(NE)VIDNE SPREMEMBE PODEŽELSKIH SKUPNOSTI:
PRIMERI Z GORENJSKE IN SAUERLANDA
AVTORJA
Erik Lo gar
Vrtnapot6,Voglje,SI –4208Šenčur,Slovenija;logarerik@gmail.com
dr. Irma Po točnik Sla vič
Univerzav Ljubljani,Filozofskafakulteta,Oddelekzageografijo,Aškerčevacesta2,SI –1000Ljubljana,
Slovenija;irma.potocnik@ff.uni-lj.si
DOI:10.3986/GV88202
UDK:711.3(497.4+430)
COBISS1.01
IZVLEČEK
(Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri z Go renj ske in Sa uer lan da
Podeželskaskupnostsekotdružbeniinsimbolnikonstruktterhkratitudikotenotaabsolutnegaprostora
spreminjapodvplivomdružbenogospodarskegarazvoja.Prispevekobravnavaspreminjanješestihpodežel-
skihskupnostinavitalnempodeželjuz vidikavlogedruženjainsodelovanjaprebivalcevv trehcivilizacijskih
stopnjahnaizbranihprimerihz Gorenjske(Slovenija)inSauerlanda(Nemčija).(Ne)vidnespremembe
znotrajizbranihpodeželskihskupnostisoproučevanes primerjalnoanalizonapodlagikvantitativnihin
kvalitativnihmetod,s katerimisoopazovanilažje(migracije,prostoridruženja)intežjemerljivi(možnost
izbire,povečanaheterogenost)kazalcispremembpodeželskeskupnosti.Geografskaanalizaspremembv po-
deželskihskupnostihjepokazalananjihovopovečanomobilnost,raztočnosttersobivanjetradicionalnosti,
alternativinnovostipridruženjuinsodelovanju.
KLJUČNEBESEDE
podeželje,podeželskaskupnost,Gorenjska,Sauerland,Slovenija,Nemčija
ABSTRACT
(In)vi sib le chan ges of ru ral com mu ni ties: exam ples from Go renj ska re gion (Slo ve nia) and Sa uer land
(Ger many)
Socioeconomicdevelopmenthaschangedtheruralcommunityasa socialandsymbolicconstruct,anda unit
ofspaceaswell.Thispaperdiscussessixchangingvital,ruralcommunitiesfromthesocialperspectiveand
cooperation.ThreecasestudiessurveyedareinGorenjskaregion(Slovenia)andthreeinSauerland(Ger-
many) throughout theagrarian, industrialand informationperiod.Comparativeanalysis isbasedon
quantitativeandqualitativemethodsthatenabledustoobserve(in)visiblechangesinsideselectedruralcom-
munities.Weemployedtangible(migration,geography)andintangibleindicators(possibilityofchoice,increased
heterogeneity).Geographicalanalysisofchangingruralcommunitiespointedouttheirincreasedmobility,
bifurcation,co-existenceoftradition,alternativesandnoveltieswithinformalandinformalsettings.
KEYWORDS
ruralareas,ruralcommunity,Gorenjskaregion,Sauerland,Slovenia,Germany
Uredništvojeprispevekprejelo7.septembra2016.
31
Geografski vestnik 88-2, 2016, 31–50 Razprave
RAZPRAVE
1 Uvod
V zad njih sto le tih se je za ra di družbe no gos po dar ske ga raz vo ja ko re ni to spre me nil način živ lje nja
na po deželju. Kle menčič (2006, 161) v spre mem bah zu na nje ga vi de za in funk cij po dežel skih na se lij
pre poz na va zgolj vid ni del mno go ob sežnejših družbe no gos po dar skih spre memb, v ka te re so vpe te tam
živeče skup no sti. Mc Lu han (2015) trdi, da se da nes na me sto lo kal ne skup no sti, za ka te ro je značilen ne -
po sre den med se boj ni od nos in te sna sood vi snost z oko ljem, ob li ku je skup nost z močno pre ple te ni mi
po sred ni mi (vir tual ni mi) člo veškimi od no si in di namičnim krožen jem (ne)ma te rial nih to kov na pla -
ne tar ni rav ni. Kljub temu mar sik do ob be se di »po deželje« po mi sli tudi na »po ve za no, nea no nim no,
šte vilčno in pro stor sko manjšo ter nas ploh nad vse pri jet no po dežel sko (lo kal no) skup nost«. To vrst ne
pred sta ve o idilični po dežel ski skup no sti so mi sel ni kon strukt, ki ga je mo goče po sta vi ti v kon tekst raz -
ko ra ka med vse daljšim de lov nim časom, čeda lje bolj glo ba li zi ra no, uni for mi ra no sve tov no družbo ter
po go sto izraženo željo po sa mez ni kov po mir nem in sproščenem življenju v sti ku z na ra vo (Woods 2011).
Pre ti ra no poe no stav lja nje pred stav o de lo va nju po dežel skih skup no sti in po manj ka nje véde nja o spre -
mi nja nju po dežel skih skup no sti v se da njem času spod bu ja k proučeva nju po deželja ter po dežel skih
skup no sti v Slo ve niji in tu ji ni.
Pris pe vek se osre di nja na spre mi nja nje iz bra nih po dežel skih skup no sti v Slo ve ni ji in Nem čiji sko -
zi priz mo treh ci vi li za cij skih sto penj (agrar na, in du strij ska, in for ma cij ska). (Ne)vid ne spre mem be so
ana li zi ra ne z vi di ka med se boj ne ga druženja in so de lo va nja pre bi val cev kot ključnega ele men ta po dežel -
ske skup no sti. Proučeva nje in ra zu me va nje ključnih raz voj nih pro ce sov v po dežel ski skup no sti je bis tve no
pri kre pi tvi nji ho vih en do ge nih po ten cia lov in us mer ja nju raz vo ja po deželja.
V pr vem delu pris pev ka so opi sa na teo ret ska iz ho dišča pri proučeva nju po dežel ske skup no sti in
nje ne ga spre mi nja nja. Sle di me to do loška za sno va ra zi ska ve s kri te ri ji za iz bor proučeva nih po dežel -
skih skup no sti. S po močjo šti rih ka zal cev so v tret jem delu pri ka za ne vid ne in ne vid ne spre mem be
po dežel skih skup no sti ter tudi nji ho va kom plek sna pre ple te nost. Sle di ta sklep in na ved ba upo rab lje -
nih vi rov in li te ra tu re.
2 Opre de li tev prob le ma
2.1 K opre de li tvi po deželja
Kot po dežel sko skup nost običajno opre de lju je mo skup nost ljudi, ki živi na po deželju. Tu pri ha jamo
do prve di le me in si cer, kako opre de li ti po deželje? Kvan ti ta tiv ne opre de li tve po deželja, ki te me lji jo
na mer lji vih in vid nih ka zal cih (na pri mer go sto ta po se li tve, de lež kmečkega pre bi vals tva, de lež gozd -
nih zem ljišč), so po go sto pri mer ne le za do ločen tip po deželja ali za ozek na men ra zi ska ve (na pri mer
za pri pra vo do ločene ga ukre pa zno traj po li ti ke raz vo ja po deželja). Opre de li tve po deželja kljub ne ka -
te rim po manj klji vo stim (na pri mer iz bor lažje mer lji vih ka zal cev, prevla du joča upo ra ba arit me tične
sre di ne kot po ka za te lja »nor mal ne ga« sta nja) po sto po ma vključuje jo več ka zal cev (običajno vo dil nega
in do pol nil ne) in zah tev nejše sta ti stične me to de (na pri mer mul ti va riant na ana li za va rian ce, fak torska
ana li za). Kljub na ka zanim iz boljšavam pa so ob sto ječe opre de li tve po deželja še ved no zelo skro men
in po pačen ter ne ce lo vit pri kaz de jan skih raz mer in pro ce sov na po deželju. Ra zi sko val ci so glašajo, da
je prav za prav ne mo goče izob li ko va ti enot no opre de li tev po deželja, ki bi bila uporab na po vsod (svet,
ce li na, država; Row les 1988; Hal fa cree 1993) in bi bila časov no traj na. Zato je smi sel no k opre de lje va -
nju po deželja pri sto pi ti s kva li ta tiv ne stra ni (na pri mer s spoz nav ni mi zem lje vi di; Guštin 2014), kar
na ka zu je tudi Hal fa cree jev (2006) mo del troz ložnega ra zu me va nja po dežel ske ga pro sto ra, se stav ljen
iz: ma te rial ne ga pro sto ra, mi sel nih pro stor skih pred stav o vsak da njem živ lje nju in urad nih pred stav
o pro sto ru. Ma te rial ni pro stor se ob li ku je s pro ce si (to ko vi, součin ko va nje), povezani mi s proi zvod -
ni mi in po trošnimi de jav nost mi na »po deželju«. Mi sel ne pro stor ske pred sta ve o vsak da njem živ lje nju
32
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
na »po deželju« na sta ja jo z ob li ko va njem po dob in sim bo lov. Urad ne pred sta ve o pro sto ru so urad na
poj mo va nja o »po deželju«, ki so jih obliko va li sno val ci raz voj nih po li tik, po li ti ki, urad ni ki, pla ner ji in
ra zi sko val ci ter in te re si ka pi ta la; običajno so iz mišlje ne in ab strakt ne (Kle menčič 2006, 163). Med temi
se stav ni mi deli ob sta ja jo stal ne na pe to sti, kar us tvar ja di na mi ko v po dežel skem pros to ru, nudi možno -
sti za pre struk tu ri ra nje po deželja in ob li ku je pro stor za umeščanje po li ti ke raz vo ja po deželja.
Hal fa cree jev po gled nas tako us mer ja k pre se ga nju dua liz ma v ra zu me va nju in do je ma nju (po deželske -
ga) pro sto ra kot kon kret ne ga, ma te rial ne ga, geo graf ske ga pro sto ra na eni stra ni, ter ima gi nar ne ga pro sto ra
kot sta nja duha, idej in sim bo lov na dru gi stra ni. To nas vodi k raz mišlja nju, da prav za prav ni na pačno,
če se ra zi sko val ci s po močjo raz no vrst nih kva li ta tiv nih (ali kom bi ni ra nih kva li ta tivno-kvan ti ta tiv nih)
pri sto pov bolj prib ližuje mo ra zu me va nju real ne ga sta nja na po deželju; se ve da ob upošte va nju ob jektiv -
ne ga dejs tva, da vseh stva ri ne mo re mo na tančno iz me ri ti, raz me ji ti in po ja sni ti. Opre de ljevanje po deželja
v prak si je takšno de lov no področje, kjer nam pre ti ra na kvan ti fi ka ci ja one mo goča raz poz na va nje vid -
nih in težje ra zum lji vih zna kov spre memb, kar po sle dično vodi tudi v manj us trez no in ter pre ta ci jo
pro ce sov, ki po te ka jo na po deželju. Na po deželju na mreč ob sta ja jo tudi očem ne vid ne povezave, ki us -
tvar ja jo kom plek snost po deželja. V opre de li tvah po deželja takšnih ne vid nih po ve zav ni, ker jih je težko
proučeva ti (so na pri mer ne mer lji ve), ker je nji ho vo proučeva nje dol go traj no (na pri mer pro ce si, ki
po te ka jo dlje časa), ker jih ne ra zu me mo (na pri mer od no sov med ak ter ji) ali pa jih še ne poz na mo
(Guštin 2016).
Di le mo o opre de li tvi po deželja po skušamo v pris pev ku pre seči s tem, da em pi rični del ra zi ska ve
po te ka na ob močjih, ki jih je po li ti ka v raz voj nih pro gra mih pre poz na la za »po deželska« (s kvan ti tativ -
ni mi ka zal ci), ka te rih proi zvod ni in po trošni to ko vi iz ka zu je jo značaj »po dežel sko sti«, ter jih nji ho vi
pre bi val ci v mi sel nih pred sta vah zaz na va jo kot »po dežel ske«. Za ve da mo se, da tudi to vr sten pri stop
ni ka kor ne omo goča uni ver zal ne oprede li tve po deželja ozi ro ma obče ve ljav ne ga vred no te nja po ja vov
in pro ce sov na po deželju. Nje go va pred nost je v tem, da skuša zao bi ti pre ve li ko pos ploševa nje in poe -
no stav lja nje ter se prib ližati de jan skim raz me ram na »po deželju«. Ve li ka težava pri upo ra bi tega pri sto pa
je v po manj ka nju po dat kov, od sot no sti nji ho vih daljših časov nih vrst ter pre cejšnji od vi sno sti od prevla -
du jočih kva li ta tiv nih po dat kov, pri čemer je možna tudi večja ver jet nost sub jek tiv no sti pri in ter pre ta ci ji
re zul ta tov.
2.2 O kon cep tualiza ci ji skup no sti
Ob priz na va nju po jas nje val ne moči Hal fa cree je ve ga troz ložnega mo de la po deželja »trčimo« ob drugo
di le mo – kako opre de li ti skup nost? Lie pin so va (2000) trdi, da ve li ko ra zi skav ne kri tično upo rab lja
po jem skup no sti, ne da bi se pri tem za vedali nje ne kom plek sno sti. V slo ven skem je zi ku se po go sto
upo rab lja be sed na zve za »lo kal na skup nost«, ki jo mno gi upo rab lja jo kot si no nim za (po dežel sko) skup -
nost in pri tem vnašajo ne ja sno sti. Lo kal na skup nost je no si lec lo kal ne sa mou pra ve, ki je priz na na z us ta vo
(Us ta va … 2016, 9. člen) in os ta lim prav nim re dom (Za kon o lo kal ni … 2007). Na ve de ni zakon v 1. členu
do loča občine kot te melj ne sa mou prav ne lo kal ne skup no sti. Lo kal na skup nost je or ga ni zi ra na sku pi -
na lju di, ki sama od loča o svo jih, lo kal nih zade vah. Ta dik ci ja po tr ju je Hal fa cree je vo iz ho dišče, da so
urad ne pred sta ve se stav ni del kon cep tua li za ci je (po dežel ske ga) pro sto ra. Do ne ja sno sti v za ko no da ji
pri de ob do ločilu, da se »…mestneobčinedelijonamestnečetrtioziromačetrtneskupnosti,medtemko
seobčinedelijonalokalneskupnosti,naseljaoziromakrajevneskupnosti« (Za kon o lo kal ni … 2007). Ker
je v Slo ve ni ji 11 mest nih občin, je tako za 201 občino pred vi de no, da ima »lo kal ne skup no sti«.
Opre de li tvi skup no sti so ve li ko po zor no sti namenja li ru ral ni so cio lo gi, ki so se na slo ni li na ugoto -
vi tve Tönnie sa (Woods 2011): le-ta je po jem skup no sti (nemško Gemeischaft) in družbe (Gesellschaft)
opre de lil na pod la gi ob lik družbene in te rak ci je (med se boj ne ga učin ko va nja). Skup nost je tako poj moval
kot združeva nje lju di, te me lječe na vza jem nih po ve za vah, občutku skup no sti in skup nih ci ljih; te značilno -
sti so pri pi so va li tra di cio nal ne mu po dežel ske mu pro sto ru, ki naj bi ga od li ko va le sta bil ne in po ve za ne
skup no sti. Lie pin so va (2000) opi su je te zgod nje posku se kon cep tua li za ci je (po dežel ske) skupno sti kot
33
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
34
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
za pa da nje v struk tur no-funk cio nal ni ali pa v et no graf ski pri stop. Struk tur no-funk cio nal ni pri stop prepoz -
na va skup nost kot re la tiv no ločen in sta bi len po jav z značil nost mi, ki jih lah ko opa zu je mo (strukture);
to vrst ne ra zi ska ve so opa zo va le in be ležile pričako va ne struk tur ne značil no sti. Ra zi ska ve, ki so
vključeva le et no graf ski pri stop, so skušale do ku men ti ra ti re snične prak se skup no sti s skrb nim be ležen -
jem »av ten tičnih« iz kušenj in od no sov. Za ra di pomanjklji vo sti sta bila oba pri sto pa iz po stav lje na kri ti kam,
da so te kon cep tua li za ci je »opi sne, sta tične, tra di cio nal ne, nez nans tve ne, pred-mo der ne« (Lie pins 2000).
Ker je bil tako po jem skup no sti »oro pan« po jas nje val ne moči, se je skup nost upo rab lja la v razis ka vah
po deželja le kot opi sni po jem ozi ro ma kot »oz načba ob se ga ra zi ska ve (lo kal na ra ven) ali občutka družbene
ko lek tiv no sti«. Šele s kul tur nim preo bra tom v osem de se tih in de vet de se tih le tih 20. sto let ja se je v ra -
zi ska vah po deželja po nov no po večal inte res za proučeva nje po me na skup no sti, kar je bilo vid no v vzni ku
no ve ga pri sto pa, ki je kon cep tua li zi ral skup nost kot sim bol ni in družbeni konstrukt (Lie pins 2000;
Hal fa cree 2006; Kle menčič, Lam pič in Po točnik Sla vič 2006; Kle menčič in sod. 2008; Po točnik Sla vič 2010;
Woods 2011).
2.3 Po dežel ska skup nost
Prek po sku sov opre de li tve po deželja in skup no sti se po stop no prib ližuje mo osred nji temi naše razi -
ska ve – po dežel ski skup no sti. Kon cept po dežel ske skup no sti (an gleško ruralcommunity) je tra di cio nal no
PREBIVALCI
PROSTORI
IN STRUKTURE
DRUŽENJE IN
SODELOVANJE
1
2
3
4 5
6
OBČUTEK
SKUPNOSTI
1 – OBČUTEK SKUPNSTI:
osmišljuje druženje in sodelovanje;
2 – DRUŽENJE IN SODELOVANJE:
spodbuja nadaljne sodelovanje in nove priložnosti;
3 – DRUŽENJE IN SODELOVANJE:
poteka na določenem prostoru in z določenimi
strukturami ter sooblikuje te strukture in prostore;
4 – PROSTORI IN STRUKTURE:
vplivajo na potek druženja in sodelovanja;
5 – PROSTORI IN STRUKTURE:
omogočijo skupno življenje – občutek skupnosti;
6 – OBČUTEK SKUPNOSTI:
prostori in strukture so odraz občutka skupnosti.Slika1:Elementipodeželskeskupnosti(prirejeno
poLiepins2000).
povezan s sta bil nost jo, sood vi snost jo in var nost jo, hkra ti pa ima tudi »tem no stran«, saj so te sno povezane
po dežel ske skup no sti ti ste, ki us tvar ja jo nee na ko sti in spod bu ja jo iz ključenost (Woods 2011, 163). Tako
je Lie pin so va (2000) na pod la gi ra zi skav na Novi Ze lan di ji oz načila lju di kot naj po memb nejši se stavni
del po dežel ske skup no sti (2000; sli ka 1). Ven dar pa ljud je sami še ne na re di jo skup no sti. Lju di v po -
dežel sko skup nost po ve zu je jo tri je ele men ti: med se boj no druženje in so de lo va nje, skup ni pro sto ri in
struk tu re ter občutek skup no sti.
Med temi ele men ti se izob li ku je med se boj na sood vi snost. Člani po dežel ske skup no sti vpli va jo
na spre mi nja nje os ta lih ele men tov po dežel ske skup no sti (na skup ne pro sto re, načine druženja in so -
de lo va nja), hkra ti se tudi člani po dežel ske skup no sti njim pri la ga ja jo (na pri mer raz po ložlji vi skup -
ni pro sto ri vsaj de lo ma lah ko vpli va jo na način preživ lja nja pro ste ga časa). Ta pri stop do ka zu je, da
po dežel ske skupnosti niso sta tične in sta bil ne, kot so jih pri ka zo va li zgod nji kon cep ti skup no sti, temveč so
di na mične in tek mo val ne sku pi ne lju di, ob li ko va ne zno traj družbe ne ga in po li tičnega kon teksta. Po -
memb no ve zi vo skup no sti je občutek pri pad no sti, ki se v po deželskih skup no stih ob upošte va nju zgo -
do vin skega spo mi na in ude ja nja nju so dob nih praks odraža na dva načina. Pr vič je raz vi den v občutku
pri pad no sti skup no sti: ljud je de li jo skup no iden ti te to, vključuje jo se v ena ke prak se, drug dru ge ga
pod pi ra jo, si med se boj no po ma ga jo, pri pa da jo skup no sti. Po dru gi stra ni pa je pri pad nost raz vid na
tudi iz občutka pri pad no sti kra ju: le-ta se odraža točkov no ozi ro ma v ma te rial nih pro sto rih zno -
traj ob močja skupno sti (na pri mer reka, most, šola, cer kev, dvo ra na, go stil na), kjer se skup nost prak -
ti ci ra.
Dan ska ra zi sko val ca podeželja Svend sen in Søren sen (2007, 453–455) pou dar ja ta vlo go proučevanja
spre memb v po dežel skih skup no stih z vi di ka druženja (bolj ali manj red no srečeva nje lju di) in so -
de lo va nja (oprav lja nje do ločenih na log ali opra vil). S tem se zaz na va jo tako pro ce si v pro sto ru kot tudi
z nji mi po ve za ne spre mem be norm, pra vil in vred not; obo je vpli va na po ve za nost v so cial ne struk tu -
re in mreže, s ka te ri mi se do se ga do bro bit za po sa mez ni ka ali skup nost. Pri ra zi sko vanju po dežel ske
skup no sti se soočamo še s tret jo di le mo, in si cer, da se v našem pri me ru osre di nja mo le na »pro stor -
sko sta bil ne« po dežel ske skup no sti. Pri tem se za ve da mo po večane ga šte vi la ter ob lik mo bil nih in
pre hod nih po dežel skih skup no sti; nji ho va na vezanost na do ločeno po dežel sko lo ka li te to je ome je na
(na pri mer last ni ki se kun dar nih bi va lišč, de lav ci mi gran ti).
V ra zi ska vi smo sle di li iz ho dišču, da se vsa ka po dežel ska skup nost kot eno ta ab so lut ne ga pro -
sto ra (lo ka li te ta) spre mi nja pod vpli vom šte vil nih de jav ni kov. Po dežel ska skup nost ima zato
za ple te no zgrad bo, ki jo med se boj no po ve zu je jo (ne)snov ni in kvan ti ta tiv no težje mer lji vi viri, to ko -
vi ter od no si v po kra ji ni (Hal fa cree 2006; Po točnik Sla vič 2010). Na spre mem be po dežel skih skup no sti
lah ko vpli vajo ne pred vi de ni in iz je mi do god ki (na pri mer na rav ne ne sreče), ki pa jih v našem pris pev -
ku ne ana li zi ra mo, ker se osre do točamo na družbe no gos po dar ske de jav ni ke. S proučeva njem vlo ge
mi gra cij, skup nih pro sto rov druženja, možno sti iz bi re in ugo tav lja njem stop nje funk cio nal ne, gos podarske
ter so cial ne he te ro ge no sti so pri ka za ne raz voj ne sme ri od no sov in to kov zno traj kon cep ta po dežel ske
skup no sti.
3 Me to do lo gi ja
3.1 Me to de ra zi sko va nja
Kon cep tua li za ci ja po dežel ske skup no sti po Lie pen so vi (2000) pred vi de va kom bi ni ra ne me to de dela,
ki omo gočajo (re la tiv no) ce lo sten po gled na njen raz voj in de lo va nje (Cecc hi 2003). V ra zi ska vi smo
upošte va li večino v re le vant ni li te ra tu ri pred la ga nih, do da li pa tudi ne ka te re dru ge me to de dela.
Ana li za znans tve nih, stro kov nih in po ljud nih be se dil ter raz prav (di skur zov), ki na ka zu je jo ob -
li ko va nje, raz voj in spre mi nja nje po dežel ske skup no sti. In ter dis ci pli nar ni pri stop k ra zi sko va nju
po dežel skih skup no sti je zah te val ana li zo li te ra tu re (s po dročja geo gra fi je, so cio lo gi je, zgo dovine,
35
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
antropolo gi je, po li to lo gi je, eko no mi je) raz ličnih je zi kov nih oko lij (an gleško, fran co sko, nemško in ita -
li jan sko). Re zul ta ti so po ka za li ve lik man ko pri mer jal nih štu dij na lo kal ni rav ni, s ka te ri mi bi lažje, bolj
ob jektivno in pre ver lji vo ana li zi rali skup ne last no sti ter po sa mez ne raz li ke med po dežel ski mi skupnost -
mi (Rigg 1994; Kle menčič 2010). Pri mer jal ne štu di je so ključnega po me na pri proučeva nju kva li ta tiv nih
in težje mer lji vih po ja vov, kjer se ra zi sko valčeva ob jek tiv nost in ne pri stran skost si cer težko za go tav -
lja ta (Fer ra gi na 2012).
Po dro ben in si ste ma tičen pre gled do god kov, običajev in vsa kod nev nih med se boj nih vpli vov v po -
dežel ski skup no sti. Z ana li zo zgo do vin skih vi rov, s so de lo va njem lo kal ne ga pre bi vals tva (Ba saj 2014;
Pod jed 2014; Re ber nik 2014) in poz na val cev raz mer v po dežel skih skup no stih (Po točnik Sla vič 2013;
Bröckling 2014; Grab ski-Kie ron 2014; Plet zi ger 2014) smo v ra zi ska vo vključili društve ne in za seb ne
ar hi ve z le to pi si, kro ni ka mi, za pi sni ki sej ter fo to graf sko gra di vo. Vzpo stavili smo sti ke s pri stoj ni mi
us ta no va mi, ki hra ni jo zgo do vin ske vire (na pri mer Go renj ski mu zej, Zgo do vin ski ar hiv Ljub lja na –
Eno ta za Go renj sko Kranj, Mest na knjižnica Kranj, časo pis LandwirtschaftlichenWochenblattWestfa-
len-Lippe). Pre gled do god kov, običajev in vsa kod nev nih med se boj nih vpli vov je omo gočil ob li ko va nje
časov ne ga pre re za spre mi nja nja po dežel ske skup no sti od agrar ne pre ko in du strij ske do po stin du strij -
ske (in for ma cij ske) družbe.
Ce lo vi ta ana li za de lo va nja skup no sti s par ti ci pa tiv nim ra zi skoval nim pri sto pom. Za ne po sre -
den vpo gled v da našnje de lo va nje po dežel ske skup no sti in za pre poz na va nje pre vla du jočih raz voj nih
pro ce sov ter teženj, je bila upo rab lje na me to da po glob lje ne ga pol struk tu ri ra ne ga in terv ju ja s te ren skim
de lom, s ka te ro se je najlažje ohra ni lo rav no ves je med vna prej za stav lje ni mi ra zi sko val ni mi ci lji in prožnim
zaz na va njem skup nih last no sti, raz voj nih pro ce sov in teženj v po dežel skih skup no stih. V ra zi ska vi je
bilo iz ve de nih 30 in terv ju jev, to je po pet in terv ju jev v šes tih izbra nih na se ljih ozi ro ma po 15 in terv -
ju jev v Slo ve ni ji in Nem čiji (vsi in terv ju ji so bili oprav lje ni v letu 2014). In terv ju va ni so bili pre bi val ci,
ki so pred stav lja li raz lične so cial ne sku pi ne v na se lju: mla di, sta rejši, kmet je, pred stav ni ki lo kal ne oblasti
ter člani društev. Vsi in terv ju ji so po sne ti in tran skri bi ra ni. In terv ju ji z nemškimi in terv ju van ci so bili
ob tran skrip ci ji pre ve de ni v slo ven ski je zik. Bo ga to in ob sežno gra di vo (hra ni se pri av tor jih pris pev -
ka) je bilo ob de la no z me to do Atlas.ti, ki s po močjo računal niškega orod ja omo goča si ste ma tično in
struk tu ri ra no vse bin sko ana li zo in pri mer ja vo od go vo rov in terv ju van cev. Ve ro do stoj nost ne ka te rih od -
go vo rov, ki se na našajo na kon kret ne do god ke in pri re di tve v po dežel skih skup no stih, je bila pre ver je na
tudi z zbra ni mi zgo do vin ski mi viri. V pris pe vek so vključeni tudi naj bolj re pre zen ta tiv ni ci ta ti z na -
ka za no iden ti te to in terv ju van ca (spol, sta rost, kraj bi va nja).
Te ren sko delo na iz bra nem ob močju s proučeva njem in kar ti ra njem pro sto rov in struk tur po -
dežel skih skup no sti. Te ren sko delo je vključeva lo tudi fo to gra fi ra nje in po pis for mal nih in ne for mal nih
pro sto rov druženja v na se lju in nji ho vi oko li ci (na pri mer cer kev, dvo ra ne, pešpoti, šport na igrišča, dogod -
ki manjšega ob se ga). S po močjo shema ti zi ra nih gra fičnih pri ka zov, ki te me lji jo na te ren skih ugo to vi tvah
z Go renj ske in Sa uer lan da, so pri ka za ni re le vant ni pro stor sko-družbeno-časov no pro ce si spre mi nja -
nja proučeva nih po dežel skih skup no sti.
3.2 Proučeva ne po dežel ske skup no sti
Proučeva ne podežel ske skup no sti so v dveh med se boj no pre cej raz ličnih državah Evrop ske uni je:
tri na se lja so v Re pub li ki Slo ve ni ji in tri v Zvez ni re pub li ki Nem čiji (ob močji proučeva nja sta pri ka za -
ni na sli ki 2). Za iz bor us trez nih po dežel skih skup no sti so bili predhod no ob li ko va ni štir je kri te ri ji, ki
so omo gočali iz bi ro po dežel skih skup no sti na vi tal nem po deželju in hkra ti za go tav lja li med se boj no pri -
mer lji vost ter re le vant nost re zul ta tov po sa mez nih štu dij pri me rov. Z med se boj no pri mer ja vo se po jas nju je
učin ko vanje raz no vrst nih de jav ni kov na po dežel ske skup no sti, hkra ti pa se raz kri va jo po dob no sti in
tudi raz li ke gle de druženja ter so de lo va nja v daljšem pri mer jal nem ob dob ju. Pri ka za ne so spre membe
od no sov in to kov zno traj proučeva nih po dežel skih skup no sti, ki jih pov zroča družbe no gos po dar ski
raz voj.
36
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
37
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Obe proučeva ni ob močji (Go renj ska v Slo ve ni ji in Sa uer land v Nem čiji) sta de mo graf sko sta bil -
ni: od kon ca dru ge sve tov ne voj ne do leta 2015 se šte vi lo pre bi valcev v proučeva nih na se ljih ni zmanjšalo
ozi ro ma se je celo po večalo. De mo graf ska sta bil nost je eden te melj nih de jav ni kov, ki za go tav lja jo
človeške vire in s tem omo gočajo raz voj ob močja (Cec ca to in Pers son 2003). Od se lje va nje ruši so -
cial ne struk tu re in sla bi učinke druženja ter so de lo va nja v po dežel ski skup no sti in pov zroča po seb ne
raz voj ne prob le me de mo graf sko ogroženih ob močij (Svend sen 2006; Kle menčič, Lam pič in Po točnik
Sla vič 2008).
V vseh proučeva nih na se ljih pre vla du je bi val na funk ci ja (sli ki 3 in 4), na se lja niso občin ska središča,
ni ma jo kra jev nih ura dov, tr go vi ne z živi li (z iz je mo Olševka), os nov ne šole in vsa kod nev ne ver ske
oskrbe. Večina pre bi val cev vsa kod nev no mi gri ra za ra di za po sli tve in/ali šola nja ter os kr be z živi li, širše
po nudbe sto ri tev in občasno tudi za ra di pe strejših možno sti preživ lja nja pro ste ga časa v občin ska in
re gio nal na sre dišča (Kranj za slo ven ska na se lja ter Mesc he de z manjšimi oko liškimi me sti za nemška
na se lja).
V proučeva nih na se ljih se vlo ga kme tijs tva spre mi nja. Iz bra na na se lja so ime la v svo jem pro storsko-
časov nem raz vo ju po do ben iz ho diščni po ložaj. V agrar ni raz voj ni stop nji je v vseh na se ljih pre vla do va lo
kme tijs tvo, ki je pu sti lo sle do ve ne le v da našnji fi ziog no mi ji na se lij (hle vi, sked nji in kmečki vrtovi),
tem več je zaz na mo va lo tudi iden ti te to, de lo va nje in med se boj no po ve zo va nje tam kajšnjih skup no sti
(Kle menčič 2003; Mag na ni in Struf fi 2009). Za ra di in du stria li za ci je in družbe no gos po dar ske ga raz -
vo ja po dru gi sve tov ni voj ni se je šte vi lo ak tiv nih kmetij zmanjšalo: v na se lju Hel me ring hau sen da nes
ni več ak tiv nih kme tij, naj več (15) ak tiv nih kme tij pa je na Suhi pri Pre dos ljah. Pro ces dea gra ri za ci je
je pov zročil pre dru gačenje so cial nih struk tur ter je s tem vpli val tudi na značil no sti druženja in so delova -
nja v po dežel skih skup no stih.
V iz bra nih na se ljih je se dež vsaj ene ga ak tiv ne ga društva. Ak tiv no sti in raz voj ne težnje društvenega
živ lje nja so ka za lec vpe to sti po dežel skih skup no sti v pro stor sko-časov ne pro ce se družbe no gos po dar -
ske ga raz vo ja: od se va jo spre mem be v na me nih in ci ljih po ve zo va nja pre bi val cev v na se lju. Društva mo ra jo
tako v slo ven skem kot tudi nemškem prav nem redu vo di ti računo vod sko do ku men ta ci jo, kro ni ko de -
lo va nja ozi ro ma le to pis, ki za proučeva nje po dežel ske skup no sti služijo kot eden te melj nih zgo do vin skih
vi rov (Za kon o društvih 2006; Ve rein ge setz 2007).
Vir podlage:
Stepmap, 2015
LEGENDA:
bmočje
izbranih
naselij:
o
merilo:
200 km Slika2:Geografskalegaproučevanihpodeželskih
območij.
38
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
Slika3:PrikazgeografskihznačilnostiproučevanihnaselijnaGorenjskem.
43
1 
m
 
46
2 
m
 
66
6 
m
 
17
4 
 
34
0
24
8
– 
K
ra
nj
: 6
 k
m
– 
Lj
ub
lja
na
: 3
2 
km
se
ve
ro
za
ho
dn
i d
el
K
ra
nj
sk
eg
a 
po
lja
 
sev
ern
o K
ran
jsk
o p
olj
e, 
ob
jug
oz
ah
od
ne
m 
Kr
va
všk
em
 pr
ed
go
rju
 
 
pli
oc
en
ska
 te
ras
a n
a p
reh
od
u m
ed
ter
ma
lni
m 
pa
som
 in
 Kr
vav
ški
m 
po
go
rje
m 
– 
K
ra
nj
: 1
0 
km
– 
Lj
ub
lja
na
: 3
1 
km
– 
K
ra
nj
: 1
8 
km
– 
Lj
ub
lja
na
: 3
2 
km
ob
či
na
K
ra
nj
Še
nč
ur
C
er
kl
je
 n
a 
G
or
en
js
ke
m
na
se
lje
Su
ha
O
lš
ev
ek
Še
nt
ur
šk
a 
G
or
a
št
ev
ilo
pr
eb
iv
al
ce
v
(2
01
3)
 
R
ep
ub
lik
a 
Sl
ov
en
ija
dr
ža
va
SK
T
E 
3
re
gi
ja
G
or
en
js
ka
 st
at
is
tič
na
 re
gi
ja
vi
ri 
in
lit
er
at
ur
a 
ge
og
ra
fsk
a
leg
a
ce
stn
a
raz
da
lja
 do
reg
ion
aln
eg
a i
n
ma
kr
or
eg
ion
aln
eg
a
sre
diš
ča
  
  
*
*
*
re
gi
on
al
no
sr
ed
išč
e
na
dm
or
sk
a
vi
ši
na
 sr
ed
i
na
se
lja
U
rb
an
c 
20
02
; B
en
ko
vi
č 
K
ra
šo
ve
c 
20
06
; C
er
kl
je
.si
 2
01
4;
 P
re
do
slj
e:
 v
as
 z
 ra
zg
le
do
m
 2
01
4;
 V
as
 O
lše
ve
k 
20
14
.
Še
nt
ur
šk
a 
G
or
a
O
lše
ve
k
re
ka
 K
ok
ra
Su
ha
m
es
to
K
ra
nj
Kr
vav
ec
A
lp
e:
K
rv
av
šk
o
po
go
rj
e
te
rm
al
ni
 p
as
(o
d 
20
 d
o 
25
0 
m
et
ro
v 
re
la
tiv
ne
 n
ad
m
or
sk
e 
vi
ši
ne
)
ro
do
vi
tn
a 
ra
vn
ic
a
na
 k
on
gl
om
er
at
ni
h 
za
sip
ih
39
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Slika4:Prikazgeografskihznačilnostiproučevanihnaselijv Sauerlandu.
39
0 
m
  
42
2 
m
 
42
0 
m
 
do
lin
a 
Ra
rb
ac
h
vz
pe
ti 
sv
et
 n
ad
re
čn
o 
na
su
tin
o 
re
ke
 R
uh
r 
na
 u
ra
vn
an
em
 sv
et
u 
ob
pr
om
et
ni
ci
 B
ril
on
 - 
Pa
de
rb
or
n
H
an
db
uc
h 
19
57
; I
le
šič
 1
95
9;
 T
op
og
ra
ph
isc
he
r A
tla
s 1
96
8;
U
rb
an
c 2
00
2;
 B
en
ko
vi
č K
ra
šo
ve
c 2
00
6;
 R
eb
er
ni
k 
20
09
; H
elm
er
in
gh
au
se
n 
20
14
; N
eh
de
n 
20
14
; S
ög
tro
p 
20
14
.  
 
 
– 
M
es
ch
ed
e: 
12
 k
m
– 
D
or
tm
un
d:
 8
3 
km
– 
M
es
ch
ed
e: 
16
 k
m
– 
D
or
tm
un
d:
 8
8 
km
– 
M
es
ch
ed
e: 
30
 k
m
– 
D
or
tm
un
d:
 1
01
 k
m
ob
či
na
na
se
lje
na
dm
or
sk
a
vi
šin
a s
re
di
na
se
lja
 
Sc
hm
al
le
nb
er
g
O
ls
be
rg
Br
ilo
n
H
el
m
er
in
gh
au
se
n
N
eh
de
n
Sö
gt
ro
p
31
9
11
5
49
7
Zv
ez
na
 re
pu
bl
ik
a 
N
em
či
ja
dr
ža
va
SK
T
E 
3 
re
gi
ja
ok
ro
žj
e 
H
oc
hs
au
er
la
nd
ge
og
ra
fsk
a
leg
a
vi
ri 
in
lit
er
at
ur
a 
št
ev
ilo
pr
eb
iv
al
ce
v
(2
01
3)
 
ces
tna
raz
da
lja
 do
reg
ion
aln
eg
a i
n
ma
kr
ore
gio
na
lne
ga
sre
diš
ča
 
 
 
 
*
*
*
re
gi
on
al
no
sr
ed
išč
e
Sö
gt
ro
p
H
el
m
er
in
gh
au
se
n
so
m
es
tje
 o
b 
re
ki
 R
uh
r:
O
lsb
er
g 
– 
M
es
ch
ed
e –
 B
ril
on
re
ka
Ru
hr
N
eh
de
n
m
es
to
 P
ad
er
bo
rn
Se
ve
rn
on
em
šk
o
ni
ža
vj
e
ap
ne
nc
i, 
kv
ar
ci
ti,
 sk
ril
av
ci
pr
eh
od
ni
 p
as
m
ed
 sr
ed
og
or
je
m
 in
 n
iž
av
je
m
:
40
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
4 Re zul ta ti in raz pra va
Razvojne sme ri od no sov in to kov v kon cep tu po dežel ske skup no sti so v ra zi ska vi proučeva ne z vidika
šti rih raz ličnih, ven dar med se boj no te sno po ve za nih ka zal cev. Z nji mi so na ka za ni pro ce si spre mi nja -
nja po dežel skih skup no sti ter hkra ti pri ka za ne tudi med sebojne raz li ke in po seb no sti.
4.1 Vpliv dnev nih mi gra cij
Pre bi val ci so v agrar ni raz voj ni stop nji, to je do sre di ne 20. sto let ja, le red ko mi gri ra li iz po deželskih
skup no sti; iz je ma so bili otro ci iz na se lja Suha, ki so vsak dan ho di li v so sed nje Pre doslje v šolo. V vseh
os ta lih na se ljih se je po družnična šola ob držala do sre de pet de se tih let 20. sto let ja, le na Olševku de -
lu je tudi da nes. Os ta le mi gra ci je iz na se lij so bile ma lošte vil ne in pro stor sko ome je ne. V oko liških me stih
so pre bi val ci po dežel ske skup no sti včasih pro da ja li svo je pri del ke (pred vsem v Kra nju za slo ven ska na -
se lja in v me stih Mesc he de, Bri lon in Ols berg za nemška na se lja). Le red kok do je bil v agrar ni raz voj ni
stop nji že za po slen iz ven do mačega na se lja.
V agrar ni raz voj ni stop nji sta bila v po dežel ski skup no sti živ lje nje in vsa kod nev no delo po sa mez ni -
ka močno lo ka li zi ra na – ve za na na na se lje in nje go vo funk cio nal no ob močje (sli ka 5). Večino življenja
so ljud je prežive li v po dežel ski skup no sti, saj je bila pre težno (pre hran sko in gos po dar sko) sa mo za dost -
na. Pre bi val ci so bili v svoj živ ljenj ski pro stor, ki je bil ome jen večino ma na po dežel sko na se lje in nje go -
vo oko li co, »vko re ni njeni«. Preživ lja nje pro ste ga časa je bilo ne ločlji vo po ve za no z de lom, družen jem in
med se boj nim so de lo va njem v po dežel skem na se lju. Živ lje nje v in sku paj s po dežel sko skup nost jo je bilo
večini pre bi val cev vna prej do ločen način živ lje nja, brez ve li kih možnosti za spre mem be. Mo ti vov za pro -
stor sko (in tudi so cial no) mo bil nost za ra di gos po dar ske sa mo za dost no sti skup no sti sko raj da ni bilo.
 
prebivalci: 
LEGENDA:
šola
prodaja
pridelkov
šola
zaposlitev
preživljanje
prostega časa
oskrba s
potrošnimi
dobrinami  
– prostorsko manj
   določena meja;
– prostorsko jasno
   določena meja;
območje
naselja:
dnevne
migracije:
– vsakodnevne
   migracije
– priložnostne
   migracije
podeželska skupnost
v agrarni razvojni stopnji:
podeželska skupnost
v informacijski razvojni stopnji:
Slika5:Vplivdnevnihmigracijnapodeželskoskupnostv agrarniininformacijskirazvojnistopnji.
V in du strij ski raz voj ni stop nji je vlo ga kme tij ske de jav no sti pri druženju in so de lo va nju v po dežel -
ski skup no sti po stop no začela upa da ti. Vse manj pre bi val cev je bilo ne po sred no od vi snih od kme tijs tva,
saj so se za ra di in du stria li za ci je v oko liških mest nih sre diščih po ja vi la nova de lov na me sta in s tem pos -
pešila po večeva nje šte vi la dnev nih mi gran tov iz po dežel skih na se lij v na se lja višjih sre diščnih sto penj
(Lo gar 2013; Raz pot nik Vi sko vi ć in Se ručnik 2013). Šte vi lo kme tij se je za ra di za po slo va nja v dru gih
gos po dar skih pa no gah močno zmanjšalo. Pro ce sa dea gra ri za ci je in in du stria li za ci je sta pov zročila predru -
gačenje so cialnih struk tur in sta s tem vpli va la tudi na značil no sti druženja in so de lo va nja v po dežel skih
skup no stih, na pri mer pri med se boj ni so sed ski po moči. Na to vrst ne pro ce se in spre mem be v po dežel -
ski skup no sti kažeta tudi spod nja ci ta ta iz in terv ju jev tako sloven skih kot tudi nemških in terv ju van cev:
41
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
»Povojnisejevelikospremenilo,v vasijebilovse
manjkmetov,čepravjeprejskorajvsakaodtakrat
20hišimelavsajkokoši,svinjoinkravo.Življenje
jebilopoceni.Kdorjeimelpredvojnoenoalidve
kravi,semunivečsplačalo,sajjedobilslužbov me-
stu.«
(Sögtrop,moški,84let)
»MedsosedskepomočijemedkmetinaSuhi/…/
vsako letomanj.Danesnihče večnima časa za
pomoč,nekdoimaslužbo,nekdodelodoma,tretji
paženajdekakšenizgovor.Tudikošnjatrave,ki
jebilanekdajpodvigcelevasi,jedanespovsemob-
vladljiva,sajimamovsisodobnomehanizacijoin
sepomočidrugihskorajnepotrebuje.«
(Suha,ženska,41let)
V in for ma cij ski raz voj ni stop nji so vsem po dežel skim skup nostim skup ne dnev ne mi gra ci je iz na -
se lij in »od vi snost« od oseb nih pre voz nih sred stev. Z družbe no gos po dar skim raz vo jem (gos po dar skih
de jav no sti, pre voz nih sred stev, dea gra ri za ci je, kre pi tve ko mu ni ci ra nja in tr go va nja na glo bal ni rav ni)
so pre bi val ci vse manj od vi sni od živ lje nja v po dežel ski skup no sti. Po ja vi le so se nove pri ložno sti za
delo, preživ lja nje pro ste ga časa in možno sti os kr be s hra no iz ven po dežel ske ga na se lja, običajno v na -
se ljih z več sre diščnimi de jav nost mi. Po dežel ska skup nost je za ra di močno zmanjšane vlo ge kme tij ske
de jav no sti na živ lje nje po sa mez ni kov vse manj od vi sna od funk cio nal ne ga ob močja oko li na se lja (Guštin
in Po točnik Sla vič 2015). Živ ljenj ski pro stor pre bi val cev se širi in se nič več ne ome ju je samo na kraj
bi va nja (Ben ko vič Krašovec 2006). Živ lje nje zaz na mu je vse višja stop nja dnev ne pro stor ske mo bil no -
sti, s tem pa po dežel ska skup nost po sta ja »raz točna«: ne le za po sle ni, tem več tudi mla di in upo ko je ni
večino svo je ga dne va lah ko preživi jo iz ven po dežel ske skup no sti. Na ve liko vlo go last nih pre voz nih
sred stev in dnev nih mi gra cij so opo zo ri li tudi in terv ju van ci iz obeh proučeva nih po dežel skih ob močij:
»Ljudjesevsakdanvozijov mestoMeschede,saj
jihjetamvečinazaposlenih.«
(Sögtrop,ženska,70let)
»Danesmoraimetivsaksvojavtomobil,daselah-
kozapeljedoslužbev Kranju.«
(ŠenturškaGora,moški,50let)
Kljub temu se v in for ma cij ski raz voj ni stop nji ne sme pod ce nje va ti vlo ge po dežel ske skup no sti; skup -
no preživ lja nje pro ste ga časa (p)os ta ja po mem ben vi dik druženja in so de lo va nja v po dežel ski skup no sti
ne le za do mačine, tem več tudi za dru ge pre bi val ce (prim. oko liških na se lij, bližnjih mest), ki jim je tak
način preživ lja nja pro ste ga časa všeč. Na sli ki 5 zato puščice, ki pred stav lja jo dnevne mi gra ci je pre bi -
val cev, ne vo di jo zgolj iz po dežel ske skup no sti, tem več (vsaj pri preživ lja nju pro ste ga časa) vo di jo tudi
na zaj v po dežel sko skup nost.
4.2 Možnost iz bi re v in for ma cij ski raz voj ni stop nji: žive ti v po dežel skem na se lju ni ena ko kot
živeti v po dežel ski skup no sti
Po dežel ske skup no sti so bile v agrar ni raz voj ni stop nji pro stor sko re la tiv no zao krožene de lov ne enote
na funk cio nal nem ob močju svo jih na se lij, zno traj ka te rih je po te ka la koor di na ci ja in oprav lja nje (kme -
tij skih) opra vil. Pre bi valce v po dežel skem na se lju ni po ve za lo zgolj skup no delo, tem več tudi pro sti čas
in med se boj na po moč v ok vi ru po dežel ske skup no sti. Žive ti v po dežel ski skup no sti je po me ni lo enako
kot žive ti v po dežel skem na se lju; kdor je živel v na se lju, je bil običajno tudi del tam živeče skup no sti.
So cial ni od no si v po dežel ski skup no sti so bili pro stor sko zgoščeni na ob močju po dežel ske ga na se lja
in so tvo ri li pro stor sko re la tiv no go sto so cial no mrežo (sli ka 6). So cial na mreža je ne kakšno pro storsko
tki vo ozi ro ma struk tu ra po dežel ske skup no sti, ki ni os no va zgolj med se boj ne mu druženju in so de lo -
va nju v po dežel ski skup no sti, tem več omo goča tudi raz voj občutka skup no sti ozi ro ma iden ti te te. Na
vse šib kejši občutek skup no sti ozi ro ma vse manjšo po ve za nost med pre bi val ci podežel ske skup no sti
kažeta tudi sle deča ci ta ta in terv ju van cev z obeh proučeva nih ob močij:
42
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
»Ljudjesmobiliboljpovezaniv vsakdanjemživ-
ljenjukotdanes.Kdorjeimelvsajenokravo,sije
prisosedusposodilmleko,kojebilabreja;kojebila
sosedovakravabreja,gajedalnazaj.Sosedusišel
pomagat,čejebilakravabolnaaličejedobilatelička.
Tapovezanostdanesmanjka,topogrešamv vasi.«
(Sögtrop,moški,84let)
»Včasih je bilo medsebojno sodelovanje mnogo
pomembnejše,sajjebilavečinadelaročna:si pred-
stavljaš,kolikočasabienaženskasamaželacelo
njivopšenices srpominkolikočasabienadružina
samamlatilažito?Danespajemehanizacijatako
močna,daseljudiskorajnepotrebujeveč/…/.«
(Suha,moški,45let)
So cial na mreža po dežel ske skup no sti je v in for ma cij ski raz voj ni stop nji med ne ka te ri mi pre bi val -
ci večkrat »raz tr ga na« in manj ce lo vi to po ve zu je pre bi val ce kot v agrar ni raz vo ji stop nji, saj so med nji mi
zgolj bežna poz nans tva ozi ro ma se pre bi val ci med se boj sploh ne poz na jo (sli ka 6). Te spre mem be v po -
dežel ski skup no sti na sta ja jo za ra di raz vo ja so dob nih pre voz nih sred stev ter te le ko mu ni ka cij skih
omrežij; vlo ga pro stor skih raz dalj pri ko mu ni ka ci ji in so de lo va nju se med pre bi val ci močno spre minja.
dnevne
migracije:
 območje
  naselja:
LEGENDA:
socialni 
odnosi:
– močni
   pozitivni
   odnosi;
   
prebivalci: 
šola
zaposlitev
oskrba s
potrošnimi
dobrinami  preživljanjeprostega časa
šola
prodaja
pridelkov
– vsakodnevne
    migracije;
– prostorsko manj
določena meja;
– prostorsko jasno
določena meja;
– bežno
            poznanstvo
– priložnostne
migracije   
podeželska skupnost
v agrarni razvojni stopnji:
podeželska skupnost
v informacijski razvojni stopnji:
Slika6:Socialniodnosiv podeželskiskupnostiv agrarniininformacijskirazvojnistopnji.
43
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
 območje
  naselja:
socialni
odnosi: 
skupni
prostor: šola
LEGENDA:
funkcionalna
okolica naselja: 
prebivalci: 
zaposlitev
 
- močni
  pozitivni
  odnosi;
– prostorsko jasno
   določena meja
– bežno
   poznanstvo
širša
okolica naselja:
– prostorsko manj
določena meja;
dnevne
migracije:
– vsakodnevne
   migracije
– priložnostne
   migracije
oskrba s
potrošnimi dobrinami
grad
ovi,
dvor
ci,
vile
cerkev
gostilna,
pivnica
šola
pokopališčevodni
viri
skupni
odprti
prostor
spreh
ajalne
poti
spomeniki,
znamenja
skupni
zaprti
prostor
šp
or
tn
e
po
vr
šin
e šola
arheološka
najdišča
preživljanje
prostega
časa
šola
prodaja
izdelkov
grad
ovi,
dvor
ci,
vile
pokopališče
arheološka
najdišča
cerkev
spomeniki,
znamenja
vodni
viri
skupni
odprti
prostor
sprehajalne
poti
odp
rte
špor
tne
povr
šine
šola
skupni
zaprti
prostor
gostilna,
pivnica
podeželska skupnost
v agrarni razvojni stopnji:
podeželska skupnost
v informacijski razvojni stopnji:
Slika7:Vlogaskupnihprostorovv podeželskiskupnosti.
Me do seb ne vezi in in for ma cij ski to ko vi vse po go ste je po te ka jo po vir tual nem omrežju (Mli nar 2012;
Rut ten, West lund in Boe ke ma 2010). Pre bi val ci so zato mnogo bolj »iz ko re ni nje ni« iz po dežel ske skupno -
sti ozi ro ma so va njo manj vpe ti kot na začetku proučeva ne ga ob dob ja. Za druženje in so de lo va nje v njej
se ljud je ne neh no za vest no od ločajo ozi ro ma iz bi ra jo med raz ličnimi možnost mi in po nud ba mi v šte -
vil nih bolj ali manj od da lje nih na se ljih.
Živ lje nje v po dežel ski skup no sti je pod vpli vom spre memb tako družbe no gos po dar ske po do be živ -
lje nja po sa mez ni ka kot ce lot ne družbe po stal le ena od možnih iz bir načina živ lje nja na po deželju. Te
spre mem be so močno pre dru gačile tudi uve ljav lje ne tra di cio nal ne ob li ke druženja in so de lo va nja v po -
dežel ski skup no sti; žive ti v podežel ski skup no sti ne po me ni več ena ko kot žive ti v po dežel skem na se lju.
Živ lje nje v po dežel ski skup no sti je v in for ma cij ski raz voj ni stop nji po sta lo le en iz med šte vil nih (alter -
na tiv nih) načinov živ lje nja, ki si ga pre bi va lec v po dežel skem na se lju lah ko iz be re in de lo ma tudi sam
po svo ji pred sta vi o po deželju ure di (Po točnik Sla vič 2010). Proučeva ne po dežel ske skup no sti po sta -
ja jo zaz na mo va ne z raznorod nost jo (he te ro ge nost jo) in od da lje nost jo od tra di cio nal ne ga poj mo va nja
po dežel skih ob močij (Kle menčič 2006).
4.3 Spre me nje na vlo ga skup nih pro sto rov po dežel ske skup no sti
V proučeva nih po dežel skih skup no stih ima jo skup ni pro sto ri v na se lju in nje go vi funk cio nal ni oko -
li ci (na pri mer cerk ve, ver ska zna me nja, spo me ni ki, ga sil ski in kra jev ni do mo vi) za pre bi val ce po seb no
vlo go (sli ka 7). Na skup ne pro sto re so po no sni, saj jim omo gočajo iden ti fi ka ci jo s kul tu ro v pro sto ru,
v ka te rem živi jo, in mu obe nem da je jo pečat tam živeče po dežel ske skup no sti (Haz ler 2010). Ne ka teri
pro sto ri (ob močja) v na se ljih ali nji ho vi oko li ci so in for ma cij ska sre dišča ozi ro ma živčni cen tri po deželske
skup no sti (Kle menčič 1995); tam so ste ka lišča ne vid nih to kov raz no li kih idej in po bud, na pri mer v sre -
dišču na se lij, ob spo me ni kih, vod nih iz vi rih in za jet jih (Škr janc 1999), v oko li ci na se lij na poljskih in
spre ha jal nih po teh. Skrb za skup ne ob jek te in ob močja v na se lju je eden iz med skup nih ci ljev, s ka terimi
se med se boj no sode lo va nje v po dežel ski skup no sti ohra nja ne gle de na pro stor sko-časov ne spre mem -
be (Za vrl Žle bir 1996).
Skup ni ob jek ti in ne ka te ri deli funk cio nal ne ga ob močja na se lja so bili v agrar ni raz voj ni stop nji glavna
pri zo rišča, pro stor ska stičišča ter težišča druženja in so de lo va nja po dežel ske skup no sti. Da nes so ne -
ka te ri skup ni ob jek ti in ob močja de lo ma neiz ko riščeni ali celo v »funk cij skem va kuu mu«, kot so stav be
nek da njih po družničnih šol ali osrednji skup ni pro sto ri. Spre me nje na (ne)raba ob jek tov kaže na spre -
mem be v načinu živ lje nja v po dežel skih skup no stih. Pre bi val ci so v in for ma cij ski raz voj ni stop nji bolj
po ve za ni s spre ha jal ni mi pot mi, za ra di možno sti dnev ne pro stor ske mo bil no sti pa lah ko tudi s šte vilnimi
ob jek ti iz ven svo je ga na se lja. Za ra di po večane mo bil no sti, večje po nud be sto ri tev in s tem in di vi dual -
ne iz bi re se ak tiv ni do met po dežel ske skup no sti vse bolj širi tudi na pri me ru pro sto rov oseb ne ga (in
ne le vir tual ne ga) srečeva nja.
4.4 Kre pi tev funk cio nal ne, gos po dar ske in so cial ne he te ro ge no sti v po dežel skih skup no stih
spre mi nja uve ljav lje ne načine druženja in so de lo va nja 
V agrar ni raz voj ni stop nji je bila po dežel ska skup nost gos po dar sko in so cial no re la tiv no ho mo -
ge na z močno prevladu jočo kme tij sko de jav nost jo. Druženje in so de lo va nje v po dežel ski skup no sti
sta bila po ve za na s kme tij ski mi opra vi li na nji ho vem funk cio nal nem ob močju. Na tak način je večina
med se boj nih po ve zav pris pe va la k ohra nja nju tako po do be na se lja kot tudi njego ve ga funk cio nal nega
44
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
LEGENDA:
prebivalci: 
šola
zaposlitev
oskrba s
potrošnimi
dobrinami  
preživljanje
prostega časa
šola
prodaja
pridelkov
območje
naselja:
– prostorsko jasno
določena meja;
– prostorsko manj
določena meja;
dnevne
migracije:
– vsakodnevne
   migracije;
– priložnostne
   migracije
socialni
odnosti:
– močni
  pozitivni
  odnosti;
– bežno
   poznanstvo
formalne oblike
sodelovanja:
podeželska skupnost
v agrarni razvojni stopnji:
podeželska skupnost
v informacijski razvojni stopnji:
Slika8:Vlogaformalnihoblikdruženjainsodelovanjav podeželskiskupnosti.
ob močja; s po pra vi lom in grad njo ob jek tov, ob de la vo kme tij skih zem ljišč, ure ja njem vo do to kov, na -
sut jem cest in po dob no. Po ve za va med po sa mez no po dežel sko skup nost jo in nje nim živ ljenj skim oko -
ljem je bila vid na v pro stor ski ne pre kinjeno sti (Mli nar 2012), saj so bili sim bo li ter načini druženja
in so de lo vanja pre bi val cev v po dežel skih skup no stih av ten tični in v te sni po ve za vi s (bližnjim) oko -
ljem (Woods 2011). Te sna po ve za nost po dežel skih skup no sti z nji ho vi mi živ ljenj ski mi oko lji se je
odražala:
• v zu na nji (ma te rial ni) po do bi nji ho vih na se lij: upo rab lja li so lo kal ne grad be ne ma te ria le, gos po darski
ob jek ti so bili v upo ra bi za kme tij sko de jav nost in/ali do mače obr ti;
• v ne ma te rial nih (ne snov nih) značil no stih skup no sti: živ ljenje v vaški skup no sti je bilo pre ple te no s te -
sni mi med se boj ni mi po ve za va mi iz ob jek tiv nih in sub jek tiv nih raz lo gov (Klad nik 1999), vpe ti so bili
v pre hran sko sa moo skr bo, tra di cio nal ni živ ljenj ski stil in način de li tve dela (Go lob 1967; Kneževič
Hočevar in Čer nič Is te nič 2010).
Družbe no gos po dar ski raz voj vse bolj pos pešuje pre točnost bla ga, sto ri tev in in for ma cij ter »kon -
cen tri ra ne de kon cen tra ci je« de jav no sti (Mli nar 2012; Rut ten, West lund in Boe ke ma 2010). Ti pro ce si
brišejo tra di cio nal ne sim bo le in načine živ lje nja, ki so proučeva nim po dežel skim skup no stim v po krajini
ute me lje va le nji ho vo iden ti te to in vred no te (Hal fa cree 2006). Značaj in de lo va nje proučeva nih po dežel -
skih skup no sti po sta ja ta vse manj po ve za na z značil nost mi funk cio nal ne ga ob močja na se lij. Po jem
po dežel sko sti po sta ja de te ri to ria li zi ran, saj po dežel ske skup no sti za ra di kre pi tve pro ce sov dea gra ri za -
ci je, glo ba li za ci je, di gi ta li za ci je in ve li ke mo bil no sti lju di vse bolj iz gub lja jo stik s svo jim živ ljenj skim
oko ljem: nji ho vi po men ski zna ki, sim bo li ter načini druženja in so de lo va nja po sta ja jo vse bolj pe stri
in od tu je ni (neav ten tični) od pri pa da jočih geo graf skih pro sto rov (Kle menčič 2006).
Čeprav po dežel ske skup nosti po sta ja jo vse bolj zaz na mo va ne z raz no vrst nost jo (Hal fa cree 2006),
so hkra ti tudi ohra nje val ke raz ličnih načinov živ lje nja. V njih ni mo goče raz ločiti med tra di cio nal ni -
mi ter no vi mi ele men ti druženja in so de lo va nja, saj sku paj so bi va jo v med se boj ni pre ple te no sti – ima jo
mo zaično struk tu ro (Kle menčič 2003). Uve ljav lje ne for mal ne ob li ke druženja in so de lo va nja v po dežel -
ski skup no sti (društva, ob li ke ver ske ga živ lje nja, lo kal na sa mou pra va) ni ma jo več tako močne vlo ge
pri po ve zo va nju lju di kot v agrarni in de lo ma tudi in du strij ski raz voj ni stop nji. Nji ho va vlo ga se spre -
mi nja za ra di vse bolj raz no li kih de lov nih mest in de jav no sti za preživ lja nje pro ste ga časa ter možno sti
os kr be z ma te rial ni mi do bri na mi zu naj po dežel ske ga na se lja (sli ka 8). V agrar ni raz voj ni stop nji je bilo
več me do seb nih sti kov zno traj for mal nih po ve zav v po dežel ski skup no sti. V in for ma cij ski raz voj ni stopnji
je šte vi lo for mal nih po ve zav med ljud mi pra vi lo ma nižje, saj uve ljav lje ne ob li ke for mal ne ga po ve zo -
va nja v po dežel ski skup nosti za ra di večje možno sti iz bi re v na se ljih višjih sre diščnih sto penj pra vi lo ma
ne pri teg ne jo več lju di kot v prejšnjih raz voj nih stop njah.
5 Sklep
Družbe no gos po dar ski raz voj od ločilno vpli va na zgrad bo in spre mem be v vseh proučeva nih po -
dežel skih skup nostih: mo der ni za ci ja živ lje nja in dela na po deželju, raz no li ke pro stor ske mi gra ci je, možnost
iz bi re živ ljenj ske ga sti la, pre točno sti in mno go te ro sti pov zročajo od mik pre bi val cev od uve ljav lje nih
struk tur ter tra di cio nal nih ob lik druženja in so de lo va nja (Woods 2005). Po dežel ske skup no sti v in for -
ma cij ski dobi doživ lja jo raz no vrst ne pri ti ske, ki se zr ca li jo v vid nih in ne vid nih spre mem bah zno traj
skup no sti. Geo gra fi naj po go ste je sprem lja mo vid ne spre mem be ma te rial ne ga pro sto ra (na pri mer mo -
der ni za ci ja stavbnega fon da, vzpo stav lja nje no vih gos po dar skih de jav no sti, mi gra cij ski to ko vi).
Mi sel ne pred sta ve po dežela nov o vsak da njem živ lje nju na po deželju spa da jo med težje vid ne in red -
ke je z geo graf ske ga vi di ka proučeva ne spre mem be po dežel ske skup no sti (na pri mer odnos pre bi val cev
do no vo sti v na se lju, do je ma nje po dežel ske iden ti te te). Urad ne pred sta ve o po deželju, ki jih soob li ku -
je jo geo graf ske in dru ge štu di je po deželja (čle ni tve po deželja, pro gra mi raz vo ja po deželja ipd.),
po memb no vpli va jo na živ lje nje po deželanov in na ma te rial ni pro stor po deželja.
45
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Po ve za ve med spre mem ba mi ma te rial ne ga pro sto ra ter mi sel ni mi in urad ni mi pred sta va mi po deželja
je smi sel no proučeva ti pri mer jal no zno traj kon kret nih po dežel skih skup no sti. Med se boj no druženje
in so de lo va nje pre bi valcev je ve ziv ni so cial ni ka pi tal po dežel ske skup no sti, ki se odraža v nje ni no tra -
nji čvr sto sti (Kle menčič 1995). V proučeva nih po dežel skih skup no stih na Go renj skem in v Sa uer lan du
je bilo mo goče evi den ti ra ti zna ke (Hal fa cree 2006):
• sklad no sti in združeno sti: vid ne in ne vid ne spre mem be po dežel ske skup no sti se skla da jo na so raz -
mer no me hak, a tr den način (prim. želja po druženju in so de lo va nju v vseh proučeva nih po dežel skih
skup no stih kljub dnev nim mi gra ci jam in za po sli tvam zu naj do mačega na se lja med prebi val ci os ta -
ja, jih po ve zu je in nav da ja z občut kom var no sti); 
• pro ti slov no sti in raz ko sa no sti: vid ne in ne vid ne spre mem be na ka zu je jo raz no vrst ne na pe to sti zno -
traj po dežel skih skup no sti, kar se po go sto odraža v raz ličnih pro stor skih prak sah (prim. med seboj no
nas pro tu joča si mne nja o uprav lja nju s skup ni mi pro sto ri in društvi v po dežel ski skup no sti);
• kao tično sti in ne po ve za no sti: po deželje in po dežel ske skup no sti ob vla du je in di vi dua li zi ra no vsa kod -
nev no živ lje nje, po go sto ne po ve za no na rav ni do je ma nja in pred stav; vid ne in ne vid ne spre mem be
od se va jo po manj ka nje lo kal ne no tra nje sklad no sti, kar pred stav lja po ten cial no raz di ral ne raz voj ne
al ter na ti ve in lah ko v ab so lut ni eno ti pro sto ra raz bi je po dežel sko skup nost kot družbeni in sim bol -
ni kon strukt (prim. večina in terv ju van cev pou dar ja, da je druženje in so de lo va nje v po dežel ski skup no sti
za pre bi val ce le ena od možnih iz bir, za ka te ro se lah ko od ločijo ali pa tudi ne).
Za ra di družbe no gos po dar ske ga raz vo ja ni več mo goče ob močja na se lij enačiti z ob močjem po dežel -
ske skup no sti. Ob močja proučeva nih podežel skih skup no sti po sta ja jo gib lji vi in di na mični pro sto ri z močno
pre ple te ni mi med se boj ni mi od no si ter mrežno struk tu ro, vpe to tudi v širšo lo kal no in re gio nal no ra -
ven. Po dežel ske skup no sti niso več po dobne vase za pr tim, sa mo za dost nim in izo li ra nim za boj ni kom,
tem več po sta ja jo zbi ral ni ki med se boj no raz no li kih načinov živ lje nja in družbe nih praks (Hal fa cree 2006).
Nič več niso kot sa mot ni oto ki v pro sto ru, tem več po sta ja jo križišče ozi ro ma stičišče raz ličnih to kov v pro -
stor sko-časov ni raz sežno sti (Mli nar 2012). Po deželje ni več »pro stor kra jev«, tem več »pro stor to kov«.
Pri mer ja va po dežel skih skup no sti iz obeh držav ni po ka za la zgolj ena kih ali vsaj zelo po dob nih učin -
kov družbe no gos po dar ske ga raz vo ja. Raz krite so šte vil ne po seb no sti po sa mez nih po dežel skih skup no sti
v uve ljav lje nih ob li kah druženja in so de lo va nja (na pri mer vo dil na vlo ga ga sil skih društev v Slo ve ni ji
in strel skih društev v Nem čiji). Ana li za zgo do vin skih vi rov in od go vo ri in terv ju van cev kažejo, da je bilo
živ lje nje pre bi val cev v proučeva nih po dežel skih skup no stih v agrar ni raz voj ni stop nji – ob upošte va -
nju lo kal nih družbe no gos po dar skih in kul tur nih raz mer – do kaj po dob no. Pre bi val ci po dežel ske skup no sti
so bili med se boj no po ve za ni ne le zaradi želje po skup nem preživ lja nju pro ste ga časa, tem več (pred -
vsem) za ra di gos po dar ske ga so de lo va nja. Vse bin sko mno go bolj so raz no li ki od go vo ri in terv ju van cev
ob opi so va nju so dob ne vlo ge po dežel ske skup no sti ter po gle dov/želja za njen na dalj nji raz voj. Pri tem
ne gre spre gle da ti, da se želja pre bi val cev po druženju in so de lo va nju v po dežel ski skup no sti ohra nja,
le da se mo ti vi spre mi nja jo in vse bin sko po sta ja jo vse bolj pe stri ter se po ne kod od da lju je jo od uve -
ljav lje nih ob lik, kar je za po dežel sko skup nost in tudi načrto val ce raz voj nih po li tik ve lik iz ziv. Za kre pi tev
in raz voj po dežel skih skup no sti ni do volj le ra zu me va nje ključnih raz voj nih pro ce sov, v ka te re so vpete
po dežel ske skup no sti. Upošte va ti se mora tudi nji ho ve po seb no sti (tra di ci ja, izročilo, običaji, no vo sti)
ter mne nja in želje tam kajšnjih pre bi val cev, saj po dežel ska skup nost le na tak način lah ko ak tiv no so -
de lu je in ure sničuje ci lje in us me ri tve kon cep ta ne oen do ge ne ga raz vo ja. Pre ži vet je po de žel ske skup no sti
je od vi sno od nji ho ve prož no sti ozi ro ma zmož no sti, da se soo či jo s spre mem ba mi in se krea tiv no pri -
la go di jo no vim raz me ram.
Spre mem be v proučeva nih slo ven skih po dežel skih skup no stih je smi sel no proučeva ti in vred no -
ti ti tudi z vi di ka vlo ge polk me tov, saj se je nji ho va večfunk cij ska vlo ga (na pri mer kme tij ska proi zvod nja,
ohra nja nje kul tur ne po kra ji ne, upo rab ni ki raz no vrst nih sto ri tev na po deželju) v po dežel ski skup no -
sti izob li ko va la s po ve zo va njem red ne za po sli tve (po go sto iz ven kra ja bi va nja), last ništva zem lje, bolj
ali manj ak tiv ne ter tržno us mer je ne kme tij ske de jav no sti, vključeva nja v za dru go, v ukre pe skup ne
kme tij ske po li ti ke in nji ho ve ga med se boj ne ga po ve zo va nja (Raz pot nik Vi sko vi ć in Se ručnik 2013). Z nji -
46
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
ho vo no tra njo di fe ren cia ci jo (Lo gar 2013) na polk me te-pod jet ni ke, samooskrb no-tržne polk me te in
os ta re le polk me te, se je po go sto ob li ko va lo več raz voj nih je der, iz ka te rih pri ha ja jo raz no vrst ne po bude
za druženje in so de lo va nje v po dežel skih skup no stih, ki so in/ali niso us kla je ne.
Zahvala:RaziskavojefinančnopodprlprogramErasmus+,s katerimjebilomogočerazširiti proučeva-
nje podeželskih skupnosti v  Nemčiji. Hvala za sodelovanje vsem intervjuvancem in predstavnikom
proučevanihpodeželskihskupnosti.Zapomočinnasvetepriraziskovanjuv Nemčijigreposebnazahvala
dr.UlrikeGrabski-Kieronz InštitutazageografijonaUniverziv MünstrutervodjiLEADERprojektov
v okrožjuHochsauerland,gospoduStefanuPletzigerju.
6 Viri in li te ra tu ra
Ba saj, I. J. 2014: O živ lje nju na Suhi pri Pre dos ljah po kon cu dru ge sve tovne voj ne (oseb ni vir, 24. 4. 2014).
Pre dos lje.
Ben ko vič Krašovec, M. 2006: Cen tral na na se lja na po deželju v Slo ve ni ji. Geo graf ski ob zor nik 53-3.
Bröckling, F. 2014: O načinu iz bi re na se lij v po kra ji ni Sa uer land (oseb ni vir, 10. 10. 2014). Münster.
Ceccato, V., Pers son, L. O. 2003: Dif fe ren tial Eco no mic Per for man ce (DEP) in the pe rip hery – Evi dence
from Swe dish ru ral areas. Eu ro pean Jour nal of Spa tial De ve lop ment 7.
Cecc hi, C. 2003: Pub lic goods and pub lic ser vi ces – the pro cess of buil ding so cial ca pi tal in ru ral areas.
Si dea, Grup po di la vo ro: Pro ces si e po li tic he di svi lup po ru ra le. DOI: http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.941196
Cer klje.si, 2014. Med mrežje: http://www.cer klje.si/ (29. 12. 2014).
Fer ra gi na, E. 2012: So cial Ca pi tal in Eu ro pe – A Com pa ra ti ve Re gio nal Analy sis. Nort hamp ton. DOI:
http://dx.doi.org/10.4337/9781781000229.00007
Go lob, M. 1967: Koo pe ra tiv ni od no si na vasi v pre te klo sti in da nes. Ra zi sko val no po ročilo, RSS. Ljubljana.
Grab ski-Kie ron, U. 2014: Iz bor us trez nih na se lij v zvez ni deželi Se ver no Po re nje-Vest fa li ja (oseb ni vir,
7. 10. 2014). Münster.
Guštin, Š. 2014: Do ločanje meje med me stom in po dežel jem s po močjo spoz nav nih zem lje vi dov (na
pri me ru občine Izo la). Dela 41. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.41.7.129-144
Guštin, Š., Po točnik Sla vič, I. 2015: Pre poz na va nje in pro stor ska raz me sti tev konf lik tov na po deželju.
Geo graf ski vest nik 87-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV87105
Guštin, Š. 2016: In te rak tiv ni sce na ri ji rabe tal na po deželju občine Izo la. Do ku ment je v iz de la vi.
Hal fa cree, K. 1993: Lo ca lity and so cial re pre sen ta tion: Spa ce, dis cour se and al ter na ti ve defi ni tions of
the ru ral. Jour nal of Ru ral Stu dies 9-1.
Hal fa cree, K. 2006: Ru ral spa ce – con struc ting a three-fold arc hi tec tu re. Hand book of Ru ral Stu dies.
Lon don. DOI: http://dx.doi.org/10.4135/9781848608016.n4 
Hand buch der na turräum lic hen Glie de rung Deutsch lands. Veröffent lic hun gen der Bun de san stalt für
Lan de skun de. Bonn, 1957.
Haz ler, V. 2010: (Raz-)vred no te nje de diščine? Glo ba li za ci ja in utr je va nje do mačih ko re nin – naj ohrani
naša do li na svoj po de do va ni obraz! Vi dem-Do bre po lje.
Hel me ring hau sen, 2014. Med mrežje: http://www.hel me ring hau sen.de/ (29. 12. 2014).
Ilešič, S. 1959: Die Flur for men Slowe ni nes im Lich te der eu ropäisc hen Flur forsc hung. Münchner geo -
grap hisc he Hef te 16.
Klad nik, D. 1999: Lek si kon geo gra fi je po deželja. Ljub lja na.
Kle menčič, M. M. 1995: Kra jev na iden ti te ta na pri me ru sred nje in zgor nje Go renj ske. Dela 11.
Kle menčič, M. M. 2003: Ci vi li za cij ske raz voj ne stop nje in raz voj ni prob le mi obrob nih ob močij v Slove -
ni ji. Dela 19.
Kle menčič, M. M. 2006: Teo ret ski po gled na raz voj ne struk tu re slo ven ske ga po deželja. Dela 25. DOI:
http://dx.doi.org/10.4312/dela.25.13.159-171
47
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Kle menčič, M. M. 2010: Po dežel ska idi la ali koma slo ven ske ga tra di cio nal ne ga po deželja. Po deželje na
preiz kušnji – ju bi lej na mo no gra fi ja ob upo ko ji tvi izr. prof. dr. An to na Pro se na. Ljub lja na.
Kle menčič, M. M., Lam pič, B., Po točnik Sla vič, I. 2008: Živ ljenj ska (ne)moč obrob nih po dežel skih območij
v Slo ve ni ji. Ljub lja na.
Kneževi ć Hočevar, D., Čer nič Is te nič, M. 2010: Dom in delo na kme ti jah – ra zi ska va od no sov med gene -
ra ci ja mi in spo lo ma. Ljub lja na.
Lo gar, E. 2013: So dob ne raz voj ne sme ri polk me tov na pri me ru Vo kle ga. Dela 39. DOI: http://dx.doi.org/
10.4312/dela.39.4.67-86
Lie pins, R. 2000: New ener gies for an old idea: re wor king ap proac hes to »com mu nity« in con tem po -
rary ru ral stu dies. Jour nal of Ru ral Stu dies 16. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0743-0167(99)00042-x
Mag na ni, N., Struf fi, L. 2009: Tran sla tion so cio logy and so cial ca pi tal in ru ral de ve lop ment ini tia ti ves –
a case study from the Ita lian Alps. Jour nal of Ru ral Stu dies 25. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/
j.jrur stud.2008.10.004
Mc Lu han, 2015. Med mrežje: http://www.livinginternet.com/i/ii_mcluhan.htm (4. 4. 2015).
Mli nar, Z. 2012: Glo ba li za ci ja bo ga ti in/ali ogro ža? Ljub lja na.
Neh den, 2014. Med mrežje: http://www.neh den.de/ (29. 12. 2014).
Plet zi ger, S. 2014: Po go vor o iz bo ru ust nih in pi snih vi rov v na se ljih Sögtrop, Neh den in Hel me ring -
hau sen (oseb ni vir, 20. 10. 2014). Best wig.
Pod jed, A. 2014: O živ lje nju na Olševku po kon cu dru ge sve tov ne voj ne (oseb ni vir, 23. 5. 2014). Olševek.
Po točnik Sla vič, I. 2010: En do ge ni raz voj ni po ten cia li slo ven ske ga po deželja. Geo gra FF 7. Ljub lja na.
Po točnik Sla vič, I. 2013: Iz bor us trez nih slo ven skih na se lij (19. 12. 2013). Ljub lja na.
Pre dos lje: vas z raz gle dom, 2014. Med mrežje: http://www.ks-pre doslje.si/ (29. 12. 2014).
Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Se ručnik, M. 2013: Ug led kmečkega po kli ca in polk me tov v slo ven ski družbi
po dru gi sve tov ni voj ni. Geo graf ski vest nik 85-1.
Re ber nik, D. 2009: Os no ve fi zične geo gra fi je Evro pe. Ljub lja na. 
Re ber nik, J. 2014: O živ lje nju na Šen turški Gori po kon cu dru ge sve tov ne voj ne (oseb ni vir, 4. 5. 2014).
Šen turška Gora.
Rigg, J. 1994: Re de fi ning the vil la ge and ru ral life – les sons from South East Asia. The Geo grap hi cal
Jour nal 160-2. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/3060071
Row les, G. D. 1988: What’s ru ral about ru ral aging? An Ap pa lac hian pers pec ti ve. Jour nal of Ru ral Stu -
dies 4-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/0743-0167(88)90029-0
Rut ten, R., West lund, H., Boe ke ma, F. 2010: The spa tial di men sion of so cial ca pi tal. Eu ro pean Plan -
ning Stu dies 18. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654311003701381
Sögtrop, 2014. Med mrežje: http://www.schmal len berg-soeg trop.de/ (29. 12. 2014).
Step map, 2015. Med mrežje: http://www.stepmap.de/landkarte/stumme-karte-mitteleuropa-1136239
(4. 5. 2015).
Svendsen, G. L. H. 2006: Stud ying so cial ca pi tal insitu – a qua li ta ti ve ap proach. Theory and So ciety 35.
DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s11186-006-6780-3
Svend sen, G. L. H., Søren sen, J. F. L. 2007: The re’s more to the pic tu re than meets the eye – Mea su ring
tan gib le and in tan gib le ca pi tal in two mar gi nal com mu ni ties in ru ral Den mark. Jour nal of Ru ral
Stu dies 23-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.jrur stud.2007.01.008 
Škr janc, R. 1999: Po le ti suha in zau dar ja joča – neu re je na stru ga po to ka Bel ce. Go renj ski Glas 52-78
(1. 10. 1999).
To po grap hisc her At las Nor dr hein-West fa len. Lan des ver mes sung samt Nor dr hein-West fa len. Düssel -
dorf, 1968.
Ur banc, M. 2002: Kul tur ne po kra ji ne v Slo ve ni ji. Geo grafi ja Slo ve ni je 5. Ljub lja na.
Vas Olševek, 2014. Med mrežje: http://ol se vek.si/ (29. 12. 2014).
Ve reins ge setz, 2014. Med mrežje: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/vereinsg/gesamt.pdf
(29. 12. 2014).
48
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …
Woods, M. 2011: Ru ral. Abing don.
Woods, M. 2005: Ru ral Geo graphy – Pro ces ses, Res pon ses and Ex pe rien ces in Ru ral Re struc tu ring.
Lon don.
Za kon o društvih. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 61/2006. Ljub lja na.
Za vrl Žle bir, D. 1996: V do li ni pra vi jo: hri bov cem pri voščimo as falt. Go renj ski Glas 49-67 (25. 8. 1996).
Us ta va Re pub li ke Slo ve ni je. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 75/2016. Ljub lja na.
Za kon o lo kal ni sa mou pra vi. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 94/2007. Ljub lja na.
7 Sum mary: (In)vi sib le chan ges of ru ral com mu ni ties: exam ples from
Go renj ska re gion (Slo ve nia) and Sa uer land (Ger many)
(tran sla ted by Irma Po točnik Sla vič)
So ci oe co no mic de ve lop ment has hea vily im pac ted the struc tu re and (in)vi sib le chan ges in all six
sur veyed ru ral com mu ni ties (in Go renj ska re gion, Slo ve nia and in Sa uer land, Ger many):
• mo der ni za tion of life and work is evi dent in ru ral prac ti ces, re pre sen ta tions of the ru ral and in rural
lo ca li ties them sel ves (Hal fa cree 2006); 
• in crea sed he te ro ge neity of per ma nent and tem po rary re si dents and their va ri ous li festy les con tribute
to com plex geo grap hic mi gra tions; 
• li ves of the ru ral are more dyna mic, bi fur ca ted, fluid, and less boun ded with the lo cal ter ri tory, etc.
The abo ve men tio ned (in)vi sib le chan ges of ru ral com mu ni ties have ge ne ra ted the shift from es -
tab lis hed struc tu res and tra di tio nal forms of so cia li zing and coo pe ra tion (Woods 2005).
In te gra ted and ho li stic analy sis of se lec ted case stu dies (re pre sen ta ti ve three vil la ges in every coun -
try) re qui red the im pli ca tion of se ve ral met hods: (1) quan ti ta ti ve sta ti sti cal met hods re sul ted in
em ploy ment of tan gib le and in tan gib le in di ca tors of ru ral com mu nity chan ge; (2) 30 in-depth in ter -
views with re le vant sta ke hol ders were analy sed with atlas.ti to re veal the ways in which mea nings of
ru ral com mu nity are pro du ced, re pro du ced and chal len ged (Lie pins 2000), and also the ways in which
com mu nity is prac ti ced and per for med; (3) geo graphy and struc tu res of ru ral com mu ni ties were map -
ped and ex plo red, and con se quently grap hi cally mo del led; (4) we sur ve yed avai lab le hi sto ri cal re sour ces
ad dres sing the time di men sion of ru ral com mu nity chan ge.
The com pa ri son of ru ral com mu ni ties in both coun tries did not point out so lely iden ti cal or at least
very si mi lar im pacts of socioe co no mic de ve lop ment on so cia li zing and coo pe ra tion. The analy sis of
hi sto ri cal re sour ces and in ter views in di ca ted that the life of sur ve yed ru ral com mu ni ties in agra rian
de ve lop men tal sta ge (res pec ting the lo cal so ci oe co no mic and cul tu ral cir cum stan ces) was qui te si mi lar:
the in ha bi tants of the ru ral com mu nity were clo sely con nec ted mostly be cau se of eco no mic coo pe ra tion.
Ma jor chan ges bet ween ru ral com mu ni ties in com pa ri son oc cur red du ring the pe riod of in du stria li -
za tion: in Ger many, the pro cess of farm in du stria li za tion took pla ce, whi le in Slo ve nia small agra rian
struc tu re was main tai ned due to the im por tant role of off-farm di ver si fi ca tion op por tu ni ties and part-
time far ming. Ne vert he less, so cia li zing and coo pe ra tion in sur ve yed ru ral com mu ni ties had beco me
less in ten si ve and loo se. At the same time, se ve ral es tab lis hed forms of so cia li zing and coo pe ra tion
were de tec ted, i.e. the per si stent and lea ding role of fi re men as so cia tions in Slo ve nia and shoo ting
as so cia tions in Ger many. In the in for ma tion develop ment sta ge, con tem po rary and fu tu re orien ta tions
of in ter vie wees re gar ding ru ral com mu nity de ve lop ment are con si de rably more he te ro ge ne ous. One
has to take into the con si de ra tion that in the sur ve yed ru ral com mu ni ties the wil ling ness for so cia li -
zing and coo pe ra tion re mains, but the mo ti ves for so cia li zing and coo pe ra tion have been chan ged and
are be co ming very di ver gent and de tac hed to wards the es tab lis hed forms; the lat ter brings im por tant
chal len ges for de ci sion-ma kers and fu tu re po licy orien ta tions. The em po wer ment and de ve lop ment
of ru ral com mu ni ties have to be ba sed on un der stan ding the key de ve lop men tal pro ces ses, but also tra -
di tions, ri tuals, no vel ties, and al ter na ti ves must be con si de red with the opi nions and wis hes of lo cal
49
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
com mu nity re si dents. The fu tu re de ve lop ment of ru ral com mu ni ties, the re fo re, de pend on their re si -
lien ce to adapt to chan ge, and the wil ling ness and abi lity to chan ge as well.
Chan ges in sur ve yed Slo ve nian ru ral com mu ni ties have to be eva lua ted also from the part-time far -
mers ‘pers pec ti ve. Their mul ti func tio nal role in ru ral com mu ni ties (as agri cul tu ral pro du cers, res pon sib le
for the main te nan ce of cul tu ral lands ca pe, users of va ri ous ser vi ces in ru ral areas, etc.) has been con -
struc ted in the cour se of time with their pro fi cient lin king of re gu lar em ploy ment (of ten out si de the
pla ce of re si den ce), land ow ners hip, more or less ac ti ve and mar ket-orien ted agri cul tu ral ac ti vity, par -
ti ci pa tion in the far mers´ coo pe ra ti ve, in ad dres sing the mea su res of Com mon Agri cul tu ral Po licy and
networ king wit hin their so cial group (Raz pot nik Vi sko vi ć in Se ručnik 2013). Con se quently, their in ner
dif fe ren tia tion (Lo gar 2013), i. e. the part-time far mers as en tre pre neurs, self-su stai ned and mar ket-
orien ted part-time far mers, aged part-time far mers, has qui te fre quently ref lec ted in set ting-up of se ve ral
de ve lop ment co res: the la ter have ge ne ra ted va ri ous ini tia ti ves, which have/have not been broadly ac -
cep ted wit hin the ru ral com mu nity.
50
Erik Lo gar, Irma Po točnik Sla vič (Ne)vid ne spre mem be po dežel skih skup no sti: pri me ri …