n
Ljubljana, petek, 3, oktobra 1947
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV ■ TELEFON 55-22 DO 55-28
goStntna platana v gofovte
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
Leto VHI., štev. 233 — Posamezna številka 2 đin
INSERAT NI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-52 58-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 80 <045 OS
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA <5 DIN
O
B
N B
N
M
Odgovor V. M. Molotova veleposlaniku Smitha
Sovjetska vlada se ne strinja z mnenjem ameriškega veleposlanika Smitha o resnicoljubnosti sovjetskega tiska in opozarja na klevefniške članke ameriškega tiska o SSSR
Moskva, 1. oktobra (Tass). Zaradi članka Borisa Gorhatova, ki je bil objavljen v »Literarna ji Gazeti« z naslovom »Harry Truman«, je poslal ameriški veleposlanik v Moskvi Smith dne 25. sept. ministru za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotovu na^ slednje pismo:
»V letu in pol svojega bivanja v Sovjetski zvezi sem moral z najglobo-kejšim obžalovanjem opazovati, kako sovjetski tisk vedno bolj pogosto objavlja iz trte izvite »resnice« in popolne laži o moji državi in moji vladi. Prizadeval sem si iti preko te besne kampanje sovjetskega tiska, ker sen» se zavedal, da bi pomenila sprožitev tega vprašanja samo vlivanje olja na ogenj sovraštva proti moji državi, ki ga je hotel sovjetski tisk očitno vžgati v srcih sovjetskih narodov.
Teda sedaj se je dogodil primer, ko moram ravnati proti pravilu, ki sem si ga sam postavil. Pred kratkim je bil v 39. številke »Literarnaje Ga-zete« objavljen članek Borisa Gorbatova, ki je zaradi osebnega napada na predsednika ZDA tako nesramno klevetniškega značaja, da nikakor ne morem dovoliti, da ne bi zaradi njega najenergičneje protestiral. Ta članek me je brezmejno osupnil.
Kakor sem Vam večkrat osebno izjavil, sem zavezan tako nasproti sovjetski, kakor tudi nasproti svoji vladi, da bom obveščal sovjetsko vlado čim boli točno in resnično o stališču in mišljenju ljudstva moje države. Ker je sedaj tak primer, moram naj-svečaneje izjaviti, da bo vsak pošten ameriški državljan, ne glede na njegovo politično prepričanje, zaradi tega članka globoko užaljen, in da se bo tudi sam čutil prizadetega zaradi žalitve, ki je bila tako nezaslišano iz-
rečena proti predsedniku Trumanu. Ne morem se spomniti, da bi celo dr. Göbbels, ki je pustil za seboj tako odvraten spomin, med našo skupno borbo proti nacistični Nemčiji kdaj koli bolj grdo žalil in zasmehoval šefa sovražne države, kakor je to napravil g. Gorbatov s svojimi klevetami proti šefu prijateljske in zavezniške države.
V zvezi s tem ne bi nikoli verjel, da se bo sovjetski pisec drznil, ah da mu bi bilo celo dovoljeno primerjati predsednika Združenih držav Amerike s Hitlerjem, ki je bil še nedavno naš skupen sovražnik.
Gospod Gorbatov gre tako daleč, da kritizira predsednika Trumana zaradi njegovih vezi s predsednikom Brazilije, našim zvestim in vdanim zaveznikom iz pretekle vojne, ki mu neosnovano očita, da je imel prej stike z osnimi silami. Vsak nepristranski opazovalec, ki so mu znani zgodovinski dogodki iz 1. 1939., se bo strinjal s tem, da takšne kritike niti najmanj ne dičijo sovjetskega pisca. Ne morem verjeti, da bi članek gosp. Gorbatova izražal mišljenje sovjetske vlade, in prosim zaradi tega, da ga uradno demantirate.
Ako pa sovjetska vlada, nasprotno mojemu prepričanju, odobrava ta članek, bi bil hvaležen, da to objavi«
Minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze V. M. Molotov je odgovoril 27. septembra ameriškemu veleposlaniku g. Smithu z naslednjim pismom:
»Ko potrjujem sprejem Vašega pisma z dne 25. septembra, moram izjaviti, da ne morem razpravljati z Vami o danku, ki ga je Gorbatov ob-
tega tudi ne more sprejeti Vašega protesta v tem primeru.
Ker pa ste v Vašem pismu podali splošno oceno sovjetskega tiska in ker se na podlagi te ocene ustvarja popolnoma netočna slika, moram izjaviti, da se ne strinjam z Vašim mišljenjem o sovjetskem tisku.
Nasprotno Vašemu mišljenju se ravno sovjetski tisk — bolj kot tisk kakršne koli druge države — trudi, da čim bolj točno in popolno pojasni aktualna dejstva in položaj v posameznih držvah, in posveča posebno pozornost konsolidaciji prijateljskih odnosov med narodi. To je v polni meri razvidno tudi iz odnosov do ZDA. Vsak korak in vsako izjavo vlade ali osebnosti javnega življenja ZDA, ki stremi za konsolidacijo normalnih odnosov med državami ter ohranitvijo splošnega miru, sovjetski tisk vedno navdušeno podpre. To je tako znano dejstvo, da ga ni treba poudarjati.
V nobenem primeru pa se kaj takega ne more trditi o ameriškem tisku, ki uživa tako veliko podporo ekstremističnih in reakcionarnih krogov v ZDA. Ameriški tisk prinaša sleherni dan ne samo lažnive in klevetniške članke o Sovjetski zvezi in osebnostih sovjetskega javnega življenja, temveč propagira tudi sovraštvo med narodi, ne da bi zadel pri tem na kakršno koli grajo v ZDA, kar Vam je, gospod veleposlanik, gotovo dobro znano in o čemer ne bi smelo biti v mednarodnih demokratičnih krogih dveh različnih mnenj.«
Po poročilu iz Washingtona je ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike objavilo 29. sept.
javil v »Literarnaji Gazeti«, ker so- j pismo ameriškega veleposlanika vjetska vlada ni odgovorna za ta ali Smitha, kakor tudi odgovor V. M. kakršen koli drug članek, in zaradi Molotova.
Enotna fronta demokratičnih narodov in držav na boljše jamstvo za ohranitev miru
Predsednik beffprske vlade Georglj Dimitrov o zločinskih naklepih ameriških monopolističnih imperialistov in o potrebi mobilzacije vseh demokratičnih in naprednih sil
Pravila
Zveze borcev narodno-osvobodilae volne
Praga, 1. okt. (Tanjug). »Rude Pravo« je priobčilo naslednje odgovore predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova na vprašanja diplomatskega urednika Andre Simona ob 9. obletnici monakovske pogodbe.
»Danes se govori o politiki, ki bi mogla privesti do novega Monakova. Ali obstajajo po vašem mišljenju take težnje in kaj je njihovo bistvo? V čem so podobne monakovski politiki iz leta 1938 in v čem se od nje razlikujejo?«
»Zgodovina se nikoli popolnoma ne ponavlja. Monakovo iz leta 1938 se ne mere ponoviti v enakem obsegu vendar pa obstojajo analogna razdobja. Kakšen je današnji mednarodni položaj v primerjavi s položajem leta 1938? Tedaj sta Chamberlain in Da-ladier v imenu Anglije in Francije skušala Hitlerjev napad usmeriti proti Sovjetski zvezi. Soglašala sta z aneksijo Avstrije in izdala Češkoslovaško republiko. Hitler je izkoristil gnusno kapitulacijo angleške in francoske vlade, da je pričel vojno proti Poljski in Franciji, zasužnjil vrsto drugih držav, zadal težak udarec Angliji in na koncu podlo napadel Sovjetsko zvezo. Monakovska izdaja, za katero nosijo največ jo odgovornost tedanji voditelji Anglije in Francije, je odstranila zapreke, ki so ovirale nemški imperializem na poti k totalitarni vojni za nadoblast na svetu. Po porazu hitlerjevske Nemčije, kar je poglavitna zasluga Sovjetske zveze in njene zmagovite armade, znova pripravljajo napadalno voino. da bi zagospodarili nad vsem svetom. Vendar je razlika v tem, da je bila v dobi Monakova po-bnda v rokah nemških imperialistov, sedaj pa je v rokah Američanov. Tedaj so uradni predstavniki Velike Britanije in Francije podpirali Hitlerja, sedaj so pa vodstva teh držav pripravljena, podpreti Trumana.
Razlika v razmerjn do leta 1938 je tem. da zavzemajo danes mesto nemških imperialistov ameriški imperialisti. toda danes je končni cilj vzpostavitev nadoblasti nad vsemi narodi sveta in to nadoblasti neke velike države.
Protikomunizem je bil zastor iz dima hitlerjevskega napada pri napadih nemških imperialistov za gospostvo nad svetom. Kakor je znano, je v drugi svetovni vorn? protikomnnizem doživel katastrofalen polom, komunizma pa nasprotno ne samo niso mogli nnjčiti, ampak je v osvobodilni vojni pokazal življenjsko silo ljudskih sil in ogromno razširil svoj vpliv in pomeo. Njegovi glavni grobarji so se znašli sami v grobn. Kljub temu danes f.ctikomnnizera znova izkoriščajo kot zastor iz dima. Jasno je, da si ui mogoče izmisliti neka! novega, kar bi se razlikovalo od gesla hitlerjevcev, ki so propadli.
Organizacija Združenih narodov in njeno temeljno načelo — soglasnost velesil pri re.'evnn'” vpraša"' mini n mednarodne varnosti, sta važna zapreka novim težnjam za gospostvo na
svetu. Zaradi tega poizkušajo ameriški imperialisti izkoriščati svoje satelite, da bi izpodkopali temelje te organizacije na njenem sedanjem zasedanju.«
»V čem se razlikuje sedanji polož' j od položaja v monakov-skem raz.lobju? Kakšno je danes razmerje med monakovski-mi in protimonakovskimi silami?«
»Bistvena razlika med položajem v dobi Monakova in današnjim polo-žajem je v glavnem nasledka:
a)	Zaradi osvobodilne vloge uživa Sovjetska zveza po zmagoviti protihi-tlerjevski vojni silen ugled in vpliv v mednarodnem svetu, pridobila si je ogromne vojne izkušnje, enotnost njenih narodov pa je nezlomljiva.
b)	Po zaslugi slavne sovjetske armade so bile osvobojene mnoge države izpod fašističnega jarma. Narodom teh držav je bilo omogočeno, da so svojo usodo vzeli v lastne roke. Nastale so ljndske demokracije, ki se stalno utrjujejo v državah jugovzhodne Evrope. Pod vodstvom Sovjetske zveze so postale ljudske demokracije resna zapreka za imperialistični napad, in branik miru. To dejstvo je zgodovinskega pomena.
c)	Kolonialni narodi se dvigajo proti imperialističnim zasužnjevalcem. Ta borba stalno narašča in je resna zapreka za uresničenje imperialističnih' napadalnih načrtov.
d)	Delavska in vsa demokratična gibanja so po težkih izkušnjah, ki so jih narodi oreživeli med surovo vojno, dobila nov polet in se globoko zakoreninila v vseh kapitalističnih državah ter postajajo vedno pomembnejši činiteli za ohranitev miru.
•e) Komunisti v mnogih državah niso s svojo hrabro in požrtvovalno borbo proti fašizmu ter zvesto službo svojemu narodu dosegli samo običajnega priznanja ampak aktivno sodelujejo pri upravi, ponekod so pa tudi na čelu svojih držav. Znali so zediniti demokratične in ljndske sile v ljudski fronti zaradi uničenja ostankov fašizma. zaradi graditve svojih držav in zaščite neodvisnosti in suverenosti svojih d rž-iv. Kol izkušeni in zvesti borci so danes na čelu borbe za mir in so i te? borb' močan činitelj
Od borbe svobodoljubnih in miroljubnih narodov, od borbe delavskega razreda, kmetov in ljudske inteligence, kakor tudi od aktivnosti komunističnih partij kot činiteljev, ki združujejo demokratične in ljudske sile — od vsega tega je odvisno utrjevanje in zagotovitev stvarnega miru za pokolenje najbližje bodočnosti.
Imperialisti, zlasti a eriški imperialisti, iščejo izhod iz povojnh težav in bližnjih gospodarskih kriz v nadvladi nad čim večjim številom držav, v pripravljanju nove napadalne vojne, predvsem proti največjemu in najmočnejšemu zaščitniku Jiiru, Sovjetski zvezi. Ameriški imperialisti upajo, da bodo s svojini dolarji kupili narode, ki imajo podkunljive politike, in da bodo z atomsko bombo prestrašili narode, ki nočejo prodati svoje neodvisnosti. Ameriški imperialisti skušajo na vse mogoče načine pripraviti svoje gospostvo nad svetom, zavedajo pa se, da tega ne morejo doseči drugače kot z novo svetovno vojno. Od tod izvira njihova pomoč fašističnim in reakcionarnim režimom — moralna in vojaška ,,omoč Grčiji in Turčiji in njihovo sovraštvo do novih demokracij v vzhodni Evropi. Od tod izvira tudi silna protisovjetska kampanja in protikomunistična histerija, ki jo danes opažamo v Združenih državah Amerike.«
»Kakšno je stališče Bolgarije do borbe med mcmakovskimi in protimonakovskimi silami?«
»V takem položaju more biti mesto vseh demokratičnih narodov, kamor štejemo tudi bolgarski narod, samo na strani sil miru in demokracije, ki jih vodi velika Sovjetska zveza v borbi proti imperialistični reakciji in hujskačem na tretjo svetovno vojno. Demokraten! narodi morajo biti v tej borbi aktiven činitelj zaradi svojih največjih življenjskim interesov in zaradi ohranitve in utrditve politične in gospodarske neodvisnosti in suverenosti lastnih držav.
Danes je velika zgodovinska naloga, da se doseže to, česar tik pred preteklo svetovno vojno ni bilo mogoče uresničiti. To je ustanovitev močne enotne fronte demokratičnih narodov in držav proti pobudnikom novih vojn za zagotovitev mednarodnega sodelovanja in za onemogočenje in uničenje
Beograd, 1. okt. Kongres Zveze borcev narodno osvobodine vojne je sprejel naslednja pravila:
I. Ime. sedež in področje delovanja
1.	čl.: Udeleženci narodno osvobodilne vojne sestavljajo organizacijo pod imenom: »Zveza borcev narodno osvobodilne vojne«.
2.	čl.: 1- Delokrog Zveze se razprostira na vse ozemlje FLRJ;
2.	Sedež Zveze je v Beogradu-
II. Naloga Zveze
3.	čl.:- Naloga zveze je:
1. da zbere v eno organizacijo vse
narodno osvobodilne
f) Zadnja vojna je nenavadno napadalnih načrtov imperialistov, močno zaostrila protislovja kapitaliz- predvsem ameriških kapitalistov in m a. Narodom postaja vedno jasnejši monopolistov. Glavno sredstvo v »torbi zlom kapitalističnega sistema in nje- za dosego teh ciljev mora biti stalno gov protiljudski značaj, hkrati pa su- razkrinkavanje teh zločinskih načr-periornost socialistične ureditve, ki je tov. skritih pod kakršno koli krinko, tako jasno prišla do izraza med vojno odločen odpor prsti propagandi za no-v sovjetskih socialističnih republikah, vo vojno in nagla mobilizacija vseh Milijoni ljudi na svetu jasno vidijo, demokratičnih in naprednih sil za da je njihova reištev edino v zmagi ustvaritev trajnega in demokratične-secializma.	ga miru na podlagi enakopravnosti
Iz vsega tega jasno izhaja, da so si- narodov in mednarodnega sodelovale miru in demokracije na svetu mno- nJa.« go večje, kot so bile v dobi Monako-
udelčžence vojne:
2.	da čuva in utrjuje pridobitve, izvojevane v narodno osvobodilni vojni;
3.	da dela za utrjevanje miru med narodi in da se bori proti vojnim hujskačem in fašizmu;
4.	da čuva in razvija velike tradicije narodno osvobodilne borbe, da oživlja spomine na slavne borbe in heroje narodno osvobodilne vojne;
5-	da skrbi za demobilizirane borce, podoficirje in oficirje in druge udeležence narodno osvobodilne vojne glede zaposlitve in reševanja njihove gmotne preskrbe. To je potrebno zlasti v onih krajih, ki so med vojno trpeli, kjer so domovi požgani ali so hranilci družin padli v vojni. Zveza se bo zavzela za reguliranje in dodeljevanje invalidnine, pokojnine in drugih socialnih podpor po obstoječih predpisih udeležencem narodno osvobodilne vojne in njihovim družinam;
6.	da dela za kulturno in prosvetno dviganje svojih članov:
7.	da organizira in razvija strelski šport, ko izvaja druge podobne akcije in dejanja, ki imajo namen, razvijati in krepiti rodoljubna čustva med ljudstvom in mladino;
8.	da preko glavnega odbora reprezentira v inozemstvu udeležence narodno osvobodilne vojne, da doseže stik s podobnimi organizacijami v inozemstvu -in da pravno zastopa udeležence narodno osvobodilne borbe na mednarodnih kongresih in konferencah
4.	čl.: Zveza uresničuje svoje naloge preko svojih organizacij, s prirejanjem zborovanj, predavanj, prireditev in ostalimi sredstvi.
Zaradi izpolnitve svojih nalog lahko Zveza izdaja razne publikacije (knjige, revije, dnevne liste in podobno).
lil. Organizacija Zveze
5.	čl-: Organi Zveze so:
a)	krajevni oziroma rajonski odbori,
b)	okrajni oziroma mestni odbori,
c)	federalni odbori oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti in
d)	glavni odbor.
Krajevni odbor
6.	čl.: Osnovna organizacija Zveze je krajevni oziroma rajonski odbor. Krajevni odbor Zveze se ustanavlja na področju enega krajevnega ljudskega odbora.
V	primeru majhnega števila članov se krajevni odbor Zveze lahko ustanovi na področju dveh ali več krajevnih ljudskih odborov- £
V	večini mest, ki so izločena in teritorialne pristojnosti okraja, se lahko ustanovi večje število rajonskih odborov.
O	ustanavljanju krajevnih odborov na ozemlju okraja odloča okrajni od bor Zveze. O ustanavljanju rajonskih odborov na ozemlju mesta, ki je izven teritorialne pristojnosti okraja, odloča mestni odbor Zveze, ki je v tem primeru na stopnji okrajnega odbora.
7.	ČL: Vsd članj na področju enega krajevnega odbora Zveze sestavljajo skupščino. Skupščina se sestaja na poziv krajevnega odbora ter lahko polnoveljavno sklepa, ako je na njej navzoča enostavna večina članov Zveze tega področja. Seje skupščine vodi eden izmed članov, kii ga skušči-na izvoli.
Skupščina sprejema sklepe z večino oddanih glasov.
8.	ČL: Skupščina voli iz svoje srede člane krajevnega odbora Zveze in tri do pet članov nadzornega odbora.
Volitve krajevnega in nadzornega odbora so Vsako leto-
Krajevni odbor ima pet do devet članov.
Za okrajno oziroma mestno skupščino se voli na vsakih 10 članov po 1 delegat.
9.	čl.: Krajevni odbor Zveze vodi vse delo na svojem področju. Prevzema pobudo za izvedbo nalog Zveze, izpolnjuje sklepe skupščine in izvaja navodila okrajnega oziroma mestnega odbora Zveze-
10.	čl.: Krajevni odbor voli iz svoje srede predsednika, enega ali več podpredsednikov, sekretarja in blagajnika.
Predsednik in sekretar predstavljata odbor proti tretjim osebam.
va. Te sile stalno naraščajo, medtem ko sile imperialistične reakcije in hujskačev na tretjo svetovno vojno ne samo ne naraščajo, ampak so tudi obsojene na propad.	j
Dne 5. oktobra bo v Cerknem na Primorskem proslava četrte obletnice ustanovitve XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka-. — Vabimo vse borce m aktiviste, ki go se udeležili borbe na Primorskem, naj se te proslave udeleže. Prijave in vse informacije pri »Putniku«. — Odbor.
Okrajni odbor
11.	ČL: V okrajih, kjer je več krajevnih odborov, se ustanovi okrajni odbor Zveze. V mestih, ki so izločena iz ozemlja pristojnosti Zveze, se ustanovi mestni odbor Zveze, v večjih mestih pa se lahko ustanovijo rajonski odbori Zveze.
12.	čl.: Okrajni oziroma mestni odbor Zveze ima 9 do 15 članov.
člane okrajnega oziroma mestnega odbora voli okrajna oziroma mestna skupščina delegatov, izvoljenih na skupščinah krajevnih oziroma rajonskih odborov- Za člana okrajnega oziroma mestnega odbora se lahko izvoli vsak član Zveze. Okrajna oziroma mestna skupščina voli nadzorni odbor 3 do 5 članov.
13.	čl.: Na vsakih lOO članov se voli po en delegat za federalno skupščino. na v^kib 60 članov pa po en delegat za Skupščino avtonomne pokrajine in avtonomne oblasti.
14.	čl.: Izvoljeni delegati za okrajne oziroma mestne skupščine se sestanejo v 20 dneh po volitvah zaradi izvolitve okrajnega oziroma mestnega odbora.
15- ČL: Volitve okrajnega oziroma mestnega odbora Zveze in nadzornega odbora so vsako leto.
16.	čl.: Okrajni odbor vodi delo krajevnih odborov na tem področju, podvzema pobudo za uresničenje nalog Zveze, izvršuje in izvaja sklepe skupščine, izvršuje navodila federalnega odbora, odbora avtonomne pokrajine in oblasti, zbira potrebne podatke in podaja predloge federalnemu odboru, oziroma odboru avtonomne pokrajine in oblasti glede ustanavljanja novih krajevnih odborov na svojem področju in sprejema sklepe o sprejemu novih članov v Zvezo na svojem področju.
Mestni odbor, na čigar področju so ustanovljeni rajonski odbori vodi delo rajonskih odborov.
17.	čl.: Okrajni oziroma mestni odbor Zveze voli iz svoje srede predsednika, enega ali več podpredsednikov, sekretarja in blagajnika.
Delo okrajnega oziroma rilestnega odbora vodita predsednik in sekretar. Predsednik in sekretar zastopata okrajni oziroma mestni odbor proti tretjim osebam.
Federalni odbor avtonomne pokrajine in avtonomne oblasti
18.	čl*: Delegati za volitve okrajnega oziroma mestnega odbora volijo i-z svoje srede potrebno število delegatov za federalno skupščino za volitve federalnega odbora oziroma avto nomne pokrajine in avtonomne oblasti.
19.	ČL: Federalni odbor ima 15 do 25 članov.
Odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti ima 15 do 19 članov.
20.	čl.: Na skupščinah avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti se volijo1 delegati za federalno skupščino, in sicer na vsakih 100 članov po en delegat (13. člen).
21.	čl-: Federalna skupščina voli delegata za volitve glavnega odbora. Za skupščino glavnega odbora se voli po en delegat na vsakih 1000 članov.
22.	ČL: Delegati, izvoljeni s strani okrajnih oziroma mestnih skupščin za volitve federalnega odbora oziroma odbora avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti, se sprejemajo najpo zneje 30 dni po volitvah zaradi izvolitve federalnega odbora oziroma odbora avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti.
Za člana federalnega odbora oziroma odbora avtonomne oblasti je lahko izvoljen vsak član Zveze.
23.	ČL: Federalna skupščina voli nad zorni odbor treh do petih članov.
Volitve članov federalnega odbora oziroma odbora avtonomne pokrajine in avtonomne oblasti ter nadzornega odbora so vsaki dve leti.
24- čl.: Sedež federalnega odbo-ra oziroma odbora avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti je v centru ljudske republike oziroma v centru avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti.
25.	ČL: Federalni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti vodi izpolnjevanje nalog Zveze v ljudski republiki, oziroma avtonomni pokrajini ali avtonomni oblasti. Izvaja direktive in sklepe glavnega odbora. Federalni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti daje navodila o-krajnim in mestnim odborom ter nadzira njihovo dejansko izvajanje; odloča o predlogih okrajnih odborov glede ustanavljanja novih krajevnih odborov, sklepa o pritožbah proti sklepom okrajnih oziroma mestnih odborov, kakor tudi o uporabi gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga.
Federalni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti sklepa in odloča o izključitvi članov Zveze.
26.	čl.: Federalni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avto nomne oblasti voli iz svoje srede predsednika, 2 do 3 podpredsednike, sekretarja in blagajnika.
Predsednik in sekretar zastopata odbor proti tretjim osebam.
Glavni odbor
27-	ČL: Na čelu Zveze borcev narodno osvobodilne vojne stoji glavni odbor.
Delegate za volitve glavnega odbora volijo skupščine federalnih odborov. Razen delegatov, izvoljenih za volitve glavnega odbora na federal* nih skupščinah, pridejo v skupščino za volitve glavnega odbora tudi vsi člani federalnih odborov. Za delegata za volitve glavnega odbora je lahko izvoljen vsak član Zveze.
28.	čl.: Glavni odbor ima 65 članov, izmed katerih jih 15 tvori izvršilni odbor- V izvršilnem odboru so; predsednik, 3 podpredsedniki, 2 sekretarja, blagajnik in 8 članov.
29.	čl.: Skupščina voli nadzorni odbor pet članov.
30.	čl.: Glavni odbor in nadzorni odbor se volita na dve leti.
31.	ČL: Sedež glavnega odbora le v Beogradu.
32.	ČL: Glavni odbor izvaja splošno vodstvo nad delom vseh organov Zveze, izdeluje načrt o programu dela za krepitev in razširjanje Zveze ter uresničenj njenih nalog; predpisuje poslovnike za delo organizacij Zveze; izdaja navodila za delo; vodi nadzorstvo nad delom vseh organizacij Zveze in spravlja njihovo delo v sklad s oiljem ter nalogami Zveze.
33.	ČL: Glavni odbor določa delegate za zastopanje Zveze na mednarodnih konferencah in kongresih.
34.	ČL: Vsi organi Zveze se volijo z javnim glasovanjem.
Organi Zveze sprejemajo sklepe na sejah, na katerih mora biti navzoča večina članov. Sklepi se sprejmejo z enostavno večino glasov navzočih članov.
IV. Članstvo
35.	čl.: Clan Zveze je lahko vsakdo:
a)	ki je aktivno sodeloval v narodno osvobodilni vojni,
b)	ki je aktivno podpiral narodno osvobodilno gibanje,
c)	ki je bil ujet., pa v taborišču ostal na liniji narodno osvobodilnega gibanja,
d)	ki je bil * v zaporu, internaciji ali na prisilnem delu zaradi aktivnega podpiranja narodno osvobodilnega gibanja.
Član Zveze Je lahko tudi državljan FLRJ, ki se je izven naše države z orožjem v rokt bori] proti fašizmu (bivši udeležene» španske državljanske vojne, odporniškega gibanja v Franciji in podobno).
36.	čl.: Pristop v članstvo Zveze borcev narodno osvobodilne vojne je svoboden-
Osebe. ki želijo postati člani Zveze, predložijo prijavo pristojnemu krajevnemu odboru z navedbo dejstev, iz katerih se lahko ugotovi, da izpolnjuje pogoje, določene za člane Zveze. O sprejemu v članstvo odloča okrajni oziroma mestni odbor Zveze.
Okrajni oziroma mestni odbor Zveze izdaja članom legitimacije s potrdilom, da so člani Zveze borcev narodno osvobodilne vojne.
Formular legitimacij predpisuje glavni odbor.
37.	čl.: Članstvo v Zvezi borcev narodno osvobodilne vojne preneha:
a)	s smrtjo.
b)	z izstopom iz Zveze po pismeni izjavi, ki se predloži okrajnemu oziroma mestnemu odboru Zveze,
c)	z izključitvijo, ki se bo uporabila proti onim članom Zveze, ki se pregrešijo glede programa hi ciljev Zveze.
Sklep o izključitvi iz Zveze sprejema pristojni federalni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti z enostavno večino glasov.
38.	ČL: Proti sklepu okrajnega aB
mestnega odbora, da se prosilec ne sprejme v članstvo, kakor tudi sklepu o izključitvi se lahko poda pritožba v roku 30 dni- O pritožbi glede nesprejetja odloča federalni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti ter je njegov sklep dokončen. O pritožbi glede izključitve, odloča glavni odbor.
39.	čl.: Claim Zveze, ki je izstopi! iz članstva ali je bil Izključen, se o£* vzame članska legitimacija.
V. Pravice in dolžnosti članov
40.	ČL: Pravice članov sor.
1.	da se udeležujejo skupščin org»* nizacij Zveze, da volijo ki da si voljeni:
2-	da se udeležujejo dela Zveze Id vseh njenih ustanov;
3.	da uživajo vse pravice, Iti Jfil nudii Zveza v okvira svojih nalog;
4.	da dobivajo podporo .Zveze za uresničenje svojih pravic v okviru nalog Zveze, in
5.	da dobijo legitimacijo ter nosijo znak Zveze.
41.	ČL: Dolžnosti Članov so:
1.	da s svojim požtvovalrnm delom in zgledom ob vsaki priložnosti delajo za izpolnitev ciljev Zveze ter da zavestno izvršujejo naloge, ki se jim zaupajo:
2.	da redno obiskujejo zborovanja, prireditve in druge sestanke Zveze;
3.	da se pri svojem ravnanju in delu d-žiio pravil Zveze in sklepov od« t>ora.
Nadaljevanje na 2. strani.
Zasedanje Združenih narodov
Državljanska vojna v Grčiji je posledica angioameriškega vmešavanja
Govor šefa beloruske delegacije Kiseljeva na seji političnega odbora pri razpravljanju
o grškem vprašanju
Obvestilo Kontrolne komisije LRS o nepravilnem postopku pri razdeljevanju živilskih nakaznic
za oktober
New York, 1. okt. (Tass) Na seji
političnega komiteja Generalne skupščine dne 29. septembra, na kateri se je nadaljevalo razpravljanje o grškem vprašanju, je imel šef beloruske delegacije Kisel jev naslednji govor:
»Reakcionarnim krogom določenih držav in njihovim varovancem grškim monarhistom ni šlo v račun, da bi se Grčija razvijala v demokratični smeri; njihov interes je bil, spremeniti Grčijo v odvisno državo, v svojo kolonijo, v svoje sirategično mostišče.
V Grčiji ni bil noben izdajalec obsojen. Nasprotno, izdajalci, ki so sodelovali z Nemci, so postali cenjeni ljudje. Bivšega predsednika mesta Trikale Papilengasa, ki je med okupacijo poveljeval »varnostnemu bataljonu« v Tesaliji, so ujeli oddelki Elasa, ko je bežal skupno z Nemci pri njihovem umiku in so ga po sporazumu v Varkizi, izročili oblastem, ki pa so tega izdajalca kljub očitnim dokazom izpustile na svobodo. Sodišče je ugotovilo, da je tiapravil »napako iz neumnosti«. Danes je Papilengas poslanec v grškem parlamentu. Razen njega sedi v parlamentu tudi njegov kolega, znani krvnik Kostas Papando-pulos iz Kukuša, ki je med okupacijo organiziral vojaške oddelke za Nemce. Na vesti ima umor nad 500 grških patriotov. Razen tega je zažgal veliko število vasi in mučil mirne državljane. Krvnik Pretansis, bivši voditelj »varnostnega bataljona na Peloponezu, je prav tako poslanec v grškem parlamentu. Pod njegovim vodstvom je bilo likvidiranih okrog 7000 Grkov. Izdajalec Kandulas je med nemško okupacijo poveljeval oboroženi kazenski enoti. Za zločine proti ljudstvu, zagrešene v tem času, je bil v odsotnosti trikrat obsojen na smrt. Po sporazumu v Varkizi je stopil znova na čelo oborožene tolpe in v sodelovanju z orožništvom postreli! mnogo demokratov.
Izkoriščajoč izdajalce, ki so prej služili Nemcem, kakor tudi s pomočjo angioameriškega orožja, je pričela grška monarhofašistična vlada velike operacije prod partizanom. V borbo so poslali prav gotovo vso vladno vojsko, orožništvo in policijo, opremljeno z letali, britanskim raketnim orožjem, poljsko artiljerijo, tanki, strojnicami in metalci min. Zunanji minister Cakiaris, ki je tu navzoč, je naročil svojemu vojaškemu poveljstva, naj čim prej uniči partizane, ker je od tega odvisna pomoč ZDA.
Vendar pa uničevalcem svovbode grškega naroda to ni uspelo.
Ameriška »pomoč« Grčiji ni gospodarske ampak vojaške narave in prispeva k nadaljnji raznetiivi državljanske vojne v Grčiji. Vsem je znano, da je ameriška vlada s tem, da je prevzela upravo nad vso zunanjo in notranjo politiko gršks, vlade, prevzel i tudi odgovornost za stalno slabša n m položaja v Grčiji.
Obtožbe grške in ameriške vlade proti severnim sosedom Grčije so popolnoma neutemeljene. Izjavo grškega predstavnika v Varnostnem svetu dne !4 julija 1947.. da je baje vdrla v Grčijo »mednarodna brigada«, je
zanikala 27. julija pomožna skupina
anketne komisije Varnostnega sveta, zanikal jo je pa tudi sam Caldaris v svojem intervjuju 25. avgusta. Prav tako ne odgovarjajo stvarnosti izjave, da baje Jugoslavija, Bolgarija in Albanija oborožujejo grške partizane.
Državljanska vovjna v Grčiji je neposredna posledica vmešavanja . e-like Britanije in ZDA v grške zadeve in delovanja reakcionarne grške vlade. Linija, ki jo je izvajal Caldaris, dokler je bil predsednik vlade, ni niti malo prispevala k obnovi Grčije. Njegovo upravo označuje njegovo odklanjanje, da bi sprejel, kakršne koli ukrepe, ki bi mogli prinesti dejansKO pomoč grškim ljudskim množicam. Se bolj sumljiva osebnost je general Napoleon Zervas, minister za javno varnost. Med vojno je vodil majhno skupino »odpora«, katere delovanje diši po sodelovanju z nacisti. To je vsekakor ista osebnost, ki se skriva za nedavnim valom aretacij, ki ni zajel samo komunistov, ampak tudi protikomunistično razpoložene liberalce.
Še bolj določno se je izrazil v Spod njem domu britanski laburist Sollev: Po nedavnem potovanju po Grčiji z dvema laburističnima poslancema, sem prišel do sklepa, da je režim v Grčiji 90 odstotno fašističen in da bo že jutri 100 odstotno fašističen.
Vrsia prič je zanikala obtožbe prot: severnim sosedom Grčije. Tako je general Grigoriades voditelj stranke levih liberalcev, izjavil pred anketno komisijo: Absolutna laž je, da‘so grški sosedi oboroževali partizane. »Orožje partizanov je bilo izdelano v Veliki Britaniji, dobe ga pa od ujetih vladnih vovjako7, ki jih razorože.« Kakor je razvidno iz dokumentov, ne besni državljanska vojna samo v severnih krajih Grčije, ampak tudi v različnih področjih, oddaljenih stotbie kiiometrov od mej.
Na podlagi dokumentov, ki jih ie vlada Albanije predložila Varnostnemu svetu samo v letu 1946. je Grčija izvršila 111 izzivalnih incidentov, ki pričajo o napadalnih namenih grške vlade. Caldaris je že na pariški mirovni konferenci izjavil, da je mogoče »vojno stanje med Albanijo in čr-čijo prekinili samo z izročitvijo severnega Epira Grčiji.«
Kje je torej korenina zla, kje so vzroki sedanjega nemirnega stanja v Grčiji? Ti vzroki so reakcionarna notranja in napadalna zunanja politika grške vlade in tuje vmešavanje v notranje zadeve Grčije.
Navzočnost britanskih čet v Grčiji in tako imenovana pomoč ZDA grški vladi sta v nasprotju z resolucijo prvega zasedanja Generalne skupščine z dne 11. decembra 1946, ki pravi, »da se pomoč ne sme izkoriščati za politično orožje.« Delegacija ZD4 skuša doseči, da bi Generalna skupščina dovolila odkrito vmešavanje v notranje zadeve Grčije, da bi smeje ZDA pripeljati v Grčijo svoje čete, da bi dobile pomorska in letalska oporišča v G"čiji in hkrati Grčijo gospodarsko zasužnjile. Nekateri Američani so že spravili v svoje roke velike grške družbe, dobili koncesije v Traki-ji za izkoriščanje svinčene rude, raz-govarjajo se o koncesijah za gradnjo
vodovoda v severni Grčiji itd. Američani se vmešavajo v vse panoge političnega in gospodarskega delovanja grške vlade.
Vprašanje obnovitve, oziroma normalizacije diplomatskih odnošajev med Grčijo na eni in Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo na drugi strani, vprašanje ureditve obmejnih incidentov in begunsko vprašanje je treba urediti z dvostranskimi razgovori v srnisln 33. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Kar se tiče notranje politiue, bi bilo pravilno, da bi grška vlada zahtevala umik britanskih in drugih čet iz Grčije, da bi očistila državni aparat izdajalcev, izvedla svobodne volitve in s? podredila svobodno izraženi volji ljudstva. Tedaj bi bilo grško vprašanje za zedno odstranjeno z dnevnega reda Pdruženih narodov. Beloruska delegacija popolnoma podpira predloge predstavnika Sovjetske zveze, ki so bili stavljeni na prejšnji seji komiteja.
Sef britanske delegacije Mac Neal je dejal, da se komite ne more »spuščati v podrobnosti«. Pod »podrobnostmi« razume on neovržna dejstva o monarhofašisiičnern terorju v Grčiji in grobem vmešavanju Velike Britanije in ZDA v notranje grške zadeve.
Mac Neal je protestiral proti temp, da bi komite proučeval bistvo materiala, ki ga je predložila anketna komisija za raziskovanje položaja na severnih grških mejah in zahteval, naj sprejme priporočila, ki jih je predložila večina komisije.
Volitev nestalnih članov Varnostnega sveta
Kakor je bilo že objavljeno na plenarni seji Generalne skupščine 30. septembra niso bile končane volitve nestalnih članov Varnostnega sveta, ker so bili pri drugem tajnem glasovanju glasovi razdeljeni med Ukrajino in Indijo in ni dobila nobena od teh dveh dežel potrebne dvetretjinske večine.
Na včerajšnji plenarni seji so glasovanje nadaljevali in ponovili petkrat. Postopno se je večalo število glasov za Ukrajino. Pri tretjem glasovanju je glasovalo za Ukrajino 29 delegacij, za Indijo 25, pri šestem glasovanju je bilo oddanih za Ukrajino že 34 glasov in so za dve tretjinsko večino manjkali samo 4 glasovi, dočim je za Indijo glasovalo 22 delegacij.
Nadaljnje glasovanje je bilo nato preloženo na prihodnjo 6ejo. Na 6eji je prišla temeljito do izraza nemož-nost sedanjih pravil o postopku, ki ne upošteva števila neoddanih glasov.
Na koncu seje je Generalna skupščina odobrila predlog generalnega komiteja, da se poročilo o spremembi pravil o postopku izroči pravnemu komiteju. Poročilo je pripravil komite za postopek, ki so ga sestavili na lanskem zasedanju Generalne skupščine.
Brazilija, Velika Britanija, Danska in Sovjetska zveza so bile danes izvoljene za članice Ekonomsko-social-nega sveta.
Kanada noče vrniti poljskih dragocenosti
Varšava, 2. okt. (Tanjug) .Septembra 1939 je kustos Narodnega muzeja v Krakovu skril pred Nemci umetniške dragocenosti, ki so bile prepeljane naprej v London, nalo pa v Kanado. Med dragocenostmi so tudi redki gobelini in zgodovinski meč Boleslava Hrabrega. Kanadska oblastva so na intervencijo poljske emigrantske »vlade« sedaj odklonila, da bi vrnila Poljski te dragocenosti. Kljub protestom poljske vlade so bile dragocenosti celo odpeljane iz muzeja v Otta vri.
Grška demokratična vojska napada na vseh bojnih področjih
Pravila Zveze borcev narc-fno-esvoboflline vojne
Nadaljevanje s 1. strani
VI. Društveni žig in društveni znaki
42.	ČL: Žig vseh organov Zveze nosi polno ime Zveze z označbo ustreznega krajevnega, metnega ali federalnega odbora (avtonomne pokrajine ali oblasti).
43.	ČL: Zveza bo imela svoj društveni znak, ki ga bodo imeli pravico nositi člani Zveze.
Obliko in velikost znaka predpisuje glavni odbor.
VII. Gmotna sredstva
44.	ČL: Gmotna sredstva Zveze so dohodki iz raznih prireditev, prostovoljni prispevki, prispevek od raznih publikacij in premoženja, kakor tudi drugi dohodki-
VIII. Prenehanje delovanja
Zveze ali njene organizacije
45.	- ČL: V primeru prenehanja delovanja krajevnega odbora bo odločil okrajn- oziroma mestni odbor Zveze, kateremu drugemu krajevnemu odboru se naj odstopi njegovo premoženje oziroma v katere namene se bo isto uporabilo in kdo bo prevzel preostale obveznosti organizacije, ki ie prenehala z delovanjem. V primeru prenehanja delovanja okrajnega oziroma mestnega odbora bo o njegovem premoženju odločil mestni odbor oziroma odbor avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti.
V primeru prenehanja Zveze v celoti prehaja premoženje Zveze in vseh njeih odborov in organov v last
£r-ive.
46.	čl. Ta pravila stopajo v veljavo ko minLster za notranje zadeve FLRJ odobri ustanovitev Zveza.
London, 1. okt. (Tanjug) Radijska postaja demokratične armade Grčije je oddajala včeraj naslednje poročilo Vrhovnega štaba demokratične armade o operacijah v Grčiji:
>Borci demokratične armade štaba srednje in zapadne Makedonije so
22.	septembra pognali v zrak dva mo-siova na cesti Lerin-Digla. Dne 26. srptembra so se enote istega štaba spopadle pri gorah Rforizmeno in Ka-čamaki na področju Hasije z znatnimi monarhofašističnimi silami. Po silovitem napadu borcev demokratične armade so se inonarliofašisti pognali v beg ter pustili za seboj 20 mrtvih in ranjenih. Demokratični borci so zaplenili veliko količino vojaškega materiala. Na strani demokratične armade ni bilo izgub. Dne 17. septembra so irnele enote istega štaba enodnev-DO borbo pri Agios Antoniosu v področju Vieia in so prisilile sovražnika k umiku, pri čemer je imel hude izgube.
Dne 14. septembra je konjeniška enota demokratične armade tesaiskega štaba prodrla globoko na lamsko ravnino bi napadla sovražno četo pri vasi Cepalate, ki je zasedla zelo utrjene položaje. Borba je trajala vso noč. Sovražnik je imel 20 mrtvih in 15 ranjenih. demokratične čete pa 6 mrtvih in 2 ranjena.
Enote istega štaba so 14. septembra izvedle nepričakovan nočni napad na 618. sovražni bataljon, ki se je utrdil pri vasic: Agia. Sovražnik je imel dva topa in veliko število tankov. Po sedemurni težki borbi so borci demokratične armade, odbijajoč zapovrstne sovražne protinapade zavzeli večji del mesta, medtem ko se je sovražnik utrdil v dveh največjih poslopjih v središču mesta. Sovražne izgube zna-
šajo 15 mrtvih in 20 ranjenih. Borci demokratične armade so imeli 5 mrtve in tri ranjene.
Dne 24. septembra so enote istega štala uspešno odbile napade 6 mo-narhofašističnih čet, ki so krenile iz Ambelakija, Megalo Kerserlija in Agia Marmagialija v smeri Kisove planine. Borci demokratične armade so izvedli protinapad in prisilili sovražnika, da se je umaknil v svoja oporišča. Sovražnik je imel 10 mrtvih ter 16 ran jenih, medtem ko je bil ranjen samo eden demokratični borec.
Skupen vojaški odbor Grčije in Turčije
Atene, 1. okt. (Reuter). V zvezi z obiskom šefa obveščevalne službe ameriške vojske generala Chamberlaina in ameriškega veleposlanika v Grčiji Lincolna Macwaya v Ankari potrjujejo grški uradni krogi, da hočejo ustanoviti Američani skupen koordinacijski komite generalnega štaba Grčije in Turčije pod pokroviteljstvom ZDA. Isti krogi izjavljajo, da bodo v ta komite vstopili po dva grška jn dva turška višja oficirja in en ameriški višji oficir, ki bo predsedoval komiteju.
Dobro obveščeni krogi v Grčiji komentirajo nenadni sestanek grškega kralja z generalom Chamberlainom in ameriškim veleposlanikom Macwayem ter pravijo, da je sestanek v direktni zvezi z ustanovitvijo skupnega koordinacijskega komiteja generalštabov Grčije in Turčije, čigar sedež bi bil v Carigradu.
Grški tisk piše, kakor poroča agencija France Presse, da je sporazum o ustanovitvi koordinacijskega komiteja že sklenjen v Ankari.
Ameriški oficirji v grški vladni vojski
Atene, 1. okt. (AFP). Grški Ust »Nea« piše, da bo 40 ameriških oficirjev, ki bodo v kratkem prispeli v Grčijo, dodeljenih vsem večjim enotam monarhofašistične vojske zaradi okrepitve operacij proti demokratični armadi Grčije. Caldarisov list »Vra-dini« potrjuje to vest in ugotavlja, da bodo ameriški oficirji prišlj v okvir monarhofašistične vojske.
Ljubljana, 2. oktobra.
Organi ljudske oblasti so v zadnjem času izdali nekatere važne ukrepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva, pri čemer so upoštevali predvsem delovno prebivalstvo industrijskih središč in mest, ki je navezano izključno na nakup. Ti ukrepi so povezani z izvršenimi obveznimi odkupi, s katerimi je država zagotovila najnujnejše potrebne količine osnovnih življenjskih potrebščin za prehrano prebivalstva.
V zvezi s tem so preskrbovalni organi prejeli navodila glede odvzema nakaznic za moko tistim potrošnikom, ki sami pridelujejo žito ali drugo poljedelske pridelke, kakor tudi tistim, ki imajo ob večjih dohodkih možnost nabavljati živež v prosti prodaji. Tako zamišljeno znižanje se mora izvesti predvsem na podeželju, kjer za izvedbo tega ukrepa obstoje tudi najboljši pogoji. Takšno znižanje so med drugim narekovale tudi izkušnje preteklega leta. ko so marsikje na podeželju uporabljali dodeljeno moko za krmo živine, namesto za prehrano, ponekod pa z njo celo prekupčevali.
Za izvedbo opisane naloge je ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS izdalo pismene in ustne direktive vsem okrajnim, oziroma mestnim, ljudskim odborom. Te direktive so bile enostranske in tako splošne, da se lahko zavedle v izenačevanje potrošnih centrov s popolnoma kmečkimi okraju Posebno je bila nejasna okrožnica v vprašanju dodeljevanja nakaznic ženam in bi lahko zavedla v odvzemanje kart gospodinjam — ženam delavcev in nameščencev.
Do kakšnih grobih napak se pri-
vedle pomanjkljive in deloma zgrešene direktive, katere je izdalo ministrstvo za trgovino in preskrbo, dokazuje postopek pri razdeljevanju nakaznic za moko v Ljubljani ter nekaterih drugih mestih in industrijskih središčih. Izvršni odbor MLO Ljubljana se na primer sploh ni zanimal za izpolnitev te gospodarsko in politično izredno važne naloge, odgovorni poverjenik za trgovino in preskrbo dr. Jože Pretnar pa je zadevo prepustil podrejenim nameščencem. Pomočnik poverjenika Stane Glavač je izvršitev te naloge predal podrejenemu referentu Jožetu Bernotu, ki je znižanje matematično razdelil na rajone in sestavil okrožnico, v kateri je že itak napačne kriterije iz okrožnice ministrstva ponovil, na konferenci s predstavniki rajonskih oziroma krajevnih ijudskih odborov, kateri je prisostvoval tudi tov. Glavač, pa te direktive še bolj zaostril. Glavač je vse te ukrepe Ber-nota odobril in okrožnice podpisal, ne da bi predhodno poročal o tem poverjeniku oziroma tajniku MLO.
Posledica tega birokratskega poslovanja je bilo neenotno merilo pri odvzemanja nakaznic za moko v upravičenih primerih, a še v večji meri neopravičeno odvzemanje nakaznic celim kategorijam potrošnikov. Tako bo v nekaterih rajonih odvzeli nakaznice za moko vsem ženam izpod 40 let z otroci nad 6 let, otrokom nad 14 let, če niso v službi oziroma v šoli, upokojencem, vsem trafikantom, vsem lastnikom mlekarn, obrtnikom na splošno, ne oziraje se na okoliščine, v katerih žive in slično. V drugih primerih pa nakaznic niso odvzeli ta-
kim potrošnikom, ki se lahko sami oskrbujejo.
Nezadovoljstvo med prebivalstvom je še bolj naraslo, ko 1. oktobra v pekarnah in trgovinah niso prodajali moke oz. kruha na navadne in mla<-dinske živilske nakaznice, ker je oddelek za trgovino in preskrbo MLO po ustmenih direktivah nekega nameščenca ministrstva za trgovino in preskrbo ustavil prodajo kruha in moke na omenjene nakaznice. Ta odredba je bila neosnovana, zaradi česar bo krivec odgovarjal disciplinsko.
Na podlagi gornjih ugotovitev je Kontrolna komisija odredila:
1,	V smislu ČL 13. Zakona 0 splošni drž. kontroli sta bila suspendirana Stane Glavač, pomočnik poverjenika za trgovino in preskrbo, ter Jože Ber-not, referent za izdajanje živilskih nakaznic pri oddelku za trgovino In preskrbo BILO. Izvršni odbor BILO pa mora proti svojemu članu dr. Jožetu Pretnar uvesti predpisani disciplinski postopek.
2.	Izvršni odbor MLO je dolžan takoj odpraviti dosedanje napake in nadzirati izvedbo znižanja v smislu sprejetih navodil. Rajonski, ozir. kra- _ jevni ljudski odbori so že prejeli zar devna navodila.
*3. Ministrstvo trgovine in preskrbe mora po svojih organih pregledati, kako izvajajo znižanje nakaznic tudi ostali okraji Slovenije z nalogo, da ugotovljene napake odpravlja na licu mesta.
4.	Organi Kontrolne komisije so dobili nalog, da kontrolirajo pravilnost izvrševanja teh ukrepov.
KONTROLNA KOMISIJA LRS
Zavezništvo z Jugoslavijo - temelj bodočnosti Albanije
Predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Hodža o odnosih med
Albanijo In Jugoslavijo
Poljski zadružniki bodo obiskali Jugoslavijo
Varšava, 2. okt. (Tanjug). Na povabilo jugoslovanskih, bolgarskih in češkoslovaških zadružnikov bo danes odpotovala iz Varšave na obisk v bratske dežele delegacija predstavni, kov poljskega zadružništva. Jugoslovanske zadružnike bo obiskala poljska delegacija 11 članov pod vodstvom podpredsednika zadružne zveze Feri ec*.
Tirana. 1. okt. (Tanjug) Na svoji poti po južni Albaniji je predsednik vlade generalni polkovnik Enver Hodža obiskal včeraj Valono, kjer ga ie prebivalstvo tega področja navdušeno sprejelo. Pred velikim številom prebivalcev je predsednik vlade poudaril svobodoljubne tradicije ljudstva na tem področju, velike žrtve, ki jih je dalo med narodno osvobodilnim-bojem, junaško borbo partizanov Va-lone in nesebično pomoč, ki jo nudi Sovjetska zveza albanskemu narodu v borbi proti vsem pohlepnim spletkam angloameričkih imperialistov in grških monarhofašistov.
Generalni polkovnik Evner Hodža se je dotaknil nato odnosov med Albanijo in FLRJ in izjavil:
»Med borbo smo 6e s 6kupno pre; lito krvjo naših sinov tesno združili z narodi Jugoslavije. Nova Jugoslavija je za nas poroštvo neodvisnosti, suverenosti in napredka naše države. Kdor se dotakne Albanije, se je dotaknil Jugoslavije in maršala Tita. Kdor skuša povzročiti zlo naši demokraciji in ljudstvu, ta povzroča zlo tudi demokraciji in narodom Jugoslavije.
Usodi naših narodov sta tesno povezani z nerazrušljivim bratstvom in
zavezništvom. Po zaslugi tega velikega prijateljstva gradimo našo državo, pri čemer nam nova Jugoslavija brez pridržka pomaga. Samo po sebi je razumljivo, da albanski narod iz dneva v dan utrjuje svoje zavezništvo z Jugoslavijo in ga smatra za temeljni kamen svoje bodočnosti«.
Vi vidite, je nadaljeval Evner Hodža, kako pripravljajo angleški in ameriški imperialisti proti nam klevete in izzivanja, ki jih izvršujejo grški monarhofašisti. Skušajo nas oslabiti, da bi nas zasužnjili in oropali, vendar so njihovi načrti obsojeni na neuspeh. Zaman se v Organizaciji Združenih narodov Američani in Angleži skupno s svojimi najemniki zavzemajo za to, da bi ustvarili zapreke, da bi skalili mir in da bi Organizacijo Združenih narodov spremenili v svoje orodje, s katerim bi dvignili hitlerjevsko Nemčijo, utrdili položaje fašizma na svetu in pognali svet v tretjo vojno.
Sovjetska zveza, ki je danes močnejša kot kdaj koli in vsi ostali napredni narodi, ne bodo dovolili, da bi te težnje uresničili. Politika atomskih bomb in dolarjev bo prav tako propadla kot bo propadlo podcenjevanje naše države. Propadla bo prav tako,
kot bodo propadli tudi vsi manevri grških monarhofašistov, ki jih podpirajo ameriški imperialisti. _	_
Američani se trudijo, da bi dvignili in utrdili fašizem v Italiji in vzpostavili zvezo med fašistično Italijo in monarhoiašistično Grčijo. Vi dobro razumete, kakšne cilje imajo ameriški imperializem in manevri italijanskega fašizma, ki se obnavlja. Vendar stoje Valona. Karaburuni in Sesan kot jeklena trdnjava in nogi Mussolinijevih potomcev ne bo nikoli uspelo, da bi stopila na naše ozemlje.
Smo majhen, miroljuben narod, ki hoče živeti v miru in 6krbeti za 6vo^ je posle, ki noče nikomur povzročiti zla. Države, ki nas klevetajo, da je naš narod »napadelen« in da »ograža mir«, postajajo smešne in kažejo odkrito svoj fašistični značaj. Vendar nas vse to ne straši in ne ovira, da ne bi korakali po svoji pravi poti. Z velikim upanjem v mir, v pravičnost in svojo bodočnost se bomo posvetili delu še z večjimi silami za izvedbo nalog, ki nas še čakajo.
Na konca svojega govora je predsednik pozval vse ljudstvo, naj poveča svojo budnost nasproti vsem sovražnikom in mobilizira svoje sile za uresničitev državnega gospodarskega načrta.
Izpremembe v vladi LR Hrvatske
Zagreb, 2. okt. Z ukazom Prezidija Sabora Ljudske republike Hrvatske je bila sprejeta ostavka Karla Mrazo-viča, ministra za delo. Hkrati je razrešen svojih dolžnosti Stanko Opačič - Čanica, minister za gradnje.
Z istim ukazom so bili imenovani za ministra za delo Alojzij Valečič, za ministra za gozdarstvo, ki je ločeno od ministrstva za kmetijstvo, Stanko Opačič - Čanica, za ministra za gradnje inž. Boris Barkač, za ministra za komunalne zadeve Dina Zlatic, za ministra ribarstva Vice Buijan, za ministra lokalnega prometa inž. Nikola Brozina.
Z ukazom Prezidija Sabora Ljudske republike Hrvatske se iz ministrstva za industrijo in rudarstvo izločijo posli ribarstva, iz ministrstva za kmetijstvo pa posli sladkovodnega ribarstva in je s tem ustanovljeno novo ministrstvo ribarstvo LR Hrvatske. Iz ministrstva za industrijo in rudarstvo se izločijo posli lesne industrije, iz ministrstva za gozdarstvo pa posli industrijske predelave lesa in je s tem ustanovljeno novo ministrstvo lesne industrije LR Hrvatske. Iz ministrstva za trgovino in preskrbo se izločijo posli avtoprometa in se ustanovi novo ministrstvo za lokalni promet LR Hrvatske.
Zastopstvo mednarodnega, monetarnega fonda v Beogradu
Beograd, 2. okt. Včeraj je prispela v Beograd delegacija mednarodnega monetarnega fonda pod vodstvom generalnega direktorja Kalija Guta. V delegaciji so tudi Robert Rolain, pomočnik generalnega direktorja, K. M. Bernstein, direktor departmana za raziskovanje. in J. V. Mladek, izvršni direktor mednarodnega monetarnega fonda.
Na letališču sta delegacijo sprejela dr. Obren Blagojevič, pomočnik zveznega finančnega ministra in guverner Narodne banke, ter Lavoslav Dolinšek, • viceguverner Narodne banke FLRJ.
Preiskava pri Urslniju
Praga, 1. okt. (Tanjug). Po pisanju slovaške »Pravde« so organi državne varnosti izvedli preiskavo v kabinetu podpredsednika češkoslovaške vlade in podpredsednika slovaške demokratske stranke Ursinija. V Ursinije-vem kabinetu je delal Obouh. ki so ga varnostni organi aretirali v zvezi z odkritjem zarote proti republiki
Navdušen sprejem trikrat udarne koroške mladinske brigade v Ljubljani
Ljubljana, 2. oktobra.
Snoči se je pred ljubljanskim kolodvorom zbrala množica Ljubljančanov, da pozdravj trikrat udarno koroško brigado »Franca Tavčmana - Lenarta«, ki se je vračala z mladinske proge.
Okrog pol osme so se razmaknile vrste mladincev pred izhodom kolodvora in z navdušenim vzklikanjem koroški brigadi sprejele brigadirje, ki so z visoko dvignjeno zastavo prikorakali pred kolodvor.
Na oikrašeni tribuni pred kolodvorom je koroško brigado v imenu Mestnega ljudskega odbora pozdravil tovariš Kovač. V svojem nagovoru je pozval Korošce, naj bodo tudi v bodoče tako odločni v borbi za priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji.
' Za tem je slavno Lenartovo brigado pozdravil še zastopnik Glavnega odbora LMS tovariš Verlič in izrekel Korošcem tovariški mladinski pozdrav vseh Slovencev.
Veliko priznanje trikrat udarni ko-
roški brigadi je v svojem pozdravnem govoru izrazil sekretar Pokrajinskega odbora za Slovensko Koroško tovariš Prušnik, v imenu Antifašistične' fronte ljubljanskih žena pa je brigadirje pozdravila še tovarišica Regentova ter izročila iskrene pozdrave koroškim ženam in materam.
Za lep in prisrčen sprejem se je Ljubljančanom zahvalil komandant »Franc Tavčman - Lenartove brigade« tovariš Tratnik in naglasil, da Koroška ne bo prej odnehala v svoji borbi, dokler ne bo priključena Titovi Jugoslaviji.	•»
Po tem prisrčnem sprejemu na kolodvoru je koroška brigada, ki šteje okrog 200 brigadirjev, večji del kmetov in delavcev iz Celovca — odkorakala v spremstvu navdušene množice v »Rio«, kjer jim je bila pripravljena večerja.
Po sestanku s slovenskimi književniki si bo koroška brigada ogledala osvobojeno Primorsko, nakar se bo vrnila domov.
Poslovilni miting mladine trikrat udarne »Brigade Koroških Slovencev«
Izvršitev treh smrtnih obsodb na Reki
Osijek, 1. okt. Včeraj je bila v Osijeku izvršena smrtna kazen nad čet-niškima terorističnima zločincema Cvetkom Šijačkim in Lazarjem Vari-jačičem. kakor tudi nad ustaškim zločincem Antunom Bukovcem. Prva dva sta svoj čas organizirala in izvršila umor sekretarja krajevnega ljudskega odbora v Dalju. Bukovac se je kot ustaš udeležil številnih umorov in ropanj v valkovskem okraju.
Gladovna stavka v tržaških zaporih
Trst. V zaporu Coroneo v Trstu je 12 antifašistov, med njimi tudi en član Centralnega komiteja Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja, pričeli ponoči med nedeljo in ponedeljkom gladovno stavko v protest zaradi slabega ravnanja z zaporniki.
VREMENSKA NAPOVED za petek. 3. oktobra
Zjutraj megla in zelo Waiino, poznej« spremenljivo in po većini jasno.

ureze delavcev lesne industrije
Sarajevo, 30. sepL
V	Sarajeva se je včeraj končalo zasedanje drugega razširjenega plenuma centralne uprave Zveze delav-» cev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije. Nad 30 govornikov je v svojih izvajanjih jasno poudarilo ogromni pomen lesne industrije 'za izvedbo petletnega plana, za izvedbo plana rudarstva, kapitalne izgradnje in prometa. Pretresal; so najvažnejše pomanjkljivosti in slabosti lesne industrije v prvem polletju ter nakazali ukrepe, ki jih je treba podvzeti, da bi se letni plan lesne industrije v celoti izpolnil.
Ugotovljeno je bilo, da bo treba letos v lesni industriji zaposliti 50% delavcev več kakor jih je doslej ter da morajo sindikalne organizacije nuditi vso pomoč vodstvom pri vzgoji kadrov ter zaposlitvi čim večjega števila učencev in žena.
Ugotovljeno je bilo, da so nekatere uprave podjetij, z njimi pa tudi sindikalne podružnice pokazale premajhno skrij za izboljšanje življenjskih pogojev gozdnih delavcev. Zlasti malo pozornosti je bilo posvečeno stanovanjskemu vprašanju. V Bosni in Hercegovini je bilo Da pr. doslej zgrajenih okrog 25 barak, v investicijskem planu pa je predvidena gradnja 66 barak. Gozdni delavci stanujejo ločeni od svojih družin in še vedno ležijo na deskah. Zato je plenum podružnicam postavil nalogo, da v sporazumu z upravami gozdnih gospodarstev pospešijo gradnjo manjših premakljivih barak za gozdne de-lavce-drvarje ter večjih za nakladalce, kakor tudi da se barake opremijo s posteljami, slamnjačami, odejo in drugimi potrebščinami. Gradnja barak se postavlja kot nujna glede na dotok delovne sile v zimskem razdobju.
V	gozdnih gospodarstvih še ne deluje dobro preskrba delavcev, ponekod pa sploh še ni vzpostavljena. Sindikalne podružnice morajo pomagati pri razvoju vrtnarstva, svinjere-je itd.
Glede higienskih in tehničnih ukrepov je plenum odločil, da je treba na delovnih prostorih s 500 in več delavci organizirati sprejemne ambulante, opremljene z zadostno količino sanitetnega materiala in s strokovnim osebjem za prvo -pomoč. Centralna uprave si bo prizadevala, da se čim-preje sprejme pravilnik o higienskih in zaščitnih ukrepih za gozdne in splavarske delavce.
Plenum je sprejel nekaj sklepov glede organizacijske okrepitve po-
družnic in boljše organizacije, tekmovanj. Zlasti sta bili poudarjeni potreba uvedbe delovnih norm na daljši rok, in nujnost, da se posveti večja pozornost udarnikom ter novatorjem.
Ugotovljeno je bilo, da je po kolektivih lesne industrije v znatnem številu podjetij, zlasti v gozdnih obratih in na žagah, precej slaba delovna disciplina ter je bila sindikalnim organizacijam postavljena naloga, da podvzamejo ukrepe za ideološko in politično vzgojo delavcev v smeri krepitve zavesti delovne discipline, varovanja delavcev pred poškodbami in ohranjevanja strojev, orodja, prometnih sredstev in materiala.
Pokazalo se je, da imajo nekateri
tehnični voditelji oportunistične odnose do izpolnitve plana ter da so ponekod celo poizkušali potegniti za seboj tudi sindikalne podružnice. Pri številnih tehničnih voditeljih vlada odpor proti uvedbi mehanizacije v gozdno izkoriščanje. Zaradi tega se ie dogajalo, da so bile v Bosni premakljive žage razstavljene ter od njih uporabljeni samo posamezni deli, ali pa so posamezna gospodarstva zahtevala motorne in premakljive žage, nato so jih pa pustile neuporabljene.
Plenum se je zaključil s sprejetjem pozdravnih brzojavk maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ in kongresu udeležencev narodno osvobodilne vojne.
Letss S3 vzgsjlfc stale irevesmse 29% več gozdnih sadik, kakor m Jih Imele pred vojno
Od osvoboditve do danes so bili doseženi pomembni uspehi v razširjenju starih in postavljanju novih gozdnih drevesnic. Leta 1938. je znašalo število sadik gozdnih drevesnic
58,200.000,	1. 1946. 77,100.000, kar pomeni, da se je število sadik povečalo na 129%. \ tem letu smo imeli 631 drevesnic na površini 606 ha ter okrog 178 milijonov raznih sadik. Od tega števila odpade na Srbijo 194 drevesnic s površino 417,5 ha. Na Hrvat-skem je 145 drevesnic s površino 76 ha, v Sloveniji 62 drevesnic s površino 24 ha, v Bosni in Hercegovini 202 drevesnici s površino 51 ha. v Makedoniji 21 drevesnic s površino 51 ha in v Črni gori 7 drevesnic s površino 7 ha.
V vseh teh drevesnicah gojijo predvsem tiste sadike, ki najbolje uspevajo na dptičnem področju. Na primer v Vojvodini gojijo v velikem številu sadike gabra, kanadskega to-poL, jesena in hrasta, medtem ko drevesnice v Zgornjem Primorju proizvajajo črni bor, v Spodnjem Primorju pa alpski bor, nato primorski bor, pinijo in podobno. V Srbiji proizvajajo drevesnice predvsem sadike enoletnega listnatega drevja, medtem ko v drevesnicah drugih republik proizvajajo tudi večletno iglasto drevje, za katerega vzgojitev je potreben daljši čas.
Posebno pozornost posvečajo drevesnicam, ki morajo zagotoviti zadostno število sadik za pogozdovanje tistih krajev, ki so najbolj trpeli za-
radi sečnje okupatorja, požarov in škodljivcev', ki so v precejšnji meri škodovali naši: >. gozdovom.
Leta 1946. so pogozdili na ozemlju vseh republik okrog 4.612 ha, 1. 1947. pa bodo z intenzivnim delom naših drevesnic pogozdili še okrog 14.500 ha. Poleg tega bodo pričeli dopolnjevati prej pogozdene prostore. Pri pogozdovanju teh površin bodo pričeli poleg izkoriščanja drevesnic, ki bodo dale okrog 105 milijonov raznih sadik pogozdovati s setvijo povsod, kjer so dani za to potrebni pogoji. V ta' namen bodo izbirali kakovostno najboljše gozdove zaradi dobivanja dobrega kakovostnega -emena. Lani se je občutilo pomanjkanje sadik in semen. Letos je v tem pogledu precej boljše. Na posvetovanju zastopnikov za gozdarstvo ljudskih republik, ki je bilo avgusta t. !., so med drugim sprejeli sklepe, ki se nanašajo na pogozdovanje s setvijo. Ker dosedanja semenska služba ni popolnoma ustrezala zahtevam, so pričeli z njeno reorganizacijo. K delu bodo pritegnili gozdna posestva, ki imajo najugodnejše pogoje, da to službo organizirajo in vodijo. Pri glavnih direkcijah gozdnih posesiev bodo osnovali organizacije semenske službe, ki jih bodo vodili strokovnjaki. Njihova naloga bo voditi pravilno evidenco nad količino in kakovostjo zbranega semena. V letošnjem pogozdovanju bodo sodelovale tudi množične organizacije, ki bodo znatno prispevale, da bo letošnji načrt pogozdovanja popolnoma izpolnjen.
Poslužujte se sejalnih strojev
V nekaj dneh bo jesenska setev t polnem zamahu. Semenarna je stavila na tržišče dovolj dobrega semenskega žita. Ustrojev! selektorji so bili na razpolago vsakemu kmetu za ceneno čiščenje in razkuževanje njegovega lastnega žita, in mu nudili možnost, uporabljati svoj pridelek kot dobro seme. Vsakdo je torej imel priložnost, preskrbeti si sodobnim razmeram odgovarjajoče semensko žito.
Sedaj nas čaka nova naloga, da to žito spravimo čim smotrnejše v zemljo. Naš kmet pozna v veliki večini ročno setev, način, ki se je uporabljal, odkar človek goji žito. Pri ročni setvi je odvisna količina posejanega žita in s tem gostota rastlin od občutka sejalca; razvrstitev rastlin (enakomernost posevka) in globina, v katero pride zrno, pa od slučaja. Zato ima ročna setev predvsem naslednje pomanjkljivosti: vse rastline nimajo enakih življenjskih pogojev, ker niso vsajene v enakih razdaljah in isti globini, ter neenakomerno potrošnjo semena.
Te pomanjkljivosti popolnoma odklanja sejalni stroj. Posebne lastnosti in prednosti sejalnega stroja so:
1.	Količina semena in s tem gostota rastlin se da do kilograma natančno v naprej določiti in odrediti.
2.	Rastline dobe popolnoma enako razdaljo, s tem jim je omogočen enakomeren razvoj.
3.	Potrošnja semena je znatno (v povprečku 18%) nižja kot pri ročni setvi.
4.	Stroj ima veliko večjo zmogljivost kakor sejalec in dela hitreje. V Sloveniji je približno 300 uporabnih sejalnih strojev. Od teh jih posedujejo Ustroji 64. Če bi v 20 dneh, kolikor traja setvena doba, te stroje smotrno izkoristili, da bi neprestano delali, bi z njimi lahko — skromno računano — posejali 48.000 ha ozimin.
Pri ročni setvi bi na tej površini porabili 9120 ton žita, pri strojni setvi pa 7680 ton. Prihranek žita bi znašal 1440 ton. S tem prihranjenim žitom bi lahko posejali nadaljnjih 7580 ha njiv. S tem žitom bi lahko preskrbeli 4310 odraslih oseb skozi eno leto z vsemi mlevskdmi izdelki in kruhom!
Ustrojeve brigade nudijo vsakemu, ki se zanima za strojno setev, možnost uporabe sejalnih strojev. Razen tega je v zadrugah in pri posameznih KLO veliko število sejalnih strojev, ki se neznaino ali pa prav nič ne uporabljajo za setev.
Ker je dolžnost vsakogar, v smislu petletnega plana, dvigati proizvodnjo ob istočasni štednji obratnih sredstev in ker nam sejalni stroj nudi možnost, zaradi zgoraj opisanih lastnosti, povečati pridelek in štediti seme — opozarjamo vse kmetovalce, ljudske odbore in množične organizacije na gospodarski usimh, ki ga sejalni stroj omogoča, in jilP pozivamo, da organizirajo v letošnji jesenski setveni kampanji sejanje ozimin s stroji na najširši osnovi.	T. F-
Sadna razstava v Laškem
Sadje je letos v laškem okolišu obrodilo tako odlično in bogato, kakor tega ne pomnijo niti najStarejši ljudje. Je to ponovni zgovorni dokaz, kako lepi in ugodni pogoji za sadjerejo so tej bregoviti pokrajini že po naravi podani. Lega, zemlja, in podnebje — vse govori za to, da bi se laški okoliški svet lahko razvil na podlagi smotrnega načrta v zakladnico najboljšega sadja. Zanimivo je, da je po naših hribih vse polno jabolk ih hrušk priznane m nesporno žlahtne kakovosti, ne da bi jim kdo ved dl za pravo pomoloiko ime. Te sorte so se svoj čas tu razplodile deloma z dobavljenimi drevesi, mnogo več pa s cepiči, ki so jih prvi domači pospeševalci sadjarstva pribavljali iz vseh krajev in dosegljivih virov (nekdanja štajerska Kmetijska družba in kmetijske šole, šolski vrtovi, prvi zasebni drevesničarji itd.). Mnogo sort so prinesli iz tujih krajev razni izseljenci, ki so iskali kruha in zaslužka v ino-
zemskih državah ter ondi lahko videli mnogokaj naprednega, novega in poučnega. Podobno je bilo nekdaj s starimi vojaki, M so z avstrijsko vojsko leta in leta križarili po raznih evropskih pokrajinah, spet to jn ono so prinesli svoječasni potujoči trgovci in obrtni pomočniki, največ takih cepičev nedomačega izvora pa izhaja iz sadovnjakov raznih graščin, samostanov, nadarbiinskih in bogataških posesten širom naše zemlje.
Številna taka drevesa so Baš sedaj v polni rodnosti, dasi žal z neznanim alj pomološko zabledelim imenom. Ta pojav je vzbujal pri nas pozornost že po prvi svetovni vojni, ko je stopila naša podružnica SVD v življenje. Tukajšnji sadjarji so kazali takrat najlepše zanimanje za napredek in nego svoje prelepe panoge, o čemer so pričale tudi podružnične razstavne prireditve. Toda ob predvojni gospodarski krizi in zaradi okupacijskega da
Grail&ea proizvadmli uspehov železniške kurilnice v šiški fe uajlepšl ist najpreglednejši
Odlok Zvezne vlade o prosti prodaji sladkorja
Na osnovi 40. člena v zvezi z 20. členom zakona o petletnem pianu razvoja narodnega gospodarstva FLR Jugoslavije je zvezna vlada na predlog zveznega ministra za trgovino in preskrbo izdala naslednji odlok o prosti prodaji sladkorja:
Da bi se zboljšala preskrba potrošnikov z živili in glede na zadostno povečanje proizvodnje sladkorja se poleg redne racionirane preskrbe stavlja sladkor v prosto prodajo.
Potrošniki lahko sladkor prosto kupujejo po cenah, ki jih določi zvezni gospodarski svet na podlagi odloka zvezne vlade IV. št. 136 od 5. aprila 1947. — Redna racionirana preskrba sladkorja ostane po dosedanjih cenah.
Zvezni minister za trgovino in preskrbo določi način prodaje sladkorja, ki bo dan v prosti promet. Ta odlok dobi veljavo takoj.
so zamrli skoraj vsi vidni uspehi društvenih prizadevanj.
Letošnja ugodna letina pa nam daje povod, da naše ljudi s primernimi propagandnimi akcijami iznova predramimo in navdušimo za idealno sadjarsko stvar. To velja posebno za krnečk} naraščaj. Zato priredimo v dneh 5., 6. in 7. oktobra veliko sadno razstavo, na katero opozarjamo vse našo javnost. Obiskovalcem ne bo predočeno 6amo kakovostno bogastvo naših sort, ampak bo prikazano še mnogokaj poučnega za sadjerejce. Sodeluje tudi drž. trg. podjetje »Sadje«, da bo naš kmet lahko dobil pravilne pojme, kako mora biti sadje odbrano, opremljeno in pakovano po eksportnih pravilih za inozemstvo. Nadalje je predvideno sodelovanje okoliških podružnic SVD Rečica — Sv. Jedert. Po otvoritvi v nedeljo 5. oktobra ob 8. zjutraj bodo nastopali kot predavatelji naši sadjarski veščaki in pisatelji, ki so istotako povabljeni. — Laško spada med prometna središča Slovenije ter je z vseh strani z lahkoto do. segljivo, zato si obeta razstavni odbor od svoje akcije najpovoljnejših uspehov. Vsj na plan za interese našega sadjarskega napredka! \
V železniški kurilnici v šiški so postavili pred kratkim grafikon uspehov proizvodnje, grafikon prelepa, edinstvena oblika, kakršnih bi najbrž malo našli drugod, in ki je vreden ogleda. Prav blizu spomenika v vojni padlih tovarišev — junakov iz kurilnice stoji zdaj spomenik živih junakov, junakov dela.
Ped velikim, lepo izdelanim naslovom »Naša proizvodnja«, ki ima za glavo simbol železničarjev — globus, po katerem peljejo železniška kolesa, si širi na obeh straneh jasen pregled dela posameznih oddelkov. Na levi je pregled vozovnega oddelka, ki je spet razdeljen na popravilo potniških in popravilo tovornih voz, na desni pa
oddelka montaže in livarne. Vsak mesec je razdeljen na pet tednov in za vsak teden posebej rastejo v kolonah živobarvnimi deščicami označeni odstotki proizvodnje. Debela, dobro vidna črta loči 100 % dosežen plan od preseženih odstotkov, označenih z drugo barvo, katera »e dobro loči od modre, ki zaznamuje 100%. Vsaka barva preseženega plana pomeni svoje. Ker ima grafikon zaznamovanih samo skupno 170 % in ker marsikateri oddelek mnogo preseže to številko, so to vprašanje rešili tako, da pomeni na primer rdeča barva še enkrat toliko kot 100 %, rumena dva krat 100 %, zelena 4 krat 100 % in bela celo 6 krat 100 %. Brez te rešitve bi morali grafikon zvišati za
nekaj metrov, kar pa bi zaradi prevelike višine onemogočalo dober pregled.
Kakor je plan v kurilnici razdeljen na trimesečni, mesečni tedenski in dnevni, tako je tudi grafikon razdeljen na trimesečja mesce in tedne. Vsaka delovna slnipina, vsak oddelek, ki zmaga v tekmovanju, dobi mesečno ali tedensko prehodno zastavico, trimesečno bodo podelili prav v teb dneh. Enake zastavice visijo tuidi na grafikonu, v tedenskih, mesečnih ali trimesečnih kolonah.
V zadnjih dneh je slika proizvodnje na grafikonu izgledala takole: oddelek livarna je v zadnjem tednu septembra presegel plan za 32 %, tri-
mesečni plan pa za 19%. Montaža j« dotegla rarvtto 100 % v zadnjem tednu septembra, trimesečni plan pa jo presegla za 20 %. Tovorni oddelek vozovne delavnice je bil zadnji teden 14% nad planom, trimesečni plan pa je presegel za 12 %, potniški oddelek pa je označen z zetooo barvo, kar pomeni da jo prAora&l pien v zadajem tedau za 25» % in »a 128 % v trimesečju. Tudi tedetwbo prehodno zastavico nosi potoiSki oddelek vozovne delavnice. đoCfcn nosi mesečno prehodno zastavico montaža, ker so po natančnem pregledu dognali, da plan potniškega oddelka vozovne delavnice ni povsem realno postavljen.
Novi grafikon, ki krasi šišensko železniško kurilnico je zamisel tehnič-
nega uradnika udarnika tovariša Viktorja Japlja, ki je obenem tudi ku-rilniški planovnik, načrt zanj pa je izdelal inž. Majer, Železno ogrodje grafikona je izdelala hišna skupina kurilnice, mizarji in pleskarji pa lesene dele grafikona. Tovariš Jankovič, Ki je dober črkoslikar pa se je potrudil pri izdelavi lepih, ličnih črk.
Delavci in nameščenci kurilnice v šiški so upravičeno lahko ponosni na 6vojo novo pridobitev. Tudi zanimanje za dvig proizvodnje in tekmovanje med posameznimi obrati v kurilnici se je v zadnjem času močno poživilo, odkar delavci sami lahko nadzorujejo potek dela in uspehe na novem grafikonu, M je jasno in pregledno izdelan.
Pokvarjena vagonska tehtnica v Prestranku ovira odkup sadja
Odkup sadja je v bližnji in daljnji okolici Prestranka zavzel velik obseg. Dobra sadna letina, kakršne ni bilo že dolgo daje našim ljudem polno dela. Vsi ga opravljajo z velikim veseljem. Sadjarji dovažajo svoj pridelek v odkupne zbiralnice v Vremskem Britofu, Košani, Žagarju, Šmihelu na Krasu, Ribnici, Prestranku, Hruševju in Bitnjah. Nakladalna postaja je v Prestranku.
Pojavila pa se je ovira, ki onemogoča hitro odpošiljanje sadja v namembne kraje. Pred postajo leži polno zabojev sadja, ki čakajo na od-, voz. V torek so ga morali že prebirati, ker se ga je nekaj pokvarilo. Vsekakor bo škoda še večja, če se ne bo odvoz pospešil.
Vzrok zastoja tiči v tem, ker morajo dobiti stehtane vagone ali iz Postojne ali pa iz Št. Petra na Krasu, kar traja včasih tudi več dni. Tehtanje vagonov v Postojni in Št Petru pa ne bi bilo potrebno, če bi se popravila vagonska tehtnica v Prestranku. Kljub opozorilom direkcija državnih železnic do danes še ni ničesar ukrenila, da bi se ta tehnica popravila. Po izjavi vodje zbirnesa centra za sadje bi mogli strokovn jaki popraviti to tehtnico v enem dnevu. Tako bi zelo pomagali hitrejšemu odvozu sadja.	B. L.
Zadružno zborovanje v radgonskem okraju
V nedeljo je bilo v Negovi mani-festaeijsko zborovanje kmečko obdelovalnih in vinogradniških zadrug radgonskega okraja. Zborovanja te je udeležilo okoli 600 zadružnikov in drugih gostov. Posebno številno je bila zastopana Apaška kotlina. Zadružniki so se pripeljali na okrašenih vozovih, traktorjih in tovornih avtomobilih. Iz grada se je formirala povorka na slavnostni prostor, kjer je bilo zborovanje. Govorili so zastopniki okrajnega međzađružnega odbora, Osvobodilne fronte in načrtne komisije. Pokazali so naloge kmečkih obdelovalnih zadrug in vinogradniških zadrug v zvezi s petletnim planom. Po zborovanju je sledil še lep kulturni spored, pri katerem je sodelovalo 9 zadrug s pevskimi zbori, recitacijami, skeči in deklamacijami. Ob zaključku so zadružniki poslali pozdravno resolucijo predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. I. K.
Pfi zadružnikih v Halozah
V vinogradniški zadrug! Gorca — Dežno
Na svoji potj po Halozah sem prišel tudi do vinogradniške zadruge Gorea. Dežno. Ko sem se spenjal jx> hribčku od Pristave proti Gorci, so me ob obeh straneh vijugastega potu spremljali krasno urejeni vinogradi. Trte so se šibile pod svojim obilnim bremenom. Prispel sem do prve viniearije, iz nje so odmevali udarci kladiva. Vstopil sem v veliko vežo, kjer je nameščena tudi stiskalnica. Mlad zadružnik jo je sestavljal im pritrjeval zrahljane obroče. Pozdravil sem in ga vprašal, kako se počuti sedaj kot član zadruge.
»Prav dehro,« mi je odgovoril. »Sedaj je malo več dela, pripravljamo se na trgatev.
Povprašal sem ga še njihovem zadružnem življenju.
»Zadružnikov nas je 201, in od teh 120 delovnih moči. Ko nam je bila dodeljena po agrarni reformi zemlja, smo se takoj vključili v zadrugo. Kaj nam oa manjka, lažje in boljše nam je, kakor, če bi se bili osamosvojili. Dobimo letno akontacijo in še 55°/n od predvidenega dnevnega zaslužka sedaj izplačano, ostalo pa dobimo na
koncu leta. Dobimo pa še tudi čisti izkupiček zadruge. Lansko leto smo vkljub temu, da smo izplačali vse posojilo dobili še 300.000 din. Sedaj v začetku je še težko, letos smo izhajali na lanski pridelek, ta pa je bil že kar precejšen, saj smo pridelali 1100 hekto-Itirov vina. in sadjevca čez 100 hektolitrov. Pa tudi letos ga bo precej. Letošnje portugalke smo dobili 22 hektolitrov. Sadjevca pa že doslej ICO hi. Kakor vidite dobro napredujemo s pridelkom, to pa zato, ker z vso ljubeznijo obdelujemo in negujemo naše vinograde — našo skupno last. Delamo pa že vse po normah, ki jih tudi dosegamo in presegamo. Med nami so zadružniki, ki so že za 300 °/o prekoračili postavljeno normo. Za uspešnejšo izvedbo dela smo organizirani v tri brigade. Prihodnje leto bomo pa formirali štiri brigade.« Ob slovesu mi je naročil: »Povejte vsem, ki imajo še napačno mnenje o zadružnikih, da se bolje sploh ne da živeti kot v zadrugi.«
Napotil sem se naprej in po pol urni hoji med zadružnimi vinogradi in vi-: ničarijami sem prispel do uprave — , središča zadruge. Velik napis »Vinogradniška zadruga Gorca-Dežno« na
vrhu z rdečo peterokrako zvezdo je videa daleč naokrog. Vstopil sem v snažno vežo velike zidanice, kj je bila nekoč last nemčurja, danes pa svobodnega haloškega zadružnika. Iz veže sem prišel v prostorno skupščinsko dvorano, katere notranjščino krasijo slike naših voditeljev in zadružne parole. Tukaj se zbirajo zadružniki in razpravljajo v svojih problemih, iznašajo svoje težave in se pogovarjajo o svojem delu. Vstopil sem v upravo zadruge. Tajnik zadruge tov. Kuzmak mi je pripovedoval o dosedanjih uspehih zadruge in o njihovem petletnem načrtu.
Zadruga obsega skupno 206 ha, od tega je 60 ha vinogradov, 10 ha sadovnjakov, 11 ha njiv, 40 ha travnikov, 35 ha pašnikov in 49 ha gozdov. Letos so rigolali dva in pol hektarja, vzgajajo in obdelujejo vinograde po novem načinu. Med petletko bodo letno rigolali in posadili po novi metodi 3 ha. Vse mlade vinograde, ki so že zasajeni, bodo obnovili na žično napeljavo na površini od 20 ha. Do dolgoletne trgatve bodo preuredili sedanjo zadružno klet, tako da bo skupna zmogljivost kleti prešla na 1000 hi. Tudi sadonosmike bodo obnovili, na novo bodo zasadili do 1. 1951. stari sadonosnik na Dobravi v skupni po-
+• • v d*r	.*■•-»* ,4.»* * *4.

jTrgatev se bliža: v Halozah se že oglašajo klopotci
vrlini 2 ha. Na Dobravi bo središče sadjarstva in sadno skladišče. Na požgani graščini Dobravi bodo uredili kleti za jabolčnik in jih opremili s posodo, jadfimi mlini in stiskalnico. Uredili bodo moderno sadno skladišče za dva vagona jabolk. Letos jim primanjkuje vode, do L 1951. pa bodo zgradili 20 cistern po 450 hi, to je skupno za 9000 hl vode. V vinograde bodo postavili 50 cementnih sodov po 4001 vode. Tudi s prevozom iz doline imajo še sedaj težave, ker ni voznih cest. Letos so že izboljšali kolovoze, ki povezujejo iadrugo. Do leta 1951. pa bo zgrajena avtovozna cesta od Podlehnika do uprave in po zadrugi do vseh središč, lako bo zadruga v celoti povezana z avtomobilskim prometom. »V par letih ho naša zadruga spremenila svoje lice,« naju je prekinila mlada administratorka. »Zadruga bo nabavila večji tovorni avtomobil, traktor, nove vozove, šest plugov za kopanje vinogradov. Sedaj imamo samo en električni ftotor — vlačilec, do L 1951. pa jih bomo imeli sedem. Do sedaj imamo telefon napeljan samo do uprave, podaljšali pa ga bomo še naprej v vse brigade. Težave imamo še glede kadra, manjka nam brigadirjev. Zato smo poslali 3 mladince s vinogradniško, cfva pa v
kmetijsko šolo. V petletki pa bomo znatno dvignili naš strokovni kader. Nameravamo ustanoviti tudi strokovno šolo, katero bodo posečali vsi mlajši zadružniki. 15. oktobra bomo otvorili »Dom igre in dela«, kjer se bodo tudi lahko prehranjevali otroci naših zadružnikov čez teden, tako bodo starši nemoteno opravljali svoje delo.«
Zadružnikom se bodo izboljšali tudi njihovi življenjski pogoji. Sedaj so že sprejeli poseben kontingent blaga, oblek, čevljev in perila. Zgradili bodo štiri stanovanjske hiše, popravili stara stanovanja. Do L 1951. bo po vsej zadrugi, v sleherno stanovanje zadružnikov zasvetila električna luč. V skupščinsko dvorano bodo dobili radio. Uredili si bodo primerno poslopje za zadružni prosvetni dom. V vsaki brigadi bodo zgradili zadružni hlev za vprežno živino, zgradili bodo deset gnojišč in gnojnih jam. Zadruž. niki si bodo tako lahko nabavili večje število živine.
Poslovil sem se od tovariša tajnika in administratorke — mlade Haložan-ke ter zadružnikov, želeč jim obilo uspeha pri uresničevanju njihovega petletnega načrta, s katerim bodo precej pripomogli k našemu skupno« mn petletnemu planu.	B.K,
STRAN
SLOVENSKI
POROČEVALEC
gt. 233 /
^47
Dr. Dragoljub Jovanovič pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Srbije
Obtoženi dr. Jovanovič le delal no navodilih tule vohunske službe«, naperjene proti ljudski oblasti, notranji ureditvi, neodvisnosti in
varnosti Jugoslavije
Beograd, 2. okt. Včeraj se je pričela pred Vrhovnim sodiščem LR Srbije v Beogradu razprava proti bivšemu vseučiliškemu profesorju dr. Dragoljubu Jovanoviču in bivšemu državnemu uslužbencu inž. Franju Gaži.	,
V senatu vrhovnega sodišča DR Srbije so: predsednik Mihailo Djor-djsvič, sodnika Bade Kadovič m Momčilo Čirič ter sekretar B. Bogičevič. Javno obtožbo zastopa javni tožilec FLRJ dr. Josip Hmčevič. Obtoženega dr. Dragoljuba Jovanoviča brani odvetnik Veljko Kovačevič, a obtoženega Franjo Gažija odvetnik Golub Markovič.
Razprava se je pričela ob 9. dopoldne z čitanjem obtožnice.
OBTOŽNICA
Ko so bile izvršene sodne formalnosti, je javni tožilec prečital naslednjo
obtožnico
Na podlagi čl. 11 zakona o javnem tožilstvu obtožujem:
1.	dr. Dragoljuba Jovanoviča, bivšega univerzitetnega profesorja, roj. leta 1895. stanujočega v Beogradu;
2.	inž. Franja Gažija. bivšega drž. uradnika, roj. leta 1912, bivajočega v Beogradu, ker sta, začenši od leto 1945 in naprej, izvajala izdajalsko delavnost, s katero sta stremeia za tem, da bi 6e ogrozila in končno zrušila ljudska oblast v FLR Jugoslaviji, vzpostavila protiljudska vladavina in da bi se država vrnila v politično in gospodarsko odvisnost od inozemstva, in sta v tem namenu:
a) vzpostavila sodelovanje z agenti neke tuje obveščevalne (vohunske) službe in po njihovem vzpodbujanju in navodilih začela in izvajala akcijo
za izpodkopavanje ljudske oblasti ter razbijanje enotnosti ljudskih množic v borbi za ohranitev in nadaljnje razvijanje pridobitev osvobodilne vojne, za obnovo in izgraditev države in za utrditev državne neodvisnosti in varnosti. to pa z zbiranjem protiljudskih elementov v državi v tako imenovanem »kmečkem blokuc^n z nastopi v Ljudski skupščini po naročilu inozemskega vohunstva;
b)	vzpostavila zvezo in sodelovala s središči izdajalske jugoslovanske emigracije v inozemstvu;
c)	vršila propagando proti ustavnemu demokratičnemu redu v državi z organiziranjem ilegalnih skupin, prirejanjem predavanj in ilegalnim razmnoževanjem in razpečavanjem predavanj in drugih publikacij, hkrati pa sodelovala v obrekovalni in hujskaški kampanji nekega dela inozemskega, reakcionarnega tiska proti interesom in neodvisnosti FLRJ.
Med narodno osvobodilno vojno je Dragoljub Jovanovič razbijal borbeno enotnost naših narodov
1. Obtoženi dr. Dragoljub Jovanovič je bil v času sovražne okupacije, medtem ko so narodi Jugoslavije vodili nadčloveško borbo proti okupatorjem in domačim izdajalcem za svojo svobodo in neodvisnost, za resnično demokracijo in pravičnejši družbeni red, na strani sovražnikov te borbe. Njegovo pravo stališče je bilo isto kakor stališče izdajalske pobegle vlade v Londonu: »Treba je čakati, ni še čas za borbo proti okupatorjem.« Njegovo delovanje je bilo oviranje narodno osvobodilne borbe in razbijanje borbene enotnosti narodov v organiziranem uporu.
Med osvobodilno borbo, ko Je mora! vsak rodoljub pokazati 6vojo ro-doljubnost in predanost ljudstvu, je obtoženi Jovanovič sedel v svoji hiši v Beogradu pod zaščito šefa beograjske policije Draga Jovanoviča. Obtoženi je pod raznimi izgovori zavračal pozive vodstva in pristašev narodno osvobodilnega gibanja, da bi se odpravil na osvobojeno ozemlje in priključi] narodno osvobodilnemu pokretu. in se skrival pred onimi, ki so ga pozvali v borbo. Obtoženi Jovanovič je ge v juliju in avgustu leta 1941 vzpostavi! po četniškem komandantu v Beogradu majorju Žarku Todoroviču zvezo z Drago Mihajlovičem in je v času sovražne okupacije sodeloval s tem izdajalcem in pomočnikom okupatorja. Obtoženi je iz svojega skrivališča po svojih najbližjih sodelavcih pošiljal na teren navodila, da je treba čakati, in nagovarjal pristaše Narodne kmečke stranke in druge rodoljube. da se ne bi udeležili borbe in da ne bi odšli v partizanske odrede. Dajal je navodila za organiziranje posebnih kmečkih oboroženih skupin in napravil načrt o sestavi svojega posebnega štaba na Stari Planini kot vodstva teb skupin. Tik pred osvoboditvijo Beograda, ko je tudi Radomir Todorovič smatral, da ni več pametno čakati, je obtoženi Jovanovič nadaljeval razbijanje enotnosti narodno osvobodilnega gibanja, bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije in je Radomirju Todoroviču ter svojim pristašem poslal razbijalno geslo: »Kmetstvo, srbstvo, stranka«. Po osvoboditvi Beograda je nadaljeval svoje sovražno zadržanje v pričakovanju, da bo pri ljudstvu nastalo nezadovoljstvo zaradi vedno večjih potreb
fronte v končni fazi borbe za osvoboditev države ter da bodo zavezniki ob koncu koncev rešili vprašanje oblasti v novi Jugoslaviji.
Dokazi: zagovor obtoženega Jovanoviča, str. 119, 120. 123, 124, 126; izvleček iz zapisnika o zaslišanju Draže Mihajloviča str. 26; brzojavka komandanta niškega četniškega odreda z dne 21. VIII. leta 1942, štev. 432 in brzojavke Draže Mihajloviča z dne 13. januarja leta 1943, št. 385; pismo podpolkovnika Ljube Jovanoviča Gatka Draži Mihajloviču; pričevanja prič Milice Kičevac. Ljubisave Oroše-viča. Milovana Žikiča. Stepana Pavi-čeviča, Svetislava Živkoviča, Novice Veljkoviča, Nenada Mladenoviča, Dragomirja Ignjatoviča, inž. Ljubomirja Veljkoviča. Aleksandra Stanenoviča. dr. Svetislava Živkoviča, Borislava Dimitrijeviča, inž. Dušana Stankoviča, Nikole Čopiča in Ljuba Djor-djeviča.
Pod pritiskom pristašev Narodne kmečke stranke, splošnega razpoloženja ljudstva in zaradi razvoja dogodkov v državi in zunaj (krimska konferenca), si obtoženi Jovanovič ni mogel kaj, da ne bi pristopil k Ljudski fronti, in je dne 18. februarja leta 1945 vstopil v Ljudsko fronto ter dobi! s tem važne funkcije pri njenem vodstvu in v najvišjih organih državne obijati. Toda obtoženi Jovanovič ni vstopil v Ljudsko fronto in organe državne oblasti, da bi delal pri obnovi in izgraditvi države, temveč da bi jih znotraj izpodkopaval in razbijal. Vse njegovo delovanje v času. ko je bil v Ljudski fronti, je stremelo za ustvarjanjem nasprotstev v sami Fronti, za povzročanjem motenj in razdorov med ljudskimi množicami, za razbijanjem zveze delavcev in kmetov. In čim bolj so bili uspehi pri obnovi države in izgraditvi države vidnejši, tem bolj odkrito in razdiralno je postalo njegovo delo. S tem razdiralnim in odkrito sovražnim delovanjem je obtoženi Jovanovič popolnoma razkril svoj pravi obraz in ostal brezi vsake politične zaslombe med ljudstvom. Po vsem tem se je naslanjal izključno na podporo domače in tuje reakcije in posta) njen eksponent, začel sodelovati % agenti tujega vohunstva in delovanja, tako da je zakril zločinstvo izdaje domovine.
Obtoženi Jovanovič je po osvoboditvi nadaljeval izdajalsko delo po navodilih tujega agenta Clisolda
da ga to ni niti najmanj presenetilo. Zgoraj navedena dejstva o organiziranju kmečkega bloka obtoženi Jovanovič priznava.
Dokaz: zagovor obtoženega Gažija, str. 10 zapisnika in zagovor obtoženega Jovanoviča, str. 10, 13, 14 in 15 zapisnika in izpovedbe priče Jefte Paviča.
Hkrati je obtoženi Jovanovič začel snovati generalni sekretariat kot vodstvo kmečkega bloka, čigar člani naj bi bili obtoženi Jovanovič, Jefto Pavič in obtoženi Gaži, pozneje pa tudi neki Slovenec.
Dokaz: zagovor obtoženega Jovanoviča. str. 10 in 11 zapisnika.
Hkrati je obtoženi Jovanovič začei takoj tudi akcijo za sestavo »Kluba kmečkih poslancev«, kar je bil po
Jovanovičevi nastopi za razbijanje enotnosti ljudstva
Izvajajoč nadalje načrt razbijanja | =e je obtoženi Jovanovič v svojem moralno-politične enotnosti naših na- I predavanju »Kmetje — nosilci de-
Tako je obtoženi Jovanovič po naročilu agentov tujega vohunstva zakrivil naslednja kazniva dejanja:
1. Potem ko je bil agent tuje obveščevalne službe Clisold že prej obveščen o sovražnem stališču obtoženega Jovanoviča do ljudske oblasti, je preko agenta iste obveščevalne službe obtoženem Franju Gažiju vzpostavil z obtoženim Jovanovičem tesnejšo zvezo in je ob koncu aprila ali v začetku maja leta 1946 predal priporočilo in ga vzpodbudil za to, da bi Začel organizirati tako imenovani Kmečki blok, dejansko blok raznih protiljudskih elementov, ki so bili pripravljeni služiti reakcionarnim krogom v inozemstvu v borbi proti naši domovini. Ko je obtoženi Jovanovič že od prej vedel iz pogovorov s soobtoženim Gažijem, da sta Gaži in Clisold agenta neke tuie obveščevalne službe, je z navdušenjem sprejel to iniciativo in se začel povezavati s posameznimi protiljndskimi elementi iz vodstev bivših strank zaradi organiziranja tega bloka. Tako je po obtoženem Gažiju in Jefti Paviču. Anteju Salačanu in Imri Filakovičn začel razgovore s skupino Košntič— Šutej—Šnbašič—Jančikovič v Zagrebu, s Francem Snojem in skupino tujih vohunov Nagodeta v Sloveniji s tem. da se med akcijo poveže z drugimi osebami iz bivše Slovenske ljudske stranke in Kmečke stranke v Sloveniji. V Bosno je zaradi nabiranja pristašev poslal svojega somišljenika advokata Rista Jankoviča. Njegov namen glede vprašanja ustanovitve Kmečkega bloka je bil v tem, da bi
v vsaki ljudski republiki v notra njosti Fronte republike stvoril namiš Ijeno kmečko politično organizacijo, ki bi na znotraj razjedala Fronto republike in bi tvorila sestavni del ta ko imenovanega »Kmečkega bloka Jugoslavije«.
O tem je obtoženi Franjo Gaži v preiskavi med drugim izpovedal naslednje: V teh dneh, ob koncu aprila ali v začetku maja leta 1946 je Clisold dal namig za organiziranje »Kmečkega bloka« in je ob tej priliki dejal, da bi bilo zelo dobro, če bi se ustanovil kmečki blok, ki bi se prijavil legalno kot stranka. Glavne sile tega bloka bi bile: skupina Dragoljuba Jovanoviča, skupina Zveze kmetov izven Fronte (inž. Kosti, dr Petrovič, Mate Ruskovič) in HSS. Ja sem to Clisoldovo idejo po kratkem času sporočil Dragoljubu Jovanoviču, s katerim sem imel v tem času stalen tik; rekel sem mu tudi, da je to mnenje g. Clisolda. Na vprašanje preiskovalca, kaj mu je nato odgovoril Dragoljub Jovanovič, je obtoženi Gaži rekel: »Dragoljub Jovanovič je bil navdušen nad idejo in je začel takoj konkretneje razlagati, kako si zamišlja izvedbo te Clisoldove ideje.« Tudi obtoženi Jovanovič priznava, da je z organiziranjem kmečkega bloka začel ob koncu aprila oziroma v začetku maja leta 1946, torej v času, ko mu je Gaži prinesel navodilo, ki jo je dobil od ClisOlda. Obtoženi Jovanovič se je nadalje zagovarjal, da mu je Gaži še prej pripovedoval, da sta Clisold in Wa ttson mlajši, organa neke inozemske obveščevalne službe ter
njegovih besedah začetek akcije za organiziranje kmečkega bloka, ker pa se razen obtoženega Jovanoviča, Radomirja Todoroviča, dr. Miloša Popoviča, Ante Salačana in Imra Filakoviča niso našli drugi poslanci, ki bi stopili v ta klub, ni sploh prišlo do osnovanja tega kluba zaradi premajhnega števila poslancev.
Dokaz: zagovor obtoženega Jovanoviča, str. 17 in 18 zapisnika.
Tako je obtoženi Jovanovič, ki je bil hkrati poslanec in član Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, po naročilu agentov tujega vohunstva začel ustvarjati tako imenovani kmečki blok, dejansko agenturo tuje reakcije v naši državi, sestavljeno iz tujih vohunov in raznih protiljudskih elementov, ki niso nikoli predstavljali kmetstva niti zastopali njegovih interesov.
rodov je obtoženi Jovanovič takoj maja leta 1946 v svojih predavanjih, prirejenih v prostorih HSS v Vuka Karadžiča ul. 4, in sicer v predavanju »0 narodni kmečki stranki in Ljudski fronti«, ki ga je imel 24. maje. ter v predavanju »Kmetje, nosilci demokracije«, ki ga je ime! 31. maja, postavil temelj svoje razdiralne delavnosti. Ta temelj, ki je daleč od' vsakega političnega programa, je v resnici vrsta klevet proti ljudski oblasti in poizkus vznašanja motenj in razdora v ljudske množice.
Tako je v predavanju »Kmetje — nosilci demokracije« obtoženi Jovanovič med drugim prikazal našo ljudsko demokracijo. To prikazovanje se lahko primerja samo s pisanjem naj-reakcionarnejših plačanih peres tujega vojno-hujskaškega tiska. Nadalje je obtoženi v tem predavanju hujskal k uporu proti ljudski oblasti in govoril o silah, ki naj bi po njegovi zamisli nudile ta odpor. Ko se je razgovoril o položaju buržoazije z besedami »ona je v večji meri že razlaščena in je izgubiLa vsako korist nepremičnin, na poti pa je, da izgubi tudi imovino samo, premičnine pa mora skrivati in hraniti za še bolj črne dni,« jo je proglasil baje za nesposobno za ta odpor. Potem ko je nadalje našo ljudsko inteligenco okle-vetal, da se zaradi »suženjstva udobnosti in mehkobi spreminja v poslušalca vsake oblasti« in tudi njo proglasil za nesposobno za odjx>r proti ljudski oblasti, opisuje obtoženi Jovanovič položaj delavskega razreda v naši državi in tolmači njegovo vdanost svoji domovini in delu pri izradu ji. kakor sledi:
»Delavci imajo nekaj slabosti, ki um preprečujejo v današnjem času, da bi sistematično in stalno nudili odpor: prvič, so brez življenjske, hočem reči materialne rezerve, žive od sobote do sobote, v najboljšem primeru od meseca do meseca, največkrat brez lastnega doma, brez roditeljev in prijateljev, ki bi jim nudili pomoč primeru nezaposlenosti. — Drugič, obstoja vedno manjše število delodajalcev, b katerim bi se mogli obrniti, če bi hoteli »zamenjati« gospodarja, država postaja glavni, če ne izključni delodajalec, — tretjič, lahko ie v industriji in trgovini zamenjati delavce s stroji, mehanizirati delo, celo avtomanizirati ga, to je delati brez delovne sile; delo nehava biti prekletstvo in postaja posebna ugodnost, sreča. — četrtič, delavce je lahko mobilizirati, kakor je lahko skoraj vse industrijske panoge podržaviti — statizirati, pa tudi mobilizirati, proglasiti jih za nujno potrebne za ljudsko obrambo: vojak so in ne več svobodni delavci. Petič, delavci, zlasti v mestih so navajeni na višjo življenjsko raven, imajo večje življenjske potrebe, ne da se jih stiskati in jim odvzemati, temveč se raje pokoravajo.«
Ker je vedel, da v delavskem razredu in v vrstah ljudske inteligence ne more najti nikogar za svojo uničevalno akcijo, je obtoženi Jovanovič naslovil svoj poziv za odpor kmetom v jalovem upanju, da bo v njihovih vrstah, ki so v skupni borbi z delavskim razredom ustvarili to državo. ki so z delavskim razredom glavni nosilec naše ljudske oblasti iu bi grade nov družbeni red v državi in branijo državo pred vsemi njenimi 'Ovražniki, — našel zaslombo za zrušitev Ljudske oblasti. V tem namenu
mokracije«, obrnil do kmetov s pozi vom, da se upro ljudski oblasti in njenim ukrepom za dvjg gospodarske in kulturne ravni ljudstva. Ljudsko oblast obtoženi primerja s fašizmom, gospodarske, kulturne in druge ukrepe, ki jih ljudske oblasti izvajajo v korist najširših slojev ljudstva, izenačuje s sredstvom fašistične vladavine Obtoženi Jovanovič ne ostaja samo pri pozivu za odpor ljudski oblasti, temveč v istem spisu »Kmetje — nosilci demokracije« poziva kmete k bojkotu ti^ov, k kmečki stavki in sabotaži kot nasilnim sredstvom za odpor ljudski oblasti in pravi: »Pomislite, ako bi kmetje začeli voditi svojo kmečko razredno pravdo' Pomislite samo na tri stvari, o katerih je nevarno govoriti: prvič, da kmetje bojkotirajo trg, da ničesar ne prinesejo v mesto, da ostanejo enostavno doma, da se vzdrže. Toda to naj bi storili vsi složno in za daljši čas. Tega doslej ni bilo, to pa ne pomeni, da to ni možno in da tega ne bo. Tudi velike delavske stavke so nova stvar, splošna delavska stavka, prava splošna stavka je pa samo velika pretnja, toda ni nemogoča. Drugič. kaj naj rečemo o kmečki stavki?! Tega si ne more zamisliti človek, ki ni videl velikega privatnega ali državnega posestva s stotinami hektarjev zemlje in tisoči glav živine: samo enkrat ne dati hrane tej živini, ki bi jo skupaj zbrali Samo enkrat ne po-molzti krave!? Kdo bi opisal mukanje krav, ki bi jim pokala prepolna vimena! Kdo bi opisal rezgetanje kobil? Kdo bi pomagal zvezanim živalim! Na to pomisliti je grozno. Zato naj se nihče ne šali s kmečko mržnjo. In nihče naj ne ubije kmetu ljubezni do grude, do rastlin in njihovih plodov, zlasti pa ljubezni in nežnosti do živali. In naj nihče ne reče: Kmetje morajo! Kmetje ničesar ne morajo. Sreča je za človeštvo, da imajo očetovsko in materinsko vdanost do vsega, kar je živo in tudi do neljudi, ki se naslanjajo na svoje hranilce. — Tretjič kmečke sabotaže ne morejo razumeti tisti, ki ne vedo, kako je poljedelstvo odvisno od nekaj ur, večkrat celo od nekaj minut, bodisi, da se žanje žito ali da rede ovce, ali kosi seno, ali pa da se telijo krave. Kako je treba zvezati snop, da ne izpada žito in kako ga je treba shraniti, ali kako sam stroj more pojesti pol žetve, ako ne pazi tisti, ki se na to razume in ki mu je do proizvodov. Ni se šaliti s kmečko slabo voljo!«
Obtoženi Jovanovič v svojih predavanjih. ki jih ni razmnoževal, še bolj odkrito in brez zavijanja nastopa proti enotnosti ljudstva, ki je poosebljeno v Ljudski fronti. Tako je na sestanku svojih pristašev, ki ga je tudi imel v mesecu maju leta 1946 v prostorih Narodne kmečke stranke v Vuka Karadžiča ufici 4, rekel tole: Splošen pojav na svetu je, da se v vseh državah razpušča fronta. Fronta je nekaj, kar obstoja v času vojne. Takoj, ko neha vojna, neha tudi fronta. Ko se vrne mir, je treba tudi raz pustiti fronto. Nevarnost fašizma je minila. Fašizem je premagan in je sedaj potrebno, da gre vsak na svojo stran. Fronta ni več potrebna, ker je svojo vlogo že končala. Obtoženi pri znava, da je tako govoril.
Dokaz: zagovor obtoženega Jovanoviča, str. 23 zapisnika, izvlečki iz predavanja, ki ga je podal pristašem kmečke stranke in Ljudske fronte in »Kmetje — nosilci demokracije
Grotu in Suteju, da se začenja gibanje pod obliko kmečko - demokratičnega bloka, da bi se ustvarila borbena kombinacija vseh opozicijskih strank proti današnjemu režimu.« Ta izjava pomeni priznanje obtoženega Jovanoviča, da je ustvarjenje tako imenovanih opozicijskih blokov v naši državi bilo naročeno od tuje agenture.
Dokaz: zagovor obtoženega Gažija, str. 11 in 12 ter zagovor obloženega Jovanoviča, str. 20 zapisnika.
Po teh razgovorih in priporočilih agentov tuje vohunske službe je obtoženi Jovanovič, ki je kot ljudski poslanec prisegel in bil dolžan, da v Ljudski skupščini zastopa interese svojega ljudstva, nastopil z govori na lulijskem zasedanju Ljudske skupščine ob sprejetju osnovnega zakona o zadrugah (16. julija), zakona o javnem tožilstvu 17. julija in zakona o pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLR Jugoslavijo in LR Albanijo. S temi govori je izvršil nalogo, ki so mu jo dali agenti tuje reakcije glede njegovega dela v Ljudski skupščini.
Po julijskem nastopu je obiskal obtoženega Jovanoviča že omenjeni Wattson ml., katerega je obvestil o akciji glede ustanovitve tako imenovanega kmečkega bloka in o svojih nastopih v Ljudski skupščini in mu tudi oddal svoje govore. Wattson mu ie pripomnil, da je prezgodaj za ustanovitev kmečkega bloka in mu zameril glede nekih stavkov njegovega govore o zunanji politiki in ga opredelil za nepolitičen nastop, ker »ni vedno pametno niti politično pravilno govorili resnico«, ter mu je potrdil, da »imajo opozicijski poslanci zastopati v parlamentu zaradi svoje afirmacije tako v notranjosti države kakor tudi v inozemstvu.« Obtoženi Jovanovič je sprejel ta navodila, njegova akcija pri podminiranju ljudske oblasti in razbijanju enotnosti ljudskih množie se je razvijala tudi v
Po naročilu tujih agentov sl j e obtoženi Jovanovič prizadeval ustvariti opozicijo
Ko je po iniciativi tujega vohunstva začel akcijo za organiziranje tako imenovanega kmečkega bloka in generalnega sekretariata in ko je postavil temelj kmečkega bloka, je obtoženi Jovanovič nadaljeval svoje izdajalsko početje.
Obtoženi Gaži je po vrnitvi iz Zagreba, kamor ga je poslal obtoženi Jovanovič zaradi pogajanj z ljudmi iz bivše HSS, obvestil obtoženega Jovanoviča, da je bil pri Jančikoviču in Suteju ter da se je Jančikovič v načelu strinjal z njihovim predlogom o izvedbi Clisoldove pobude za organiziranje kmečkega bloka, vendar sta Šutej in Jančikovič obtoženemu Jovanoviču sporočila, da ne moreta glede tega dati dokončnega odgovora. 0 tem ie obtoženi Gaži obvestil Clisolda. Obtoženi Jovanovič in Clisold sta izrazila svoje nezadovoljstvo glede rezultatov teh pogajanj y Zagrebu. Clisold je ob tej priliki ugotovil, da je io še eden izmed znakov nedelavnosti opozicije. V nadaljnjem razgovoru z obtoženim Gažijem je Clisold postavil vprašanje aktiviranja opozicij« v
Ljudski skupščini. Obtoženi Gaži je to prijK»roČilo o aktiviranju opozicije v Ljudski skupščini sporočil obtože nemu Jovanoviču. Obtoženi Jovanovič, ki ni na zasedanju Ljudske skupščine v maju govoril, ker ga niso podprli nekateri poslanci HRSS, se je pripravljal, da nastopi na zasedanju Ljudske skupščine v juliju, vendar se je obotavljal in izražal bojazen, da ga tudi tokrat ne bodo podprli poslanci HRSS, na katere je računal. Ko je obtoženi Gaži o tem obotavljanju obtoženega Jovanoviča obvestil Clisolda, je ta izrazil svoje nezadovoljstvo zaredi takega obnašanja obtoženega Jovanoviča in nekaterih poslancev HRSS in dejal, da je tudi to dokaz neaktivnosti opozicije. Vse to je Gaži sporočil obtoženemu Jovanoviču, tako da je ta na nekem sestanku v mesecu juniju leta 1946 v svoji hiši pred svojimi sodelavci to potrdil in izjavil: Angleži so sedaj kakor tudi Američani nezadovoljni z malodušnim in neborbenim obnašanjem opozicijskih strani v Jugoslaviji, zlasti pa z obnašanjem QpoLa in Šute ja; sporočili so
drugih oblikah. Obtoženi te akcije ni opustil, temveč jo je nadalje izvajal * organiziranjem kmečkih krožkov, z razmnoževanjem iu razpečavanjem ilegalnega tiska ter z nadaljnjim nastopanjem na sejah Ljudske skupščine po naročilu tuje reakcije.
Dokaz: zagovor obtoženega Gažija, istr. 14 in 15 zapisnika in zagovor ob-i toženega Jovanoviča, str. 28 in 36 do j37 zapisnika.
J Obtoženi Jovanovič se je v svojem !izdajalskem delovanju povezal z ne-j katerimi osebami iz jugoslovanske i emigracije v inozemstvu zaradi skup-jne akcije, usmerjene za rušenje ne-; odvisnosti, svobode in ugleda naše ; države. Tako je v Švici dobil zvezo jz .Tovom Jovanovičem, svojim pristašem in bližnjim sodelavcem Draže Mihajloviča v njegovi vrhovni komandi. Obtoženi Jovanovič je pisal Jovi Jovanoviču. Jova Jovanovič pa mu je odgovoril z obširnim poročilom glede stanja v jugoslovanski emigraciji in glede svojega gledanja na mednarodne polit, razmere in mu poslal svojo knjigo, izdano v emigraciji, »Jugoslovanska kriza 1918—1945«. Hkrati je obtoženi Jovanovič sprejemal poročila tudi od emigranta Vladislava S<a-kiča. Končno je s svojimi izjavami, ki jih je dajal dopisnikom tujega tiska in v legalnih publikacijah, ki jih je poslal v inozemstvo, obtoženi Jovanovič dajal material in sodeloval v obrekovalni kampanji dela tujega, reakcionarnega tiska proti naši državi. Tako so bili izvlečki iz njegovih predavani »O narodni kmečki stranki in Ljudski fronti« in »Kmetje — nosilci demokracije« objavljeni v biltenu »Kmečka Jugoslavija« z dne 19. aprila 1. 1946, št. 30, ki ga baje izdata v Londonu dr. Miloš Sekulič, najintimnejši sodelavec znanega izdajalca Milana Gavriloviča.
Dokaz: zagovor obloženega Jovanoviča. str. 1 do 5 in 41 in izvlečki iz »Kmečka Jugoslavija«, št. 30.
Jovanovičeve klevete prot: ljudski oblasti
Tretjič, obtoženi Jovanovič je v času, ko je začel sodelovati z agenti tuje vohunske službe, vršil obreko-valno, demagoško propagando proti nacionalnim interesom narodov Ju-oslavije kakor tudi proti neodvisnosti naše države ter njenega ugleda ljudski oblasti in redu v naši državi, v inozemstvu,
To sovražno propagando je obtoženi Jovanovič izvajal:
a)	s prirejanjem predavanj in diskusij in z razmnoževanjem in razpečavanjem svojih predavanj in drugega materiala, tako je razmnožil in raz-pečal svoja predavanja »0 narodni kmečki stranki in Ljudski fronti«, »Kmetje — nosilci demokracije« ter pismo Nikole Radovanova;
b)	z lažnimi poročili dopisnikom tujega tiska p razmerah v naši državi in s pošiljanjem svojih predavanj v inozemstvo, kjer so služila kot material za obrekovalno kampanjo proti naši državi. Hkrati je obtoženi Jovanovič take dopise, ki so izšli v inozemstvu na podlagi njegovih lažnih poročil in poslanih predavani, ilegalno razmnoževal in razpečaval v naši državi in je na ta način razmnožil in razpečal poročilo Reuterjevega dopisnika Miloša »Raduloviča - Monti« 0 političnih razmerah v Jugoslaviji z dne 8. septembra leta 1946 in izvleček iz članka dopisnika »Timesa« Watt-sona mlajšega »0 položaju v Jugoslaviji« z dne 20. in 21. septembra leta 1946;
c)	z organiziranjem ilegalnih »ideoloških« krožkov z nalogo, da se na teh krožkih usposobi določeno število propagandistov, ki bi organizirali nove krožke in tako usposobili še nadaljnje skupine propagandistov za izvajanje njegove uničevalne propagande med ljudstvom. V ta namen je obtoženi Jovanovič ob pomoči Strahinja Jovanoviča in Dragoljuba Iliča organiziral prvi tak krožek, v katerem so bili večinoma študenti, ki je v času od junija do novembra leta 1946 imel svoje sestanke enkrat na teden. Na teh sestankih so obtoženi Jovanovič in njegovi najožji sodelavci imeli predavanja, diskusijo in vzgajali peščico Drotljudskih študentov v duhu sovraštva do naše države in reda v državi.
Dokaz: zagovor obtoženega Jovanoviča, str. 77 do 84" in pričevanje priče Jefta Paviča.
Vsa propaganda, ki jo je obtoženi Jovanovič vodil pod lažnjivimi gesli »Za pravo demokracijo«. »Za kmečko demokracijo«. »Za kmečki socializem«, dejansko pa proti pravi demokraciji, proti interesom kmetov in proti novemu družbenemu redu, ki se gradi v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji — je prežeta s klevetami in najvulgarnejšo demagogijo.
Na enem izmed sestankov s svojimi pristaši je obtoženi Jovanovič takole klevetal organe ljudske oblasti: V neki vasi sem vprašal, kdo načeluje krajevnemu odboru in če je iz JRZ, pa so mi odgovorili, da ni. pač pa je njen pristaš. Kjer koli sem hodil, sem dobil obvestila, da je na oblasti mnogo okupatorskih, četniških in drugih elementov, ki so se povezali z vlada jočimi in si pridobili njihovo zaupanje. Kmetje to pojasnjujejo s pregovorom. »da vsak skrbi najprej zase«.
Dokaz je izpovedba obtoženega Jovanoviča (str. 75 zapisnika).
V svoji propagandi proti družbeni ureditvi je obtoženi Jovanovič na-nadal ljudsko zadružništvo, zlasti ogorčeno pa napada kmečke delovne zadruge, ki jih preračunano imenuje kolhoze. Celo sušo hoče izkoristiti z odvratno demagogijo proti ljudskim oblastem in proti pomoči, ki jo da-
jejo kmečkim delovnim zadrugam, saj je na sestanku svojih somišljenikov, ki je bil 10. oktobra 1946 v navzočnosti 20 oseb. med katerimi sta bila tudi dva kmeta iz Šumadije. rekel, da si prizadevajo ljudske oblasti, da bi pokupili, oziroma zaklali čim več volov, da bi kmetje morali orati s traktorji. Traktorje bodo dobiti samo tisti, ki bodo hoteli vstopiti v kmečke delovne zadruge, t. j. v »kolhoze«. Nadalje jim je govoril, da izkoriščajo oblasti veliko sušo in da so kmetje prisiljeni klati živino, ker je nimajo čim krmiti. Na koncu pa je rekel, da kmetje ne bodo vstopili v kolhoze, čeprav nimajo hrane niti zase niti za živino in čeprav bi morali umreti od gladu.
Dokaz je izpovedba obtoženega Jovanoviča. str. 74 zapisnika.	«
Obtoženi Jovanovič se pred ljudskimi množicami ni drznil odkriti kot nasprotnik nacionalizacije. Na nekem sestanku »ideološkega krožka« pa je prebral pismo vohuna Leona Kavčni-ka o njegovem mnenju o nacionalizaciji. Jovanovič se je s tem mnenjem očividno strinjal. V pismu je Kavčnik napadal nacionalizacijo v obliki, kakor je bila izvedena v naši državi. Obtoženi Jovanovič, ki je napadal »tehnično izvedbo nacionalizacije«, dejansko pa samo nacionalizacijo, je na sestanku svojih prijateljev 24. decembra 1946 rekel, da nacionalizacija ni bila izvedena enakomerno po republikah. da je bilo v Beogradu nacionaliziranih kakih 260 objektov, v Bosni in Hercegovini pa samo 30, iz česar je razvidno, da se je izvajal zakon o nacionalizaciji proti Srbom ostreje itd.
Dokaz je izpovedba obtoženega Jovanoviča. str. 56 in 76 zapisnika.
Obtoženi Jovanovič je nasprotoval tudi ekonomski obnovi in izgradnji države. Računal je, da bo nastalo zaradi naporov, ki jih zahtevata ekonomska obnova in izgradnja dežele, med ljudstvom nezadovoljstvo, ki bo privedlo do velikih motenj, spopadov in zrušitve ljudske oblasti. Ko pa je nasprotno videl, da kažejo delovne množice pri ekonomskem dviganju države neviđeni delovni polet in da imajo vedno večje in boljše uspehe, ker se zavedajo, da delajo zase in za svojo boljšo bodočnost in da sta od tega odvisni naša svoboda in neodvisnost. je hotel zanesti s svojo propagando malodušnost v vrste delovnega ljudstva, da bi oslabil njegov delovni polet. Nasprotuje novim metodam dela. ki jih izenačuje z metodami izkoriščanja delovnih ljudi v kapitalističnih državah. Tako je v svojem predavanju »O kmečki ljudski stranki in Ljudski fronti« med drugim rekel, da je proti delu na kose. ker se je delavski razred boril proti temu že 100 let. kakor tudi proti sistemu znojenja in proti najhujšemu izkoriščanju. To izčrpavanje vodi k propadanju liudi. posebno pa^mladine, ki je občutljiva in ki prično zaradi utrujenosti propadati
Dokaz je izpovedba priče Ljube Djordjeviča in izvod predavanja »0 kmečki ljudski stranki in Ljudski fronti«.
Pa tudi takrat, kadar gre za zadovoljitev naših upravičenih nacionalnih zahtev, kakor je n. pr. vprašanje Trsta in Julijske krajine, pritrjuje obtoženi Jovanovič tistim, ki nam odrekajo pravico. Tako je na sestanku »ideološkega krožka« 4. julija i. 1946 govoril »Ja je Trst prevelik za Jugoslavijo in za Italijo in da je pripraven za Srednjo Evropo, oni na terenu pa bodo kljub temu dalje la-
Obtoženi Frani© Oazi je posredoval men Dragoljubom Jovanovem
tuio vohunsko službo
]ali, oni na površini pa dajali lažna pojasnila«. Med one na terenu,' ki bodo še nadalje lajali, prišteva obtoženi Jovanovič, kakor pravi, smrkovce in mlade ljudi, ki ne vedo, kaj lahko storijo in kaj ne morejo, med »one
na površini« pa prišteva »naše odgovorne politike«.
Dokaz je izpovedba obtoženega Jovanoviča. str. 80 zapisnika.
To so samo primeri klevetničke propagande obtoženega Jovanoviča.
Obtoženi Gaži je vohunil za agente tuje vohunske službe
Drpgi obtoženec inž. Franjo Gaži, ki je bil že od prej v službi tuje vohunske službe, se je obrnil po prejetih navodilih takoj po prihodu v osvobojeno domovino maja leta 1945 na Clisolda. s katerim je vzpostavil zvezo in nadaljnje sodelovanje ter je /po navodilih tega in drugih agentov iste vohunske službe zbiral in pošiljal podatke o političnih in gospodarskih razmerah in dogodkih v naši državi.
Dokaz je izpovedba obtoženega Ga-žija, str. 10 in 11 zapisnika.
Ko je obtoženi Gaži med svojim izdaju iški m delovanjem ob koncu leta 1845 ugotovil nezadovoljstvo in sovražno razpoloženje obtoženega Dragoljuba Jovanoviča proti ljudski oblasti in ureditvi v novi Jugoslaviji, je o tem obvesti! Clisolda. Po govoru obtoženega Jovanoviča, ki ga je imel decembra ieta 1945 o ustavi, je sklenil z njim tesno prijateljstvo in mn zaupal, da je Clisold v obveščevalni vohunski službi tuje države in da je on z njim in drugimi agenti že prej sodeloval. Pri nadaljnjih sestankih z obtoženim Jovanovičem je obtoženi Gaži nadaljeval zbiranje podatkov o stališču in delovanju obtoženega Jovanoviča. O vsem tem ie poslal obtoženi Gaži podatke Cl soldu. ta pa je dajal preko njega obtoženemu Jovanoviču svoje mnenje in nasvete o posameznih konkretnih vprašanjih in o akcijah, ki bi jih bilo treba pričeti. Tako ie sporočil obtoženi Gaži ob koncu aprila oziroma v začetku maja leta 1946 obtoženemu Jovanoviču Cli-soldov nasvet, da bi pričeli ustvarjati kmečki blok. kar je obtoženi Jovanovič. ki je vedel, od koga ta nasvet prihaja, navdušeno sprejel. Obtoženi Gaži je seznanil Clisolda o nadaljnjem razvodu akcije obtoženega Jovanoviča o ustvarjanju kmečkega Voka in sporoči! je niegova navodila za delo obtoženemu Jovanoviču Tako ie sporočil obtoženemu Jovanoviču mišlienie in nasvete Clisolda glede aktiviranja opozicijskih poslancev v Ljudski skupščini, nadalje mnenje o tuiem tisku ter Clisoldovo nezado-vollstvo zaradi omahovanja obtoženega Jovanoviča za nastop v Liudski skupščini in zaradi tega. ker nekateri poslanci HRSS ni=o podprli obtoženega Jovanoviča. Obtoženi Gaži je pomaga! obtoženemu Jovanoviču pri ustvarjanju kmečkega bloka in je tudi sam vstopi! v generalni sekretariat ter je z namenom, da bi pridobi! nekatere ljudi iz vodstva bivše HSS za kmečki blok. odšel v Zagreb in se «»tal •> fovauovičem in Sutejem.
Dokaz je izpovedba obtoženega Ga-žija. str. tl zapisnika in naslednje.
Glede na prei navedena dejanja je pod točko L. 2. in 3. inž. Franjo Gaži pa pod točko 2. zagrešil kazniva dejanja. ki jih določa čl. 2-1 in ki so kazniva po čl. 4 zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi.
Glede na to predlagam: 1. da se določi na temelju čl. 13. odstavek 2. zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi, glavna razprava pred tem sodiščem; 2. da se na glavno razpravo pokliče javni tožilec FLRJ: 3. da se pokličejo na glavno razpravo tudi njihovi branilci, in 4. da se predložijo na glavni razpravi dokazi, navedeni v priloženem popisu, da se obtožena proglasita po končani razpravo
za krivca dejanj, ki jih navaja ta obtožnica in da se kaznujeta po zakonu.
n Obrazložitev
S preiskavo proti obtoženemu Franju Gažiju je bilo ugotovljeno, da_ je že prej stopil v obveščevalno službo tuje države, da je po povratku v domovino leta 1945 nadaljeval vohunsko delo na račun iste obveščevalne službe in da je vzpostavil zvezo in sodelovanje ljudskega poslanca Ljudske •kupščine FLRJ Dragoljuba Jovanoviča z agenti omenjene obveščevalne službe- Clisoldom in Wattsonom ml Vsled tega ie predlagalo javno tožilstvo FLRJ na podlagi čl 61 ustave FLRJ in čl. 41 poslovnika Zveznega sveta Ljudske skupščine z dne 13. maja .iz 1.1947 pod št. 50-47 predsedstvu Prezidija Ljudske skupščine FLR Jugoslavije, nai pokrene kazenski postopek proti Dragoljubu Jovanoviču in od obari odvzem svobode zaradi kazenskih dejanj proti ljudstvu in dr-iavi. Predsedstvo Prezidija je ta pred-og sprejelo s svojo odločitvijo pod zaup. št. 59-47 z dne 15. maja 1947 V nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno. da je obtoženi Jovanovič, k' ie vedel, da so Franjo Gaži. Clisold 'n Wattson agenti neke tuje obveščevalne službe, dajal podatke o razmerah v naši državi, na drugi strani pa je Izvrševal njihova navodila proti ljudski oblasti in notranji ureditvi v FLR Jugoslaviji ter njeni neodvisnosti in zunanji varnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je vzpostavil z istim namenom zvezo in sodelovanje s središči izdajalske jugoslovanske emigracije v inozemstvu in da je vodil klevctniško propagando doma in v inozemstvu, kakor je navedeno v obtožnici.
Kazniva dejanja obtoženih Franja Gažija in Dragoljuba Jovanoviča so bila ugotovljena na podlagi njihovega priznanja, izpovedb prič in dokumentov. Medtem ko obtoženi Gaži priznava, da je bil v inozemski vohunski službi in da je delal kot vohun. se brani obtoženi Jovanovič na ta način, da daje ugotovljenim dejstvom drugačen smisel in obrazložitev, kakor je logično razvidno iz dejstev. Prizadeva si. da bi svoje politično delovanje prikazal kot nekako politično ■opozicijo Obnašan ie in delovanje obtoženega Jovanoviča proti osvobodilnemu boju narodov Jugoslavije med sovražno okupacijo ter njegovo zločinsko delovanje proti ljudstvu in državi po osvoboditvi, ki ga je vodi! po naročilu agentov tuje vohunske službe in ob sodelovanju z izdajniško emigracijo očividno ne [»omeni politične opozicije, ampak zločin izdajstva domovine. To velja tem bolj. ker je bil obtoženi Jovanovič ljudski poslanec in ker je bil kot tak še posebej poklican, da ščiti interese svojega liudstvg in domovine.
Preiskava je torej ugotovila, da sta obtožena Dragoljub Jovanovič in Franjo Gaži zakrivila kaznivo dejanje izdajstva. določeno v čl. 2. 1. odst. zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi.
Glede na prirodo in značaj dejanj, ki sta jih zagrešila obtoženca, le pristojno Vrhovno sodišče LR Srbije (čl 13. odst. 2. zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi). Iz vsega navedenega je ta obtožnica po zakonu utemeljena.
sem 6e razgovarjal o angleški literaturi. o vseh teh stvareh.
—	Imeli ste določene razgovore s Seatonom Wattsonom ml. o političnih razmerah v Jugoslaviji. Med vso to dobo so od vas zahtevali informacije. Ali vas ni pri vašem odhodu navajal k temu. da pridete v stik s Clissol-dom? Ali sta govorila o teh stvareh?
—	Ne.
—	Zakaj vas ie tedaj nanje navajal?
—	Zato, ker ie delal Clissold med vojno v BBC-iju, v londonskem radiu, posebno propagando za Hrvatsko. Bil je simpatizer, tako rečeno. Hrvatske seljačke stranke. Kot takega sem ga poznal.
—	Od kdaj se poznata s Clissol-dom?
—	Od leta 1935. ga poznam iz Zagreba. ko je predaval v britanski čitalnici angleškega iezika.
Gažijeve zveze s tujim agentom
—	Ali je to obračanje na Clissolda z besedami: »Če boste kaj rabili, se obrnite na Clissolda«, prenašanje delovanja z Wattsonom na Clissolda?
—	D» neke mere da. S Clissoldom sem se nadalje razgovarjal o političnih razmerah v Jugoslaviji.
—	Določeno rečeno, ste nadaljevali iste razgovore in isto delo s Clissoldom. ki ste ga imeli dotlej s Seatonom Wattsonom?
—	Da.
—	Ali smemo iz tega sklepati, da ie to pravzaprav nadaljevanje dela za obveščevalno službo?
—	Da.
—	Ali ste se po tem navodilu, ko ste prišli v domovino, obrnili na Clissolda. ali ste se povezali z njim?
—	Sam sem se mu javil. Obiskal sem ga v »Ruskem varu«.
—	Za tem me je povabil v svoje stanovanje in navadno sem šel večkrat v njegovo pisarno. Takih sestankov je bilo 10 do 12. povečini v njegovem stanovanju. Povabil me je k sebi na kosilo. Ob pričetku mojega dela s Clissoldom sem se nanj obrnil meseca maja, da bi dobil avtorsko pravico za nekatere knjige.
Javni tožilec: Ali je bilo to teta 1945? Ali ste vi njega iskali ali on vas?
Obtoženec: Jaz sem njega iskal. Obrnil sem se nanj, da bi dobil avtorsko oravico za neko knjigo. Tedaj sva se razgovarjala tudi o politiki. Javil mi ie, da je prišla pravica za neko knjigo. Bil sem v »Brazdi« in sem moral za to skrbeti. Ko ie prišla neka avtorska pravica, sem prišel k njemu in razgovarjala sva se zopet o politiki Tako ie bilo do njegovega odhoda iz Jugoslavije.
—	Kdaj ie odšel iz Jugoslavije?
—	Ob pričetku junija leta 1946.
—	Koliko sestankov ste imeli od aprila 1945. do iunija 1946? Kakšne zveze so to bile? Ali so bili redni sestanki, periodični z določenimi presledki. ali so bili »ad hoc«?
—	To so bili navadno »ad hoc« sestanki. Jaz bi rad dobil nekaj angleške literature, prav tako mi ie oošilial angleške časopise.
—	Pustite to literaturo. Imate pravico braniti se. kakor je za vas najbolj ugodno, vendar morate vedeti, da je obtožnica resna in da morate izkoristiti svoio pravico, da pojasnite dejanski položaj. Obrazložite nam vaše delo po prihodu v osvobojeno domovino in do Clissoldovega prihoda.
Tožilec: Zakaj se ie Clissold za vas zanimal?
Obtoženec: Zanimal se je za politične razmere v Jugoslaviji, posebno pa se je zanimal za razmere na Hrvat-skem in o stanju HSS.
—	Ali se je zanimal v tej zvezi za volitve v zvezno ustavodajno skupščino?
—	Da. Zanimal se je.
—	Kako se je zanimal?
—	Govorilo se je že. da bo tudi opozicija nastopil^ pri volitvah.
—	Kje se ie govorilo?
—	Govorilo se ie v Beogradu in sploh v krogih opozicije.
—	AH se ie govorilo med vami in Clissoldom?
—	Da. ker je postavljal direktna vprašanja. Poklical me je in me spravil v stik z angleškimi parlamentarci, ki so bili tukaj pri volitvah, in me vprašal: Zakaj ne gre opozicija na volitve? Navedel je svoje mnenje, da bi bilo potrebno, da bi se opozicija ud: lcžila volitev.
—	AH je tudi vprašal, zakaj opozi-cija ne gre na volitve?
—	Da. Stal je na stališču, da mora nastopiti opozicija pri volitvah.
—	AH ie to tudi vam sporočil?
—	Da.
—	Komu ste vi pripovedovali?
—	To sem pripovedoval svojim stanovskim tovarišem.
—	Kdo 60 ti?
—	Jančikovič. Šutej. Šubašič.
Gažijevl stiki z Dragoljubom Jovanovičem
Tožilec: Ali ste se o tem razgovarali z obtoženim Jovanovičem?
—	Ne, obtoženi Jovanovič je bil tedaj v Ljudski fronti in tedaj se sploh ni postavljalo vprašanje, da bi šel v o pozicijo.
—	Ali ste govorili z njim, kakšno
stališče je zavzemal Clissold glede nastopa opozicije pri volitvah?
—	Z Jovanovičem tedaj nisem imel ožjih stikov. Z Jovanovičem sem vzpostavil stike po njegovem govoru v zakonodajnem odboru.
—	Zakaj ste po tem govoru vzpostavili stike z obtoženim Jovanovičem?
Sažijevo posredovanje med tujim agentom in Jovanovičem
— Zato, ker je tedaj nastopil kot I noviča. Odgovoril sem, da ne vem, ker mzioi-ia Odšel sem k niemu Ja na je imel Dragoljub v izvršnem odboru
Zaslišsvaisfe obtoženega Franja Gaži]?
Ko je javni tožijec dr. Josio Hrn-čeiič prebral obiožnioo. katere konec je prisotna publika pozdravila z burnim ploskanjem, ie razglasil predsedujoči krajši odmor, nakar so pričeli zasliševati obtoženega Franja Gaži ja
Predsednik: AH se čutite krivega?
Obt.: Čutim.
—	Povejte mi. kdaj ste se med vojno vrnili v domovino?
—	Vrnil sem se cb koncu marca
1945.
—	Potemtakem še med vojno?
—	Da. ni še bilo osvobojeno vse ozemlje.
—	Odkod ste prišli?
—	Prišel sem iz Londona odnosno preko Kaira. V Kairu sem imel družino. Bil sem pri Vladi šubašiču v Londonu
—	Ali ste se s kom pred svojo vrnitvijo iz Londona, oreden ste prišli v domovino, sestajali?
—	Sestajal sem se v Londonu, kjer sem bival 6 mesecev, z mnogimi ljudmi.
—	S Seatonom Watsonom mlajšim? Mislim tik pred vašim odhodom?
—	Ni bilo neposredno pred odhodom, vsekakor pa pred moiim odhodom v Jugoslavijo.
—	AH ste se sestajali s kateri koli organom obveščevalne službe?
—	Nisem. Seatcf» Wattson mlajši ni bil v tem času. ko ie bil v Londonu. organ obveščevalne službe. Tedai je bil demobiliziran. Z njim sem se seznanil v Kairu kot članom Intelligence Servicea. Tam sem z njim sodeloval. V Londonu pa ie bil deino-b'üziran zaradi tega. ker je reflektira! na to. da bi posta! docent oxfordskega vseučilišča, kar ie tudi postal. Z njim sem se sestaial
—	To oomeni. da ste se s Seatonom Wattsonom ml. kot organom obvešče valne službe sestajali tudi prej?
—	Da. to sem tudi v preiskavi izjavil. Prepriča! sem se. da se zanima za Jugos’avijo. Kot tak ie tudi prišel k meni. ko* član obveščevalne službe. Vnraševa! me ie in mi Dostavlja! vprašanja, ki so se tikala stania v tedanji okupirani Jugoslaviji, o borbi itd.
—	Na oodlagi katerih dejstev za-snavljate vaše priznanje, da ie bi! Seaton Wattson ml. član obveščevalne službe?
—	Na tem. da ie tudi sam to priznal.
—	Prav. kako Da ie prišlo do sestanka med vami in Seatonom Wattsonom ml. pred vašim odhodom v domovino?
—	Iz Kaira sem prišel v London na poziv predsednika vlade Šubašiča. Pred odhodom sem se sestal s Seatonom Wattsonom ml. in mu rekel, da grem v London, ko oa ie oriše! v London, sva se od časa do časa videla ter razgovarjala o razmerah v tedanji jugoslovanski vladi.
—	Ali ie bilo več takih sestankov pred vašim odhodom?
—	Da. razumljivo. V teh 6. mesecih je bilo več takih sestankov.
—	Ali vam ie Wattson. preden ste odšli, na enem izmed zadnjih sestankov. ko ste odhajali v domovino, rekel. na koga se morate obrniti? Ali ie hote! obdržati stik z vami?
—	Wattson je meni pripovedoval, da ie bil tedai v Beogradu Clissold. Tam ie bila tudi njegova kolegica s vseučilišča Dolly Wowliner. ki ie delala pozneje Dri Unri.
—	Kdo je bil ta Clissold?
—	V Beogradu ie bil tiskovni ataše.
—	Ali ste se po prihodu v domovino sestaiali s Clissoldom?
—	Da.
—	AH ie bil to vaš prvi stik s Clissoldom?
—	S Clissoldom sem se sestal Kairu, kjer me ie z njim seznanil Wattson ml. Tam sva se dvakrat ali trikrat videla. Clissold je bil za zadeve tiska, za informacije.
—	V kakšnem namenu vas ie Wattson napotil b Clissoldu?
—	Sploh v nikakršnem. Samo razgovarjala sva se. Jaz sem poznal Clissolda. pa tudi Wattson ga je po-znal. Rekel mi je: »Clissold ie v Beogradu, vsekakor bi bilo zanimivo, da bi se videla. Od njega boste lahko dobili angleški tisk. Ce boste kaj potrebovali, se obrnite na mene« itd. Z njim
opozicija. Odšel sem k njemu, Ja ga prosim za ta govor in da bi se z njim razgovarjal.
Preds.: Kje ste ga obiskali?
Obt.: Obiskal sem ga v decembru ali v začetku januarja v njegovem stanovanju. Nato sem obiskal Giissol-da, ki me je vprašal, če sem bil pri Dragoljubu. Imel je njegov govor iz akonodajnega odbora in me js vprašal, kaj Dragoljub dela in mislt. ali je to začetek opozicijskega dela Dragoljuba Jovanoviča?
—	Kaj vam je pripovedoval Dragoljub Jovanovič, ko ste bili na sestanku ?
—	Pripovedoval mi je, kako ga njegovi strankarski tovariši iz izvršilnega odbora napadajo zaradi njegovega govora v zakonodajnem odboru, nadalje, zakaj je nezadovoljen, v več razgovorih, ki sva jih imela, pa je razlagal postopke oblastev med volitvami glede njegovih kandidatov, nadalje o njegovem položaju v Ljudski fronti, bil je namreč sekretar Fronte, nato pa o tem, da Ljudska fronta po volitvah nima pomena in da je postal njegov položaj v Ljudski fronti popolnomh iluzoren, brez vsake veljave.
—	Ali ste po tem nezadovoljstvu, o katerem je govoril obtoženec Jovanovič, poročali Clissoldu?
—	Da. Zanimal se je, zakaj je Dragoljub Jovanovič tako nastopil.
Kaj vam je rekel Clissold, ko ste mu sporočili, kako je obtoženi Jovanovič nezadovoljen zaradi postopka nasproti njegovim kandidatom itd.
—	Vprašal me je, če je to pričetek politične aktivnosti Dragoljuba Jova-
neprilike.
—	Ali ste po tem sestanku s Clissoldom odšli k Dragoljubu Jovanoviču?
—	Da. v tem času sva se z Jovanovičem večkrat videla.
—	Ali ste mu sporočili svoje razgovore Clissoldu?
—	Povedal sem mu, da se je Clissold zanimal zanj.
—	Samo to?
—	Povedal sem, da se je Clissold zanimal, ali ako naj pomeni to pričetek njegove politične aktivnosti.
—	Kaj ste rekli Clissoldu, Ali je to pričetek opozicijskega dela?
—	Rekel sem, da ne vem. Nisem vedel, kaj Dragoljub Jovanovič misli. Povedal sem le, da bo po Jovanovičevem mnenju prišel vpliv kmetov bolj do veljave. Trdil je, da kmetje v Ljudski fronti niso enakopravni z delavstvom.
—	Ali je to Dragoljub Jovanovič tako razlagal?
—	Da, v svojih predavanjih je tako razlagal.
—	Ali poznate kakega kmeta, ki je nezadovoljen? Kateri kmetje so nezadovoljni v Ljudski fronti?
—	Bili so Dragoljub in njegova skupina...
—	Kateri je ta kmet, ki je -bil nezadovoljen v Ljudski fronti? «
—	Todorovič je bi] nezadovoljen.
—	Ali je to edini? Ali veste še za katerega kmeta?
—	To je bilo Dragoljubovo mnenje. Ne morem reči, če je to stališče pravilno ali ne. Trdil je, da kmeti niso enakopravni z delavstvom,
Tožilec: To je njegova trditev in, njegovo mnenje.
Kako so pripravljali opozicijo na tujo pobudo
—	Vi ste se vsak dan sestajali z obtoženim Jovanovičem, vi ste njegov prijatelj, izmenjavata misli, poznate samo enega samega kmeta, ki je nezadovoljen, a to je Radomir Todorovič. Razgovarjal! ste se z Jovanovičem, razgovarjali ste se s Clissoldom. Ali je Clissoldovo zanimanje za obtoženega Jovanoviča naraščalo ali padalo ?
—	Zanimanje je naraščalo. Takoj, ko je Dragoljub odločneje nastopil opozicionalno, je zanimanje naraščalo.
—	To pomeni, da tudi za Clissol-da kmetje v Fronti niso bili enakopravni z delavci.
—	Clissold se je zanimal za nastop opozicije v Jugoslaviji.
Preds.: Zakaj se je zanimal Clissold za nastop opozicije?
Obt.: Ker je bil britanski tiskovni ataše in ker je kot vsak diplomat več ali manj obveščevalec. Zanimal? so ga politične razmere v Jugoslaviji.
—	Kaj vam je Clissold konkretno rekel ob nastopu opozicije pri volitvah? Zakaj bi se morala ustvariti opozicija? Ali zato, da pošlje dopis listu?
—	Menil je, da bi nastop opozicije pomenil okrepitev političnega življenja v Jugoslaviji.
—	Da bi se afirmirala opozicija?...
—	Da bi se afirmirala. Ni se strinjal s stališčem nekaterih opozicio-nalcev, ki so rekli, da je nemogoče iti na volitve. Trdil je, da se mora iti na volitve, da bi se pokazalo, kako močna je opozicija.
—	In da bi lahko govorili v imenu nekoga. Ali je to Clissoldovo mnenje?
—	Da. Opozicija naj bi nastopila, da bi dobila poslance In bi se vedelo v čigavem imenu govore.
—	Ali se je izvajalo Clissoldovo mnenje ?
—	Vsa opozicija se je pripravljala, da nastopi pri volitvah. V zadnjem trenutku, ko člani Hrvatske seljačke stranke niso hoteli podpisati zvezne liste, je tudi šutej prenehal delatL
—	Kdo pa je delal do tega trenutka?
—	Delal je šutej, delal je Grol, delali so radikali, Trifunovič...
—	Ali je sprožil kako določno idejo, kaj naj se nadalje dela?
—	rcazuigai sem mu, kuko misli Dragoljub aovanović, da je treba ustvariti kmečki blok m khicćko organizacijo. Tedaj me je Cnssoid najprej vprašal, kaj rmsn Dragoljub Jovanovič o vsej opoziciji Ko«. laKsm, ker smo pozimi i. I9*o/4o govorni, cia se bo ustvaril blok opozicije. Vprašal me je, kaj misu Dragoljub j ova novič o tem. rteKel sem, ua se s tem strinja. Dragmjuo je bij proti temu, da bi se povezal z radiKuu m demolirati, pac pa je reKel, ca misli ustvariti neKO Kmečko opozicijo, reaaj je Cnssoid uejai, da oi bilo zelo douro, će bi se us«.var.ja. neka vrsta kmečkega bloka m se prijavila kot stranaa.
—	Kdaj vam je Clissold to renei'i
—	Oo Koncu aprila i. 1946. v svojem stanovanju,’ ko smo bin na kosilu.
—	Kako je sprejel Dragoljub Jovanovič to mnenje Clissolda?
—	Bilo mu je zeio vsec. Predvsem je bil zadovoljen, ker se je cnssoid zanimal za njegovo politično delo.
—	Kako je reagiral Dragoljub, pravite, da je bil navdušen, razigran in zadovoljen ?
—	Vsekakor mu je bilo všeč, da se Clissold zanima, ker je bilo to v času, ko v svoji si-ranni v zvezi z glavno skupščino izvršnega odbora n: irio-gei obračunati z nasprotniki in se je z vsemi silami lotil, da bi ustvaril kmečki blok in ustanovil' novo politično organizacijo.
Tožilec: Med preiskavo ste izpovedali: »Clissold je v teh dneh, ob koncu aprila ali ob pričetku maja leta 1946, predlagal, naj se ustanovi tako imenovan kmečki blok. Določil je tudi sile, ki bodo sodelovale. To idejo sem sporočil Dragoljubu.« Ali ste to izpovedali med pre*skavo?
—	To sem rekel, vendar je to le kratek izvleček in sem ga vam obrazložil. ’
Ali je Jovanovič, preden ste mu pripovedovali o razgovoru s.Clissoldom o potrebi ustanovitve kmečkega bloka, kaj določnega ukrenil, ali je to napravil pozneje, po tem razgovoru? V čem je obstojala ta aktivnost, da slišimo dalje.
—	Dragoljub Jovanovič je tedaj v navzočnosti Jefta Paviča govoril, kako je treba organizirati kmečki blok. Moral bi sporočiti v Zagreb, da predlaga Dragoljub, naj se ustvari kmečki blok, naj se ustvari generalni sekretariat tega bloka. Najvažnejše je bilo, da se dobi pristanek vodstva HSS. Razgovarjal sem se s Sutejem in Jančikovičem ...
—	Ali je tudi Clisold smatral HSS kot glavno silo tega kmečkega bloka?
Da. Jančikovič se je v načelu strinjal s tem, da se osnuje organizacija, kakor je predlagal Dragoljub. Najprej je rekel šutej, na koncu pa tudi Jančikovič, da to ni njegov definitivni odgovor, ker sami ne predstavljajo strankinega vodstva. Vrnil sem se v Beograd in sem to povedal Dragoljubu.
—	Kako je bil zamišljen kmečki blok v organizacijskem pogledu?
- Po Dragoljubovem mišljenju bi morala imeti vsaka federativna enota svojo organizacijo, a vrhovno vodstvo naj bi imel generalni sekretariat v Beogradu.
—	Kje ste se razgovarjali m v čigavi prisotnosti?
—	V Dragoljubovem stanovanju. Navzoča sta bila Jefto Pavič in Dra-goljubova soproga. Dragoljub je rekel, da bi bilo dobro, če bi odšel v Zagreb in če bi kdo od HSS izdelal statut.
—	Na tem sestanku je bilo potemtakem sklenjeno, da odidete v Zagreb in o tem obvestite HSS. Ali ste odšli v Zagreb ali ste se razgovarjali?
—	Da.
—	Katere osebe naj bi prišle v generalni sekretariat ?
—	Dragoljub, je smatral, da ni potrebno, da bi bil generalni sekretar kmečkega bloka.
—	Kdo naj bi še prišel?
—	Jefto Pavič, nato jaz v imenu HSS, če bi potrdil Zagreb, in en Slovenec.
—	Ali so bila kakšna pogajanja, ali so bile kakršne koli kombinacije s Slovenci? je vprašal tožilec.
Obt.: V tem času se je omenjal Snoj...
Preds.: Jančikovič se je v načelu strinjal. Ali ste prinesli odgovor Dragoljubu Jovanoviču in Clissoldu?
—	Da, i enemu i drugemu. Tožilec: Kaže se, da se je Clissold
pojavil kot neka babica pri ustvarjanju tega kmečkega bloka...
—	Da, Clissold se je ves čas zanimal.
Preds.: Ali je Dragoljub obvestil o tem svoje strankarske prijatelje?
Obt.: Vse člane odbora, ki so ostali z njim, ter Sveto živkoviča, Paviča in ostale.
—	Ali se je Clissoldovo zanimanje večalo ?
—	Zanimal se je. Povedal sem mu, da je Zagreb odgovoril negativno, on pa je na to odgovoril, da je to znamenje, da je opozicija negativna.
Tožilec: Zagreb ni odklonil, povedali ste, da se je Jančikovič v načelu strinjal. To pomeni, da ni bilo definitivno. Kaj pomeni v načelu?
—	Da se lahko ustvari blok, če bi Košutič pristal.
v- Ali ste to sporočili Dragoljubu in Clissoldu?
—	Sem. — Smatrala sta, da je to neaktivnost. Nista bila zadovoljna.
Predsednik:	Kako se je pozneje
razvijala zadeva s Clissoldom glede aktiviranja opozicije
—	To je bilo po majskem zasedanju Ljudske skupščine. Clissold se je zanimal za ostalo Dragoljubovo politično aktivnost. Vprašal me je, zakaj ni govoril v Ljudski skupščini v majskem zasedanju. Rekel sem mu, da smatra Dragoljub, da je treba stranko prijaviti, in da še ni prišel
pravi čas, ker ni dobi] podpore pri kmečkih poslancih. Clissold je menil, da je to neaktivnost, in je rekel, da bi bilo treba nastopiti v skupščini.
—	Ali ste to Clissoldovo mnenja povedali obtoženemu Jovanoviču?
Obtoženec: Da. povedal sem mu, da bi po Clissoldovem mnenju moral govoriti v Ljudski skupščini.
—	Aii ste Clissoldu sporočili pripombe Dragoljuba Jovanoviča, dami) niso pomagali iz HSS.
—	Razlagal sem mu, zakaj ni Dragoljub govoril.
Preds.: Ali ste mu rekli, da namerava govoriti?
—	Da.
—	Kaj je odgovoril?
—	Bil je nezadovoljen, ker se v skupščini ne more ustvariti opozicija.
—	Al» je bil nezadovoljen z zadržanjem Dragoljuba Jovanoviča?
—	Zanimal se je za Jovanoviča. Rekel je, da se v skupščini ne more najti noben poslanec, ki bi govoril. Dragoljub je bil edini, ki je govoril v zakonodajnem odboru.
■ Ali je bilo vaše delo po Clissoldovem odhodu v Anglijo dokončno prekinjeno ?
—	Ne. Šesta! sem se s Seatonom Wattsonom — mlajšim, ko je prišel ob koncu julija v Jugoslavijo.
—	Kaj pa medtem?
—	Clissold me je seznanil s svojim namestnikom, sedanjim tiskovnim atašejem.
Preds.: Povejte nam kaj o tem vašem sestanku s Seatonom Wattsonom ml.
—	Z njim sem se sestal dvakrat, drug za drugim. Pripovedoval mi je, da je prišel v Jugoslavijo kot posebni dopisnik »Timesa« in »Economista«. Razgovarjala sva se najprej o razmerah v Angliji. Pripovedoval mi je, kje je bil.
Prepotoval je vso Srednjo Evropo. Rekel mi je. da potuje v Bolgarijo, od tam pa bo odšel v Češkoslovaško n nazaj v Anglijo.
—	Ali vam je rekel, koga je obiskal?
—	Rekel mi je. da je obiskal Dragoljuba Jovanoviča, da se je z njim razgovarjal in da mu je Dragoljub da! svoj govor. Ob tej priliki mi je rekel, da se je z Dragoljubom razgovarjal o kmečkem bloku In da ga je Dragoljub seznanil z vso njegovo politično delavnostjo. Wattson mi je rekel, da je Dragoljub povedal, da smatra, da je zadeva s kmečkim blokom preuranjena, vendar je samo z nastopanjem v parlamentu potrebno, da bi se opozi-cionalni poslanci afirmirali tako v državi. kakor tudi izven nje.
—	Kaj vam ie Wattson š= pripovedoval?
—	Pripovedoval mi je, da je prepotoval vso Jugoslavijo in da je bil v Trstu. Bil ie v Zagrebu, kjer je obiskal dr šubašiča in dr Jančiko vi ca, odnosno da Jančikoviča ni dobil doma, šubaš-ča pa je našel in obiskal. V Zagrebu je bil tudi pri drugih.
—	Ali ste poročali dr. Dragoljubu Jovanoviču o razgovoru, k: ste ga imeli s Seatonom Wattsonom?
—	Da. Pripovedoval sem mu o čem smo se razgovarjali Watis-'o mi je tudi sam rekel, da se ie razgovarjal z Dragoljubom.
Javni tožilec: Ali je Dragoljub Jovanovič potrdil, da je prav o tem tudi njemu Wattson pripovedoval?
Obt.: Dragoljub mi je rekel, da je bil Wattson pri njem jn da sta se razgovarjala.
Predsednik: Kje je bil sestanek z Dragoljubom Jovanovičem, na katerem ste mu poročali o svojem razgovoru?
—	Pri njem v stanovanju
—	AH je Wattson potrdil Clisscido-vq izjavo, da bi morali opozicijski poslanci nastopiti v parlamentu?
—	Da.
—	Kakšen je bil vaš odnos z dr. Dragoljubom Jovanovičem?
—	Zelo dober. Bila sva dobra prijatelja. politično sva se strinjala jn sodelovala.
Sodnik Radovič: Ko ste se vrnili iz Zagreba, ste povedali, da ste bili pri Dragoljubu jn Clissoldu. Pri kom ste bili najprej?
Obtoženec: Najprej sem bil pri Dragoljubu. Ko sem se vrnil iz Zagreba, se je zelo znimal. kaj se je tam zgodilo.
—	Kako ste ga mogli informirati o vtisu na Clissolda?
—	Najprej sem bil o-ri Dragoliubu, nato pa pri Clissoldu. nakar sem zopet prišel k Dragoljubu.
—	Bili ste v obveščevalni službi. Aii se dogajajo navodila v oblile; nekih nalogov, ali se dajejo na tak način v obliki razgovorov?
—	Ne postavljajo se v obliki ukazov, temveč v razgovoru.
—	V kakšni obliki?
—	V obliki razgovora, v obliki izražanja zadovoljstva ali nezadovoljstva.
—	Rekli ste. da ste pred odhodom v Jugoslavijo 1. 1945. sodelovali s Clissoldom in Wattsonom?
—	Da.
—	Alj ste se o tem razgovarjali z obtoženim Jovanovičem?
—	Seznanil sem dr. Jovanoviča s svojim delom in =em mu rekel, da sem s temi ljudmi sodeloval.
—	Ali ste govorili tudi o tem. pri katerih zadevah ste sodelovali?
—	Da.
—	Kai ste mu povedali?
—	Povedal sem mu, da sem jih obveščal o razmerah v Jugoslaviji, kaj jih je zanimalo in kaj so ukrenili.
—	Alj je to obtoženega Jovanoviča presenetilo?
—	To sem mu pripovedoval in njega to ni presenetilo.
—	Kaj je nato rekel?
—	Rekel je, da je to zelo zanimivo. Pripovedoval sem mu, da so Angle® delali v dveh smereh: na eni strani so se zanimali za partizane, na drugi strani pa za ...
—	Pripovedujte o agentih, ne pa O Angležih.
KULTURNI PREGLED
Dva zvezka „Knjižnice slovenskega gledališča“
Dočim smo A. Afinogenova trode-janko »V tajgi« (»Daljokoje«) že poznali po predstavi v ljubljanski Drami in po razmeroma dobrem uspehu uprizoritve tudi že pričakovali knjižno izdajo, pa je druga knjiga, ki je izšla ob istem času, Vilema Wernerja »Komedijant Hermelin« manj znana.
Drama »V tajgi« je ob uprizoritvi vzbudila precej živahne razgovore. Tudi če bi se zdaj izkazalo resnično, da delo na naših ljudskih odrih ne bo moglo doseči uspeha, češ, da je premalo dramatično in se preveč izgublja v samem risanju nastrojenja — bi vendar bilo prav, da je izšlo: že samo zato, ker je zanimivo in značilno Afi-nogenovlje delo. Afinogenov sam po sebi nas pa nujno mora zanimati že zato. ker »je bil eden prvih pisateljev mlade sovjetske dramatike, ki se je šele pravkar gradila. Bil je prvi, ki je pisal dramska ' dela globokih idejnih zamisli, dela, ki niso služila zgolj propagandi, marveč so bila umetniške stvaritve«. (N. V. Petrov v uvodu.) Kot tak je zanimiv tudi za nas, ne le za našo dramatiko, ampak za vso našo literaturo prav v dneh, ko se ostrijo diskusije o idejnosti in brezidejncsti v umetnosti.
Sicer Je res, da drama »V tajgi« nima večjih dramskih efektov, nima »zanimivosti« in »privlačnosti« v običajnem pomenu besede. Vendar pa ima — ne le celo vrsto hvaležnih vlog, kot poudarja prevajalec dr. Kreft v režijskih napotkih, — ampak tudi toliko modrosti, duhovitosti, človeške dobrote in lepote, toplih čustev, da se vendar zdi: govorenje o bodočih »neuspehih« te igre sodi v sklop tistih mišljenj, ki nas hočejo prepričati, da »za ljudstvo« niso Groharjeve slike in Kalinovi kipi, ampak le neokusne razglednice im sadreni kipci krošnjarjev; da »za ljudstvo« ni Cankar, ampak samo Karli Mayi in podobna
plaža; da »za ljudstvo« nista Čajkovski] in Beethoven, ampak le »Mala Symphonie« in »J’ attendrai« — in navsezadnje: da »za ljudstvo« nista Shakespeare in končno tudi Afinogenov, ampak le »Trije vaški svetniki« in kar je še takega.
Knjigo dopolnjuje kot uvod esej N.
V.	Petrova o Afinogenovu, prevajalčevi »Napotki za režiserja« in skice za inscenacijo vseh treh dejanj. Morebiti bi bilo le bolje, da bi napisal prevajalec sam ali kdo drug izviren uvod o Afigenovu. Vedno le ni koristno načelo, da segamo rajši po prevodih sovjetskih tekstov, tudi kadar gre za temo iz sovjetskega življenja. Sicer je res, da sovjetski esejist iz večje bližine in zato z večjo točnostjo piše o sovjetskih vprašanjih. Na drugi strani pa le drži, da bi bilo morda zanimivejše našim bralcem prikazati — konkretno v tem primeru — Afi-genova z našega stališča, pokazati, kaj pomeni za nas. Režijski napotki bodo pomagali, da bodo režiserji in igralci ljudskih odrov prav pojmovali igro in posamezne vloge. Morda pa bi si igralske družine želele še malo več konkretnih, praktičnih nasvetov. V kakšnem oziru pa ti napotki morda tudj malo preveč poenostavljajo razlago drame. Menda je hotel Afinogenov v resnici povedati le nekaj več kot samo to, »da se ljudje takšnega kova, kakor je general Maljko, ne boje smrti«.
V načelu je pametna zamisel, da se igram v »Knjižnici slovenskega gledališča« dodajajo osnutki za inscenacije — vendar bi morali biti drugačni kot so v tej knjigi. Ne le, da so te inscenacijske zamisli nerodne in v opreki s samim dramskim tekstom, ampak so tudi risane dokaj nerodno, da si je z njimi prav težko praktično pomagati pri postavljanju dekoracij.
Kakor je »V tajgi« dobrodošla knjiga, tako si pa bodo tako bralci kot dramske družine malo vedeli pomagati s »Komedijantom Hermelinom« Vilema Wernerja v prevodu F. Bradača. Tema že sama po 6ebi pač ni primerna za komedijsko obdelavo in je že v svoji zamisli dokaj nerodno zastavljena. Morda bi v resni dramski obliki, v docela drugem okolju im kot konflikt med povsem drugačnimi osebami lahko postala zanimiva — tako pa zvodeni. Na drugi strani bi okolje potujočih komedijantov lahko nudilo snov bodisi za resno socialno dramo, bodisi za vedro, zabavno komedijo sproščenega humorja. Tega pa tu ni: da bi pa — kot je rečeno v uvodu — slučajna vzporednost insceniranja »čudežev« z župnikove strani s »čudeži«, ki so jih lani pri nas delali nekateri reakcionarni duhovniki, že dala igri aktualnost tudi zn naše razmere, to skoraj ne bi držalo. Zlasti če upoštevamo, da župnik v »Hermelinu« navsezadnje s svojo goljufijo niti ni osmešen, ampak več ali manj doseže svoj namen in celo njegov nasprotnik Hermelin v bistvu prav za prav sprejme župnikov jezuitski nazor: »Krasno je, gospod župnik, če kdaj poslušamo, v kar nas sili hudič.«
Prevod je ponekod neroden im nima prave sočnosti odrskega jezika. Uvod (podpisan je »Bo«) obdeluje z veliko erudicijo skoraj vso zgodovino novejše češke dramatike — pri sami presoji »Hermelina« pa menda le ne zadene pravega. Ugotovitev, da je zmagal Hermelin, da je »zmagalo življenje« in da župnik »resda bere svojo veliko mašo, vendar z zavestjo, da... zvito izbrano sredstvo le mi uspelo«, vendar docela ne drži.
»Komedijant Hermelin« najbrž ne bo naši svojega mesta v stalnem repertoarju naših odrov.	HG
Fatefwa „lupga lirike44
Bogomila Faturja poznamo iz predvojnih let najbolj po njegovih liričnih pesmih, ki so izhajale v »Sodobnosti«, naš; takratni najnaprednejši reviji. Te pesmi, zbrane v ciklus »Pojoče srce« in »Iz sonetov«, so dale tudi osnovo za prvi del Faturjeve pesniške zbirke. ki je zdaj izšla. V drugem delu te »Knjige lirike«, kot ji je’ dal pesnik ime. pa najdemo nove pesmi, s katerimi je hotel dati pesnik »lirični dokument groze, heroizma in slave slovenskega življenja po letu 1941.« in so z nekaterimi redkimi izjemami to pot prvič natisnjene. Te je zbral v štirih skupinah z naslovi »Pojoča pest«, »Spevi padlih«, »Talci« in »Zvezda junakov« in dodal za konec še himno »Zmagoslavna«.
Faturjevi »Knjigi lirike« je napisal spremne besede Filip Kalan in dal v njih hkratj kritiko njegove pesniške žetve. Za Faturjevo liriko, pravi, velja nemara bc-lj ko za katerokoli sorodno pesniško delo v naši mladi pisariji to, da je tehtna in prepričeval-
Giedaiiška sekcija sofijske Zbornice narodne kulture se je odločila izdati v bolgarskem prevodu serijo znanstvenih sovjetskih del o gledališki umetnosti. V tej zbirki bodo objavljena posamezna pomembna teoretična dela, ki naj bi kot pomožne knjige služile zlasti režiserjem. Tako izide tri zvezke obsegajoče delo N. Petrova »Giedalšjka abeceda« v prevodu Leonida Paspalejeva, Olge Kirčeve in Saše Stojanova. Praktičnega pomena je delo N. Gorčakova »Navodila režiserju«, ki jih je prevedel P. Atanasov. V »Govorih Stanislavskega«, katere je prevedel Ljudmil Altnov, je govora zlasti o igralskem ustvarjanju. Elena Kostova pa je pripravila prevod knjige Vladimirja Nemiroviča — Dančenka »Iz preteklosti«, v kateri je prikazan začetek in razvoj moskovskega hudožestvenega gledališča. V zvezi s tem omenjam tudj to, da je Bojan Danovski, ki je znan tudi pri nas po svojem delu o gledališču, katero ie lanj izšlo v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, napisal novo knjigo z naslovom »O opernih režijah« Danovski je glavni režiser sofijskega narodnega gledališča.
Ob pet in dvajsetletnici pionirskega gibanja v SZ bo sofijsko narodno gledališče uprizorilo znano odrsko delo Sergeja Mihalkova »Rdeči trak«, ki je vsebinsko zajeto iz življenja sovjetskih pionirjev. Premiera bo 5. oktobra t. 1.
Zbornica narodne kulture je izdala poseben zbornik z naslovom »September 1923—1944«. v katerem so natisnjena pesniška in prozna dela najpomembnejših bolgarskih književnikov Knjigo je uredil Kamen Zidarov Prav tako ie izšla knjiga Aleksandra Obreteriova »Kulturni razvoj Bolgarije po 9. septembru«. Zbornica narodne kulture je izdala te dni tudi poseben zbornik skladb, posvečenih narodnemu prazniku (9 septembru).
V Plevenn ie izšla posmrtna knjiga »Izbranih pesmi« Cvetana Spasova. Pesnik se je rodil t. novembra 1919 leta v Plevenu. kjer je dovršil gimnazijo, potem se je vpisal pa na pravo v Sofiji. Zaradi svojega ilegalnega dela med vojno je bil i- 1944. obsojen na smrt. dasi ga policija ni im.ela v
Ljubljana. 2. oktobra.
Včeraj je prispel v Ljubljano bolgarski ženski pevski zbor »Rosna kitka«, ki ga spremlja ljudski orkester sofijskega radia. Zbor. ki tudi redno poje v radiu bolgarske ljudske pesmi, je na turneji po vseb večjih jugoslovanskih mesiih.
Snoči je priredi! pod vodstvom svojega dirigenta Ivana Kavaldžijeva koncert v veliki unionski dvorani. Po-
na ne le zavoljo svoje strastne čustvene vsebine in svoje žlahtne oblikovne dognanosti, marveč v zelo veliki, da ne rečem odločilni meri zaradi svoje dragocene izpovedne iskrenosti.
Pesmi v tem izboru lirskih poezij, beremo dalje v spremnih besedah, so hkrati spomin, obračun in razgled v bodočnost:	spomin na prve srčne
utripe mladega rodu, ki se je v tišini pred viharjem v samotni nemoči pogumno boril zoper moralno krizo starega sveta; obračun z vihamo zmedo svojih osebnih strasti in s strahotami vojnih ur; svetal in radosten razgled iz težkih dnj v tisti čas, ko bo »dinamična pesem dela« za vselej premagala vse tiste mračne sile sovražnega sveta, ki jim ni všeč, da bi »naši otroci nosili glave pokon-cu kot klas«.
»Knjigo lirike« je izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, opremil pa jo je inž. Stanko Omahen.
rokah. Kasneje je bil izdan in po dveurni bitki se je 14. februarja sam ustrelil, da ne bi prišel živ v roke sovražnikom. Uvod v knjigo je napisal kritik Boris Delčev.
Pred tedni je bilo nekaj naših umetnikov povabljenih v Bolgarijo, kjer so ostali dalj časa in obiskali več znamenitejših bolgarskih krajev. Iz Ljubljane je šel slikar Nikolaj Omerza, iz Zagreba slikar Franjo Mraz, iz Beograda pisateljica Milka Žicina in skladatelj Mihovil Logar, iz Skoplja pa slikar in ravnatelj Umetniške akademije Nikola MartinoskL
Glasbeno življenje v Bolgariji se lepo razvija. Med novejšimi večjimi deli omenjam kantato »9. september« in simfonijske poemo »German« skladatelja Kuteva in uverturo »Georgi Dimitrov« Obretenova. Med sodobnimi bolgarskimi skladatelji pa so najbolj znani Pipkov. Karastojanov, Raičev in Dimitrov. Bolgarska narodna filharmonija je za novo sezono pripravila bogat spored, med drugim dvanajst simfoničnih koncertov z domačimi solisti (Ljuba Enčeva, Otto Li-bich, V jara Popova. Katja Kazadžije-va, Vasil Čemajev. Nedjalka Simeonova, Bojan Lečev. Peter Hristoskov. Konstantin Popov, Kiril Vapurdžijev, Bončo Bonev in Svetoslav Marčinkov). 12 simfonijskih koncertov z gosti-soli-sti iz vseh delov sveta, 12 samostojnih koncertov tujih solistov, 6 simfoničnih koncertov tujih dirigentov (tudi naš Baranovič), 3 simfonične koncerte, na katerih bodo izvajana domača (bolgarska) dela Panča Vladi-gerova, Veselina Stojanova in Dimi-tra Nenova, 8 komornih koncertov, gledališki koncert za otroke, na ka-šerem bodo podali delo »Petja in volk« Prokofjeva in dva popularna simfonična koncerta. Kot dirigenti filharmonije so določeni Konstantin Ili-jev, Radosveta Bojadžijeva jn Dobrin Petkov.
Pri bolgarski Znanstveni akademiji v Sofiji začne 1. oktobra z delom novoustanovljeni etnografski institut.
Dramo »Blato« bolgarskega pisatelja Andreja Guljaškega ie prevel v hrvaščino dr. Ivan Esih in jo bodo uprizorili v reškem gledališču še v letošnji sezoni.	T. P.
slušalci so prisrčno pozdravili bolgarske pevke in godbenike. V imenu ljubljanskih žensk sta jim izročili šopke cvetja zastopnici AFž.
Koncert je prikazal lepoto in značaj bolgarske ljudske pesmi. Tak je bil tudi namen programa, ki ga je sestavil dirigent — znan zbirate! ljudskih jjesmi — tako, da so poslušalci lahko dobili dokaj jasno sliko o ritmu in melodiji žalostne, ljubavne
in šaljive pesmi. Orkester pa je zaigral nekaj značilnih bolgarskih kol — plesnih melodij.
V drugem delu koncerta je zbor zapel tudj po nekaj ljudskih pesmi drugih slovanskih narodov, srbskih, makedonskih in ruskih, pa tudi dve slovenski. Vse pevke so tudi dobre solistke. Vkljub eksotičnosti ritma in melodije bolgarskih ljudskih pesmi, ki spominjajo že zelo na orientalsko pesem, enako kakor pesmi ostalih balkanskih narodov, je bolgarska pesem našla pot v srca poslušalstva in ga navdušila, tako da so morale pevke nekatere najlepše in posebno značilne pesmi ponoviti
Iz Ljubljane je odpotoval zbor v Maribor, kjer bo nocoj priredil svoj drugi koncert v Sloveniji.
Iz kulturne kronike
Pan, eno izmed prvih del Miroslava Krleže, ki je prvikrat izšlo leta 1917. in je nato doživelo še tri izdaje, je pred dnevi izšel v Mali biblioteki Nakladnega zavoda Hrvatske v jubilejni 5. izdaji. Pan je poem, poln mladostnega temperamenta, življenjske radosti in zanosita himna soncu, v kateri se poganski antični in slovanski motivi prepletajo z nastrojenjem sodobnega človeka. V isti zbirki je v knjigi izšel tudi Krležev esej O smrti slikarja Josipa Račiča, ki je bil napisan pred 20 leti. Esej spremlja tudi 24 strani reprodukcij del Josipa Račiča, ki je eden izmed najzanimivejših predstavnikov modernega hrvat-skega slikarstva tako po svojem delu, kakor po svoji življenjski usodi. Po težkih borbah za pravico do obstanka in umetniškega dela v starem predvojnem meščanskem miljeju, je Josip Račič, komaj 23 let star, v Parizu izvršil samomor.
V	Omladinski knjižnici, ki jo izdaja Nakladni zavod Hrvatske, je izšla nova ilustrirana izdaja prevoda znamenitega mladinskega romana Robinzon Kruzo, ki ga je spisal sloveči angleški pisatelj Daniel Defoe. Prvikrat je knjiga v hrvaščini izšla pred 150 leti in od tedaj je postala ena izmed najbolj čitanih in najbolj priljubljenih knjig hrvatske mladine. Najnovejša izdaja Robinzona je prevedena po ruski verziji Morneja Čuko vskega, ki je izpustil nekatere nebistvene pasuse, da je na ta način delo približal sodobnemu pojmovanju. Knjigo je prevedla Borka Brkič, opremil in ilustriral pa jo je akademski slikar Vladimir Filakovae.
Pod okriljem Ljudske mladine Hrvatske se je v Zagrebu ustanovilo novo književno podjetje Novo pokole-nje, ki si je nadelo nalogo, izdajati dela iz mladinske in otroške književnosti. V svoji založniški delavnosti bo novo podjetje tesno povezano z beograjsko založbo istega imena. Kot prvo izdanje Novega pokolenja so izšle Vratolomne priče Branka Čopiča.
V	Dalmaciji so tečaji za nepismene v janski kampanji naučili branja in pisanja 15.000 odraslih oseb. Po statistiki je v Dalmaciji še 34.500 nepismenih v starosti do 45. leta in 8600 nepismenih, starih nad 45 let. Organizatorji analfabetskih tečajev so si nadeli nalogo, da bo organizacija pouka do konca septembra zajela vseh 100 odstotkov nepismenih, ki se morajo v tem šolskem letu naučiti branja in pisanja.
V	Beogradu se je na pobudo oddelka za kulturo in umetnost pri MLO ustanovilo Mestno gledališče. Za direktorja novega gledališča ki je zdaj tretje poklicno gledališče v naši prestolnici, je bil imenovan Obrad Ne-dovič, pomočnik direktorja Drame beograjskega Narodnega gledališča.
Nove knjige In revije
Valentin Ratajev: »Jaz, sin delovnega ljudstva«. Prevedel D. Ravljen. Založba »Tovariš, št 1.
Vanda Wasilewska:	»Zasužnjena
zemlja«. Prevedla Vera Ivanškova. Založba »Tovariš«, št. 2.
A.	Belič: Vuk Karađžič i naša narodna kultura. Izdal Kolarčev narodni univerzitet. Strani 32, Beograd 1947,
M bolgarskega kulturnega življenja
Krneli &©Igar§kega pevikega zbora v Ljubljani
Proslava Vojkove brigade v Cerknem na Primorskem
V nedeljo, 5. oktobra 1947 se bo vršil v Cerknem na Primorskem zbor XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka, združen z manifestacijo priključitve Primorske in zborom udeležencev narodno osvobodilne vojne.
Vabimo vse borce IX. korpusa in vse aktiviste Primorske, da se te proslave polnoštevilno udeleže!
Spored proslave v nedeljo
Ob 9. zbor borcev in nato zborovanje.
Masovni obisk bolnice SVPB Franje* partizanskih krajev in Idrije.
Ob 15. miting. Nastopijo cerkljanski pevski zbori, folklorna skupina tov. Marolta in recitacije borcev.
Po sporedu zabava.
Odhod kamionov iz Ljubljane v soboto ob 15. in v nedeljo ob 5. zjutraj ' iz Gajeve ulice.
Za prenočišča in hrano je preskrbljeno — vse informacije pri Putniku I
Cena prevozu, znački in obisku v bolnici 120 din.
Cerkno, prestolnica svobodnega ozemlja Primorske
Pri železniških jadralcih na Brdu
»Pridi tovariš,da boš videl, kje letimo in česa smo se že naučili!«, so me železniški jadralci veselo vabili, ko sem jih bil zadnjič srečal v mestu. Križem so mi pripovedovali, kje naj hodim, da ne zgrešim njihovega jadralnega letališča pri opekarni na Brdu.
»Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo pa ves dan!«
Zadovoljen sem zr] za njimi, ko so na kolesih odbrzeli na svoje letališče. da izkoristijo nekaj prostih ur za vežbanje. Primerjal sem v duhu blesk njihovih žarečih oče, zadovoljstvo, ki jim je sijalo z obraza — prav tako veselje smo imeli pred leti, ko smo odhajali na Bloke in se seznanjali s prvimi lepotami jadralnega letenja. Da, to je ljubezen do letalstva, to je neugasljiva želja vsakega začetnika, ki dela jn leta prepoln globokega idealizma, zvest sinjemu jadralnemu letalstvu.
»Pridem fantje, saj me na moč zanima!«
In včeraj sem svojo obljubo res izpolnil.
Vreme se je nekaj kisalo, obetala se je celo nevihta, toda nisem okleval. S tovarišem sva se blizu četrte ure odpeljala proti opekarni na Brdu, čeprav je začelo po malem že pršiti. Vedel sem, da bodo mladi železniški jadralci na terenu, pa četudi »ošiljene preklje« padajo z neba, zato sva jo kljub dežju, ki se je vlil, ubrala na pot.
Po kratkem iskanju sva se sredi naliva znašla v opekarni na Brdu. Jadralci so bili že na mestu. Pravkar so še popravljali svojega »Vrabca«, ki se mu je natrgalo platno na krilih. Zdaj so mojstrsko krpali natrgana mesta, vmes pa klavrno ugibali, ali bo dež prenehal, ali bo vse popoldne lilo.
Začeli so mi živahno pripovedovati o svojem začetku, o vztrajnem delu in prvih uspehih letenja, o svojem bodočem načrtu in priznati moram — čudil sem se njihovemu ognju navdušenja za brezmotorno letalstvo. Čudil sem se visokemu čustvu tovarištva in vzajemnosti, čudil delovnemu poletu teh pionirjev jadralstva v delavskih vrstah naših železničarjev. In nehote sem se sredi čudenja vprašal — le kje jso ostali športnoletalni in jadralni krožki, mar bodo železniški jadralci prvi in edini? Toliko je v Ljubljani tovarn, večjih podjetij in ustanov, katerih delavci im nameščenci se prav gotovo zanimajo za športno letalstvo, toda žal je treba reči, da so zazdaj zgledu jadralcev v delavnicah šišenske kurilnice sledili komaj mladinci iz tovarne »Letov« pri Št Vidu. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se tudi v ostalih naših delovnih kolekivih zganili vsi tisti, ki imajo veselje do letalskega športa in ustanovili svoj športnoletalski aktiv, ki bi kakor železničarski iz Šiške propagiral idejo našega letalstva in vzgajal nov kader jadralnih letalcev, ki bi se pozneje iz-vežbali v dovršene jadralce v naših brezmotoraškiih centrih v Ribnici in na Blokah.
Dež je lil neusmiljeno in nebo se je zabasalo z oblaki, mračna so postajala lica jadralcev, ki so vendar upali, da bodo mogli pokazati, kako letijo. No, pa^ tudi ni bilo slabo, tako sem med dežjem vsaj imel priložnost izvedeti marsikaj zanimivega iz življenja in dela športno letalskega krožka v delavnici železniške kurilnice v šiški.
Že nekaj mesecev je poteklo, ko so vneti tovariši Franc Perdan' izkušeni part pilot lovec, Kocjančič Vladimir in Petrič Friderik, ki so že pred leti uspešno sodelovali v letalstvu, zbrali okrog sebe prve navdušene tovariše in tako ustanovili svoj jadralni krožek. Začetek je bil, kakor je to navadno, skromen in često navezan na premnoge težave, vendar so prvobori-telji jadralstva v vrstah železniških delavcev trmasto vztrajali. Povečali so število članov in danes šteje krožek že 25 tovarišev, mladincev in starejših, ki že vsi letajo na šolskem »Vrabcu« in se na Brdu pripravljajo na prvi jadralni izpit-
Začetne ovire, tako v finančnem pogledu kakor še posebno glede gradbenega materiala za jadralna letala,
ki ga na splošno pri nas kruto primanjkuje, so železniški jadralci kaT naglo prebrodili. Nekaj denarja so sami zbrali, v glavnem pa se krožek opira na finančno podporo kurilniške sindikalne organizacije' ki po svojih možnostih prispeva mladim pionirjem letalskega športa v vrstah železničarjev, da bi tako laže in tem bolje izvedli svoj plan v letalstvu, za katerega kaže sindikalna podružnica sama veliko razumevanje in zanimanje.
Agilnim krožkarjem je v priznanje njihovih začetnih naporov pomagal tudi športno-letalski odbor pri Komisiji »Tehnika in šport« za Slovenijo. Dal je na razpolago dve šolski jadralni letali tipa »Vrabec«. Res da sta bili obe letali precej poškodovani, toda krožkarji so ju začeli z veliko ljubeznijo popravljati in danes že spet drsita z brega na Brdu in na varnih krilih nosita nove in nove jadralne učence, kj se bodo po pridobljenem letalskem znanju in prvih izpitih ločili od njiju in prešli na letala boljše kategorije-
Kadar se primeri, da se pri ponesrečenem šolskem pristanku na »Vrabcu« kaj polomi, tedaj jadralcem ni žal noči, ki jo skupno uporabijo za popravilo letala, tako da je letalo naslednji dan že spet nared-
Hvaležni so tudi upravi opekarne na Brdu, ki jim je dovolila spravljati »Vrabca« pod lopo v opekami. Tu je letalo preko noči na varnem in na suhem, moči ga je kar tam za silo popraviti, predvsem pa je korist v tem, da je letalo lahko vedno sestavljeno in ga pred vsakodnevno uporabo ni treba sestavljati, kar bi jadralcem vzelo precej časa, ki si ga tako prihranijo za letenje. Prošnja železniških jadralcev je bila pri upravi opekarne brez oklevanja uslišana in tako je bil dobro rešen problem shranjevanja letala na terenu, kar prihrani jadralcem dosti prostega časa. Vemo, kako težko si ga je po rednem in udarniškem delu v delavnici komaj še odtrgati za delo v krožku ali letenje na Brdu.
Letijo oh torkih, četrtkih, sobotah po četrti uri pa vse do mraka. Po delu brž pokosijo, potem pa hitijo prav tako vestno, kakor zjutraj na delo v delavnico, na svoje »letališče« na Brdo.
Letališče je v resnici nekaj sto kvadratnih metrov velik travnik, na robu katerega se spenja mala strmina, greben, s katerega se jadralci uspešno spuščajo s svojim »Vrabcem«. Brž mi fantje povedo, da je bil travnik še letos spomladi posajen s količi, grmičevjem, za letenje škodljivo in nevarno navlako. Pridne roke krožkarjev se niso ustrašile sekir, krampov in lopat. Nekaj udarniških ur so žrtvovali in danes je teren raven kot miza in »Vrabec« kaj udobno seda nanj.
Letos 5. junija je bilo prvo šolsko letalo športnoletalskega krožka šišenskih železničarjev dokončno popravljeno. Marljivi jadralci, ki so delali na razbitem letalu dolge dni in noči, preden so ga ponovno usposobili za letenje, so tega dne začeli s svojim šolanjem. Od tedaj ob določenih dnevih in ob nedeljah neprestano drsi »Vrabec« po travniku na Brdu. No, zdaj prav za prav ne drsa več, ker so si jadralci pridobili že tolikšno znanje, da »skačejo«, kakor imenujemo šolske polete, ki trajajo 10 do 15 sekund. In kadar zapiha ugoden vzhodni veter, tedaj krožkarji tudi ne »skačejo« več, pač pa letijo 15 do 20 sekund ter se tako učijo krmariti ubogljivega in »pametnega« »Vrabca«.
Doslej so izvedli blizu 400 startov, kar pomeni izredno lep uspeh, če upoštevamo pičlo odmerjeni čas, kj ga imajo krožkarji priliko izkoristiti za svoje letalsko šolanje. Vsekakor pa je videti, da imajo fantje resen namen doseči dovršeno znanje in postatj dobri jadralni pijoti, od katerih bo posebno mlajše ljubezen do letalstva pozneje zvabila še naprej, v motorno pilotsko šolo, ali ob času celo v vojne šole letalstva Jugoslovanske armade.
Vsi po vrsti letijo dobro, čeprav je teren sam precej slab. Greben, s katerega se spuščajo, bi moral biti višji in tako bi jadralci mimo lahko polagali osnovne jadralne izpite na njem.
A krožkarji se ne strašijo tega. Kadar bodo jjovsem obvladali letenje na Brdu, potem bodo drug za drugim odšli v naše jadralne šole v Ribnici, Kompolju ali na Blokah, tam pa bodo v kratkem času pridobili toliko znanja v letenju, da se bodo vrnili kot izkušeni jadralci, dosegli bodo prve izpite jn znanje, ki jim bo pri delu v krožku in bodočih gradnjah jadralnih letal tolikanj koristilo.
V kratkem bo športnoletalski krožek v šišenski kurilnici poslal že omenjene tovariše Perdana, Kocjančiča in Petriča, ki že imajo prve jadralne izpite, na Bloke opraviti »C« izpite.
Letenje vodi tov. Snoj Stanko, ki ima s svojimi agilnimi učenci veliko veselje. Tudi njemu gore oči, ko zadovoljen zre za učenci, ki drug za drugim poletavajo z brega in sedajo dovršeno kakor stari piloti na konec travnika. Res da, lepo je delati, če so v krožku resnični, nesebični tovariši, kakršni so se zbrali v krožku v šišenski kurilnici Tov. Snoj. naš znani modeler in jadralec, ki ima dolgoletne izkušnje, vešče spoznava svoje učence s problemi letenja, natančno in strogo razlaga napake njihovega letenja, toda zna učencem razložiti vso učenost letenja s jadralnim letalom tako, da ga sleherni učenec dobro razume in odpravi svoje napake.
Železniški športno-letalski krožek v kurilnici šiška, se je obvezal, da bo v bližnji bodočnosti zgradil svoje lastno šolsko letalo »Vrabec«, pozneje pa še »Čavko«, prehodno letalo, s katerim bodo krožkarji drugo leto že lahko prav uspešno jadrali, pridobivajoč čim popolnejše jadralsko znanje. Tb so za komaj ustanovljeni krožek velike obveze, toda krožkarji prav nič ne omahujejo pred njimi. Zakleli st» se, da jih bodo izpolnili, pa naj bi bile ovire še tako velike.
To je pravi način- dela;in prav je, da jih na tem mestu odkrito pcbvalimo ter jim Kefinro lepih uspehov m boga. tegh napredka, ki so si ga zaslužili s požrtvovalnim in agilnim delom za napredek našega mladega športnega ih jadralnega letalstva.
To je pravo pojmovanje množičnosti letalskega športa v novi Titovi Jugo. siavifi in človek mora nehote grajati vse številne delovne kolektive, v katerih prav gotovo žive ljudje, M imajo veselje za letalstvo, toda ti kolektivi doslej še niso storili ničesar, da bi podprli razširj8vanje letalske ideje v naše najširše delovne množice, iz katerih hi prav gotovo izšli številni in zmožni športni in pozneje vojaški piloti.
Želeti bj bilo, da bi ta skromen opomin predramil ustvarjalni duh naših delovnih kolektivov, da M se začelo živahneje delovanje za razširitev šport, nega letalstva pri nas, M naj postane stvar ljudstva, resnično ljudski šport naše napredne Jugoslavije. J. C. ^
Praznik hrastniške steklarne
V ponedeljek 29. septembra je bila v hrastniški steklarni lepa svečanost, ki se je je udeležilo vse de« lavstvo. Proglašeni so bili prvi udarniki steklarji, obenem pa so bile sprejete tudi nove norme, ker dosedanje niso bile realne. Svečanosti s« prisostvovali zastopniki zveznega ministrstva, centralne uprave kemične industrije Jugoslavije in zveznega tajništva kemične industrije Slovenije. Svečanost je povzdignilo tudi sodelovanje pevskega zbora in orkestra.
Predsednik podružnice Ludvik Ran-ciuger je naglasil ob otvoritvi, da se delavstvo steklarne zaveda važnosti današnjega časa, kar kaže že s tem, da stalno presega plan proizvodnje. Hrastniški steklarji se vedno v večjem številu zanimajo za kulturno delo, obenem pa so napravili že 28.000 ur prostovoljnega dela pri gradnji ceste in stanovanjskih hiš.
Pravilen razvoj tekmovanja pa so onemogočale nepravilno postavljene norme. Sedaj bo ta pomanjkljivost s postavitvijo novih, realnih norm odpravljena. To je zasluga obratne tarifne komisije in sindikalnih odbornikov, ki so se pri ureditvi norm zavedali, da je naša država v borbi za izgradnjo socializma Predlagane norme je delavstvo sprejelo in obljubilo, da bo napravilo vse, da se bosta dvignili storilnost in kakovost izdelkov. Poleg zvišanja norm so se delavci obvezali, da bodo vzgajali nov kader.
Prvim udarnikom steklarne je čestital ravnatelj podjetja, ki jim je obenem razdelil nagrade. Delavci so navdušeno pozdravili svoje tovariše, ki so bili proglašeni za udarnike. Najboljši udarnik tov. Anton Sihur je v zahvali predlagal, da bi podjetje izpolnilo svoj plan že do 29. novembra letos. Visoko zavednost je pokazal mojster pletarne tov. Tine Grčar, ki je svojo nagrado podaril steklarskim upokojencem. Tov. Tine Grčar je eden izmed najboljših odbornikov podružnice.	V. M.
Rajhsnfnirški ifelavsl med kmeti m Pianini
Sindikalna organizacija elektrarne Rajhenburg je priredila v nedeljo 28. septembra množični izlet v staro partizansko postojanko — trg Planino. Izlet je kar najlepše uspel. Ključavničarji, varilci in kovači so vzeli s seboj dva varilna aparata in kovaško pripravo za popravilo raznega kmečkega orodja.
Delali 6o od 8.—13. ure in v tem času popravili 106 kosov raznega orodja. Popravljali so vse od motik, lopat, vil do raznih kmečkih in šivalnih strojev.	!
Delo je pod vodstvom tov. Zupanca prav lepo napredovalo. Popoldne je priredil prosvetni odsek iz Rajhenbur-ga na prostem Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, ki ji je prisostvovalo nad o00 gledalcev. Navdušenje je bilo ogrorgno in ploskanja si hotelo biti konca. Vsa prireditev, H je imela značaj tovariške povezave med kmeti in delavci, je najlepše uspela in domačini so le obžaloval^ da ne pridejo bolj pogosto. Delavci pa tudi želimo napraviti še več tak^j izletov k našim kmetom. 2. L
STRAN "J
i2SS Z PETEK, 3. OKTOBRA 194/T
S t O ▼ ! R S K I
Teniška mojstra Mitič in Palada
POROCBTAIEC
Lahkoatletsko prvenstvo Hnvatske
nastopita v soboto in nedeljo v Ljubljani
DKAGO MITIČ
Zaradi velikega razmaha in zanimanja za tenis v letošnjem letu sta FZS in FD Enotnost porabila v goste naša najboljša teniška igralca Mitiča
In Palado. Oba sta se slovenskemu povabilu s veseljem odzvala. V Ljubljani bosta gostovala v soboto popoldne in v nedeljo. Razen v igri med seboj bosta nastopila tudi v kombinacijah s prvimi slovenskimi igralci, bodisi v igri moških parov, mešanih parov ali posameznikov.
Na tem gostovanju Mitiča in Palade, ki sta se šele pred kratkim vrnila v Jugoslavijo s turneje v inozemstvu in po zmagah v Budimpešti in Pragi, bo nastopila tudi naša druga najboljša državna teniška igralka Marija Mogo-rovičeva iz Opatije, ki je na državnem prvenstvu v Beogradu v igri za paslov državnega prvaka izgubila proti državni prvakinji Crnadak.
Zato bosta razen jger Mitiča in Palade zanimivi tudi igri članic posamezno, kjer se bo M. Mogorovičeva pomerila z našo najboljšo slovensko igralko Ezo Maire, ki je prav tako ri-valinja Crnadki, ter igra mešanih pa-
Kolesarske prvenstvo LRS na dirkališču
V nedeljo ob 14. bo tekmovanje za dirkališčno prvenstvo kolesarjev LR Slovenije. Za la naslov se bodo borili seniorji in juniorji, ki se že ves teden vneto pripravljajo. Na treningu bomo videli Kačiča, Štirna, Uršiča, Štiber-nika in tudi nekaj agilnih mladincev. Za naslov prvaka Slovenije se bodo borili tudi dirkači iz Maribora, Jesenic, Trbovelj in drugih krajev. Sodeloval bo tudi odlični dirkač Krima Grajzer. ki se je pravkar vrnil s težavnega gorskega tekmovanja za dr-
Ljubljansko Avto - moto društvo priredi, kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo 5. t. m. ob 14. motociklistično dirko na ljubljanski Grad. Za preizkušnjo tehnične sposobnosti motoristov in avtomobilistov je izbralo cesto na Grad, ki je bila že od nekdaj priljubljena dirkalna proga naših motoristov. Po svojih ovinkih in stalni vzpetini stavi ta proga velike zahteve na vozilo in vozača-Cestišče je zdai v dobrem stanju, ker so ga dirkači s prostovoljnim delom primerno pripravili, zasuli luknje, zgladili cestišče in uredili vse. da bo cesta na Grad v vsakem pogledu odgovarjala določenemu namenu. Že prvi treningi so pokazali visoko kvaliteto dirkačev, tako da bo prireditev nudila zares lep športni užitek-Na dirki bodo sodelovale vse skupine motorjev in ena skupina avtomobilistov. Vsak vozač bo startal dvakrat ter se mu bo upošteval najboljši
Slovesna otvoritev III. finalnega turnirja za šahovsko prvenstvo FLRJ bo v nedeljo 5. t. m. ob 11. dopoldne v mladinski dvorani (Frančiškanska ulica) v Ljubljani. Otvoritev bo od 11. do 11.30 prenašal Radio Ljubljana. Maribor in Slovensko Primorje. Filmsko podjetje Slovenije bo otvoritev in žrebanje snemalo. Občinstvo ima k otvoritvi prost vstop.
Vsi udeleženci turnirja prispejo v Ljubljano že v petek oziroma v soboto Kaže, da velemojster Kostič ne bo mogel sodelovati in bi v tem primeru vstopil v turnir kot rezerva Beograjčan Djaja. Sekretar šahovskega odbora pri FISAJ-u tov. Mačejin se zaradi organizacije turnirja že več dni mudi v Ljubljani.
Prva številka posebnega turnirskega biltena, ki bo imel naslov »III.
žaveo prvenstvo, na katerem je zasedel 3. mesto. Nastopili bodo tudi številni drugi priznani dirkači kot so Polak, Podmiljščak, Valant in drugi. Spored prvenstva LR Slovenije se bo začel s posameznimi starti poedincev, nakar bodo po najbolje doseženih časih sestavljene trojke, ki se bodo medsebojno borile za končno klasifikacijo. Zaključna točka sporeda bo nadomestna vožnja na 10 krogov in kombinirana izločevalna dirka seniorjev in juniorjev.
čas. Za prvoplasirane so določeni pokali, za drugo in tretje plasirane pa lepa in praktična darila.
Najlepši pregled dirkalne proge se nudi gledalcu z grajske planote, kier je prostora za 10.000 gledalcev. Od tu bo lahko občinstvo spremljalo vozače zlasti zadnjih 300 tn, kjer bo borba najbolj naaeta. Gledalce pa opozarjamo, naj se pokoravajo rediteljem, da se bo lahko dirka razvijala brez vsakih motenj. Zadržavanje ob samem cestišču ni priporočljivo, ker je cesta ozka in bi občinstvo oviralo dirkaču pregled proge. Ker bo to verjetno zadnja revija naših »bencinarjev« v letošnji sezoni, ni dvoma, da se je bodo polnoštevilno udeležili vsi ljubitelji te športne panoge. Saj je tudi vstopnina propagandno nizka, 10 din za odrasle in 5 din za vojake in mladino.
šampionat«, bo izšla že v petek 3. t. m., in sicer v dvojnem obsegu na 16 straneh. Prinaša pozdrave predsednika Fizkulturne zveze Slovenije, finančnega ministra tov. Poliča in predsednika Šahovskega odbora Slovenije tov. Turnhera. Vsebuje biografije vseh udeležencev, njihove najno-vejšre slike in članek mojstra O. Ne-deljkoviča o izgledih udeležencev na turnirju. Bilten se naroča na Šahovski dom v Ljubljani ali na upravo »Ljudske pravice«. Cena za vseh deset številk, ki bodo izšle vse posamično in bodo obiavile vse partije, je v prednaročnini 40 dinariev. Že doslej je naročenih nad 2000 izvodov Šahist; naj zato z naročili pohite. Druga številka s podrobnim poročilom o I. in II. kolu bo izšla predvidoma 3. t. m.
JOSIP PALADA
rov Mogorovič, Mitič, Haire in Palada. Vstopnice se dobe od danes dalje v predprodaji pri Jos. Goreu in na teniških igriščih FD Enotnosti. J. B.
upravičeno kritizirali organizatorje mitinga ter v svojih debatah iskali krivca, ki je namenoma, iz malomarnosti ali skrajne nesposobnosti vrgel takšno luč na nedeljski miiting, ki bi lahko tisočem ljudi razbil vero v moč naše avijacije.
Neuspeh, o katerem je naslednje dni govorilo vse Celje in okolica, je temeljito pretreslo na svoji seji ja-dralno-letalsko društvo v Celju, dne
28.	9. t. 1. Seji je prisostvoval tudi predstavnik oblasti in referent za športno letalstvo pri republiškem odboru. Ugotovljena so bila naslednja dejstva:
Celjsko jadralno društvo Je pripravilo vse potrebno, da se miting uspešno izvede. Popolnoma pa je odpovedala zunanja organizacija, razen Maribora- Republiški odbor, ki se je obvezal pravočasno poslati v Celje letala in padalce, ni pokazal za prireditev v Celju nobenega zanimanja. Sekretar odbora tov- Hercog se je šele 26. 9. začel zanimati za bencin, katerega tudi naslednji dan ni znal nabaviti. Tu se pojavlja vprašanje, kako je mogoče, da nima republiški odbor dnevnega pregleda o stanju bencina. Odkod je vzel smelost, da je kljub temu v petek zatrjeval, da bo poslal jadralce in letala s padalci iz Ribnice. Tov. Hercog se je šele v petek spomnil na celjski miting, kljub temu, da je bil predhodno pravočasno obveščen ustmeno in pismeno in je dvema odbornikoma iz Celja in Maribora osebno dal besedo, da bo on preskrbel letala in padalce. O njegovi organizacijski sposobnosti ali načrtni malomarnosti priča tudi to, da je v soboto poslal pilota Breznika iz Maribora. da trosi letake za fizkulturno prireditev v Ljubljani, ker je on edini imel bencin, čeprav je vedel, da bi moral biti Breznik' v soboto že v Celju.
V kolikor bi bile vse napake tov. Hercoga opravičljive, je skrajno brezvestno, da je skrival resnico vse do pričetka mitinga s tem, da je po referentu republiškega odbora obvesti! celjsko jadralno društvo, da bodo avijoni končno prišli šele v nedeljo. Potek seje. je nedvomno pokazal, da leži glavna krivda za nedeljski neuspeh na brezvestnem izpolnjevanju dolžnosti funkcionarjev republiškega odbora v Ljubljani, ki so podoben neuspeh zakrivili že v Mariboru-
Da se prepreči ponovni neuspeh na mitingu, katerega pripravljajo v Ajdovščini in da se delno da zadoščenje požrtvovalnemu naraščaju naših jadralnih društev, za katere je bil to težek udarec in razočaranim tisočem udeležencem mitinga v Celju, kakor tudi. da se onemogoči ljudi, ki nočejo razumeti današnjega časa in so za svoja dela celo plačani, medtem ko stotine mladih ljudi prostovoljno daje vse od sebe za dvig in popularizacijo letalskega športa, je zavzelo letalsko društvo v Celju odločno stališče, da se krivce pokliče na odgovor in naj ljudska oblast presodi njih krivico. V ta namen je poslalo celjsko jadralno društvo na merodajna mesta resolucije. v katerih zahteva reorganizacijo republiškega odbora za športno letalstvo in kazen za malomarno vršenje dolžnosti prizadetih funkcionarjev-
Drla via® prvenstvo v ©dfenjki
Danes ob 8.30 se prične na letnem telovadišču v Tivoliju državno prvenstvo v odbojki. Ka tekmovanju nastopijo najboljši odbojkaši in odbojkašice ter bo borba za naslov državnega prvaka zelo napeta in zanimiva.
Prijatelji odbojke, pridite v čim večjem številu!
OBVESTILO SREDNJIM IN NJIM SORODNIM ŠOLAM
Motedirke na ljubljanski Grad
šahovski turnir m drlavm prvenstvo Slovesna otvoritev bo v nedeljo ob 11. v Mladinski dvorani
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu finalno tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo LR Hrvatske. Nastopili so lahkoatleti in atletinje iz Zagreba, Osijeka, Varaždina in Karlovca. Rezultati so bili naslednji:
MOŠKI
100 m čez ovire: -1. Srp (Mladost)
15.8,	2. Amšel Zagreb 17.0.
Skok v višino: 1. Odhazel (Udarnik Karlovac) 165 cm, 2. Srp (Mladost) 165 centimetrov.
Krogla: 1. Sarčevič (Ml) 13.40. 2. Galin (Ml) 12.55 m.
1500 m: 1. Doršič (Dinamo) 4:14.6,
2.	Pribifi (Ml) 4:18.0.
Kopje: Marčelja (Ml) 58.02, 2. Urbič (Ml) 54.15.
400m: Bulič (Zagreb) 51.5, 2. Gju-rič (Z) 52.8,
Troskok: 1. Petranovič (D) 13.09, 2. Urbič (Ml) 12.63,
Bomba: 1. Marčelja (Ml) 70.40, 2. Belec (Z) 63.00,
4X100 m: 1. Zagreb 3:41.6 minut
4X100 m: 1. Zagreb (Imkelj, Vanič, Kerhin. Domjanič) 44.5, 2. Mladost (Sram, Vincijanovič, J>ukač, Urbič)
45.0.
Skok ob palici: 1. Marčelja (Ml) 300 cm. 2. Majer (Z) 300 cm.
Kladivo: 1. Goič (Bjelovar) 41.88.
2.	Laksar (Proleter Osijek) 40.88,
400 m čez ovire: 1. Bulič (Z) 57.5,
2.	Kerhin (Z) 58.3,
200 m: 1. Slanac (Ml) 23.6, 2. Tur-kalj (Z) 24.0,
800 m: 1. Djurič (Z) 1:58.6, 2. Vrhovnik (Ml) 2:00.2,
Disk: 1. Marčelja (Ml) 41.64, 2. Ive-kovič (Z) 39.55,
ŽENSKE:
I
Disk: 1. Oreškovič (Ml) 34.87 m, 2. Sekulič (Ml) 33.36 m.
100 m: 1. šeb (Sloboda, Varaždin)
13.8.	2. Sekulič (Ml) 14.0,
Bomba (ženske): 1. Kolak (Z) 38.66,
2.	Ilič (U) 31.60,
Krogla: 1. Sekulič (Ml) 10.18, 2. Tucan (D) 10.03,
4X100 m: 1. Mladost 55.7, 2. Sloboda Varaždin 58.4,
Skok v višino: 1. Sekulič (Ml) 135 cm, 2. Tučan (D) 135 cm.
Skok v daljino: 1. Sekulič (Ml) 4.76,
2.	Kovačevič (Ml) 4.23.
800 m: 1. Bat (Z) 2:47.3, 2. Grijako-vić (U) 2:48.2,
Kopje: 1. Tučan (D) 26.92, 2. Ilič (U) 20.65.
200 m: 1. Čop (U) 31.1, 2. Žervnar (U) 32.2,
Službene objave
MFO Ljubljana — poverjeništvo za nogomet. Zaradi nedeljske kolesarske tekme se delno spreminja prvotno objavljeni spored nedeljskih nogomet. nihtekem, in sicer: igrišče stadion: ob
9.30	Elan : Triglav pionirji, ob 10.30 Triglav : Borovnica. — Igrišče Krima: ob 9.30 Krim : Vrhnika. — Igrišče Enotnosti Kodeljevo: ob 10. Enotnost : Št. Vid.
Službena objava FZS. Ker se je v primorski grupi plasiralo FD Vipava in ne FD Sežana, se obvešča Proletarec, da igra v Vipavi
Zaradi zasedanja plenuma FZS se zamenjajo prvotno odrejeni službujoči odborniki, in sicer: namesto Slamiča gre v Vipavo Novak, namesto Weisbacherja gre v Postojno Betetto, namesto Mlakarja gre v Vevče Gju-ran in namesto Hartmana v Trbovlje
0.	Jančič.
•
FD Enotnost — lahkoatletska sekcija. Danes v petek naj bodo točno ob 17. pred glavnim kolodvorom zaradi odhoda v Zagreb: Šentjurc, Marinček, Bernik, Jamnik, Sima, Jeriha. Jarc, Orehek, Berčič, Judnič in Menard. — Trener.
FD KRIM — nogometna sekcija. Obveščamo vse člane, da bo polaganje norm za »ZREN« v streljanju v soboto 4. t. m. ob 15. na strelišču na Dolenjski cesti, kjer naj se javijo referentu za streljanje ter komisiji. — Načelnik.
FZS — odbor za igre obvešča vsa šolska vodstva in dijake, da imajo na tekmovanje za državno prvenstvo v odbojki pod vodstvom telovadnih profesorjev v skupinah prost vstop.
Letalski miting v Celju
primer skrajne malomarnosti odgovornih funkcionarjev republiškega odbora
Za letalski miting, ki je bil 28. septembra v Levcu pri Celju, je vladalo med prebivalstvom Celja in bližnje ter daljne okolice veliko zanimanje. Saj tuđi ni čudo: časopisi, letaki in lepaki so javljali: »Prvi letalski miting po osvoboditvi- Hkrati z modelarji in jadralci bo nastopilo motorno letalstvo. padalci itd.*
V nedeljo popoldne je prišlo na letališče v Levcu več tisoč ljudi- Nikdo ni hotel zamuditi edinstvene prilike-da si ogleda razvoj naše mlade avijacije; mnoge ie privedla tudi želja, da napravijo svojo prvo zračno vožnjo in pa krasno jesensko vreme, ki je s svojim brezveterjem nudilo idealne pogoje za letalsko prireditev.
Že bežen pogled na letališče pa je obiskovalce vznemiril: v soncu se je lesketalo samo eno motorno letalo, trije jadralci in nekaj modelov. Nihče ni pomislil, da bodo ti aparati in modeli vse. s čimer bo moralo celjsko jadralno-letalsko društvo izvesti program. Se potem, ko je tov. Kočar otvoril miting in v veliki zadregi izjavil. da s tem programom ne bodo marifestirali moč zrakoplovstva, temveč bodo pokazali samo uspehe dela celjskega jadralnega društva, so gle-
dalci nestrpno prisluškovali, kdaj se bodo pojavila v zraku letala in oživela prireditev. Priznati je treba, da so celjski modelarji in zlasti jadralci izvedli nekaj uspelih točk.
Prvo je startalc ročno jadralno letalo »Vrabec« s tov. Tovornikom. Lep nolet je izvedel z istim letalom tudi tov. Fazarinc. ki je napravil ijekai krogov v zelo dobrem času. Navdušenje gledalcev je izvabilo izvajanje letala »Baby« in »M; 13« z lupingi in akrobacijami- Modelarji so v nastopu s svojimi modeli, katere so v kratkem času lepo izdelali, pokazali, da imajo možnost razvoja. Največje priznanje gre vsekakor pilotu edinega motornega letala, ki je nastopilo, tov- Francu Brezniku, ki je s svojim letalom okušal vsaj nekoliko rešiti situacijo. Napori vseh niso mogli prikriti dejstva, da je miting skrajno slabo organiziran. da ne nudi gledalcem pričakovanega užitka in se bliža poraznemu koncu. Kljub temu so nekateri še vedno upali in čakali do sončnega zahoda. da bodo končno le zabrnela v ozračju letala, ki bodo prinesla celjskim jadralcem rešitev iz mučnega položaja. Ko pa teh le ni hotelo biti, so se vračali domov razočaranj in
ENOTNOST • TEKSTILAC
Ljubljanska nogometna javnost z napetostjo pričakuje nedeljsko prvenstveno lekmo med varaždinskim Tekstilcem in domačo Enotnostjo. Obe moštvj sta dokaj enakovredni in bo njuno srečanje brez dvoma napeta borba za točke. Tekstilca nikakor ne gre podcenjevati in bodo morali domači napeti vse sile, če si hočejo zagotoviti zmago. V predtekmi nastopi mladina Udarnika iz Kranja proti mladini Enotnosti v tekmovanju za memorial P. Zornade. Preteklo nedeljo so mladinci Enotnosti v tekmi proti Krimu pokazali, da igrajo nogomet. ki ne zaostaja mnogo za ligaškim moštvom.
FINALNA TEKMA PIONIRJEV
TRIGLAV : UDARNIK 1:0 (1:0)
V nedeljo sta se sestali pionirski moštvi Triglava iz Ljubljane in domačega Udarnika. V Drvem polčasu so bili v premoči pionirji Triglava, v drugi polovici igre pa domači pionirji, tako da bi neodločen rezultat bolj od-govarial poteku igre. Tekmo je sodil Perko iz Ljubljane.
V prvenstvu Gorenjske je moštvo FD Tržiča premagalo Udarnik II. s tesnim rezultatom 2:1 (1:1).
FD Enotnost — lahkoatletska sekcija. V petek 3. oktobra bo na Stadionu interni lahkoatletski miting. Udeleže se naj ga predvsem mladinci, ker bodo imeli izbirno tekmovanje. — Sekretar.
FD Triglav poziva vse svoje članstvo in vse ostale, ki se zanimajo za smučanje, na sestanek smučarske sekcije FD. Triglava, ki bo v ponedeljek 6. t. m. v sejni sobi Doma Ljuba Šercerja v Spodnji Šiški. Opozarjamo vse članstvo, da se tega sestanka sigurno udeleži, ker se bomo porazgovorili o našem delu v smuški sezortj 1947-48 in o nabavi smuške ipreme.
češki nogomet
IV- kolo češke nogometne lige, ki ie bilo odigrano preteklo nedeljo, je dalo naslednje rezultate: Bohemians: Sparta 3:2, Slavija: Viktoria 4:2. Šleska OstravarJednota 3:2, Šleski Trnava:Čehie Karlin 3:2, Ceske Bud-iejovice:Žilina 3:2. Na prvenstveni tablici vodi Šleska Ostrava s 6 točkami- Slede Bohemians 6. Trnava in Slavija 5. Bratislava 4 točke, nato pa se vrste_ Sparta, Žilina, Viktoria, Plzen. Čehie. Jednota in Češke Budie-jovlce.
Naročnike,
ki prejemajo naš dnevnik po pošti, prosimo, da nam po položnicah, priloženih v listu, čimprej poravnajo naročnino, po možnosti prve dni v mesecu.
UPRAVA
,fSUwenshega poročevalca“
Učimo se sabljanja!
Med športe,: ki se gojijo zlasti v zimskem času, ko za druge športne panoge ni toliko prilike, spada tudi sabljanje. Vsako leto prieno sabljači svoj redni trening s šolskim letom. Vsakemu delovnemu človeku, zlasti pa še učeči se mladini, je potreben šport, ki drži telo s stalnimi vežbami prožno, zlasti pa šport, ki ni vezan na določen kraj, na določeno uro v zaprtem ali odprtem prostoru in ki ni odvisen od vremena. Taka športna panoga je sabljanje. Modema sab-ljaška umetnost šteje med najpleini-tejše oblike moške in ženske gimnastike. Zaradi tega zajema sabljanje vedno širše ljudske plasti. V Sovjetski zvezi je sabljanje eden najpopularnejših športov in se goji zlasti tudi v sovjetski armadi, kjer je poleg jahanja, plavanja in boksa obvezna disciplina. Na Češkem, Poljskem in v Bolgariji goji sabljanje mladina že od 10. leta naprej. Zlasti na Češkem so pričele mladinke z vso vnemo gojiti floret, kar je povsem razumljivo, saj je sabljanje panoga lahkega gibčnega športa, ki razvija telesno skladnost ter duševne, moralne in srčne vrline.
Središče sabljaškega športa v Sloveniji je v Ljubljani in v Mariboru, ustanavljajo pa se novi odbori v Trbovljah, Celju in na Primorskem. Mariborski sabljači se že pridno pri-
pravljajo vse poletje ter so pridobili na številu in kvaliteti, posebno v vadbi mladink.
Redni treningi so se pričeli v Ljubljani v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Tam so zdaj trije tečaji, ki vadijo po 4 krat tedensko. Olimpijska vrsta im nadaljevalni tečaj vadita ob ponedeljkih pod strokovnim vodstvom slovenskega prvaka tov. Marijana Pengova, ob sredah in petkih vadi tov. Marijan Koršič, začetniški tečaj pa vodijo tov. Veter, inž. Vrčko in inž. Jurko, ki vadijo ob torkih in petkih.
Ljubitelji sabljaškega športa imajo priliko, da si ogledajo vadbe v telovadnici na učiteljišču. Začetniki in začetnice se še lahko prijavijo. Prijave sprejema do 20. L m. vsak ponedeljek ob redni vadbi v telovadnici na učiteljišču od 19. do 20. tire tajnik tov. Rojc. Potrebne kroje in orožje si lahko nabavijo novinci ob ugodnih plačilnih pogojih.
Celotni sabljaški pokrit je v organizaciji FISAJ-a pod vodstvom evropskega prvaka tov. Cvetka Rudolfa, ki bo v letošnji jeseni s strokovnim odborom organiziral v Ljubljani prvo. državno prvenstvo po osvoboditvi. Državno prvenstvo bo hkrati izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovansko ekipe, ki bo zastopala našo državo na mednarodnih turnirjih v letu 1948.
Sabljanje razvija skladnost telesa In bistri duha
Novomeške žene so pridno na delu
Dne 25. septembra zvečer je bila v Novem mestu plenarna konferenca mestne organizacije AFŽ, ki se je je udeležilo 90 žen. Po gospodarsko-po-litienem referatu in po reteratu o nalogah in dolžnostih žena v petletnem planu, so sekretarke posameznih terenov poročale o delovnih uspehih žen na njihovih področjih.
V dveh mesecih so članice AFŽ vseh štirih terenov opravile pri pospravljanju ruševin in drugih javnih delih skupno 4709 prostovoljnih delovnih ur, za mladinske delovne brigade so nabrale in odposlale 1452 kg zelenjave, obdarile z živil; in denarjem 8 revnih članic in dve družini, oprale ali nanovo sešile preko 150 slamaric in oskrbele pionirsko počitniško kolonijo 6 posodo. Žene II. terena so obiskale Dom onemoglih v Krškem in obdarile najbolj revne, žene III. terena so priredile kulturni večer v Domu ljudske prosvete in či-
sti dobiček 1147 dinarjev darovale mestnemu socialnemu skrbstvu, žene
IV.	terena pa so obiskale Jošt in obdarile otroke z igračami in drugim. Za mladinsko progo so novomeške žene prispevale Skupno 1000 din. V predkongresnem tekmovanju Ljudske fronte Jugoslavije so dosegle najboljše uspehe žene organizacije AFŽ II. terena in so zato prejele prehodno zastavico.
Na koncu plenarne konference so navzoče članice AFŽ sklenile, da bodo v zimskem času intenzivneje delale na kulturno-prosvetnem polju in za čim tesnejšo povezanost mesta z vasjo, da bodo budneje nadzorovale organizatorje zloglasne Katoliške akcije, kii skuša v zadnjem času pod videzom raznih verskih organizacij razdirati našo ljudsko oblast, in končno, da bodo z vsemi močmi pomagale pri izvajanju petletnega plana.
Pospeševanje ovčereje v Liki
V	Liki je na stotine ha krševitega ozemlja, na katerem raste trava in grmičevje, ugodnih za ovčarske pašnike. Zato določa petletni plan, da bodo ustanovili v Ljubovu v Liki. kjer je kakih 20.000 ha pašnikov, velike ovčarske postaje.
V	Ljubovu bodo zgradili staje za
10.000	ovac, stanovanjska poslopja, institut za vinarstvo, cisterne in drugo. Dosedaj so zgradili eno stajo, cisterno, upravno poslopje in stanovanjsko zgradbo za ovčarje. Staja je moderno zgrajena, z vodovodom za napajanje živine, ljudstvo pa bo dobivalo odtod ovne najboljše pasme za razplojevanje.
Lika bo preskrbovala v prvem petletnem planu našo tekstilno industrijo z desetinami tonami volne.
Rajonska postaja v Gospiću je dobila pred kratkim 150 karakul ovac iz Uzbekistana, ki dajejo prvovrstne kožuhe. Čistokrvne karakul ovne so poslali za razplojevanje v Liko, Dalmacijo jn na otok Lošinj. S križanjem bodo dobili jagnjeta s kodrasto volno lepe barve. Tako bodo proizvajali v Liki poleg volne tudi krzno.
Rajonska postaja v Gospiču dela poskuse v več kakor 80 vrstami razne krme za krmljenje živine. Poskusi so pokazali, da uspeva v Liki najbolje »smiljkita« in črna detelja. Tudi reja svinj je v Liki napredovala. S križanjem so dobili tako vrsto, ki hitro raste in daje velike količine mesa in masti. Nekateri enoletni prašiči dosežejo težo do 220 kg.
Gradnja normalnotime proge do rudnika Ljubije
Naš največji rudnik železa v Ljubiji pri Prijedoru ni imel do sedaj železniške proge. To je v mnogočem oteževalo prevoz rude in pravočasni dovoz surovin v naše livarne v Zenici in na Jesenicah. Zato so se obvezali frontovei iz okolice in vse pokrajine, da bodo povezali rudnik Ljubijo z normalnotirno železnico Banjaluka— Zagreb.
Železniška proga, ki so Jo pričeli graditi, bo dolga 16 km in bo vezala Ljubijo s postajo v Brezičanih, nedaleč od Prijedora na progi Banjaluka— Zagreb. Mnogo del je že končanih. Fronlovci-graditelji so sklenili, da bodo zgradili progo do 29. novembra, ko jo bodo slovesno izročili prometu.
šolstvo
Tajništvo LŠM Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani obvešča vse na novo spredete kandidate, ki žele štipendijo. naj se zanesljivo zglaso danes. 4. t-m. od 10.—12. na Akademiji.
KONCERTI
Dirigent Samo Hnbad vodi veliki Radijski orkester na simfoničnem koncertu v ponedeljek. 6. oktobra ob 20. v Filharmonični dvorani. Spored: Brahms: Tragična uvertura, Arnič:	Čarovnica. Lalo:	Simfonija. Solist: violinist
Albert Dermelj. Dnkas: Crnošolec. Vse posetnike opozarjamo, da si kupijo spo-
Ired. ti ima kratek uvod v posamezne skladbe. Vstopnice v knjigarni na Kongresnem trga.	2567-n
Dosedaj ie gradilo progo Breričani— Ljubija 38.203 mladincev, to število pa še vsak dan raste. V sedmih delovnih brigadah, ki gradijo, progo, je precejšnje število borcev iz narodnoosvobodilnega boja. ki so se v času vstaje borili s krajiškimi brigadami proti sovražniku po vsej Bosni, sedaj pa so zagrabili z istim poletom za lopato in kramp in se vključili v boj za uresničenje petletnega plana. 4 m visok in 180 m dolg nasip gradijo frontovei iz drvarskega, bihaškega, grahovskega, dubiškega in prijedor-skega okraja.
Poziv
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Z odločbo Predsedstva vlade UK Slovenije št. m/1237/1—47 je prešlo PODJETJE ZA PROMET Z ZDRAVILI ,
„ZDRAVPRQM“
LJUBLJANA
CIGALETOVA CIJCA 5 dne 1. oktobra 1947 zaradi reorganizacije v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike ln dolžnike» da v 30 dneh od dneva poziva PRIJAVIJO svoje dolgove in terjatve z navedba pravnega naslova.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek, 3. oktobra: Terezija, Evald. Sobota, im oktobra:	Frančišek Asiški,
Edvin.
SPOMINSKI DNEVI 3. okt. 1866. — Beneška Slovenija priključena Italiji.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Druga državna lekarna, Tyrševa cesta 6; Četrta državna lekarna. Celovška cesta 62.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Opera
Sobota, 4. okt. ob 20: Massenet: Manon. Otvoritev operne sezone 1947/48. Izven. Opera odpre novo sezono v soboto. 4. t. m-, z uprizoritvijo Massenetove opere »Mamon«, v obnovljeni režiji C. Debevca, v novi inscenaciji prof. Eda Deržaja in v deloma novi zasedbi. Glavne vloge: Zlata Gjungjenac. J. Lijpušek, V. Janko in J. Betetto.
Ljubljanska drama potrebuje za uprizoritev »Tugomerj a« večje število moških in ženskih statistov. Interesenti naj se javijo v Drami v soboto. 4. t. m. ob pol 13. uri.
*
Prispevki za Rdeči križ^ pri vožnjah z ljubljansko cestno železnico. Da bi se
podprla akcija Rdečega križa, bodo sprevodniki cestne železnice v soboto dne 4. t. m. pobirali od vsakega potnika doplačilo 1 din za vsako vozovnico.
Kulturno - umetniško društvo »Moškrič Jože« bo na svojstven način pripravilo širšemu občinstvu lep večer glede na priključitev Primorske v petek dne 3. okt* 1947 v Mladinski dvorani ob 20. Sodeluje večina sekcij društva. Spored je zelo pester, dramatska skupinh pa bo nastopila z originalno sceno izza dni priključitve. Prodaja vstopnic eno uro pred prireditvijo pri blagajni Mladinske dvorane. Vabljeni prav v9i! — Odbor.	2548-n
PUTNIK Ljubljana priredi v nedeljo 5. oktobra skupinski izlet na proslavo obletnice ustanovitve XVI. SNOB Janka # Premrla - Vojka v Cerknem. Odhod iz Ljubljane v nedeljo oh 5. zjutraj ter povratek iz Cerkna iistega dne ob 19. Cena za posameznika je z ogledom partizanske bolnice FRANJE vožnjo in spominsko značko 120 din. Samo vožnja in spominska značka 110 din. Za hrano in pijačo je preskrbljeno.
PUTNIK Ljubljana priredi v nedeljo 12. oktobra enodnevni izleti s posebnim vlakom v Pulj. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane v nedeljo zgodaj zjutraj, prihod v Ptuj okrog 7. — ogled mesta in znamenitosti, opoldne kosilo, popoldne prosto. Odhod iz Pulja v nedeljo ob 18. Cena za člane sindikalnih organizacij ob predložitvi potrdila sindikalne podružnice je 220 din. Vsi ostali 360 din. Prijave sprejema poslovalnica Pntnika Ljubljana.	2569
Odbor za festival Primorske na Ujaku v likvidaciji, Ajdovščina, poziva vse upnike, da do 15. oktobra t. 1. prijavijo zaradi likvidacije računov vse svoje terjatve napram odboru. Po tem terminu se terjatve ne bodo priznavale. 2566-n Vsem zobozdravstvenim delavcem in članom sindikata! Vabimo vas na množični sestanek, ki bo v petek, 3. oktobra v predavalnici interne klinike ob 20. uri.	2564-n
Čebelarska zadruga za Slovensko Primorje sklicuje skupščino 12. oktobra 1947 ob 10. uri v fizkulturni dvorani v Ajdovščini. Vabimo vse čebelarje, da se je udeleže v čim večjem številu. Nanjo pridejo tudi odposlanci Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ljubljani. 2565-n Kemiki, farmacevti! Dne 6. oktobra ob 8. bo prevzem delovnih miz v anorganskem preparati vnem lab oratoriju. Velja za vse kemike-tehnike in filozofe ter farmacevte I. 1. — Grupno vodstvo.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: slovenski dokumentarni film »Vse za otroka«, sovjetski barvni risanki »Gradič« in »Iz-grubljeno pismo«. Predstave ob 16.15,
15.15	in 20.15. — MATICA: češki film »Nadljudje«, tednik. Predstave ob 16.15,
18.15	in 20.15. — SLOGA: sovjetski film »Zaklad eenske stene«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — KODELJEVO: sovjetska pravljica »Prelepa Va-siljica«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Prisega«, tednik.
CELJE METROPOL:	sovjetski «Em
»Sedmero hrabrih«, tednik. — DOM: sovjetski film »Čakaj me«, tednik. KRANJ. MESTNI: francoski film: »Beli
valček«, tednik.
PTUJ:	sovjetski film »Poraz Nemcev
pred Moskvo«, tednik.
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
SPORED ZA PETEK
6.00 Budnice, jutranja telovadba. 6.10 Poročila, objava programa in vremenska napoved. 6.30 Slovenske narodne pesmi. 6.40 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. 6.50 Igrajo balalajke. 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov. 7.15 Poje Lidija Ruslanova. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 A. Glazunov:	Stenjka Razin —
simf. pesnitev. ]2.50 Napoved časa in poročila. 12.45 Plašna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Križem po Balkanu.
13.30	Po knjižnem svetu. 13.40 Venček
valčkov in polk. 14.00 Drobno skladbe za violino izvaja Albert Dermelj, pri klavirju spremlja Marijan Lipovšek. 14-30 Napoved časa, poročila in objave večernega sporeda. 14.45 Iz sovjetskih filmov. 18.00 Pionirji, zbor! 18.20 Glasbene slike. 18-35 Mule:	Trgatev. P. I. Čajkovski:
Italijanski Capriccio- 19.00 Radijsiki dnevnik. 19.10 Vesele narodne pesmi, poje Božo Grošelj, na harmoniko ga spremlja Avgnst Stanko. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Plesna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Letalski šport v Č. S. R. 20-15 Malo po svetu v glasbi.
20.30	Simfonični koncert s plošč. 21.30 Popularne sovjetske melodije. 22-00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Ottorino Respighi: Vtisi 4z Brazilije — suita. 22-35 Drobne skladbe za lahko noč.
ALI STE ŽE KUPILI SREČKO?
ŽREBANJE JL RAZREDA SREČK DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE BO DNE 7. OKTOBRA TEKOČEGA LETA	,
PREMIJA 200*000 DINARJEV.
CENA SREČK: & 50.— DIN, % 100.— DIN, Vi 200.— DIN
Sekcija za loterijske posle RVI Slovenije, LJUBLJANA, Tavčarjava ul* 5
JiHažia^£asćj
SLUŽBO IŠČEJO
STAREJŠA VZGOJITELJICA in negovalka (tudi dojenčkov) išče name-ščenje. Tavčar Irena, Poljanska cesta 28. pri vratarju.	24.636-1
PERFEKTEN 2ELEZNIN AR srednjih let, vsestransko verziran, išče zaposlitev s pogojem, da se mn nudi stanovanje. Ponudbe: Hribar Franc, Maribor, Partizanska cesta 70.	24.411-1
SLUŽBO DOBE
NAPROZA ŽUŽEMBERK potrebuje več trgovski pomočnikov. Nastop takoj.	24.435-2
SAMOSTOJNEGA KOVAČA, delavnega in poštenega, sprejmem v moderno urejeno delavnico na električni pogon kot sodelavca ali oddam delavnico v najem. Klun Matija, kovač, Kočevje 146.	24.438-2
NAPROZA ŽUŽEMBERK potrebuje za takojšen nastop trgovsko naobraže-nega skladiščnika za vodstvo centralnega skladišča. Plača po uredbi.	24.624-2
DELAVCA, tudi upokojenca, sprejmem na delo. Vrbine Ivan, pleskar in soboslikar, Ambrožev trg 9 a. 24.654-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali po-strežnico sprejmem. Rimska cesta 7, II. nadstr., vrata 12, Muser. 24.661-2 BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno, starejšo, sprejme takoj ali po dogovoru Babnik Viktor, Litija št. 18.	24.660-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, sprejme takoj Gjurasek Julij, Ptuj, Miklošičeva 5.	24.627-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA — dobro mlajšo moč, sprejme Mavsar, brivec, Črnuče pri Ljubljani.	24.673-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO k odraslim osebam, za vsa gospodinjska dela — iščem. Plača dobra. Inženir Premlč, Gradišče št. 4, III. nadstropje, desno.	24.678-2
TOVARIŠICO, ljubiteljico otrok, tudi starejšo, v pomoč gospodinji, išče K. Pačnik, Podnart.	24.667-2
MIRNO IN POŠTENO DEKLE, z znanjem kuhe, sprejme k tričlanski družini Ferenčak. Beethovnova ulica št. 2/ni.	24-589-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Zglasiti se je med 12. in 2. uro pni Pretnar, Parmova 22.	24.621-2
ZASLUŽEK
OSEBA, ki bi krpala nogavice in perilo, naj se zglasi na naslov, ki ga dobi v oglasnem oddelku. 24.665-4
PRODAM
ŠIVALNI STROJ za krpanje vreč prodam. Rojo, Velika čolnarska ulica št. 15-1.	24.681-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, poceni prodam. Tyräeva cesta 35 (pri krojaču).	24.430-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in blago za žensko obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.638-5
ŠPORTNI VOZIČEK, moderen, in malo rabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.643-5
ŽENSKE NIZKE ČEVLJE št, 37, semiš, s celo peto, prodam. Groharjeva ulica 9.	24.645-5
ENOKRILNO OMARO, še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.643-5
ŠIVALNI STROJ Singer-kabinet prodam. Naslov v ogl. odd. 24-664-5
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, malo rabljen, zaradi preselitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.653-5
ELEKTROMOTOR 6% ks, na novo previt, z vsemi pritiklinami, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24.662-5 MOTORNO KOLO 600 cm3 prodam. — Celovška cesta št. 102.	24.4634-5
MOŠKO SUKNJO, temno modro, malo nošeno, iz dobrega predvojnega blaga za srednjo vitko postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. 24.632-5 ELEKTROMOTORCEK A. E. G. 1/20 ks., enofazni, zdravniški ali kaj podobnega, prodam. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	24.671-5
PLINSKI ŠTEDILNIK in pisalni stroj prodam. Poljanska 7.	24.674-5
ZIMSKO SUKNJO in hlače pumparice, vse dobro ohranjeno, iz predvojnega bloga za 13—16 let starega fanta proda Kovač, Rožna dolina, Cesta X, št. 19.	24.659-5
PATENTNO ŽELEZNO PEC, zimsko žensko obleko za srednjo vitko postavo in par moških čevljev št. 42 prodam. Naslov v ogl. odd. 24.656-5 RADIO »PHILIPS«, petcevni, prodam. Cena 7500 din. Jazbec, Klanc 36—37, Kranj.	24.651-5
NUMERATOR s tekočimi številkami in datumom prodam. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	24.670-5
MOŠKI ŠKORNJI štev. 41, novi ženski čevlji št. 39, nov emajliran lonec, 181, porcel. veliko skledo, oval. krožnik, otroške oblekce, lesena račka za gaganje itd. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	24.598-5
MOTORNO KOLO »Pucb 200« prodam. Ogled dnevno »o 17. zvečer v Ravni-
Vs TiAifi J	04
MOŠKI BALONSKI PLAŠČ iz predvojnega blaga, proda krojaštvo Dolžan, Sv. Petra cesta 81.	42.593-5
RADIO »Eumig« zelo ngodno prodamo. Ogled od 12—14.30 in od 18. dalje. Tržaška 24/1.	24.553-5
SIV POVRŠNIK, dobro ohranjen, za visoko postavo je naprodaj. Naslov v ogl. odd.	24.476-5
CRNA MOŠKA SUKNJA za srednjo postavo. dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Zor. Aleševčeva 35/1.	24-587-5
ZELEZNO POSTELJO z mrežo in omaro za obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.617-5
RISALNO ORODJE IX. P. prodam naj-višjemu ponudniku pod šifro »IX. P.«	i	24.613-5
HARMONIKE Scan dali, 4 registre, nove proda Kitin Ignac, Tyräeva 67. 24.610-5 ČEVLJE, rjave antilopa, št. 39, in črn plašč prodam. Ogled od 3. do % 5. popoldne v Oiril Metodovi 16/11. 24.611-5 RADIO »ZERDIK«. 5cevni. brezhiben, z magičnim očesom in jeklenkami, predvojni izdelek, malo rabljen, prodam za 10.800 diin. Naslov v oglasnem oddelku.	24.606-5
OTROŠKO KOŠARO na kolesih z žimnice in kovterčkom proda Žargi, Resljeva cesta št. 24/11.	24.607-5
DVE MOŠKI OBLEKI, anglež. kam-garen, moško suknjo. ncy ženski ko; stum in žensko volneno obleko poceni prodam. Naslov v osi. oddelku. 24604-5 ŠIVALNI STROJ, salon-kabimet, popolnoma nov. zaradi nabave drugega materiala poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku.	24-605-5
ZAPESTNO URO. 15 -rubinov, prodam. Tyrseva cesta štev. 88/11 (pri Stadionu).	24.603-5
NOVE ŽENSKE CRNE ŠKORNJE št. 38 ugodno proda Fabjan, Glinška ulica št. 7.	24.618-5
PSIHO, kredenco, vrata, stelažo, vrč_, lestev in drago prodam zaradi selitve. Rožna dolina. Levčeva 29.	24.619-5
KUPIM
KUPIM KOTEL za kuhanje žganja. Ponudbe na: Ivanc Jože, Velike Lašče 16.	24.317-6
MIZARSKI STROJ, kombiniran, kupimo. Ponudbe na upravo zdravilišča Novo Celje, pošta Žalec. 24.624-6 ROČNI VOZIČEK na štiri kolesa, nosilnost 600—1000 kg, kupimo Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ročni voziček«.	24*676-6
MALI STROJ ZA REZLJANJE (AEG) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod Magnetni pogon.	24.666-6
ŠIVALNI STROJ, uporaben za začetnike, in žesko kolo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Rabim. 24.669-6 MOTORNO KOLO s prikolico kupim-Ponudbe na oglas, oddelek z navedbo cene in znamke pod »Moto 750«. 24.591-6 VOGALNO KUHINJSKO KLOP kupim.
Naslov v ogl. oddelku.	24.614-6
ZENSKE NIZKE ČEVLJE št. 38 kupim. Zemljič Slava, Groharjeva ulica št. 9.	24.644-6
ZENSKI PLAŠČ, suknjič, telovnik in obutev prodam v Šelenburgovi ulici št. 6/1, vrata 15.	24.609-5
1000 KOSOV RABLJENE STREŠNE OPEKE takoj kupim. Naslov v oglas, oddelku.	24.620-6
ZAMENJAM
ČEBELE v AZ panjih, z zadostno zimsko zalogo, zamenjam za krompir in drag živež. Pojasnila daje Čebelarska zadruga Ljubljana.	24-595-7
NEPREMIČNINE
KUPIM ZA SVOJE STRANKE vile, hiše, posestva v Ljubljani in na deželi, za večje in manjše zneske. — Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10.	24.641-8
VILO V LJUBLJANI kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gotovina«.	24.642-8
POLOVICO NOVEJŠE DVOSTANOVANJSKE VIDE za Bežigradom z vrtom, trostanovanjsko masivno vilo: petsobno, trosobno in dvosobno komfortno stanovanje z velikim vrtom; enodružinska hišica: trosobno stanovanje z vrtom, obširne delavnice s stanovanjem in vrtom, tri starejše hiše: štirinajst-, šest- in sedemsta-novanjsko z delavnico v šiški in pri Sv. Jakobu, dve parceli ob tlakovani cesti, vodovod, elektrika — ugodno proda Realitetna pisarna Al. Planinšek, Ljubljana, Tyräeva 23. 24.584-8 ZAMENJAM HIŠO s sadovnjakom na deželi, za hišo z vrtom v Mariboru. Po možnosti tudi prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v upravi SP, Maribor.	24.630-8
SOBE - STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO ali kabinet išče mlad in soliden, čez dan odsoten tehnik. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Center«.	24.381-10
ZAKONCA iščeta prazno ali opremljeno sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Natura-lije«.	24.635-10
HIŠNIK ZAMENJA dvosobno stanovanje z enosobnim v centru. Plača 500 din. Cankarjeva ul. 16. 24.328-10 MIREN VISOKOŠODEC išče sobo. Plača tudi v naturalijah. Ponudbe na ogl. odd. pod Naturalije. 24.677-10
Zdravega moškega
za nočno delo, da jo, let starega
TAKOJ SPREJME
UPRAVA
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA« LJUBLJANA

SREČKE državne razredne letenje
L RAZREDA 7. KOLA SO ŽE V PRODAJI
ŽREBANJE 7. OKTOBRA 1947 -	PREMIJA 200.000 DIN
CENA SREČK *4 = 50.— DIN = 100.-— DEN i/t = 200.— DIN
Srečko lahko kupite pri vseh okrožnih, okrajnih In krajevnih odborih vojnih vojaških invalidov in v trafikah, po pošti pa jih lahko naročite na spodnj naslov:
-------------------Tukaj odrežite ------------------
SEKCIJA ZA LOTERIJSKE POSLE RVI
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št 5
Naročam za L rased 7. kola
______ četrtinskih srečk po 50.— din
'	_______ polovičnih srečk po 100.— din
______ celih srečk	po 200.— din
ln Vam bom njihovo vrednost poslal po prejemu srečk z Vašo čekovno položnico takoj, vsekakor pa pred pričetkom žrebanja.
Ime in priimek ,
Kraj in zadnja pošta
Ulica in hišna številka
Pišite čitljivo in pošljite v kuverti na zgornji naslov
DVE ŠTUDENTKI, eaa geografije, druga farmacije, iščeta opremljeno sobo brez perila in čim prej. Ponudbe na oglas, oddelek pod značko »Mirni študentki«.	24.596-10
PREPROSTO SOBICO iščem. V prostem času bi pomagala pri I gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek pod značko »Pridna in poštena«.	24,588-10
VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE s s kabinetom v Ljubljani, zamenjam za slično v Kamniku. Ponudbe podružnici SP v Kamniku pod značko »Takoj«.	24.616-10
ZAKONCEMA, ki bi pomagala pri hišnem delu, oddam brezplačno kabinet s kubhinjo, poleg tega dam tudi nagrado. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Soliden«.	24.608-10
ENOSOBNO STANOVANJE v bližini Litostroja, zamenjam z enakim prostornim ali s kabinetom. — Prednost: Kodeljevo — bližina bolnice. Naslov v oglas, oddelkb.	24.602-10
VISOKOŠOLKA, poštena, skromna, išče sobo. Plača dobro, deloma lahko tudi v naturalijah. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Poštena«. 24.657-10
RAZNO
NA POSTAJI V KRANJU sem pozabil 30. septembra 1947 med 11. In 12. uro listnico z večjo vsoto denarja in vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne dokumente na naslov v legitimaciji, denar pa obdrži kot nagrado.	24.G50-14
DNE 28. SEPTEMBRA 1947 od 6. do 7. ure zjutraj se je izgubilo na cesti Kamnik-Domžale-Dragomelj-Ljublja-na dva komada rezervnih koles za tovorni avto 725X20. Kdor kaj ve o omenjenih kolesih, naj sporoči na: Okrajno avtoprevozniško podjetje z mehanično delavnico Kamnik, proti primerni nagradi.	24.626-14
POUK ZA NEŠIVILJE nudi modni salon »Kuclar«, Knafljeva ulica številka 4, II. nadstropje. 24.637-14 DNE 27. SEPTEMBRA 1947 se je na avtobusni postaji Maribor zamenjal kovčeg s torbicami in aktovkami. Kdor je zamenjal kovčeg, se naproša, da ga vrne na avtobusno postajo Maribor ter tam dvigne svoj kovčeg.	24.631-14
NORVEŠKO JOPICO, rdeče-sivo, sem izgubila 1. septembra zvečer med kolodvorom in šentpetersko cerkvijo. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi Trošt Mariji, Sv. Petra cesta 79 a.	24.675-14
m
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče
MATEJ PIVK
orožnih v pokoju
Pogreb nepozabnega bo v soboto, 4. okt. ob pol 5. url z žal, kapele sv. Jakolba k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. okt. 1947.
Žalujoči: žena Alojzija, sinova Alojz in Danijel in ostalo s sorodstvo.
Tovarna eteričnih olj
1 TOL v Celju
sprejme za takojšen nasitop
1 KURJAČA ZA PARNI KOTEL
(z izpitom),
4 PISARNIŠKE MOČI
(lahko začetniki),
1 izvežbanega KOMERCIALISTA,
1 BLAGAJNIKA,
1 RAČUNOVODJO.
Osebne ali pismene ponudbe poslati do 8. okt. t. 1. na naslov:
E TO L, CELJE, IPAVČEVA UL* 18
Iščemo
za takojšen nastop
lnormirca,
3 statističarje 1 risarja,
1 strojepisca
po možnosti s prakso.
Interesenti naj se javijo med 7. in 13. uro v pisarni
„LANENKA“
tovarna tehničnih olj in fimeža
MOSTE,
Tovarniška 41
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da se je dne 1. oktobra 1947 pri izvrševanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil v starosti 34 let
Raio Košmrlj
teks. tehnik v tov. »Vata« v Domžalah
Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Svojcem in znancem izrekamo iskreno sožalje.
Domžale, 1. oktobra 1947.
Uprava podjetja in sindikalna podružnica.

HI


Vsem borcem, prijateljem in znancem naznanjamo, da bomo prekopali našega nepozabnega sina, braita, svaka in strica
Mahniča
RudolSa-Brkinca
člana Pokrajinskega Komiteja politkomisarja XXX. divizije
Pogreb bo v nedeljo, 5. okt. 1947 ob 2. popoldne izpred Mladinskega doma v Sežani.
Polje, S. oktobra 1947.
Neutolažljivi: mati, oče, brat in sestre.
O PRILIKI FESTIVALA NA LIJAKU so bile najdene sledeče reči: denarnica z vsebino 100 din in *pnico za 40 liir; zapestna ura z u-->n.p- im (novim) pasom; papirnata denarnica z vsebino 106.50 din; usnjena aktovka, rumene barve s pisenskiin papirjem, kuvertami in tintnim svičnikom; volnena rdeča jopica, gravirana s črnim 6uknom in okrašena z raznobarvno volno. — Predmeti so shranjeni pri tov. C e k Nadi. Okrajno sodišče Ajdovščina. — Lastniki naj dvignejo najdene predmete do 15. oktobra t. 1.	24.623-14
PREKLICUJEM IZG ITBLJENO DENARNICO s 300 d n režijsko karto za vožnjo št. 85.637 in razno druge legitimacije ter jih pi iglašam za neveljavne. Najditelja naprošam, da mi vrne vsaj doknmenie. pToti nagradi. Oetrež Janez. Golišc 3. pošta Kresnice. Izgubljno je bilo v Golišah. 24-622-14
DVIGNITE SLEDEČE PONUDBE v oglasnem oddelku; Bežigrad, Beli pajčolan, Center, Dobra vzgoja, Dobro ohranjena, Do 300, Dom — Dobro vpeljano — Domžale, Duplina, Fantek 18 mes. Garsonjera, Hiša, Inženir, Instruktor, Industrija, Kabinet, Klanje drv, Krasna lega. Lepa soba, Lepa domačija, Ljubljana-Celje, Ljubljana-okolica. Lastno perilo, Majhen kabinet, Miren, Moderno pohištvo,. Nov» hiša, Nove mize, Ne velika. Nov al! ohranjen, Opel, Obrtno, Otroške (škornje), Opremljeno sobo. Opremljeno sobico, Pisalni stroj. Poenoteno, Poštns znamka. Popolnoma nova. Plačam dobro, Pridem na dom, Pomoč v gospodinjstvu, Prvovrsten aranžer, Postranski zaslužek, RF. Ruščina, Račun, Radio aparate. Sulčarica, Sobna peč. Selitev takoj, šivalni stroj, škornje. Tabor, Tyräeva, Tehnika, Trodelna, Tudi na deželi, Ugodna cena. Vodovod, Vinko, Večja hladilna naprava, Ves dan odsotna. Vrtnarska okna, V. P. 50713 S., Zamenjava, Zasavje, Zračna solnč-na, 24.814, 2500, 266, 140,000.
POIZVEDBE
KDOR VE, KJE JE ŽENA stotnika Jerebiča, ki je poveljeval v Velikih Laščah leta 1944 do 22. julija, ko je odšel na dopust in bil ubit pri Škofji Loki, naj mi zaradi nekih podatkov in proti povračilu stroškov sporoči njen naslov na: Marija Boštjančič, Podlog 5, Velike Lašče, Dol. 24.663-15
Za svobodo in boljšo bodočnost našega naroda je dal svoje mlado upapolno življenje
Aloj»] Jan
stud. inr.
dne 29. junija 1942 pri kraju Padež—Pokojišče nad Borovnico, drugi dan po smrti svoje mame — zadet od italijanske krogle. Naj mu bo lahka slovenska zemlja!
Sp. Gorje pri Bledu dne
29. septembra 1947.
Žalujoči: JAN VINKO, oče in ostalo sorodstvo.
Po težki bolezni je umrla dne 2. oktobra 1947.
Marija Pokziii
Pogreb nepozabne bo v soboto, 4. okt. ob 8. uri zjutraj.
ROGAŠKA SLATINA, dne 2. oktobra 1947.
Žalujoči: mož in otroci: Jože, Marija, Neža in ostalo sorod.
Po volji Vsemogočnega nas je za vedno zapustil pri izvrševanju svojega poklica, naš nepozabni in zlati mož, skrbni očka, ljubljeni sin in brat
Rado Košmrlj
tehn. obr. tovarne sanitetnega materiala Vir pri Domžalah
Na zadnji poti ga bomo spremljali v soboto, 4. okt. 1947 ob 5. uri pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na tamkajšnjo pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 11. okt. ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metod«,
Vir, Ljubljana, Maribor,
2. oktobra 1947.
Žalujoči: žena Zora roj. Križnič, hčerkica Marijana, starši Janez in Draga, brat Janez in ostalo sorodstvo.
Martin Andersen Nexö:
109
V božji deželi
Roman
To sta bili tokrat njegovi najvažnejši opravili v prestolnici; temu pa se je pridružilo še marsikaj drugega, za kar ni mogel že vnaprej vedeti. Velik reportažni list, ki je bil opremljen z izredno dobrim nosom, je nekega jutra poročal, da se mudi v prestolnici znani in ugledni oester-vesterski veliki kmet Jens Vorup z ženo in je imenoval celo njegov hotel. »Nemara se ne motimo, če domnevamo, da je ta obisk v zvezi z določenimi pre-viranji v političnem zastopstvu kmečkega stanu,« je dodal list
Od tega trenutka dalje ni imel več miru. Časopisni poročevalci so ga obiskovali že pri zajtrku in ga spraševali, kaj misli o različnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Vsako jutro je kak časopis priobčil članek o njem in večkrat je bila omenjena tudi Marija kot njegova lepa žena.
In trgovci ter vsakovrstni zanešenjaki z majhnimi in velikimi načrti so z vsemi mogočimi pretvezami neprestano trkali na njegova vrata.
Marija je bila od vsega tega čisto zmedena; njuno potovanje je bilo malone podobno potovanjem velikih internacionalnih denarnih knezov! Jens Vorup je to slavo hladnokrvneje prenašal, čeprav je postal nekako dostojanstvenejši. Prebivanje v prestol-
nici je izkoristil, tudi za to, da si je dal ostriči in skrajšati lase s strojčkom. V svoji sivi angleški obleki je bil podoben mlajšemu veletrgovcu ali bančnemu ravnatelju. Omislil si je tudi srebrn zobotrebec; dejal je, da je trajnejši kakor ržena slamica. In sploh — rž! Kdo neki, razen vlade, je v teh božjih časih še mislil na rž; rženo slamico bi bilo zdaj teže dobiti na Danskem kakor kokosovo palmo! Zobotrebec je nosil v žepu telovnika; in kadar je govoril z navadnimi ljudmi, ga je potegnil ven in si začel bezati z njim po zobeh. To je bilo odlično — človek je bil videti odsoten, zamišljen! In če je pri tem zdaj pa zdaj z rahlim žvižgajočim tleskom vsrknil zrak skozi kočnike, je bilo to svetovnjaško m si moral zaslutiti, da je bil mož pri kosilu, namreč pri razkošnem, ravnateljsko predsedniškem kosilu.
Marija, ki še ni bila v Kopenhagenu, odkar je izbruhnila vojna, ga je zdaj komaj prepoznala. Pred vojno je bil podoben velikemu pokrajinskemu mestu, v katerem teče življenje mimo in premišljeno; in tak je bil takrat tudi promet na ulicah. Le ob urah, ko so se ljudje vozili na delo ali pa ko so se vračali z njega, je bil promet velik. Zdaj pa so bile češite od jutra do večera in še celo ponoči prepolne ljudi: pešcev, kolesarjev, vsakovrstnih vozil. Bilo je, kakor* da je vojna ljudi, im sicer vsakega posameznega izmed njih, tudi tukaj priklicala iz hiš in jih prisilila, da se morajo poditi iz kraja v kraj. Kdor je tu opravljal svoje delo, je bil nerazumljiv, še bolj k..kor zunaj na deželi, kjer so se potepali vendar samo kmetje. Mesto je tako šumelo in bučalo, da hrup Mariji niti tedaj ni hotel iz ušes, ko se je od-
peljala v okolico. Preganjal jo je celo v globokih sanjah. Tukajšnji ljudje so postali po njenem mnenju tako surovi in hrupni; in vse je bilo upehano. Če je hotel človek čez cesto, je moral dobro paziti, da ni bil pri tem ob življenje. Ne, tu ni bilo dobro biti; ni mogla razumeti, da je mesto zdaj Jensu všeč. Zahrepenela je spet domov na Studenec in k otrokom, čeprav je bila komaj en teden zdoma.
Dan pred njunim odhodom domov je Jensa Vorupa obiskal v hotelu neki nemški učenjak, dr. Lange po imenu. Prav za prav je bil nemški Danec, ki je pa že v birmanski starosti prišel v Nemčijo; tam je študiral in skoraj ves čas tudi živel tam. Govoril je dobro danski
*Dr. Lange je bil tršat gospod z rahlo naznačenim trebuhom in z na kratko ostriženo okroglo glavo; ostrižen je bil tako na kratko, da je bila njegova glava podobna glavi novorojenčka; vsi šivi na njegovi lobanji so bili vidni. Poteze njegovega obraza so bile izrazite in ostre, obraz sam pa hladen, brezbarven in brezčuten. Govoril je skopo, stvarno, zaradi česar je Jensu Vorupu ugajal.	0
Dr. Lange ni prikrival, da je tukaj zaradi zelo važne zadeve^ Imel je železen križ, dokaz, da je moral biti že v vojni; slutil si, da spada med ljudi s posebnimi darovi, kakršn; so na notranji fronti nepogrešljivi, in da so ga zato iz strelskih jarkov poklicali nazaj v zaledje. Vse je kazalo, da ga je poslala na Dansko nemška vlada ali pa morda vojaško poveljstvo. Hkrati je delal tudi za lastne koristi, kot iznajditelj.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica tt. &TL — Telefcn BredniStasa Ib varam ft» 0032 do ÖÖ-2Ö, telefon oprave a ljubljanske naročnike žt» 88-23 — Inkama »Slo«, poročevalca« — Glavni urednik Lev Modk