- I POŠTNTNA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XIV. j Štev. 215 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 . UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, ponedeljek 25. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi alt oo pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tniina 30 din. poštni Čekovni račun: 11.409 Cena din 1 I Sporazum med Francozi in Japonci Francozi so se vdali japonskemu pritisku in dovolili japonskim četam vkorakanje v Indokino — Japonske čete so od davi že na pohodu — Namen Japoncev je na ta način odrezati Kitajsko tudi na tej strani od zveze z ostalim svetom TOKIO, 23 .septembra. DNB. Zunanje ministrstvo objavlja uradno, da je japonski zunanji minister Macouka pričel v mesecu avgustu s Francozi pogajanja, katerih cilj je bil pospešiti odločitev japonsko-kitajske vojne in doseči podlago za končno pomiritev in ureditev Daljnega vzhoda. Sedaj je na podlagi teh pogajanj dosežen sporazum, po katerem more Japonska izvesti v Indokini in iz nje vojaške operacije proti Kitajski. V ta namen so stopllizastopniki japonske vojske v stik z zastopniki francoskih čet v Indokini, da bi se določile še podrobnosti. Včeraj je bil podpisan sporazum. ŠANGAJ, 23, sept. CNP. Sporazum med Japonsko in Francijo o Indokini je že podpisan. Japonska dobi v Indokini tri oporišča s pravico, da ima v vsakem po 1000 mož. Nadalje ima Japonska pravico prehoda za svoje čete iz južne Kitajske po odrejeni poti. Kot tretja točka je japonska pravica, da izkrca večje število čet v Haiphongu. . j t/. A , o „ TOKIO, 23. sept. Reuter. Davi so pričele japonske čete mirno korakati skozi francosko Indokino proti severu, kakor je bilo določeno po sporazumu, doseženem po dolgotrajnih francosko-japonskih pogajanjih v Hanoju. Pri prekoračenju meje je nastal zaradi nesporazuma incident, ki pa je bil takoj poravnan. TOKIO, 23. sept. V zvezi z japonsko-francoskim sporazumom so pričele danes japonske pomorske in kopnene bojne sile pohod proti Indokini. Med francoskimi in japonskimi prednjimi stražami je nastala manjša praska. Sodelovanje USA in SSSR proti Japonski TOKIO, 23. sept. ZPV. Japonski tisk se bavi obširno z vprašanjem Indokine in pravi, da so se odnošaji med Japonsko in Indokino poslabšali zaradi angleških in ameriških intrig. Iz Hongkanga pa poročajo, da zbirajo Kitajci na meji Indokine vedno večje čete, pripravljene da vdro v to francosko kolonijo, ako bi vanjo vkorakali Japonci. Kakor poročajo dalje japonski listi, je dovolila Amerika Konec rimskih posvetovanj Von Ribbentrop se Je včeraj odpeljal zopet domov — Razgovori so se nanašali na vprašanja nadaljevanja vojne proti Angliji in na politična vprašanja( ki so s tem v zvezi RIM, 23: sept. ZPV. Nemški zunanji minister von Ribeiitrop je imel v Soboto in včeraj dopoldne še več konferenc z italijanskim zunanjim ministrom gfofom Cianom. Včeraj kmalu popoldne je bil von Ribentrop skupaj s Cianom tretjič pri Mussoliriiiu, od katerega se je ob tej priliki tudi poslovil. Po kosil« v Golf-klubu se je nemški zunanji minister s svojim spremstvom z oklepnim vlakom odpeljal iz Rima nazaj v Nemčijo. REZULTATI RIMSKIH POSVETOVANJ RIM, 23. sept. AsS. Press. O sklepih rimskih posvetovanj ni bilo Izdano nobeno uradno 'poročilo, iz katerega bi biio razvidno, na kaj so se nanašala. Vendar je bilo mogoče fz raznih virov ugotoviti, da so se nanašala pred vsem na položaj, ki je-nastal z nadaljnjim razvojem vojne z Anglijo in terja Jtazne nove ukrepe tako vojaškega kakor diplomatskega ter sploh političnega značaja. Pred vsem gre državama osi za likvidiranje Anglije v Sredozemlju. V ta namen je treba osvojiti pred vsem Gibraltar in Suez. Glede prvega naj bi sodelovala Španija, ki bi zato dobila francoski Maroko, glede drugega pa je treba zasesti francosko Sirijo, od koder bi italijanske čete lako pričele ofenzivo proti Palestini !n čez Palestino preti Suezu, med tem ko bi italijanska vojska napredovala dalje v Egipt tudi iz Libije. Pri tem pa igra važno ulogo vprašanje odločitve Egipta in vprašanje zadržanja Turčije v zadevi Sirije. Tu je treba torej rešiti važna diplomatska vprašanja. Z odvojitvijo Gibraltarja in Sueza bi bila italijanska mornarica osvobojena angleške obkrožitve v Sredozemlju in bi lahko odšla na pomoč Nemcem za napad na Anglijo. Z osvojitvijo Sueza pa bi Italija dobila zopet zvezo s svojo vzhodno Afriko, katere sedaj nima In je popolnoma odrezana od ostalih italijanskih posesti. S tem bi se pa Italija in Nemčija osvobodili tudi angleške blokade Evrope. To so bila najvažnejša posvetovanja v Rimu, Mimo tega so razpravljali še o vprašanjih zadržanja Sovjetske zveze in vprašanja položaja na evropskem jugovzhodu. Rezultate teh posvetovanj bodo pokazali najbrže prihodnji dnevi. RIM, 23. sept. CNP. Štiridnevna konferenca med von Ribbentropom in Mussolinijem je po mišljenju diplomatskih krogov prinesla sporazum o razdelitvi afriških kolonij po vojni med Italijo, Nemčijo, Španijo in Portugalsko. Italijanski listi svarijo Egipt, da je že čas, da prekine vse zveze z Veliko Britanijo. — Misli se, da bo Španija kmalu šla v vojno s takojšnjim napadom na Gibraltar. V odprtem pismu kralju Faruku, ga »II Messaggero« poziva, da napove vojno Italiji, ali pa prelomi z Veliko Britanijo. RIM, 23. sept. ZPV, Na uradnem mestu odločno zavračajo kot neresnične vse tuje vesti, da so na sestanku ob priliki obiska von Ribbentropa razpravljali tudi o sklepanju novega protikominternskega pakta. Prav tako pa zavračajo kot smešne tudi govorice, po katerih naj bi se snoval nekak blok totalitarističnih velesil Nemčije, Italije, Japonske in Sovjetske unije, niso pa spet resnične angleške vesti, da so nastali med velesilama osi in Sovjetsko zvezo spori. Američani so glede Angije optimisti Pravijo, da se neposredni napad ne bi posrečil, ker so angleške obale silno utrjene — Vojna bo po tej sodbi še zelo dolgotrajna NEW YORK, 23. sept. CBC. Vojaški strokovnjaki, ki se mtide kot rtevtraler v Angliji, pravijo, da so Nemci sicer res zbrali ogromne sile na sovernl obali Francije, Belgije, Holandijo bi Nemčijo, da pa vendar ni popolnoma gotovo, ali bodo poizkusili splošni direktni napad na Anglijo aii ne. Dejstvo je, da je angleško letalstvo, pa tudi ladijsko topništvo povzročilo v cif k a razdejanja med nemškimi pripravami za napad, vendar ta Razdejanja vsaj doslej še niso taka, da Nemci napada ne bi mogli poizkusiti. — Napad Nemci torej lahko prično, toda priprave Anglije za njeno obrambo prod nemškim neposrednim napadom so zlasti v zadnih tednih tako napredovalo, da Je popolnoma Izključeno, da bi se nemški napad po-sreči!, tudi ako bi Nemcem uspelo izkrcati se na posameznih mestih angleške obale. Strokovnjaki pravijo, da so celi deli obale tako podminlranl, da bi takoj zleteli v zrak, čim bi stopili na nje nemški vojaki. Mimo tega so po vsej obali močne utrdbe, ki segajo še daieč v notranjost in se grade stalno še nove. Ni verjetno, da bi se kaki skupini Nemcev, ki bi se izkrcala na tleh Anglije, uspelo še kdaj vrniti se v Nemčijo. Zaradi tega vlada v Angliji optimistično razpoloženje, kljub neprestanemu nemškemu letalskemu bombardiranju. London se ne bo nikdar vdal, tako je naglasil tudi londonski župan v svojem govoru v soboto zve čer. Tuji opazovalci njegovi izjavi verujejo, ker vidijo razpoloženje londonskega pebivalstva. Angliji se bo po ameriškem mnenju na vsak način posrečilo obraniti se nemških napadov, to pa bo že samo po sebi pomenilo, da se bo vojna nadaljevala in da bo Anglija lahko organizirala vse svoje ogromne imperijalne sile za prehod iz defenzive v ofenzivo. — Američani se zaradi tega no boje za usodo Anglije, pač pa naj jo dalje podpirajo. Peieplfei pni iangleškimi otroci LONDON, 23. sept. Reuter. Prve žrtve med otroki, ki so Jih poslali v Kanado, so padle ob priliki torpediranja angleškega parnika 730 km daleč na Atlantiku. Prot: včeru v soboto, ko je bilo morje silno nemirno ter vreme deževno s točo, je nemška podmornica brez opomina torpedirala angleški parnik. Od okoli 400 potnikov jih je 294 utonilo. Od 90 otrok, kolikor jih je bilo s posebnim spremstvom posla* nth v Kanado, se jih je rešilo samo 7. Lon dončan Greeman, ki je bil že v zadnji voj ni ter je tudi sedaj na fronti, je izgubil vseh 5 sinov. Reševanje je otčžkočata tema, toča in viharno morje. Preživele je vzel na krov neki angleški rušilec. nov vojni kredit maršalu Cangkajšku, in. sicer v prvi vrsti za nabave vojnega materiala v Zedinjenih državah Severne Amerike. Ta vojni material prevažajo iz Amerike na Kitajsko čez Vladivostok. Iz tega sklepajo japonski listi, da obstoja že sedaj tiho sodelovanje Amerike In Sovjetske zveze proti Japonski, da pa se pletejo za kulisami še tesnejše vezi z istim namenom. Drevi bo govoril angleški kralj LONDON, 23. sept. Reuter. Angleški kralj bo spregovoril Imperiju danes ob 6. zvečer srednjeevropskega časa z vseh angleških radijskih postaj. SKRIVNOSTNA POTOPITEV ŠPANSKEGA PARNIKA GIBRALTAR, 23. sept. CNP. Britanske pomorske oblasti so identificirale italijansko podmornico, ki je v četrtek zjutraj torpedirala pri severozahodni španski obali španski parnik »Almirante Carranza«. Samo en član posadke se je rešil. Le-ta se je izkrcal v La Corunni. Izjavil je, da so mu člani posadke podmornice vrgli v rešilni čoln več paketov italijanskih cigaret. Verjetno se je podmornica zmotila ter namesto nekega angleškega parnika torpedirala španski. V ITALIJI NAPOVEDUJEJO VSTAJO V ANGLIJI TURIN, 23. septembra. Stefani. »Gazeta de! Popolo« je objavila uvodnik, v katerem pravi, da žive prebivalci Londona bedno po predorih podzemeljske železnice, medtem ko se skrivajo angleški lordi v dobro in udobno urejenih zakloniščih. To je pojav, ki ga pozna tudi Evropa in proti kateremu se bojujeta velesili osi, hoteč dati ljudstvom novo ureditev. List meni, da bodo nemški napadi na Anglijo izzvali tam vstajo revnega ljudstva proti bogatašem, kar bo povzročilo končni poraz angleške plutokracije. ROMUNI DEMANTIRAJO INCIDENTE BUKAREŠTA, 23. sept. ZPV. Na uradnem romunskem mestu odločno demantirajo trditve o novih spopadih med romunskimi in sovjetskimi četami na meji v Moldaviji. Zatrjujejo, da so vse zadevne vesti tujega tiska popolnoma izmišljene. DALADIER PRVIČ ZASLIŠAN ŽENEVA, 23. sept. DNB. Kakor poročajo iz Vichyja, je bil bivši francoski ministrski predsednik Daladier v soboto prvič zaslišan pred sodiščem za vojne krivce v Riomu. Daladier je bil pripeljan na zaslišanje močno zastražen iz gradu Cha-serron, kjer je zaprt že od 17. julija. PRISTANEK DVEH ANGLEŠKIH LETAL NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 23. sept. DNB. Na •švedskem sta morali prisilno pristati dve angleški vodni letali. Eno letalo je pristalo na nekem jezeru, a se je pri tem poškodovalo. Orožniki so posadko prijeli in bo internirana. O drugem letalu še ni podrobnih vesti. AVSTRALSKE VOLITVE MELBOURNE, 23. sept. Reuter. Vlada je dobila doslej pri federalnih volitvah večino s 3 mandati. % Borba za odločitev Egipta J in Italijani9 |(riza v vladi zaradi zahteve savdšsfične stranke, da Egipt napove ItaSiii vojno, je že rešena — Odprto pismo bivšega italijanskega posEanška kraifu Faruku •KAHIRA, 23. sept. Reuter. Egiptska vlada so je rekonstruirala, ker so odstopili 4 ministri stranke Sauda. Slednji so zahtevali takojšnjo napoved vojne Italiji. Ministrski predsednik potuje po zapadnih krajih, kjer ogleduje obrambne priprave. KAHIRA, 23. sept. Reuter. V zvezi z italijansko ofenzivo proti Egiptu je nastala v egiptski vladi kriza. Štirje Člani saudistične stranke so odstopili kot ministri. Saudistična stranka pod vodstvom Ali Maher paše zahteva, da Egipt napove Italiji vojno. Kralj Faruk je že imenoval štiri nove ministre. I'z poučenega vira se je izvedelo, da vlada pri sedanjem položaju še noče storiti kak h definitivnih sklepov, ampak hoče še počakati, da bo videla razvoj položaja in se šele nato odloči. Odstopili so finančni minister Nokrasi, prometni minister Mahmud Galeb, trgovinski minister Abdel Hadi in minister brez listnice Ali Ajub. ATENE, 23. sept. ZPV. Po poročilih preko Damaska so angleški vojaki zamenjali egiptsko stražo na dvoru kralja Faruka. RIM, 23. sept. Stefani. „11 Messagge-ro“ je objavil odprto pismo bivšega italijanskega poslanika v Kahiri, Roberta Cantalupa, ki ga je naslovil na egiptskega kralja Faruka. V pismu pravi Cantalupa, da je dobro poznal pokojnega kralja Fuada, ki mu je popolnoma zaupal. Poslanik pravi dalje, da je Anglija hotela svoječasno izzvati spor med Egiptom in Italijo s tem, da je priključila Solum Egiptu. Ta Solum je sedaj Italija spet okupi- rala in Anglija se sedaj trudi prepričati Egijpt, da je Italija njegova sovražnica, dočim je resnica ta, da ima Egipt le enega samega sovražnika, a ta so Angleži. Čemu naj bi se zato Egi|pt spuščal v vojno proti prijateljskemu narodu? To bi pomenilo braniti interese sovražnika Egipta. Mussolini se trudi na vse načine, da obvaruje Egipt pred nesrečo vojne. Italija tega načela s tem, da je prenesla boj na egiptsko ozemlje, ni prekršila. Egipt naj sedaj še sam izkoristi la zgodovinski trenutek za to, da se osvobodi položaja angleške kolonije. Italija je vedno pripravljena, Egiptu pri tem boju pomagali. Poslanik poziva kralja, naj napravi odločilno geslo. V vprašanju je njegova odgovornost. Angleški napadi na celinsko obalo Tudi v soboto in nedeljo so se nadaljevali nemški letalski napadi na Anglijo, posebno na London LONDON, 23. sept. Reuter. Angleška! majhna, prav tako majhno število žrtev. letala so spet ves dan in celo noč napadala devet pristanišč na trancoski obali, kjer imajo Nemci zbrane čolne in ladje BERLIN, 23. sept. DNB. V noči od sobote na nedeljo so nemški bombniki ponovno vršili napade na angleško pre za prevoz. V Boulogni je bil zadet ben- stolnico. Nastali so požari v centralnih cinski tank. Požar se je videl daleč notri v Anglijo. V Dunkerqueu sta nastala dva velika požara, prav tako v Calaisu. V daljavi S00 km ob obali so angleška letata pustil sledove požarov in rušenja. Veliko ladij je bilo zadetih. Napaden je bil tudi konvoj nemških ladij. LONDON, 23. sept. AA. Reuter. T današnjem poročilu letalskega ministrstva je rečeno, da so v teku minilu noči posamezna sovražna letala izvršila sukce-siviie napade. Glavni predmet napadov je bil znova London. Škoda je nastala na privatnih hišah in industrijskih zgradbah. Bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev. — Bombe so bile vržene tudi na nekatera mesta na jugovzhodu. V treh mestih so bile podrte hiše. Nekoliko bomb je bilo vrženih tudi na druge kraje. Škoda je delih, predvsem seveda zahodno od Ion donske City. Opazili so se tudi požari v Abelsovih dokih. Bombardirana so bila naselja in naprave ob ustju Temze. Kljub živahni delavnosti angleškega protiletalskega topništva, reiliktorjev in angleških letal, so se vsi nemški bombniki vrnili demov. Nocoj se nad Nemčijo niso opazila nobena angleška letala. Vrgla so nekoliko bomb samo v Belgiji, kjer so bom be padle na njive in travnike. Zadnji popoldanski nemški poleti na Anglijo so bili venčani z natnimi uspehi, ki so nesporno ugotovljeni. Napravljena škoda je znat na. V Londonu v neposredni bližini velikega ovinka Temze so bile vržene bombe najtežjega kalibra na važne cilje. Včeraj dopoldne so nemški bombniki preleteli Kanal z nalogo, da bombardirajo vo- jaške cilje v južni Angliji. Pri tej akciji je prišlo do spooada v zraku. BERLIN, 23. septembra. CNP. V Berlinu je bil danes ponoči dan dveumi alarm. Preko Holandske so prišle tri eska drilje angleških bombnikov; ena je prišla nad Berlin, ni pa metala bomb. Od 10 nemških tovaren za sintetični b'encin, je bilo doslej 9 napadenih. BERLIN, 23. septembra. DNB. V teku današnje noči so britanski bombniki v treh močnih formacijah čez Holandijo izvršili napad na severno Nemčijo. Neko število bombnikov je prišlo do Brandenburga. Pri Potsdamu jih je sprejel ogenj protiletalskih baterij, ki branijo Berlin. Na več krajih so se bombniki borili z nemškimi lovci, ki branijo Berlin ponoči. Zaradi močnega ognja protiletalskega topništva se Angležem ni posrečilo prebiti obrambnega pasu Berlina. Potem, ko so vrgli nekaj sevtlečih bomb, so se oddaljili. Eksplozivna bomba ni bila vržena nobena. Zasedba prve cone v Mudi SOFIJA, 23. sept. ZPV. Poveljstvo tretje armade je izdalo uredno poročilo, v katerem pravi, da je bolgarska vojska prešla dosedanjo mejo v Dobrudži v dvanajstih kolonah vse od Donave do Črnega morja ter zasedla prvo cono po romunski vojski izpraznjene južne Dobriid-že. Zasedba se je izvršila brez vsakega incidenta. Celokupno prebivalstvo te oo-ne je sprejelo prihod romunske z nepopisnim navdušenjem. Premik bolgarskih čet |e bil tako nagel, da je vzbudil povsod veliko občudovanje. V soboto popoldne je slovesno vkorakal v Dobrudžo tudi novi njen guverner, general Popov. Pri spel je najprej v Bačik, nakar je nadalje- val pot v Dobrič. V Balčiku so bili pri sprejemu zbrani vsi Bolgari. Generala je pozdravil uradno novi balčiški župan s kruhom in soljo. General je korakal v mesto peš pred vojsko in godbo. Čim je prestopil mestno mejo, so ga ljudje dvignili na ramena in ga dalje nesli v mesto. Za štabom so korakali tudi vojaški odposlanci Italije, Nemčije in Madžarske, kakor tudi tuji časnikarji. Na glavnem trgu, ki je bil ves okrašen s cvetjem in zastavami, je bil nato defile. Včeraj je prispelo v Balčik tudi bolgarsko letalstvo, dočim je četa mornarice prispela že prej po morju na treh torpedovkah dn na motornih čolnih. Bilanca šesttedenskega uničevanja BERLIN, 23. sept. DNB. Od 10. avgu. sta dalje je nemško letalstvo vrglo 23 milijonov km bomb raznih kalibrov na vojne objekte v Veliki Britaniji. V teku zad. njih šest tednov je vršenih 8 milijonov kg bomb ob priliki 200 napadov na glavne angleške luke. V istem času je izvršenih 700 napadov na letališča, tovarne in industrijska podjetjt v južni in srednji Angliji, računajoč pri tem tudi London. Ob tej priliki je vrženih 15 milijonov bomb. V teku teh akcij je uničenih ali poškodovanih 6000 tovaren ali industrijskih pod. jetij, od katerih jih je 1400 v samem Lon. donu. Dvajset odstotkov električnih in plinskih central je v angleških mestih uni čenih ali poškodovanih. Poteg tega je več prometnih prižišč ter več 100 km tako uničenih, da ne bodo mogla več slu’ žiti za reden promet. Samo v Londonu so uničene 4 glavne postaje in zasuta tri važna križišča podzemske železnice. Zaradi požarov je nastala škoda za poldrugo milijardo nemških mark v skladiščih žita in drugih živil. To je bilanca šesttedenskega uničevanja britanskega vojnega gospodarstva. Organiziranje vstaje proli Italiji RIM, 23. sept. DNB. »Popolo di Roma«, piše, da je Anglija odredila transjor-danskemu emiru Abdulahu nalogo, da zaneti med arabskim svetom vstajo proti Italijanom. Abdulah poizkuša sedaj vse, da bi izvršil to svojo nalogo, za katero je od Angležev bogato plačan, toda pri drugih arabskih voditeljih emir Abdulah ne uživa posebnih simpatij, zlasti pa ne pri kralju Ibnu Savdu. Pomorska bitka med Francozi in Angleži BERLIN, 23. sept. ZPV. Tu se je razši rila govorica, da se je v soboto vnela srdita bitka med skupino angleških in skupino francoskih vojnih ladij ob obali francoskega Maroka. Francoske ladje so bile pri tem prisiljene zateči se nazaj v pristanišče Casablanco. NEW Y-GRK;. 23,- sept. 7-PV- O sobot- nem spopadu med angleško in francosko vojno mornarico ob obali Maroka ni nobenih podrobnejših poročil, razen tega, da so se francoske vojne ladje moraie umakniti v Dakar. Ena francoska vojna ladja je baje zelo nevarno poškodovana. Poškodovalo jo je angleško ladijsko top-■ništvo.- POTOPLJENA ANGLEŠKA BOJNA LADJA LONDON, 23. sept. Reuter. Potopljena je bila manjša angleška bojna ladja »Dun dee«. Vseh 100 mornarjev je bilo rešenih. AMERIŠKI UGRABITELJI PREJETI RIVER PINE, Kalifornija, 23. sept. CNP Policija je ujela bandite, ki so pred nekaj dnevi ugrabili 3-letnega sina pariškega grofa de Tristana. ARETACIJE V URUGVAJU NEW YORK, 23. sept. Reuter. V Uru-guayu so zaprli nekaj voditelj nacističnega pokreta ter jih obtožili delovanja proti država. EKSPLOZIJA V ŠPANIJI MADRID, 23. sept. Reuter. Gozdni požar v Antiquerri je povzročil eksplozijo municijskega skladišča. RIM, 23. sept. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročlo: Naše letalstvo je bombardiralo vojaške naprave v Marsa Matruhu. To bombardiranje je bilo zelo natančno in silno. Opazili smo mnogo požarov na vojaških stavbah, ki so bile zadete in porušene z bombami italijanskih letal. To bombardiranje se je izvedlo kljub močnemu delovanju protiletalskih baterij. Lovska letala nasprotnika se niso pokazala. Tudi to dejstvo dokazuje popolni uspeh naših operacij in zmedo, ki je nastala pri sovražniku. Naši oddelki so bombardirali vzhodno od Marsa Matruha letališča v Matan Bagusu in v El DagijU ter železniško postajo in pristanišče v tem zadnjem mestu. Sovražna letala so ponoči bombardirala Sidi Barani, Tobruk in Der-no, naredila pa niso nobene znatne škode; Bilo je nekoliko ranjenih. Zdi se, da je eno sovražno letalo bilo zbito po protile-talskih topovih. Naši letalski oddelki so močno bombardirali Aleksandrijo. Bomba velikega kalibra je zadela eno ladjo. Drug zračni oddelek je bombardiral petrolejske naprave v Haifi in zadel nekq kladišče in rafinerijo. Bombe so povzročile požare. Vsa letala so se vrnila domov. V Rdečem morju so naša letala izvedla napad na konvoj, katerega je spremljalo nekoliko križark in protitorpedovk. Zadeti sta bili dve ladji in hudo poškodovani: Vsa naša letala, ki so se udeležila bojev nad Isiolo v Keniji, so se vrnila. V tem boju je bilo zbito eno sovražno letalo. Sovražna letala so izvedla nekoliko napadov v Somaliji in večkrat bombardirala var Brugano, kjer sta bili ranjeni dve osebi. Letala so metala bombe tudi na ozemlje pri Kizimaji jugozahodno^od Berbere. Pri napadu na Massauo ni bilo niti žrtev niti škode. Protiletalsko topništvo je se* strelilo eno sovražno letalo, katerega po« sadka je bila zajeta. KAHIRA, 23. sept. Reuter. AngleSko letalstvo je bombardiralo Sidi el Barani, kjer je bil zadet velik bencinski tank. E*1*-gih dogodkov ni. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 25.7, danes nat* nižja 12.5, opoldne 21. Padavin od sinočnjega dežja 30.3 mm. Borza, Curih, 23. sept. Devize. Pariz 9.85, London 16.55, Milan 22.\2'A Berita 175.30. ___________________ Šahovsko prvenstvo SSSR Vodsvo je prevzel mojster Smislov MOSKVA, 23. sept. V soboto zvečer je bilo v turnirju za prenstvo Sovjetske Rusije odigrano 13. kolo, ki ni dalo posebnih presenečenj. Prva sta zaključila Makagonov in Bondarevski, ki sta se po zamenjavi figur zedinila po 21 potezi na remis. Z neodločenim rezultatom je končala tudi partija Kotov-Botvinnik ter par tiji Konstantinopolski—Lilienthal in Petrov—Lisičin, dočim je Gerstenfeld porazil Mikenasa. Ostale partije pa so bile prekinjene. Sinoči pa so bile odigrane nekatere pre kinjene partije. Tu je bil najbolj presenetljiv uspeh mladega moskovskega mojstra Vasilija Smislova, ki je dobil prekinjene partije proti Petrovu, Stolbergu in Panovu ter se iz srednjih vrst nenadoma pomaknil na rh tabele. Po 13. kolu so trenutno v vodstvu Smis lov 9V2, Bondarevski in Lilienthal 9, Bot-vinnik in Makagonov 8V2, Keres in Bo-leslavski 8 točk itd. Razselitev v Transilvaniji nemogoča RIM, 23. sept. ZPV. V neki izjavi, ki jo je dal predsednik madžarske vlade grof Teleki budi rnp eš ta n sike mu dopisniku lista »II Giornale d’Italia«, je opozoril na velike težkoče, na katere bi naleteli, ako bi hoteli preseliti transilvansko prebivalstvo na podlagi nove razmejitve. Teleki pravi, da je taka razselitev Madžarov in Romunov, ki bi ustvarila iz sedanje državne tu-, di etnično mejo, docela nemogoča, pravi pa, da se skupine po 30 do 40 tisoč ljudi morejo preseliti iz romunskega dela v madžarskega, ali narobe. Problem Transilvanije se da zato rešiti samo na ta način, da se najde složno sodelovanje vseh narodnostnih skupin takmkajšnjega prebivalstva. ilovice Nova prosvetna postojanka na Kozjaku Krasno vreme je včeraj kronalo delo Ivana Robnika in GM’D, ko so otvarjali narodno šolo CMD pri Sv. Treh kraljih. Pri otvoritve te tretje šole CMD na grebenu Kozjaka se je zbralo veliko ljudi. Opazili smo prvomestnika CMD inž. Mačkovska iz Ljubljane, banskega šolskega nadzornika Milka Jegliča, okrajnega šol. nadzornika Lodranta, okrajnega podnačelnika Šego, marenberškega župana Ternika, člane gl. odbora CMD gg. Grudna, Ivana Prekorška, Simona Dolarja, dr. Rebernika in Ivana Tomažiča. Sokblsko župo Maribor je zastopal Martin Mastnjak, sokolska društva Ma- renberg-Vuhrcd inž. Pahernik, Slovenj-gradec V. Cilenšek in Ruše Janko, Žensko društvo Maribor ga. Lipoldova, Jug. žensko zvezo ga. Engelmanova, Jadransko stražo dr. Lipold, NO Maribor dr. A. Dolar, SPD Maribor dr. Bergoč in dr. Orožen. Po lepo odigrani otvoritvi malih harmonikarjev, pod vodstvom šol. upr. Škrabla, je marenberški kaplan Dušan Dokša opravil službo božjo in bla-goslovitvene obrede, nakar je spregovoril prvoniestnik CMD inž. Mačkovšek in poudaril pomen narodnega dela ob severni meji. Pomen šole in pa velike zasluge g. Ivana Robnika, brez katerega bi šole gotovo ne-bilo, so poudarjali nadalj-ni govorniki gg. učitelj Ridel, banski šolski nadzornik Jeglič, župan Ternik, ga. Engelmanova in inž. Pahernik. S slavnosti so bili poslani brzojavni pozdravi kraljevskemu domu, otvoritev pa je brzojavno pozdravil prosvetni minister dr. Korošec. V teku popoldneva se je razvila veselica, pri kateri je bil posebno opažen nagovor g. Robnika delavcem, ki so šolo zgradili. Večina izletnikov je pravočasno prišla na vlak, tako da je ni ujel dež, ki je kakor naročen začel padati, ko je bila slavnost že zdavnaj končana. Slavnostna otvoritev petanjskega mostu Včeraj je bila slavnostna otvoritev novega železobetonskega mostu na Muri pri Petanjcih. Udeležila se ga je velika množica ljudi ter društev. Most sam je bil okrašen s slavoloki, cvetjem in zastavami. Na sredi mostu je, bil postavljen oltar, ob katerem so bjli sedeži za odličnike. Svečanosti je otvoril predsednik slavnostnega odbora soboški župan Ferdinand Hartner. Za njim je govoril bati dr. Nat l a če n. Razložil je, zakaj se je banovina odločila za postavitev novega mostu. Poudaril je gospodarski pomen novega mostu in izrazil mnenje, da bodo v bodoče boljše prometne zveze vpli vale ugodno tudi na cene v Prekmurju in se bodo morali razni prekupčevalci zadovoljili z manjšim dobičkom. Mostu nikoli ne bi bilo, če bi vladali nad Prekmurjem še tuji gospodarji. Ban je iznesel tudi podatke o novem mostu. Nato je mariborski škof dr. Tomažič opravil sveto mašo in blagoslovitev. O pomenu novega mostu pa je govoril g. Bajlec. Po otvoritvi mostu in defileju društev je bilo skupno kosilo, ki ga je priredila zdraviliška uprava v Radencih. Tu je bilo izrečenih vič napitnic in govorov, za katere se je zahvalil, ban dr. Natlačen, obljubljajoč, da bo mogoče že drugo leto zgraditi v Murski Soboti gimnazijo in prepotrebno bolnišnico. CeBie Upoštevajte vendar tudi mladino! Kakor se čuje, se je izvršila v teh dneh delitev med I. in II. realno gimnazijo v Celju kar mehanično: polovica učencev in polovica učiteljev se mora posjoviti od dosedanjega zavoda 'in prestopiti v novega. Matematično Se da delitev res tudi izvršiti, tudi formalno in stvarno se da izvršiti. Vprašanje pa je, če je to pedagoško*? Prvošolčki, ki so se lani komaj privadili svojih učiteljev, do be sedaj popolnoma druge, in tako vsi drugi. Zlasti hudo mora zadeti to male in velike maturante, ki dobe za vsaj polo vico predmetov nove učitelje. Ali bi se ne dala izvršiti ta delitev bolj polagoma in bolj pedagoško? Ali se je sploh kaj oziralo na 'šolsko mladino ali so bili merodajni le drugi razlogi? — Oče, RAZPIS ABONMANA V MESTNEM GLEDALIŠČU Celjsko mestno gledališče ' razpisuje abonma za sezono 1940r41. Gostovala bosta v tej sezoni ljubljansko in mariborsko Narodno gledališče. Uprizorjenih bo za abonente 10 predstav in sicer 7 dramskih in 3 operne. Gostovanja se bodo črpala iz najbolj uspelih predstav ljub jjanskega in mariborskega^glcdahšča. Gene abonmana so sledeče: Lože I. reda 1463 din, lože II. reda 1170 din, lože 111. reda 936 din, lože IV. reda 702 din. Sedeži v parterju: od I.—HI. vrste 234 din, IV.—VI. vrste 199 din, VII.—IX. vrste 164 din. Galerijski sedeži: L vrste 117 din, II.—III. vrsta 94 din. Državnim nameščencem se nudi ugodnost, da abonma lahko vplačajo v 6 zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok ob prijavi. Prijave za abonma sprejema od 23. septembra do 8. oktobra Slomškova knjigama. Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do 30. septembra., Od 1. oktobra dalje se ne bodo rezervirali nobeni sedeži več, ampak bodo isti novim interesentom na razpolago. Ker je rok za prijavo zelo kratek, se opozarja cenjeno občinstvo, da se za rbonma- čimprej priglasi. POŽAR O GRAŠČINI ZALOG Ponoči je izbruhnil v graščinskem kozolcu v Zalogu pri Petrovčah ogenj. Kozolec je zgorel popolnoma z zalogo sena in otave ter raznim orodjem. Škoda znaša okrog 70.000 din. Gasilcem iz Lopate in Arje vasi se je posrečilo ogenj lokalizirati. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. PRVA OBSODBA ŠPEKULANTA V CF.LJU Pri okrajnem sodišču se je zagovarjal zid Marcel Skincr iz Sombora, kateremu so pred kratkim zaplenili v Celju 1900 kg slanine, ki jo je hotel prodali po verlž-niški ceni 25.10 din za kg. Obsojen je bil na 30 dni zapora, 30.000 din globe, slanino pa so zaplenili in jo bodo razdelili inod celjske reveže, -r- Zagovarjal se je tudi celjski veletrgovec Božidar Ravnikar, pri katerem so našli 23.000 kg moke in •1.700 kg kave. Obtoženi je dokazal, da je bilo od moke 20.100 kg namenjenih za cinkarno, od kave pa je bilo za cinkarno določenih 560 kg, ostala zaloga kave je bila njegova in dovoljena za zalogo. Bil je oproščen. c Umrla je v Zagradu v celjski okolici 52 letna ga. Berta Kolenc, soproga posestnika in gostilničarja. c Rudarji družbe „Bohcmijaw v Pečovniku pri Celju so dosegli 18 odst. povišanje vseh temeljnih in akordnih mezd. Ker je podjetje že v mesecu avgustu samo priznalo družinske draginjske doklade za 50 odst., znaša skupno povišanje 23 odst. Od lani so rudarji dosegli 44 odst. skupnega poviška. c Celjsko mestno avtobusno podjetje jc, odprodalo tri rabljene avtobuse za promet in sicer po enega na otok Krk in v Sinjt, tretjega pa v Ljubljano. c V drevo je treščil pri Frankolovem neki osebni avto. Avto se je popolnoma razbil, potniki so bili ,lažje poškodovani. c Starejše telovadke pri Sokolu-matici bodo pričele z redno telovadbo ,v četrtek. 3. oktobra. Vpisovanje do 15. -oktobra, c Policiji je pri javi jcnili 8 manjših na-vijalcev cen, ki bodo policijsko kaznovani!. c Iz policijske torbe. Prijeli so radi tatvin koles 16 letnega Ivana K. doma iz Slivnice pri Celju, Ukradel je bi kolesa, enega v Mariboru, enega na Pragerskem in enega v Celju. Fantalin je bil že pred par meseci naznanjen radi tatvine koles. — 33 letni krošnjar Nikola V. iz Mclja-na v banovini Hrvatski je svojemu sostanovalcu ukradel iz kovčka razno oble-ko.. Bil je oddan okrajnemu sedišču. — Policiji je bil naznanjeni tudi neki mlajši fant, ki je v okoliški deški šoli učencem in učiteljem pokradel več stvari. c Borza dela, 20. septembra je bilo v evidenci skupaj 301 brezposelnih, moških 161, žensk 143. 10. septembra pa moških 105,'žensk 153, skupaj 258. — Delo je pa razpolago: 4 hlapcem, 1 oskrbniku, 3 zidarjem, 5 tesarjem, 15 rudniškim kopačem, 8 kmečkim deklam, 14 kuharicam, 5 služkinjam, 1 sobarici in 1 postrežnici. odobrava tildi občinstvo, samo nerazumljivo jim je, čemu razlika v povišanju, saj so vgndar predvsem potrebni poyišice oiii električarji, ki imajo najnižje plače. Tudi tem bi pripadalo vsaj 20 odst. povišice. p Zastrupila se je. Kamlar Marija, 35 letna posestniška hči iz Krčevin pri Vurberku je stopila na zarjaveli žebelj in se zastrupila tako hpdo, da je končno podlegla za zaslrupljcnjem. . p Repertoar ptujskega gledališča. Dela, iž katerih bodo čbpali v tej sezoni repertoar, so sjedeča: Ivan Cankar: Pohujšanje, Za narodov blagor, Hlapce Jernej; Tone Čufar: Mali Babilon (groteska); Jurčič: Rokovnjači (predelava Babič); drama Matije Gubca po kajkavskih narodnih motivih; Nušič Branislav: Narodni poslanec; Ben Jonson: Volponc (lisjak) comedio deti' artc; Goldoni: Sluga dveh gospodov; Mo 1-liere: Tartuffe; Shavv: Kako obogatiš; Avcrčenko: Kupčija s smrtjo; Gogolj: 2c-mitev; Lope dc Vega: Upor na vasi. Poleg itega bodo od časa do časa priredili humoristične večere s satiričnimi reportažami. ODKUP PŠENICE V SLOVENIJI Ker je kraljeva banska uprava v Ljubljani; poverila ves nakup presežka domače pšenice Gospodarski zvezi v Ljubljani, ponovno opozarja vse prizadete, da naj ne kupujejo pšenice, ker se izpostavljajo visokim kaznim. Opozarjajo se tudi prevozniki, da je promet z domačo pšenico dovoljen le tedaj, če je pošiljki priloženo posebno potrdilo, ki ga lahko dobijo interesenti le. pri Gospodarski zvezi v Ljubljani ali njenih članicah. »KONFINIRANf« MLINAR NA POHORJU Nekateri ljubljanski dnevniki in tudi radio so prinesli vest, da je okrajno načelstvo v Brežicah 18. sept. na temelju uredbe o konfinaciji brezvestnih špekulantov obsodilo na prisilno bivanje v Babnem polju Karola Zupanca, mlinarja v Sevnici. Določeno mu je bilo enomesečno bivanje. Obvestilo pravi, da je bil Zupanc obsojen radi tega, ker je imel v svojem miinu ogromno količino moke, pšenice in koruze, strankam pa je odklanjal prodajo z izgovorom, češ da je ne ho prodajal, ker je nima. Vesti so tudi trdile, da je Zupanc že konfiniran. Včeraj se je pa predstavil novinarjem ob priliki njihovega obiska Ruške koče ter zanikal, da bi skrival tako velike količine, trdil, da je imel med mlinarji najmanj zaloge in. da tudi v konfinacijo ne bo šel, ker ga je sodišče oprostilo. o. Devizno ravnateljstvo Narodne banke opozarja vse prizadete izvoznike in uvoznike, da morajo prošnje'za izvoz in uvoz blaga, ki je pod kontrolo uvoza in izvoza, tudi v bodoče predložiti kakor doslej odboru za izvoz pri deviznem ravnateljstvu Narodne banke. O vseh event. izpremembah bodo izvozniki in uvozniki pravočasno obveščeni. o. Nepodpisane ovadbe radi prikrivanja živi! obtasti ne bodo upoštevale. o. Enotne cene za riž dobimo. Pirizad bo uvozil iz Italije 20.000 ton riža, od tega bo 4000 ton neoluščenega, Prizad bo uvoženi riž razdelil vsem luščilnicam ipo isti ceni. Vsa država bo razdeljena na posamezna področja, katera bodo oskrbovale posam. luščilnice po enotni ceni. Tugi pri prodaji trgovcem bodo prevozni stroški obračunani tako, da bo stal riž povsod enako. o Gorenjski kmetijski zadrugi v Kranju je odobrila Privilegirana agrarna banka dolgoročno posojilo 2.25 milijona dinarjev za ureditev skladišč in poslovnih prostorov. o. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani opozarja vse slušatelje, naj ne odlašajo z vpisom na univerzo do zadnjega roka. V takem primeru nastane namreč ob koncu vpisovanja izreden naval, ki je neprijeten za slušatelje i onemogoča pravilno poslovanje univerzitetnih uradov. Potrebne informacije o vpisu se dobe na dekanatih poedinih fakultet in v seznamu predavanj. o. Premestitve in postavitve. Dosedanji administrativni inšpektor prosvetnega ministrstva Janko Leskošek, je postavljen za načelnika oddelka v prosvetnem min. v III-2. Fran Golež,, šolski tajnik za okraj mesto Maribor, je premeščen za učitelja na osnovni šoli v Mariboru. Na 1. žensko realno gimn. v Beogradu je premeščena Marija Škapin, do-sedaj profesor ženske ral. gimn. v Ljubljani. ' n. N« konferenci predstavnikov ravnateljstva državnih železnic in drugih ravnateljstev v Beogradu, na kateri so razpravljali o novem voznem redu, je bilo sklenjeno zahtevali tesnejše sodelovanje železniškega in avtobusnega prometa v državi. n. Indeks cen na drobno in debelo je objavila Narodna banka za 10 mest: Beograd, ^Zagreb, Ljubljana, Skoplje, Sarajevo, Novi Sad, Split, Banja Luka, Niši, Cetinje. Iz podatkov je razvidno, da je življenje najdražje v Novem Sadu in Nišu, najcenejše pa v Banji Luki. n. Pri kopanju peska v bližini Banja Luke je zasulo delavca Mehmeda Muriča, Izkopali so ga že mrtvega. Stavbinci stavkajo tudi v Ljubljani Poročali smo pred dnevi o stavki stav bincev v Mariboru. V petek dopoldne pa je Zveza stavbnih delavcev v Ljubljani postavila zahteve za zvišanje mezd, ki bi se morale izvesti do sobote dopoldne. Izdali so tudi letak. Zahtevajo naj se zidarjem in tesarjem zvišajo mezde za vse kategorije in razrede za 20%, delavcem za 30%, vajencem in mladoletnim delavcem pa za 35%. Ker v zahtevah niso uspeli, so stopili v soboto v stavko. Merodajni poudarjajo, da ima stavka protizakonit značaj. Župne gasilske vaje v Križevcih V nedeljo je Ijutomeir&ca gasilska žu-pa priredila v Križevcih velike župne gavdske vaje za križevski okoliš. Ob 18. je v ikriževski župni cerkvi pričelo-biti plat zvona. Navidezni objekt, ki jo gorel, je b.;a križevska ljudska šola. Tehniške ie vaja zelo dobro uspela in zaslužijo sas ici priznanje. Pri raportu, ki je bil podan župnemu starešini g. Kuhariču iž Ljutomera so pri vaji sodelovale sledeče čete: Križevci, Boreči, Lukavci. Logarovci, Ko-koriči in Ključarovci. Skupno; je bilo 90 mož ter 2 motorni in 4 ročne brizgalne. Župni starešina g. Kuharič je imel na zbrane gasilce vzpodbuden govor. Potek vaj je opazovalo številno občinstvo. Piul p Mestna stojnica za prodajo mesa. Ker so cene mesu visoke, je. najširše sloje prisililo, da so že sami dvignili število brezmesnih dni skoraj na ves teden. Z naraščajočo draginjo so seveda omejili tudi druge najpotrebnejše življenjske potrebščine. Ti pozdravljajo namero mestne občine, da oflpre stojnico za prodajo mesa po lastnih cenah. Samo eno je še pri tem potrebno, to so karte, na katere bodo le siromašnejši sloji dobili meso. p Elektrarna je zvišala plače. Kakor izvemo, je tudi elektrarna uvidela potrebo, da zviša plače svojim uslužbencem. Tako so zvišali pisarniškemu osebju za 20 odst. in delavstvu od 10—15 odst. To odločbo Kralj Peter II. na obisku pri Hrvatih Po svojem nedavnem obisku po Srbiji, je naredil naš mladi kralj v petek in soboto poučno potovanje po Slavoniji in drugih brvatsikih krajih. Iz Beograda je potoval z dvornim vlakom. Z njim je bil tudi kneževič Aleksander ter spremstvo. Potoval je sicer inkognito, vendar so mu povsod prirejali slavnostne sprejeme. Na postaji Striživojna - Vrhpolje ga je sprejel hrvatski ban dr. Šubašič s spremstvom. Od tu je kralj Peter II. odpeljal hrvatskega bana v svojem športnem avtu, ki ga je sam šofiral, v Djakovo. Tuje bil kralju prirejen slavnostni sprejem pred vhodom v znano katedralo. Pozdravil in sprejel ga je škof dr. Akšamovič. Peljal je nato kralja v cerkev, kjer so orgije zaigrale državno himno. Kralj je sedel na kraljevi prestol v cerkvi. Na obeh straneh pa kneževič Aleksander in odličniki iz spremstva ter duhovščina. Iz cerkve je kralj odšel v škofijski dvorec ter si ogledal krasno opravljene sobe in dvorane z dragocenimi slikami. Iz Djakova je krenil kralj z avtomobilom čez Našiče v Kutjevo, kjer si je ogledal banovinsko žrebčarno. Nato pa je posetil Slavonsko Požego. kjer je odšel v vojašnico kralja Aleksandra. V soboto zjutraj se je mudi! kralj v kopališču Lipik. Od tu se odpeljal z avtom v Daruvar, Bjelovar, Garešnico in Novsko, kjer ga je že čakal dvorni vlak, s katerim se je vrnil nazaj v Beograd. Maribor Jugoslovanski časnikarji na Pohorju Gostje TPZ navdušeni nad lepotami Pohorja — Filmanje pohorskega masiva, njegovega življenja in postojank Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru je povabila zastopnike vsega jugoslovanskega tiska na izlet po našem tepem Pohorju. Veliki radioekspres je včeraj na Trgu Svobode naložil mariborske časnikarje in goste ter jih potegnil do hočkega kolodvora, kjer so se priključili še novinarji iz Ljutbjane in Zagreba, k so se pripeljali z jutranjim vlakom. Med prisrčnim pomenkom je potekla zanimiva vožnja mimo Reke po novi avtomobilski cesti kar prehitro. Zastopniki našega tiska, med katerimi je - bilo več takih, ki so prvič bili na Pohorju, se kar niso mogli načuditi lepotam, ki so jih uživali na prekrasni vožnji v sončnem jutru, saj je z nove ceste ponekod kar edinstven razgled. Sv. Areh. Prva postaja prelepe časnikarske ekskurzije. Tam je zastopnike javnega mnenja ujel na filmski trak g. Metod Badjura, ki po nalogu banske uprave snema pohorske krasote za novi kultumo-propagandni film. Po prisrčnih pozdravnih besedah ravnatelja TPZ in Putnika g. Loosa, podpredsednika mariborskega SFD g. dr. Rosine, zastopnika mestnega turističnega urada in znanega pohorskega poeta g. Z o r z u t a ter zastopnika raškega SPD g. Koruze so si časnikarji ogledali zanimivosti pri Sv. Arehu, Raško kočo zlasti zanimivo starodavno cerkvico, kjer je radovednežem neumorno razlagal -zgodovino banovinski arhivar g. prof. Baž. Med pozornimi poslušalci je bil tudi konservator prof. Mesesnel. Po kratkem oddihu in ponovnem f rimanju so časnikarji »naskočili« pohorske planinske postojanke. Z razglednika pri Sv. Arehu so se divill nepozabnemu razgledu, nato pa so peš odšli mimo pohorske glažute k Sokolskemu planinskemu domu, kjer jim je gospodar g. Alfred Kralj razkazal in obrazložil krasno urejen dom in njegove prostore. Nato jih je pot vodila k Mariborski koči, kjer je goste že spet čakal filmski operater g. Badjura s kamero. Spretni »filmski režiserr« g. Zorzut je povzroči! med časnikarji dobro voljo in že se je odvijal filmski trak. Po svečanem kosiilu v 'lepem domu, pri katerem so se vrstili vznešeni govori o pomenu in lepotah Pohorja (ravnatelj Loos, dr. Rosana, Zorzut, v imenučasnikarjev pa šef urednk Zupančič Iz Ljubljane) si je družba ogledala Maribor, Kobansko, dravsko dolino, dravsko in Mursko polje z visokega razglednega stolpa, nato pa odšla k Pohorskemu domu. Tamkaj-šnj domačin g. Zorzut je vodil goste po vzorno urejenem planinskem hotelu, nato pa jih bogato pogostil. Vse prehitro je minil čas ob duhovitem govoru v verzih, v katerih je g. Zorzut pravi mojster in ki mu je pridno s. sekundi ral « časnikar dr. Tine Debeljak. Že v mraku so dospeli v Poštarski dom, kjer se je prezanimiva ekskurzija jugoslovan skih časnikarjev zaključila. Veselo je donela razigrana slovenska-pesem v deževno noč, ko se je avtocar spuščal s pohorskih višin v objem razgibanega Maribora. Zadnja postaja te ve-seie in zanimive ekskurzije je bila na mariborskem kolodvoru, kjer je gostoljubni kolodvorski restavrater g. Alojz Majcen okusno aranžiral večerjo, katere sta se udeležila tudi mariborski podžupan g. Žebot in ravnatelj Mestnih podjetij g. Lekan. Ravnatelj Loos se je v lepem govoru prisrčno zahvalil vsem udeležencem in poudarjal pomembnost našega Pohorja v tujskem prometu. Vsi časnikarji so bili edini v tem, da bo ostal včerajšnji izlet v nepozabnem spominu, ki bo odjeknil tudi v vsem našem tisku. Hvaležni so prireditelju TujskoprometnI zvez! v Mariboru za edinstvena doživetja na Pohorju, ki ga bodo odslej še bolj cenili in z ljubeznijo pisali o njegovih nepozabnih lepotah. Ekskurzija je potekala v znamenju mladostne razigranosti in veselja. Poleg pohorskega poeta Zorzuta in duhovitega prof. Baša je nehote skrbel za razvedrilo popularni mariborski Laz o, ki je hotel priskrbeti svojemu listu strokovno poročilo o »strupenih« pohorskih kačah ter spravil v žep nedolžnega živega slepiča, s katerim je nameraval podkrepiti svojo reportažo. Ig. Preskrba Maribora s kruhom Merodajni izjavljajo, da je banovina že dobila na razpolago pšenico, ki jo je preskrbel Prizad. Od tega je nakazala za Maribor 200 vagonov, odobrila pa je še nadalnjiti 100 vagonov. To pšenico bodo mleli v mariborskih mlinih in je namenjena tako mariborskemu, kot tudi okoliškemu prebivalstvu. m. Občni zbor »Združenja igralcev«, sekcija Maribor, je 16. t. m. izvolil sledeči odbor: predsednik Jože Kovič, tajnik Verdonik Edo, blagajnica Kraljeva; odborrfika: Crnobo-ri, Manoševski; nadzorni odbor: Zakrajškova, Savinova. Šolske knjige Z Tiskovna zadruga m. Zdravniško društvo v Mariboru priredi v nedeljo 29. t. m. znanstveno ekskurzijo v zdravilišče Rogaško Slatino. Odhod z avtobusom ob 13. izpred hotela »Orel«. Prijave poslati do torka, 24. t. m. tajniku društva, dr. Pertlu, splošna bolnišnica. m. Gledališče ni povišalo cen — niti večernih in niti za abonma. Razlika med abon-majom in večernimi cehami pa je ta, da do-čim se večerne cene med sezono vsled splošne draginje lahko povišajo, pa cene za abonma kljub temu ostanejo. m. Konje izvažajo čez Maribor v Nemčijo. Tedensko izvozijo v Nemčijo po tej progi povprečno po 50 konj. m. število šolske mladine na mariborskih srednjih, meščanskih in ljudskih šolah je doseglo letos skoro 6500. Po statističnih podatkih je na mariborskih treh gimnazijah 2928 dijakov in dijakinj, na štirih meščanskih šolah (razen samostanske) jih je 1587, na mestnih ljudskih šolah razen deške vadnice na drž. učiteljišču in dekliške vadnice na učiteljišču šolskih sester) pa je letos 1898 otrok. Na meščanskih šolah je preko polovice dijakov iz okoliških občin. m. V tujini si je želela služiti bruh. Nedavno si je želela preko meje natakarica J. Ž. iz Studencev. Ker pa ni imela listin, si je najela neko starejšo žensko iz Studencev, kateri je obljubila, da lahko obdrži vse pri njej shranjene stvari v skupni vrednosti nad 1000 dinarjev, če jo neopaženo prepelje preko meje. Omenjena starka je naročilo izvršila. Razočarana pa je bila natkarica v tujini, ker ni mogla dobiti službe. Vrniti se je morala torej v domovino, še večja žalost pa jo je čakala doma, kjer so jo vtaknili za nekaj časa v zapor, vse njene shranjene stvari pa so bile že med tem razprodane. Kakor vse kaže, so bo drugič dobro premislila izvršiti tak nepremišljen korak. m. Pri sobotnih demonstracijah v Mariboru so aretirali 12 oseb, kot poroča današnji >Slovenski dom«. m. V Dravo je skočila v noči med soboto in nedeljo 301etna delavka Marija Z. Radi nekih ljubezenskih zadev je nenadoma sko čila s pobreškega nabrežja v Dravo. K sreči pa ni prišlo do hujše nesreče. Njen spremljevalec je skočil za njo in jo rešil smrti v dravskih valovih. m. Na tezenskem dirkališču se je pripetila nesreča motociklistu Franu Toplaku iz Celja, ko je vežbal za včerajšnje dirke. Padel je in si zlomil ključnico ter so ga prepeljali v bolnišnico. m. Otroci povzročajo prometne nesreče. V Studencih in okolici se je močno razpaslo kolesarjenje mladine in to take, ki komaj obvlada kolo. Tako je včeraj neka deklica na križišču Čiri! Metodove ulice in Aleksandrove ceste podrla s kolesom starčka, ki pa se mu k sreči ni zgodilo nič hudega. Starše bi opozorili, da naj ne puščajo take mladine na kolesa, posebno pa ne na prometne ceste, ker bodo sicer odgovarjali za vse posledice. m. Grda razvada v Erjavčevi ulici v Studencih. Stranke, stanujoče v začetku omenjene ulice, so dalje časa tako razvajene, da polivajo na cesto umazano vodo, v kateri se nahajajo razni odpadki jestvin in druga nesnaga ter se zaradi tega širi po ulici neznosen smrad. Odgovorne bi prosili, da odpravijo to nehigijenično razvado ter prepovedo« vlivati umazano vodo na cesto. m. Ukradeno in najdeno kolo. Peter Celcer iz Limbuša je prijavil žandarmeriji v Studencih, da mu je bilo ukradeno izpred neke gostilne v Studencih kolo z evid. štev. 198526. — V Erjavčevi ulici v Studencih pa je bilo najdeno črno pleskano moško kolo znamke »Propeler«. Lastnik ga lahko dobi na žandar-merijski postaji v Studencih. m Stari kovani denar, ki jc prenehal' biti plačilno sredstvo, se zamenja pri blagajnah davčnih uprav ob uradnih blagajniških urah, in sicer stari drobiž po 50 para in 2 din do 15r. 1. 1941; stari drobiž po 1 din in stari srebrni kovanci po 20 din do 30. 10. 1940; stari srebrni Kovanci po 10 din do 28. 2. 1941. Po teh skrajnih rokih za zamenjavo bodo stari kovanci brez vrednosti. • Dr. Vilko Marin zopet redno ortiinira. m Vs© sodelujoče (Statiste in otroke) Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Drugo kolo Ker povsod vihra le boj in klanje, opustili so mirovne sanje spet šahisti naši — se borijo vsak za Svojo šahovsko partijo. * Ketiš hitro rad pritiska uro; a ko v naglici zgubi figuro, ne pomaga več mu niti brada, ker je zamujena pač rošada! Breš pa pravi: »Hud je bil začetek, dasi je četrtek in ne petek; vendar kmetov zdaj dovolj imamo, kaj bi z eno — grem po novo damo!« Brez »f« pef-a šah ni za Marvina, igra na hura ga res skomina. Vendar kmalu se napad umiri, ko kralj v kotu osamljen zacmeri. Babič majhen je a ves je vražji; mu od mojstrov — Reti — je najdražji; z lovcem prav lepo napad razbije in v dobljeno končnico zavije. čertalič, mladenič vročeglavi, vročo juho vsakomur pripravi, a pozablja, kar uči ga oče: »Kuj železo dokler je še vroče!« Stupan ves v skrbeh roke si mane, da ga v drugič spet nekdo ne ukane. Zdaj gre pač za novega prvaka in usodna vsaka je napaka'.! Naš Gerželj pa tako ima navado, da uniči vsakogar z blokado. Kdor želi spoznati strategijo, naj s Francetom gre igrat partijo. Bien si misli: »Huda je blokada, sreča pa morda ima me rada: s konjem manj prekinem le partijo kmetje še mogoče kaj vzdržijo.« Kakor Stupanu, bi hotel Dasko danes povzročiti zopet prasko, kmet je prost •— res — toda kralj« samuje in o mračni noči premišljuje. S Karo-Cann-om se Regorsek brani; hoče, da bo boljši kakor lani. Saj bo lahko zopet točko stisnil, če bo kralja le dovolj pritisnil. Tokrat pa Marotti nima sreče, zaenkrat igra še preboječe. Vendar nihče ved o njem ne dvqjni, da ni v zvezi s kakšnimi fantomi. čaka Kukovec, nastavlja mreže, s trdo roko zdaj po kmetu seže. S kmetj kmalu v končnico zavije in nasprotniku vse upe izbije. Kdo bo letos li prvak turnira? ,To vprašanje kibice nervira. Da bi zadnji revež nosil brado, (Fo bi kibicem bilo v naslado! Karel šumenfak. Kino * Grajski kino. Danes umetniki IHm nenadkriljive igre „štiri hčerke profesorja Lempa“. Film je posnet po znameni- tem romanu amer. pisateljice Fani Hurst. * Union kino. Velenapeti senzacijonalni pustolovni covbojski film „Zoro maščoba« lec“. Film vxatofornnega. tempa in nemarnih podvigov. * Esplanade-kfno. Danes zadnji« vele- v _ film „HoleI Imperial". — Torek odlična pri igri ,,Cyrano *dc. Bergerac“ obveščamo,! veseloigra „Renata In kvartet" z Gustav da je gledališka vaja y torek zvečer ob j FrohKchom, Kathe NagJi Atila HSrbiger- 20. uri. ’ lom. it Zadrega nad zadrego" v Studencih Uspel začetek sokolske gledališke sezone MARIBORSKI SLIKAR SLIKA CERKEV V ŠTRIGOVI Sloves in sposobnost mariborskih obrtnikov je znana tudi daleč izven mariborske okolice, saj je dospela celo \ Medmurje, v Štrigovo. Tam že dalje časa dela mariborski slikarski mojster g. Horvat in Obnavlja vso notranjost ta-mošnje župne cerkve. Ljudje se čudijo njegovi sposobnosti in hvalijo odlično de4o mariborskega obrtnika. Pa njegovo res 'krasno in solidno ter smiselno delo se samo hvali, saj je notranjost velike cerkve vsak dan lepša pod potezami njegovega čopiča. Obnovitev vseh oltarjev pa je izročena v delo mojstru g. Zamudi v Križevcih, ki je znan izdelovatelj oltarjev. Sloves slovenskih obrtnikov se na ta način širi-' do vsei naši domovini. V soboto zvečer je Streicherjeva veseloigra »Zadrega nad zadrego« odprla gledališko sezono studenškega Sokola. V popolnoma zasedeni dvorani Sokolskega doma so se zbrali vsi sloji Studencev, ki so vneti pristaši sokolskih gledaliških predstav. Predno se je dvignil zastor je pozdravil občinstvo starosta studenškega Sokola g. Jože Vokač, ki je poudarjal pomen kulturnega udejstvovanja in plemenita stremljenja domačih sokolskih diletantov. 2e prvi prizori so sprožili val smeha, ki je spremljal nato ves potek igre do konca, saj so bile zadrege res duhovite in igralsko vprav mojstrsko podane. Studenško občinstvo je hvaležno in je zdaj pa zdaj kar pri odprti scei z dolgotrajnim ploskanjem dajalo duška svojemu navdušenju. Režiser Korče je spet dokazal, da se da tudii iz skromnih razmer dosti ustvariti, če ne manjka seveda dobre volje, ki pa jo imajo studenški sokolski diletanti v obilni meri. Spretno je razdelil vloge, tako da mu niso uhajali z vajet niti celotna igralska skupina niti posamezniki. Dasi diletanti, so pokazali mnogo razu- mevanja na gledališko umetnost, tako poučevala dija ka ali dijakinjo nižjih razredov sred- šol za hrano alt stanovanje. Naslov v osti. os-delku. 18058-21 SAMO ŠE NEKAJ DNI! Za vkuhavanje sveže, prvovrstne in ^Bedisat kopalna sol ja noge- KUHARICA katera Opravlja tildi vsa druga dela se sprejme V manjšo gostilno. Vprašatj pri portirju hotela »Oreh- 18056-2 Boljše MIRNO DEKLE ki zna tudi samostojno kuhati, išče manjša družina. Do pisi na" 'ogl. odd.- »Večerni-ka pod »št. 18052«. 18052-2 PROTI POTENJU,UTRUJENO’: STI IN BOLEČEMU VNETJU' NOG,TRDI KOŽI, KURJIM' OČESOM IN OZEBLINAM' DIN S.- IN 13.-DROGE RIJA B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccin. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večer-nika« v Celju 6238*22 v gajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po žeieznici po dnevni cen i Josiplna Bole sadje in zelenjava en srros-Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 SAMO ŠE NEKAJ DNI! Kupujem dnevno .vsako količino lepih, obranih, namiznih iabolk ČASTNI IZJAVA! Podpisana P o s a č Ivanka, tkalka v tovarni svile Radvanje. preklicujemo kot neresnične vse moje obdolži-tve, ki sem jih izrekla o ge. Ferlič Elzi. in g- Audič-u napram mojim sodelavkam, kot neresnične in neosnova-ne ter se zahvaljujem imenovani, da je odstopila od kazenske tožbe. Svoje dejanje obžalujem. Maribor, dne 14. sept. 1940. 18059-26 SPOMNITE SE CMD! ČEVLJARSKI POMOČNIK se sprejme Hauptman, Kamnica pri Mariboru. 18040-2 ter plačam za iste naivišje dnevno ceno. J O S I P I N A BOLE sadje in zelenjava na veliko, Maribor, Koroška 20, dvorišče V sredini mesta se šprejme DIJAK k boljši družini na vso oskrbo. Pri študijo event. pomoč. Naslov v ogl. odd. 18054-7 KROJAŠKEGA POMOČNIKA dobro izvežbanega, sprejme krojaštvo Aleksandrova 24, Maribor. Delo je stalno. 18060-2 Psihografolog in astrolog S- PA1UDIS9 Maribor Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Pslhogralolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Vara odpre zastor Vašega življenja. Pove Vara s kora In kako se boste poročili Kako 6e obvarujete nesporazuma v zakonu- Ka tori so Vaši srečni dnevi Kcdal se podajajte v špe ktiiacije da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. In od 2. do 7- ure. Ostane samo do 29. t. m. NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16709-18 ABSOLVENT trgovske akademije z dobri, mi spričevali išče za takoj primerne službe- Dopisi na egi. odd, »Večernika« pod »13«. 18053-3 LEP LOKAL na prometnem kraju se odda takoj v najem. Naslov v ogl. odd. lista- 17911-10 Združenje prevozniških obrtov v Mariboru sporoča žalostno vest, da je v nedeljo dne 22. septembra po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal gospod bivši izvošček in hišni posestnik Pogreb se vrši v torek dne 24. septembra popoldne ob pol 4. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Rajnemu tovarišu, bivšemu članu uprave in častnemu članu združenja ohranimo hvaležen spomin. UPRAVA Odda se DVOSOBNO STANOVANJE s 15. okt. mirni stranki Žaga, a 5, p. Ranidu- Pralni pro sto. 179.15-5