6. leto 14,14 13,62