Poštnina plačama v gotovini Sped. in abbon. post. • II Gruppo Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 JB gp Leto VIII. - Štev. 34 Gorica - 23. avgusta 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek „ TO JE POL/“ Ribič lovi ribe ali na trnek ali z mrežo. Z mrežo jih ujame hkrati obilo. V političnem življenju so spletli nasprotniki vere posebno mrežo za verne ljudi; v njo zamrežijo marsikaterega kratkovidnega katoličana. Ta zvito spletena mreža je očitek, ki ga mečejo med ljudi proti duhovniku, ko vernikom oznanja njih dolžnosti v javnem življenju. Ta očitek, bolje fraza, se glasi: »To je pa politika!« Ta fraza nekaterim ohromi versko prepričanje in oslepi razum. Menijo, da se duhovnik vtika v zadeve, ki ga ne brigajo, in da njim samim jemlje svobodo. Človek je pa tako rad svoboden, prost vsake obveze, vsake postave; ugaja mu, če dobi izgovor■ Pregovor pravi: »Vsak izgovor je dober, tudi če ga prinese pes na repu«. Ni tu govora, ali naj se duhovnik politično udejstvuje; pač pa o tem. da nasprotniki s frazo: »To je pa politika«, ubijajo duhovnikovo delo, ko oznanja vernikom njihove dolžnosti v javnem življenju. Ti apolitičarji se namreč vere silno bojijo. Vedo, da verni ljudje hočejo rešiti svojo dušo. Vedo. da ne bodo verniki v javnem življenju nikdar podpirali njihovih zvijač in vab, kakor hitro bi se zavedli, da so proti veri, proti moralnim zakonom. Edini duhovnik more takim razjasniti, kam pes taco moli. V Jugoslaviji n. pr. sedaj tarnajo ljudje, ki niso verjeli duhovnikom, pač pa osvobodilni fronti: »Kdo si je mislil, da so taki zločinci? Kam so nas pripravili! Jugoslavija je ena sama ječa!« itd. Tako izjavljajo razni ubežniki- Ker se ti nasprotniki vere zavedajo vplivu duhovnikovega, zato je treba preslepiti vernike, naj mu ne verjamejo, ker »se vmešava v politiko«. Katoličani smo! Vse naše življenje je podvrženo božjim postavam. Ne samo v hiši, tudi zunaj nje moramo živeti moralno. Tatvina je tatvina, naj krade posameznik ali pa brezvestna družba. Katoličani smo! Vero moramo tudi braniti. Bog je vladar nebes in zemlje. Jezus Kristus „aš Odrešenik. To moramo izpovedovati ne samo ob domačem ognjišču, ampak tudi v javnosti. »Kdor mene zataji pred ljudmi, lega bom tudi jaz zatajil pred mojim Očetom, ki je v nebesih,« svari Jezus Kristus. Katoličani smo! Vero moramo tudi širiti. Jezus je ukazal: »Pojdite in učite vse narode!« Ali je politika: braniti vero? Ali je politika: siriti vero? Tedaj je delal Jezus največjo »politiko«. Al{ je Jezus uganjal politiko, ko je učil,- »Dajte cesarju, kar ' Duhovnik bi celo grešil, če bi ne oznanjal vernikom teh svetili dolžnosti. Kateri gospodar postavlja mutastega psa za varuha? Verniki grešijo, če se dajo ujeti v nastavljene mreže brezvernih, in tako pomagajo, da pridejo na oblast neverni, bogotajci in preganjalci vere. Brezverni diktatorski režimi trosijo v svet, da je pod njimi verska svoboda. V resnici pa prepovedujejo in zatirajo na vse mogoče in zvite načine vero: učitelji, uradniki ne smejo brez nevarnosti k nedeljski maši ne k zakramentom; svojih o-trok ne smejo dati krstiti; cerkveno se ne smejo poročiti; v cerkvi nadzorujejo vsako besedo; ne dovoljujejo verouka v šolah; preganjajo duhovne z- vsakovrstnimi šikana-mi; verskega tisku ne dovoljujejo, češ da ni papirja: zato nimajo mašnih knjižic, ne katekizmov; medtem pa istočasno bruhajo iz tiskarn ti vlastodržci svojega tiska toliko, da se dela gnoj; ti vlastodržci, ki so s političnimi sleparijami in nasiljem uropali vernikom, v Jugoslaviji n. pr. dvajset tiskarn! Teh ropov nobeno tolmačenje ne izbriše, ne pred Bogom ne pred zgodovino ne pred sedanjostjo- To je politika, pa peklenska! Cerkev ni zavarovalna družba, ki svoje varovance zavaruje le za določene primere. Cerkev ima skrb, da bi bilo vsako naše dejanje, zasebno kot javno, res moralno. Tako nas varno vodi v večnost. To pa ni politika! * Gostilničar je prodajal ponarejeno vino. Duhovnik je učil v nedeljo, da moramo prodajati pošteno blago, dajati dobro mero in vago. Po maši so šli h gostilničarju popit merico vina in več. Ko so bili že nekoliko v rožicah, je gostilničar povzdignil glas: »Gospod se vtika v politiko. Naj mašuje, spoveduje, naj bo v zakristiji, zunaj smo mi gospodarji. Zlorablja vero. To je politika.« Zakričali so gostje: »To je. politika! Duhovnik naj molči-Zunaj smo mi gospodarji. Živel naš gostilničar. Živela »fabrikau! Pijmo ga!« Uganili ste, kje in kdaj se to godi. Negotovost izida londonske konference o sueškem vprašanju je cesarjevega?« Ali so apostoli delali politiko, ko so se uprli poganskemu češčenju in malikovanju rimskih cesarjev? Učili so le resnico, da je le en Bog; poleg njega so Herod, divus Augustus, če hočete sedaj Stalin i. dr., le maliki! Ker si, kakor vidimo in doživljamo neprestano, vlastodržci prizadevajo, da bi samega Boga vrgli z nebes, podrli Cerkev, ki je sezidana na skalo, spoznavamo, kako vazno je, kdo je na oblasti. Zato ni politika, če duhovnik uči vernike, da morajo voliti po vesti, pa take, ki veri ne bodo delali nasilja, ki je ne bodo vklepali v ve-Hge. Dan po Velikem Šmarnu so se diplomati namesto na kaki rivieri sestali v Londonu, da razpravljajo o Suezu in njegovem prekopu, potem ko je Egipčan Nasser tako nenadoma in samovoljno podržavil Mednarodno sueško družbo in vzel upravo prekopa v svoje roke. Na konferenci se je zbralo 22 držav, od povabljenih se ni odzval le Nasser. Videlo se je pa takoj od začetka, da bodo njegove interese zastopali drugi, in sicer Rus Šepilov in Indijec Krišna Menon. Tako se je tudi zgodilo. Razprave na konferenci so se takoj osredotočile okrog dveh predlogov, kako urediti upravo Sueškega prekopa, in sicer je prvi predlost stavil ameriški zunanji minister J'oster Dulles, drugega pa Krišna Menon. Dulles je predlagal naslednje: podržavljenje prekopa je dejstvo, ki naj ostane, saj bi do tega prej ali slej moralo priti- Uprava prekopa pa ne more ostati samo v rokah Egipta, temveč naj se poveri posebnemu svetu, ki bo sestavljen iz elanov držav, ki se prekopa najbolj poslužujejo, in seveda tudi E-gipta. Ta svet naj bi služil temu, se dobijo zadostne garancije za prosto plovbo preko Sueza in pa za njegovo uspešno vzdrževanje. Indijec Krišna Menon, ki se je na potu v London ustavil najprej v Kairu pri Nasserju, je pa predlagal, naj se uprava prekopa poveri izključno Egiptu, češ da se lahko vsi dovolj zanesejo na garancije, ki jih Egipt ponuja za prosto plovbo po kanalu. Če bi sprejeli Dullesov predlog, je rekel Menon, bi to bilo novo kolonialno nadzorstvo nad Egiptom. Tega pa ne smemo dopustiti. Vse razprave so se torej vršile o-brog teh dveh predlogov. Po skoro enent tednu razgovorov so v torek glasovali za oba predloga. Ameriški je dobil 17 glasov in so zanj glasovale tudi Pakistan, Turčija, Iran in Japonska, poleg evropskih držav. Torej tudi azijske države, ki so v Bandunski zvezi. Za indijski predlog so se izrekle: Indija. Sovjetska zveza, Cejlon in Indonezija. Špani-ja pa je stavila svoj tretji vmesni predlog, ki je pa v bistvu enak indijskemu- Takšen je torej bil izid glasovanja v torek. Pokazalo se je. da azijske države ne tvorijo takega monolitnega bloka, kot se je zdelo sprva. A pokazalo se ie tudi. da dve velesili, Rusija in Indija, odločno podpirata Nasserja v vseh njegovih zahtevah. Po tem glasovanju je ostalo odprto še samo vprašanje, ali naj se Nasserju predloži v razpravo samo ameriški večinski predlog ali tudi indijski manjšinski. O tem se je konferenca morala izreči v sredo. Kako se je potem zaključila, bomo poročali prihodnjič. Vsekakor velja ob koncu poudariti, da je Nasser že čisto v ruskih vodah. Ves čas konference je bil v stalnih stikih s sovjetskim veleposlanikom v Kairu in imel z njim pogoste razgovore. Ob koncu je zagrozil, da bo sprejel sovjetsko gospodarsko pomoč, če bodo zapad-njaki še dalje gospodarsko blokirali Egipt. Medtem so javili, da so prišle v Aleksandrijo nove Jadje polne orožja iz Rusije. V ponedeljek pa so sporočili, da je Nasser na posredovanje jugoslovanskih odposlancev dovolil zopetno ustanovitev egiptovske komunistične partije- Ta je bila namreč do sedaj uradno prepovedana. Trdijo celo, da misli Nasser sprejeti sodelovanje komunistov tudi v vladi sami. Zapadnjakom pa gre pri sueškem vprašanju predvsem za petrolejsko vprašanje, saj gre preko sueškega kanala dnevno okoli 200 tisoč ton petroleja iz bližnjega vzhoda proti zapadu. Ker bi se na lepem lahko zgodilo, da bi tega petroleja ne bilo, so se zapadne čistilnice že obrnile na Južno Ameriko in tipajo, kako navezati »za vsak slučaj« dobave od tam. Ker sta se Velika Britanija in Francija za enkrat vzdržali vsakega nasilja v sueški zadevi, tipajmo, da se bo tudi Nasser vzdržal tn ne bo segel po orožju. Kard. Griffin umrl Nenadno je umrl zunaj Londona angleški primas kardinal Griffin. Pokojni kardinal je bil znan kot odločen bojevnik za pravično stvar in svobodo vere in kat. Cerkve. Večkrat je ostro nastopil z živo in pisano besedo v obrambo trpečih bratov za železno zaveso. Boj proti komunizmu v Zahodni Nemčiji Ustavno sodišče v Zapadni Nemčiji je proglasilo komunistično partijo za protizakonito. V devetih zveznih deželah Zapadne Nemčije so takoj zaprli vse sedeže komunistične stranke in zaplenili njihovo imetje. Stavbe bodo v večini porabili za nastanitev številnih beguncev iz Vzhodne Nemčije, odkoder beže pred rdečim rajem. Vse zaplembe so se izvršile v miru in brez odpora. Mnogi komunistični prvaki, katere so zaprli zaradi varnosti, so pri zaslišanju izjavili, da se odpovedujejo vsaki prevratni in podtalni delavnosti v prid komunizma. Medtem ko je v Zapadni Nemčiji ta ukrep naletel na splošno odobravanje tudi s strani socialdemokratov, se nasprotno vrše v Vzhodni Nemčiji naravnost velike demonstracije, na katerih protestirajo proti »terorju« v Zapadni Nemčiji-Ce se je Zapadna Nemčija tako hudo pregrešila proti demokratičnim svoboščinam in prepovedala komunistično stranko, naj sedaj vsaj Vzhodna Nemčija pokaže, kakšna je njena demokracija in uvede politično svobodo in večstrankarski sistem. Ko bomo videli vse te svoboščine v Vzhodni Nemčiji, potem bomo pa tudi prisluhnili, kaj oni pravijo. Dokler pa vidimo iz vzhoda le bežati trume beguncev, ne moremo verjeti v njihovo demokracijo in pošteni socialni red. naslednje: 435.510 in 300 tisoč lir, zadnje pa 395 tisoč lir. Le za najnižjo ponudbo se je našel en potnik. Ostala potovanja so morali odpovedati. V Rusiji smatrajo taka potovanja za luksuzna in zahtevajo dnevno 18.750 lir, to je za penzion; izleti in drugo so povrhu. V Italiji pa so Rusi plačali za luksuz le 7 tisoč lir. Blagor ruskim delavcem in uradnikom, ki si morejo privoščiti tak domač luksuz, še večji blagor pa onim. ki so si mogli privoščiti sicer cenejši luksus v Italiji! Volilne priprave v ZDA V Chicagu je bil kongres demokratske stranke. Na njej so izbrali predsedniškega in podpreds- kandidata. Za predsednika bo dem. stranka predlagala Stevensona, za podpredsednika pa senatorja Kefauver-ja. Komaj so zaključili svoj kongres demokrati, so na skrajnem zapadu začeli s kongresom republikanci. Redni in izredni letalski most je v noči prenesel iz Chicaga v San Francisco nad tri tisoč časnikarjev in televizijskih operaterjev. Ni dvoma, da bodo republikanci ponovno predlagali za predsednika Eisenho-vverja- Težja pa bo izbira podpredsednika za republikansko stranko. Z dosedanjim niso zadovoljni in prerokujejo, da če bi ponovno kandidiral, bi Eisenhower moral računati s kakimi 4 milijoni glasov manj. Štirje milijoni glasov pa tudi v Ameriki nekaj pomenijo. Se bo Ciper pomiril 1 Ciprsko osvobodilno gibanje EO-KA je povabilo ciprske Grke. naj prenehajo z oboroženimi akcijami. Angleški guverner na Cipru Har-ding je pa izjavil, da je sedaj vrsta na Grkih, ako žele mir in ureditev sporov na otoku. Vse narodnostne skupine, ki žive na otoku, in to Grki, Turki, Armenci in Angleži morajo živeti v miru. Vsaka uporaba sile rodi le razdejanje in škodo. V zvezi s pozivom k miru. je tudi pravoslavni škof Anthimos, ki načeluje pravoslavni cerkvi v času odsotnosti nadškofa Makariosa, izjavil, da pričakuje osvoboditev nadškofa Makariosa- Ponudba miru je pivi korak k mirni rešitvi razmer na Cipru, je izjavila vlada. Voditelj tajnega upora je izjavil, da je EOKA prenehala samo z oboroženimi akcijami in tako pokazala dobro voljo. Tudi oblasti na Cipru so takoj pokazale dobro voljo in olajšale predpise o prometu. Izleti v ZSSR predragi Iz Italije so bila letos na programu tri večja skupinska potovanja v Rusijo. Cene teh potovanj so bile Tragedija v Marcinelleu je dokončana Padlo je zadnje upanje, da bi v belgijskem rudniku Mareinelle. reševalno skupine dosegle globino 1035 m, kjer je ostalo blokiranih še 124 rudarjev. V soboto 18. avgusta je skupina treh junaških rudarjev ,sestavljena iz enega Belgijca, enega Italijana in enega Nemca, dosegla doslej najnižjo kvoto 975 metrov. Premagali so razne ovire, borili se z vročino in strupenimi plini, plazili se vet kot tri četrt ure po ozkem komaj 40 cm visokem rovu in dosegli kvoto 975 m. Tu so previdno odprli prva vrata. Objel jih je gost plav-kast dim in vročina 10 stopinj, znamenje, da v najnižjih rovih še vedno divja ogenj. Le 60 metrov jih je ločilo od najglobljega rova, a morali so nadaljnje prodiranje o-pustiti, ker bi postalo smrtno nevarno. Od vhoda v rudnik do te točke so prehodili 2500 metrov in se izčrpani zopet vrnili z žalostnim sporočilom, da je vsako nadaljnje prodiranje za sedaj nemogoče. Ta novica je v svojcih zasutih rudarjev zamorila zadnjo iskro upanja, kar je še potrdilo vodstvo rudnika, ko je povedalo zastopnikom tisku, da ne ho odslej izdalo nobenega poročila več. Najbrže ho minilo še najmanj teden dni, da bodo reševalne skupine dosegle globino 1035 m po glavnem rovu. Odstraniti bodo morali nešteto usadov in podpreti druga nevarna mesta ter napeljati novo napravo za dvigalo, da hodit lahko dosegli najnižjo globino, kjer leže zadušeni še zadnji rudarji. Medtem se nadaljujejo po raznih belgijskih rudnikih stavke rudarjev, ki zahtevajo večjo jamstvo za varnost. Nadaljujejo se tudi ostri očitki proti vodstvu rudnika v Mareinelle, ki ni dovolj poskrbelo za varnost pri nevarnem rudniškem delu. Edina tolažba v tej težki nesreči, ki je zadela belgijske in italijanske rudarje, je veriga solidarnosti, ki je pokazala že toliko iskrenega sočutja z žrtvami te strašne nesreče. Nabirka je že dosegla veliko milijonov belgijskih frankov in italijanskih lir. KOLIKO STANE PREHOD LADI.1 SKOZI SUEŠKI PREKOP Ladje, ki hočejo potovati skozi Sueški prekop, morajo plačati potnino, ki velja za 30 tisoč tonske natovorjene ladje 10 milijonov lir, za 20 tisoč tonske ladje 7 milijonov, za 10 tisoč tonske 3 milijone in pol. Prazne ladje, ki potujejo skozi prekop, plačajo polovico predpisane potnine. Kljub tej ogromni potnim so ladje, ki potujejo skozi Sueški prekop, še vedno na dobičku, kajti če bi si izbrale pot okrog Afrike, bi za to potrebovale 10 do 12 dni, kar bi pomenilo za 30 tisoč tonsko ladjo 250 šterlin na dan. Pot skozi prekop pa jim prihrani 1000 šterlin. VERA VELIKIH MOŽ Med panamerikanskim kongresom, ki se je pred kratkim vršil v Panami, je predsednik Eisenhower odgovoril časnikarjem, ki so ga vprašali glede njegove kandidature pri prihodnjih predsedniških voli-tvah, sledeče: »Nimam več dosti moči, zato le vlečem naprej.« Pred kratkim je Eise.nhovver podpisal sklep kongresa, ki jasno izpričuje vero velikih mož. S tem podpisom je ta sklep postal zakon, s katerim stopi v veljavo novo, uradno geslo Združenih držav: »Mi verujemo v Boga«. NAS TEDEN V CERKVI 26. 8. ned., 14. pob.: sv. Ceferin, p. 27. 8. ponedeljek: sv. Jožef Kalasancij, sp. 28. 8. torek: sv. Avguštin, cerkv. uc. 29. 8. sreda: Obglavljenje sv. Janeza Krst. 30. 8. četrtek: sv. Roza iz Lime, d. 31. 8. petek: sv. Rajmund, sp. 1. 9. sobota, prva: sv. Tilh, opat * SV. ROZA LIMANSKA (t 1617) je prvi svetniški cvet Južne Amerike. Doma je bila v Limi (Peru). Od stroje mladosti je gojila sveto življenje. Živela je silno spokorno. Izvenredno se je postila. l\e zaradi lepotičenja, pač pa. da se je pokorila, si je odstrigla lepe lase. S svojim spokornim in svetim življenjem je zadostovala za grehe španskih osvajalcev; obenem pa je mnoge rojake navdušila za spokorno življenje. Skozi 15 let je vsak dan po par ur trpela silno zapuščenost in dušno suhoto: a nato so se ji prikazovali angeli in Devina Marija. Kajne, dekle, ki se rada lepotičiš in hočeš zabav, celo grešnega uživanja kako te ta deklica osramoti. — V dušni zapuščenosti pobožna duša vztraja v dobrih delih. Bog je blizu. IZ S V. EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svo-V | J jim učencem : »Nihče ne more služiti dvema gospodoma, ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mumonu. Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice. in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec? In za obleko kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da še Salomon v vsem svojem sijaju se ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, ne bo li mnogo bolj vas. maloverni? Ne skrbite torej in ne povprašujte: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli? Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se vam bo navrglo. Ne skrbite torej za jutri: kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.a Evangelij je s svojim naukom sodoben, vedno enako važen, življenjski in glo*boik. Velja bržkone za vse čase dejstvo, da ima denar v svetu veliko moč. »Denar—-svela vladar«, pravi pregovor. Premnogi so ljudje, ki hrepenijo po bogastvu in posebej po denarju. V neki meri je to razumljivo. Boljše je imeti denar kot pa biti brez njega. Kdor ima denar, hiše, posestvo i. pod., tak ima skoraj vse tisto, kar nudi ta svet; zlasti, če je še poleg tega zdrav. Z denarjem dobiš zemljo, hiše, polja, gozdove, fine obleke, nakit; pripraviš si užitke, zabave, splošno blagostanje in še ljudi si z njim podkupiš. Bogastvo vleče. Spričo te nevarnosti je nezmotljivi Učenik postavil tole prevažno pravilo: 1. Ni mogoče služiti Bogu in bogastvu, ni mogoče živeti hkrati za Boga in za denar. Razlog je tale: vsak človek ima samo eno dušo in samo eno srce. Tisti, ki se ogreva za Boga, bo Njemu dal svoje srce. Njegova duša bo živela za Boga, Njt^ga slavila in Njemu služila. Kdor pa ljubi denar, bogastvo, užitke, ta svet, ta je v bistvu, prodal svojo dušo hudiču, ki ga je odtrgal od Boga. A človek ima nesmrtno dušo, ustvarjeno za večnost, za neskončnega Boga. Kako majhen je torej tisti, ki svoje !§ree priklepa na zemljo, na mrtvo zemljo! Jasno je torej, da Bog in razkošje ne gresta skupaj; ni mogoče združiti ljubezen do Boga z razkošnim življenjem. Ali eno ali drugo! Srea in duše ni mogoče razdvojiti. 2. Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico! To Jezusovo naročilo ni le ukaz, ampak hkrati najpametnejši nasvet. Bogastvo, ki je minljivo in omejeno, more le delno PRI RADIJSKI ODDAJI VERA IN NAS CAS JE V NEDELJO 26. AVGUSTA OB 11.30 NA SPOREDU RAZMIŠLJANJE. KAJ NI KLERIKALIZEM. KI JE PO., VZETO PO ČLANKU PROF. AHČINA, KI GA JE OBJAVIL V DUHOVNIŠKI REVIJI OMNES UNUM. zadovoljiti: je od danes do jutri, kakor naše zemeljsko življenje; povzroča lastniku mnogo nepotrebnih skrbi in prav tako resnih nevarnosti za njegovo nesmrtno dušo. Koliko ljudi si je že zapravilo svojo srečo ravno zaradi denarja! Nasprotno, nebeško kraljestvo je večno in pomeni našo največjo srečo, našo resnično in nesmrtno blaženost. Človeških želja ne more docela izpolniti nihče razen Boga, ki nas je u-stvaril. Zatorej iščimo z vsemi silami Boga! Ljubimo Njega.’ ne pa mrtve stvari! Kdor najde Boga, je z Njim našel vse. Bog je naš vsestranski oskrbnik in najboljši Oče. Samo On je naša prava sreča. — Zveličar nikakor ne izključuje potrebne in primerne skrbi za telo in njegove potrebe, a prepoveduje* pretirano skrb in hlastanje po odviš-nem bogastvu. Obsoja tkzv. materializem, t. j. naziranje in življenje tistih ljudi, ki iščejo samo denar, premoženje in ugodje tega sveta; tistih, ki živijo samo za ta svet in mislijo na časno blagostanje svojega telesa, ne skrbijo pa predvsem za večni blagor svoje nesmrtne duše. Treba si je zaslužiti nebesa! Nismo ustvarjeni za zemljo ali za denar, ampak za Boga. Večne smrti, reši nas, o Jezus! '»n- življenja iiCtrlc PAMETNI UKREPI O FILMIH NA PORTUGALSKEM Vsi priznavajo, da slabi filmi povzročajo neizmerno škodo med mladino, a le ledke države se potrudijo, da hi s pri- mernimi zakoni zaščitile mladino pre 1 pohujšanjem. Menda se hojijo, da hi se z zakoni, ki hi omejevali razuzdano svobodo filmske produkcije, pokazali premalo demokratične. Italijanski parlament je izglasoval nov zakon o filmih, a še ne vemo, kakšen je. , Portugalska se je v tem oziru pokazala zelo napredno. Zakonito je prepovedano, da hi otroci pod 13 letom obiskovali javne kinodvorane. Udeleževali se sinejo samo vzgojnih predstav, ki so organizirane samo zanje. Meja starosti za filme, ki so primerni samo za odrasle, je postavljena na 18 let. BOLNI DUHOVNIKI ROMAJO V LURD 600 bolnih duhovnikov iz Italije, med njimi tudi nekaj škofov, je s posebnim vlakom bilo na romanju v Lurdu. KRST PRED SMRTJO Ba Cut, poveljnik uporniških čet v južnem Vietnamu, se je malo pred izvršitvijo smrtne obsodbe dal krstiti. Ba-Cut je poveljeval sekti Hoa-Iiao; v borbah je bil ujet in obsojen na smrt. AMERIKANCI SE ZAVZEMAJO ZA SVOJE MISIJONARJE Mao Tse Tung je zopet izpustil iz svojih zaporov dva ameriška misijonarja, druge pa še vedno pridržuje v ječi. Prebivalci Pitsburga, velikega ameriškega industrijskega mesta, so zato zelo razburjeni. Eden izmed njihovih sorojakov. dominikanec Devine, je bil prva žrtev sedanjega voditelja Kitajske. Pred 9 leti. ko je Mao poveljeval še majhni ko&unistič-oi tolpi, je zajel patra Devine-a in ga dal ustreliti. Učenci Pitsburga izvajajo sedaj pisemsko križarsko vojsko, s katero zahtevajo' izpust frančiškanskega patra Cirila Wagnerja. MOŽ IN ŽENA REDOVNIKA Bivši oficir španske vojske Manuel Ale-rnen de la Sota je bil posvečen v duhovnika v samostanu bosonogih karmeličanov blizu Avile. Mašniškemu posvečenju je prisostvovala tudi njegova žena, ki je sedaj redovnica karmeličanskega reda. Navzočih je bilo tudi več ministrov in vojaških dostojanstvenikov. Poročeni mož lahko postane duhovnik samo s privolitvijo svoje žene, če žena istočasno vstopi in postane članica kakega reda s strogo klavzuro. NAJPREJ SUŽENJ, POTEM ZDRAVNIK V starosti 90 let je umrl v Kerema v Tanganjiki zdravnik Adrijan Alitnen. Rojen je bil v Sudanu in kot otroka so ga prodali v suženjstvo. Beli očetje so ga potem odkupili in poslali na Malto, kjer je študiral in postal zdravnik. Po dovršenih študijih je posvetil vse svoje moči službi Cerkve in je podpiral delo misijonarjev. NOVI BLAŽENI Dne 21. oktobra bo sv. oče slovesno proglasil med blažene papeža Inocenca XI., ki je umrl svetniške smrti 12. avgusta leta 1686. Rojen je bil v Comu, pozneje je bil škof v Novari, zato računajo, da bo prišlo iz obeh krajev v Rim veliko vernikov. Prav tako bo za 21. oktober prišlo v Rim veliko število Avstrijcev, kajti še vedno živi med avstrijskimi verniki spomin na svetniškega papeža Inocenca XI., ki je Dunaj rešil pred turškimi napadi. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI KONCERT SLOV. PEVSKEGA ZBORA V BUENOS AIRESU Pod okriljem Visoke šole za gospodarstvo v Buenos Airesu je v preteklem mesecu pevski, zibor »Gallus« priredil koncert, na katerem je poleg Bacha, Gallusa-Peteli-na in drugih izvajal tudi slov. skladbe Vrabca, Lajovica, Adamiča, Tomca, Kimovca i. dr. V prostorni dvorani enega najlepših hotelov argentinske prestolnice so se zbrali številni odlični gostje, katerih večina je pripadala podpornikom, predstavnikom in profesorjem Visoke šole. Ob tej priliki je vodstvo Visoke Šole izdalo posebno koncertno knjižico, v kateri izraža javno zahvalo zboru »Gallus« in njegovemu pevovodji, in v zgoščeni obliki prikazuje pot slovenskih zborov v Avstriji in Italiji ter ustanovitev »Gallusa« v. Argentini. Koncert je odlično uspel in znova potrdil glas tega pevskega zbora in njegovega pevovodje kot enega vodilnih pevskih zborov v argentinski prestolnici. RAZSTAVA SLOVENSKE UMETNICE Znana slovenska umetnica, Bara Reinče-va, je priredila v umetniški galeriji Hue-mul v Buenos Airesu razstavo svojih najnovejših del, ki je trajala od 2. do 14. julija. Otvoritve razstave so se udeležili vsi v Buenos Airesu živeči člani Narodnega odbora za Slovenijo, predstavniki raznih slovenskih kult. organizacij in ustanov, učenci Umetniške šole SKA (Slovenske Kulturne Akcije), zastopniki slov. tiska ter veliko prijateljev slovenske umetnice ter občudovalcev njene umetnosti. Na razstavo je prišlo tudi veliko hrvatskili kulturnih delavcev ter lepo število argentinskih umetnikov. Bara Remčeva se je v svet svoje nove domovine tako vživela, da je bilo na razstavi njenih najnovejših del opaziti veliko motivov, vzetih iz argentinskega okolja. Prav zato so njene umetnine vzbudile veliko zanimanja med Argentinci, ki so se za slike kar trgali, tako da je umetnica dobila že nešteto naročil za naprej. Razstava je odlično uspela. Navdušenje javnosti in zelo številen obisk sta bila ponovni izraz priznanja že znani slovenski umetnici. Naša javnost pozna Baro Remčevo predvsem iz številnih posnetkov njenih del, ki jih od vsega začetka prinaša »Med-dobje«, revija SKA v Argentini. ODMEV OBSODBE G. SIMČIČA V ZDA Ko navaja ozadje procesa zoper č. g. dekana Simčiča, ki ga je tudi naš list objavil, komentira clevelandska »Ameriška domovina« vzroke procesa. Pri tem poudarja zlasti to, da je bil dekan Simčič obsojen predvsem zaradi tega, ker je izstopil iz Cirilmetodijskega društva, ki je vedno bolj podložno režimu. Nato piše: Ker je g. Andrej Simčič eden najuglednejših duhovnikov na področju jugoslovanskega dela goriške škofije, je razumljivo, da bo imel njegov zgled močan vpliv na ostalo tamkajšnjo duhovščino. Imenovani gospod je pokazal svojo neu- TRETJA FATIMSKA SKRIVNOST Ljubljanski škof dr- Gregorij Rožman objavlja v zadnji številki Duhovnega življenja jasno razlago, kaj naj razumemo pod skrivnostjo, ki jo mora Lucija še razodeti. Po uvodu pravi takole: »V sedanjosti smo na fatimskih skrivnostih priča, kako nastajajo 'legende’ in se čisto nekritično ponavljajo in se jim vedno kaj novega prideva. Vse mogoče se o njej trdi: da je papež dobil prepis Lucijinega zapiska tretje skrivnosti in da, ko ga je prebral, se je onesvestil; da se ne sme objaviti prej ko leta 1960, da se bo torej tega leta nekaj odločilnega zgodilo; eni pravijo, da nekaj groznega, menda bo poginilo tri četrtine človeštva; drugi trdijo, da se bo tedaj izkazala zmaga Marijinega brezmadežnega Srca. Sama ugibanja! Fatima spada v škofijo Leira. Je to stara škofija, ustanovljena leta 1545 (til let za ljubljansko), pa je bila 1881 zatrta in ozemlje dodeljeno nadškofiji v Lisboiti. Obnovljena je bita neposredno po fatimskih dogodkih 17. januarja 1918. Za prvega škofa je bil leta 1920 imenovan škof Jožef Al ves Correira da Silva (roj. 1872). Pod framason-sko vlado je bil dalj časa v težki ječi. kjer si je nakopal bolezen, ki ga je končno ohromila, da zadnja leta ne more več hodili in se mora posluževati vozička■ Ima pa pomožnega škofa. Ta škof je imel nalogo preiskati fatimske dogodke, kar je z vso previdnostjo temeljito in vestno opravil s pomočjo komisije sedmih članov. Da je bilo delo komisije nutančno in temeljito, se razvidi iz tega. da je trajalo osem let. Dne 13. oktobra 1930 je bil razglašen odlok, ki potrjuje verodostojnost fatimskih prikazovanj in dovoljuje češčenje Naše ljube Gospe fatimske. POGOVOR Z LUCIJO Pred leti, ko je mogel leirijski škof še hoditi, je v spremstvu kanonika Galam.be obiskal Lucijo v samostanu. Pri tej priložnosti mu je Lucija povedala, da mu zdaj more razkriti zadnji del skrivnosti, katero ji je Marija zaupala, ako škof želi. Škof pa je odvrnil, da ne želi slišati te skrivnosti. Po daljšem razgovoru sta se zedinila, da naj Lucija skrivnost zapiše in zapečati, kar ji storila. Škof bi bil mogel in smel strasenost še v letih pred vojno in mr l njo, tako tudi tokrat ni klonil. Ko ga titovei niso mogli prisiliti k spremembi stališča v pogledu Ciril-Metodove-ga društva, so ga spravili na osnovi krivega pričevanja pred sodišče in ga proti vsem zakonskim določbam in proti v u-stavi zajamčeni svobodi vere in verskih obredov obsodili na pol leta ječe in mu za eno leto prepovedali opravljanje duhovniških poslov. Ne pozabimo, da se take stvari dogajajo v naši rojstni domovini, v komunistični Jugoslaviji, ki jo sedanja vlada v Wa-shingtonu še vedno smatra za nekako zaveznico ali vsaj podpornico svobodnega demokratičnega Zahoda! Opozorimo svoje zvezne senatorje na to titovsko »demokra-c1Jok in »versko svobodo« ter zahtevajmo, naj se vsaka nadaljnja pomoč komunističnim nasilnikom v Jugoslaviji ustavi! MIRENSKI GRAD Možje in fantje iz dolenje Vipavske doline so imeli preteklo nedejo svojo letno duhovno obnovo na Mirenskem gradu. Tu se v svetišču Žalostne M.B. zbirajo vsako leto posamezni stanovi na svoje duhovne obnove, ki so zelo dolbro obiskovane. Nedeljska pobožnost za može in fante se je vršila v noči od sobote na nedeljo. Udeležilo se je je nad 400 fantov in mož. Prišli so iz vseh okoliških vasi od Mirna do bempetra in Rihemberka. Začetek je bil zvečer ob 9. uri s pridigo, nakar je sledilo spovedovanje, od 11. do polnoči ura češčenja, nato zopet spovedovanje, v zgodnjih jutranjih urah pa sv. maša s skupnim sv. obhajilom in govorom. — Take pobožnosti zahtevajo veliko žrtev od -vseh, od udeležencev, ki žrtvujejo noč, in od duhovnikov, ki pre- sede prav tako celo noč v spovednici, drugi dan pa še doma vrše nedeljsko dolžnost. \ endar z veliko požrtvovalnostjo store vse eni in drugi, da lahko očistijo in okrepčajo svoje duše vsaj v eni nočni duhovni obnovi. Fantje na Goriškem in Tržaškem, ali niso ti vaši vrstniki onstran meje vam vsem v sramoto, ki še v nedeljo k maši nočete iz prevelike nemarnosti? Lucijin zapisnik prebrati, pa ni hotel■ Vzel je zapečateno pismo v varstvo in ga ima še vedno shranjenega. ne da bi vedel za njegovo vsebino. Lucija pa je želela, da bi skrivnost vendar prej ali slej objavili. Dobila je od škofa obljubo, da bo pismo odprl in vsebino svetu oznanil ob njeni (Lucijini) smrti ali pa leta 1960. kar bo pač prej nastopilo. ZAKLJUČKI Gotovo je torej: Ne obstaja noben prepis Lucijinega pisma, papež ga potemtakem ni mogel dobiti v roke. Nihče ne ve za vsebino. Škof leirijski bi mogel in smel pismo objaviti vsak čas, ako bi hotel; ni vezan na leto 1960. To leto je Lucija določila po svoje, ne po kakšnem naročilu Matere božje. Ako hi škof leirijski umrl pred letom 1960. bi njegov naslednik smel tal,oj objaviti Lucijino pismo, če bi seveda hotel. Ako pa bi Luciju pred letom 1960 umrla, bi škof po obljubi, ki jo je Luciji dal. njeno pismo takoj objavil, čeprav bi še ne bilo leto 1960. Iz teh zgodovinskih dejstev se ne da nič sklepati, da bo leto 1960 posebno usodno za človeštvo■« (Opomba uredništva: Podnaslove smo dodali mi.) RAZNO TRAGEDIJA NA MOUNT BLANCU Najvišji vrh v Evropi Mount Blanc je zahteval zopet pet žrtev. Skupina šestih turistov je hotela po vrveh prekoračiti ledenik Brenva, ko se je nenadoma nad njimi utrgal plaz, ki jih je potegnil v globino. Le enemu se j£ posrečilo, da ga je velika skala obvarovala pred plazom in z nadčloveško močjo je še svojega tovariša obdržal na vrvi, ko je zgrmel s plazom v globino. Ko je prišel do njega, je opazil, da je hudo ranjen, hotel ga je prenesti na varno, a se mu ni posrečilo. Zavaroval ga je z vrvmi in hitel po pomoč. Toda žal se je pozneje prav na istem mestu usul drug plaz, ki je nesrečnega turista odnesel 3 seboj. Zaradi silno slabega vremena niso mogii še priti do nesrečnih žrtev'. OTROŠKA PARALIZA V CHICAGU Za epidemijo otroške paralize je v zadnjih tednih oibolelo v ameriškem mestu Chicago okrog 700 oseb. Doslej je umrlo 18 otrok. Avtomobili z zvočniki pozivajo starše, naj dajo čimprej cepiti svoje otroke s Salkovim cepivom. SREDIPOLETNE POČITNICE V ITALIJI Ob letošnjem Velikem Šmarnu je prispelo v Italijo rekordno število tujih izletnikov. A tudi velika italijanska mesta je zapustilo ogromno število ljudi. Iz Rima je odšlo skoro 1 milijon prebivalcev, a kljub temu je bil promet po rimskih ulicah precej živahen vsi e d velikega dotoka tujcev. Vsi hoteli ob obalah in v leto* viščnih krajih v hribih so bili zasedeni. Čez brenerski prelaz je privozilo vsakih 6 sekund po eno motorno vozilo. Italijam-sko-franeosko mejo pa je prekoračilo čez 4000 avtomobilov in nad 20.000 izletnikov. Na Tržaškem in Goriškem «pa je slabo vreme v prvih jutranjih urah marsikomu prekrižalo načrte. Pozneje se je vreme izboljšalo in računajo, da je zapustilo Trst nad 100.000 ljudi. Zelo ‘dobro sta bili obiskani znani božji poti na 'Repentabru in v Starih Miljah. Goriška livarna SAFOG in predilnica v Podgori imata v teh dneh svoje običajne vsakoletne štirinajstdnevne počitnice. Prav tako ima svoje počitnice tudi ladjedelnica v Tržiču. Vsi e d tega se je v teh dneh zlasti povečal dotok kopalcev ob sesljan-ski in devinski obali. Sredi poletne počitnice so neobhodno potrebne v živčnosti in napetosti modernega časa, in niso ni kak »luksuz«, kakor menijo nekateri. Seveda jih pfosteno zasluži le ti«ti, ki vse leto tudi pošteno dela. Leto VIII - 1956 - Štev. 34 KATOLIŠKI GLA> Stran S Strassburško zborovanje Kritiki krščansko-demokratskih političnih gibanj zahodne Evrope očitajo, da so te stranke po izrednem oživljanju v prvili povojnih letih sedaj izgubile na svojem zaletu. Te stranke, ki so, kot vsi priznajo, v odločilni meri prispevale h gospodarski in kulturni obnovi ter razmahu zadnjih let v deželah, kjer delujejo, da so sedaj postale precej okostenele, da večkrat zanemarjajo resne družbene probleme, da se izživljajo v jalovem proti-komunizmu, da jim skratka manjka tiste široke perspektive, ki jo terja današnja doba. Nedvomno je res, da strankam, ki so hkrati demokratične in krščanske, ni vedno lahko izpeljati svojih programov do zaželenega cilja. Neuspeli poizkus z načrtom za Evropsko obrambno skupnost nudi primer, ki izpričuje, kako težko je tem strankam premagati predsodke in prebroditi zapreke, ki jim stoje na poti. Toda če je potreben še kak dokaz, da je krščansko-dernokratska misel danes v Evropi v resnici živa in dinamična, potem nam je takšen dokaz dala ngeneralna skupščina« mladih krščanskih demokratov v dneh od 26. do 29. julija v Strassburgu Tri sto delegatov, ki so se tu zbrali na svojo prvo »generalno skupščino«, je zastopalo krščansko-devnokratske stranke iz 18 držav evropskega kontinenta; Kot polnopravni delegati so nastopili tudi pripadniki strank iz držav, ki so danes pod komunistično diktaturo, to je iz Jugoslavije (SLS), Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in Litve. Delegati so v svoji končni deklaraciji nedvoumno izpričali, da je njihov cilj združena, svobodna in demokratična Evropa, ki naj vključuje tudi narode, kateri danes še ječe pod diktaturami. Slovenski zastopnik je zbranim delegatom v kratkih in klenih stavkih predočil stanje v Jugoslaviji. Prisotne je opozoril, naj se ne vdajajo utvaram, da bi stiki s komunističnimi režimi in tako imenovana »koeksistenca«: mogli roditi kake otipljive sadove na polju človečanskih pravic za prizadete narode. Navzlic pomoči, ki jo je Titova vlada v zadnjih letih prejela od Zahoda in katero cenijo na eno in pol milijarde dolarjev, navzlic temu, da so se vrata Jugoslavije na široko odprla potnikom iz Zahoda, navzlic določenemu slepomišenju komunističnega vodstva z zahodnimi ideami, se v Jugoslaviji ni v bistvu spremenilo nič. Danes pa, ko se jugoslovanska komunistična zveza vedno bolj vidno vrača v objem ruske boljševiške partije, smo priča novemu valu zatiranja, ki je usmerjeno vpruv proti krščanski miselnosti na splošno in proti katoliški Cerkvi posebej. Slovenska ljudska stranka, zvesta svojim idealom iz preteklosti, danes v zamejstvu nosi plamenico svobode za svoj narod in se hkrati solidurno in po svojih močeh pridružuje vsem naporom, ki jih vrši krščanska demokracija v'borbi za skupne cilje zedinjene Evrope. Izvajanja slovenskega zastopnika so zbrani delegati toplo pozdravili. Vendar vprašanja, ki se pojavljajo spričo razdelitve sveta na Zahod in Vzhod, niso bila edini predmet diskusije na zborovanju. Izmed desetih komisij, v katerih se je razvijala debata o tekočih problemih, je bila dejansko samo ena posvečena temu predmetu. Ostale so se ukvarjale s takšnimi konkretnimi vprašanji kot so na primer »Premogovna in jeklarska skup-nost«, »Sindikalizem«, »Federalizem« in podobno. Medtem ko krščanski demokrati, in še posebej mlajše pokolenje, odbijajo komu- nizem (in tudi materialistični kapitalizem), pa hkrati verujejo, da morejo sami nuditi bolj zdravo alternativo za reševanje perečih vprašanj družbenega in ekonomskega, kakor tudi političnega značaja. Ko je rečeno v končni deklaraciji: »Borba za Evropo se istoveti z borbo za novo družbeno ureditev, ki naj temelji na spoštovanju človeške osebnosti, ureditev, pri kateri gospodarstvo ne bo sluzilo dobičkom privilegiranih posameznikov ali države, kot to izhaja iz kapitalističnega in materialističnega nauka, ampak bo sluzilo potrebam vseh, ureditev, pri kateri bo sleherni, brez ozira na razredno ali rasno pripadnost, mogel uživati plodove kulture in bo imel dostop do vodilnih položajev v državi.« Načela humanizma, socialne pravičnosti in svobode pa nikakor niso nekaj, kar naj ostane pridržano za stari evropski kontinent. Misija krščanske demokracije je vesoljna, kot je vesoljna resnica, na katero se oslanjajo njeni ideali. Delegati so izrecno pozdravili sorodna gibanja v Južni Ameriki in so obenem proglasili svojo solidarnost z gibanji duhovne prero-ditve v Aziji in Afriki. Četudi ta gibanja, ki se sedaj porajajo, ne korenini jo v krščanski veri, jih je vendar treba pritegniti k sodelovanju^ ker tudi \ona odklanjajo materializem in dajejo prednost duhovnim vrednotam. Vprašanja, ki so v zvezi z gospodarskim in kulturnim dvigom tako i-menovanih y>manj razvitih« dežel Azije in Afrike, so po mnenju mladih krščanskih demokratov dejansko tako važna, da je bilo sklenjeno sklicati v mesecu septembru posebno konferenco za obravnavanje teh problemov. Na »generalni skupščini« v Strassburgu je človek dobil vtis, da v Evropi v resnici obstaja močno gibanje, — katerega nosilci so predvsem mladi ljudje, — ki potreb moderne dobe ne tolmači samo v smislu določene taktične prilagoditve, marveč hoče dati samonikel, revolucionaren odgovor na sodobne probleme, črpajoč pri tem svoj navdih iz načel, ki so večna in vesoljna. B.G. Pravice narodnih manjšin OB SKAVTSKEM OGNJU Kogar je pot zanesla 13. t. m. na Sv. \ isarje na oddih ali na božjo pot k Mariji, tega je na večer istega dne čakalo prijetno doživetje. Na Višarjah so namreč že teden dni taborili tržaški slovenski skavti. V ponedeljek 13. t. m. pa so se pripravljali na odhod. Videli smo četo, ki se je s sekirico v roki odpravila v gozd, da nabere goriva za taborni ogenj. Lepo je bilo gledati te mlade fante, kako so mirno in disciplinirano opravljali vsak svoje delo. V medsebojnem občevanju je vladalo res pravo bratstvo; nečednih besed ali prostaškega prerekanja ni bilo med njimi. Zvečer pri blagoslovu in še drugi dan pri sv. maši smo imeli možnost, občudovati njihove ubrane glasove na koru, kar je dalo vsaki pobožnosti čisto svojski pečat. Po večernem blagoslovu pa smo se odpravili k tabornemu ognju. V teku popoldneva so spretne skavtske roke postavile mojstrsko grmado na gričku ob križu. Prvi plamenčki so iz središča grmade že švigali navzven in objemali suha smolnata debla, ki so stala pokončno v obliki spodaj razširjenega snopa. Kmalu se je vsa skavtska družina razporedila okrog ognja. Mogočni plameni pa so v krasni mrzli noči zvabili okrog sebe tudi vse številne goste, ki so se ta dan mudili na Višarjah: Slovence, Italijane in Nemc<*. Prijetno kramljanje te mešane družbe je prekinil kratek žvižg skavtskega starešine, ki je s tem dal znamenje, da otvarja taborni spored. Globoko zbrani smo prisluhnili skavtski molitvi. Skoro nemogoče se mi zdi, da bi ta čudovito lepa molitev ne obrodila svojih sadov. V kratkem nagovoru je' nato skavtski starešina priklical v spomin vse lepo in dobro, ki so ga bratje skavti uživali v teku svojega bivanja na sončnih planinah ob višarskem svetišču in še prej ob Klopinjskem jezeru. Tako «mo zvedeli, da je vodstvo poskrbelo, da so čas svojega taborjenja res koristno preživeli. Imeli so odmerjen čas za študij, delo in seveda tudi za razvedrilo. Celo »Lascia o raddop-pia« ni manjkal. Oskrbeli so risarski cerkvi tudi novo spominsko knjigo. Po končanem nagovoru je bilo dano znamenje Za P^tje. Iz mladih grl slovenskih skavtov je tedaj veselo odjeknila od skalnih vrhov v zvezdnato noč pesem za pesmijo... Kot otroci istega nebeškega Očeta in Matere Marije, pa so bili povabljeni tudi italijanski in nemški romarji, da se vsak s pesmijo v svojem jeziku udeleži skupnega slavja. In tako so se med tisočere iskre tabornega ognja dvigale v nebo melodije veselih in poskočnih, potem narodnih in nabožnih pesmi v 4 jezikih, (tudi eno francosko), skavtje pa so končno zapeli še neko latinsko himno. Med presledki je skavtski starešina pozval člane posameznih čet, da si izberejo ime živali, ki ga hočejo nositi. Vsak je moral nato posnemati gibe odnosno letanje ali skakanje dotične živali, kar je zopet nudilo obilo smeha in dobre volje. Pri sprejemanju in izvrševanju danih ukazov smo opazili pri mladih skavtih veliko resnosti in dostojanstva. Ob svetlih plamenih tabornega ognja, ki je s svojo blagodejno toploto združil v bratski povezanosti te tri včasih tako nasprotne si narode, je človek nehote razmišljal, kako je vendar mogoče, da trpko nacionalno sovraštvo loči in razjeda te narode, ki jim že dolga stoletja sveti luč Kristusove ljubezni. Kazalci na uri so se neizprosno pomikali naprej in skavtski starešina je seveda moral misliti na red in zaključek. Pozval je skavte k večerni molitvi. Mladi obrazi so se zresnili; jasno in razločno so izgovarjali plemenite besede skavtske molitve. Sledilo je izpraševanje vesti, kesanje, molitev za pok. brata Franka Stoparja. Ob koncu se je mlad skavt v imenu vseh bratov skavtov zahvalil v slov., ital. in nemškem jeziku vsem navzočim za udeležbo pri tabornem ognju. Nato je mlajši rod odšel k počitku. Starejši so obilno žerjavico tabornega ognja posuli z zemljo. Okrog nje pa so se še dolgo v noč razlegali smeh in melodije mladih glasov. Čarobna noč; okoli nas veličastni vrhovi gora, nad nami čudovito jasno nebo, posejano z milijoni svetov, ki so nam prijazno migljali kot majhne blesteče zvezdice, vmes pa srebrna meglica rimske ceste... Drugi dan 14. t. m. pa slovo. Zjutraj sv. maša s petjem mladih skavtov, potem zajtrk, pospravljanje in okrog poldne zadnje slovo v cerkvi pri Jezusu in Mariji. Pred cerkvijo so odlični pevci prof. Hare- Na šestem kongresu Federalistične zveze evropskih manjšin, ki je bil ob Baškem jezeru na Koroškem od 17. do 20. maja. so proglasili naslednja TEMELJNA. NAČELA MANJŠINSKEGA PRAVA 1. Vsaka narodna manjšina ima nedotakljivo in neodtujljivo pravico do ohranitve in zaščite svojega posebnega značaja. 2. Vsaka oseba ima pravico, da sama svobodno odloča o svoji pripadnosti h kaki narodni manjšini ali etnični skupini. Izjave o pripadnosti ne sme nihče izpodbijati in preiskovati. 3. Vsi pripadniki države uživajo iste državljanske in politične pravice brez kakršnega koli razlikovanja glede na njihovo pripadnost kaki etnični skupini ali narodni manjšini. 4. Vsak član etnične skupine ali narodne manjšine se sme svobodno posluževati, pismeno in ustno, svojega materinega jezika in ga gojiti, in sicer ne samo v cerkvi in šoli. Vsaka država je dolžna pravico narodne manjšine priznati in ščititi. 5. V večjezičnih ozemljih ima vsak pripadnik kake etnične skupine ali narodne manjšine pravico uporabljati svoj jezik ustno in pismeno v svojih odnošajih z vsemi oblastmi in v javnih zastopih v njem razpravljati. 6. Vsaka etnična skupina se želi organizirati kot javno-pravna korporacija ter ima pravico do kulturne avtonomije. Skupina mora biti deležna v sorazmerju s svojo številčno važnostjo podpor iz javnih sredstev. 7. Vsaka etnična skupina ali narodna manjšina, ki je v kakem področju v večini, ima pravico do krajevne avtonomije v tem področju. 8. Vsaka etnična skupina ali narodna manjšina ima pravico biti sorazmerno zastopana v državnem zboru v samostojnih samoupravnih zastopih. Pripadniki manjšine, ki so člani kakega urada, ne smejo biti brez svojega pristanka premeščeni v kraje, ki so po etnični sestavi drugačni. 9. Vsaka etnična skupina ali narodna manjšina, kateri bi država kratila pravice, se lahko pritoži na evropsko ali mednarodno sodišče ter prosi za pomoč in zaščito. Nobena država ne sme omejevati ali kaznovati izvrševanja te pravice. 10. Vsaka oseba ima pravico, da se svobodno giblje in da ohrani stoje bivališče v svoji domačiji in svojem kraju. 11. Države so moralno obvezane organizirati svoje gospodarske zadeve tako, da člani etničnih skupin in narodnih manjšin lahko najdejo' zaposlitev v svoji ožji domovini, in to pod takimi življenjskimi pogoji, da niso prisiljeni izseliti se v druge pokrajine iste države, da bi lahko dostojno živeli. 0 tem kongresu smo svoj čas poročali. ja občuteno zapeli še vrsto naših nepozabnih pesmi; Triglav moj dom in druge. Vsem, brez razlike narodnosti, je bilo težko pri srcu, ko smo gledali odhajati naše mlade skavte. Razumeli smo, da nam je ta mladina draga zaradi svoje pristnosti in vedrine; polna je svežih duhovnih sil, po kateri dobri Bog vedno znova obnavlja in ohranjuje svet pred okuženjem. Vse priznanje skavtskemu vodstvu za neumorno delo in trud. Rom Danes smo ponatisnili »Temeljna načela manjšinskega prava«, sprejeta na istem kongresu, zato da vidijo vsi, da pravice, za katere se bori slov. manjšina na Goriškem in Tržaškem, niso kak kapric, temveč temeljne zahteve vseh narodnih manjšin, tudi italijanske v Jugoslaviji. (Ured.) FILM 0 LADJI »ANDREA DO RIA« Zdelo bi se nemogoče, da bi filmski režiserji ne uporabili strašne drame o potopitvi »Andrea Doria« v svoje namene. In ros so po zadnjih vesteh iz IIoIlywooda že dva ameriška režiserja začela s snemanjem filma, ki ima za snov potopitev italijanskega p re komornik a. POZABLJIVI REŽISER Znani filmski igralec in režiser Charlie Chaplin, ki se že dalj časa mudi v Evropi, je dobil nenavaden obisk. K njemu je prišel uradnik ameriškega davčnega urada, ki ga je spomnil, da mora plačati 385 milijonov francoskih frankov davka. Chaplin je ameriški državljan, a živi prostovoljno v nekakem izgnanstvu v Evropi. Sedaj vrli film »Izgnani kralj v New Torku«. ŽENSKI KOTIČEK MOLK JE ZLATO Nikjer ni ta stari rek tako resničen, kakor v zakonu. Zakonska sreča je še mnogo bolj občutljiva in krhka kakor vsaka druga sreča. Nemalokrat je odvisna od pametnega govorjenja, a še večkrat od molka v pravem času. Žena, ki pozna posebnosti svojega moža in ki ji je mar za srečo v zakonu, ho ta pravi čas kmalu spoznala in se po njem ravnala. Naučila se ho molčati tudi takrat, ko hi rada govorila in ko hi v nekem oziru bilo govorjenje upravičeno. Nikakor ni lahko molčati, posebno takrat ne, ko se žena zaveda, da ima on« prav. Brez dvoma ni pametno, da bi ob takih prilikah žena možu ipridigovala ali se eelo prepirala z njim. Takšni .prepiri, tudi če se končajo s spravo, pustijo v srcih obeh nekaj zagrenjenosti. Skupno življenje ni več tčko prisrčno in posledica je, da mož išče utehe drugje. Toda kaj naj stori v takšnih primerih, če ne sme očitati in grajati, če ne sme jokati in tožiti? Mogoče hi bila nasmeh ali pomilovalna beseda bolj uspešna, kakor dolga razprava. Na vsak način pa je v takem primeru molk — zlato. Če hoče žena svoje pravice uveljaviti, ali če hoče svojega druga prepričati, da ni imel prav, mora zato izbrati primeren trenutek. Toda tudi druge prilike so, ko je v zakonu molk zlato! Zelo nespametno ravna žena, ki možu, ko se ves utrujen vrne z dela, začne tožiti o vsakdanjih neprijetnostih, o otrocih, ki je ne ubogajo, o hudobnih sosedih in podobno. Ljubezniv nasmeh in prijazna beseda v takih primerih mnogo več zaležejo, še posebno kadar se mož vrne domov slabe volje. Toda, kar je bilo rečeno o ženi, to velja prav tako o možu. Nemalokrat je bolje, da molči, čeprav ga nespametno in lahkomiselno ravnanje žene razburja. Molk je mnogokrat zgovornejši kot besede. So pa primeri, ko je molk vse prej kot zlato. V takih primerih pa more le prava beseda, izrečena o pravem času, ohraniti srečo v zakonu. MIRKO FILE J: 1 ^ (X0. jff. Qp&o%avt Sioljenje in delo Slo v. kat. akademsko društvo v Gorici je letos v mesecu juniju priredilo dobro uspelo Mozartovo proslavo. S tem so se naši akademiki poklonili spominu velikega Mozarta ob 200-letnici njegovega rojstva. Uvodno predavanje je ta večer imel proj M. File j. Ker je Mozart genij, ki pripada vsemu človeštvu, se njegovemu spominu hočemo oddolžiti tudi mi. Zato smo se odločili, da v kulturnem podlistku natisnemo omenjeno predavanje prof. M. fileja. Naj spozna Mozarta in njegovo življenje tudi širši krog naših bralcev. (Uredništvo) Vi. A. Mozart se je rodil dne 27. 1. 1750 v Solnogradu na Avstrijskem. Oče mu je bil Leopold, mati pa Ana Marija Pertl. Oče je bil glasbenik; igral je violino, klavir ter komponiral. Po značaju je bil nekoliko pesimist, toda mož dela. prežet od verskih ter družinskih dolžnosti. V službi je bil na dvoru nadškofa Sigismunda von Sehrattenhaelia v Solnogradu kot viceka-pelineister. Mali je bila veselega značaja ter nadarjena. Imela sta 7 otrok. Pet jih je kmalu pomrlo. Ostala sta samo Nannerl (Anna Maria) in Wo]ferl (Wolfgang). Nannerl je bila glasbeno nadarjena ter je postala odlična pianistinja. Wolferl pa se je rodil 6 let pozneje od sestrice. Drobne, majhne postave z izrazitimi velikimi očmi raste v detinskih letih v prelepem solnograškem okolju ter v krogu prijazne, vesele družine, kjer je bilo vsakdanje delo in življenje prepojeno z glasbo: oče muzicira in prepeva, Nannerl igra in vadi na klavir, mati vpleta v te Zvoke z veselo razgibanostjo vsakdanje družinsko delo. š takem miljeju glasbenonadarjeni Wol-ferl občuti globoko privlačnost te muzike, tako da začne še on posedati pri kla-virju in z neverjetno intuicijo ubira lepe melodične stavke, ki jih je slišal pri oče-tovem igranju ter še sam dostavlja iz svojega, kar se mu utrne iz duše. Oče je kar prevzet od lega otroka, ki kaže tako izredno muzikalično nadarjenost in ga začne z vso izkušenostjo pedagoga uvajati v smotrni študij klavirja in komponiranja. S petim letom Wolferl že komponira vesele skladbice. Kako je otrok presrečen, ko vidi, da zmore pokazati melodični svet, ki mu preplavlja vso dušo in sili na dan. Ko oče vidi, kako Wolferl bliskovito napreduje v komponiranju ih v igranju na klavir, sklene, da ga popelje na prvo koncertno potovanje obenem s hčerkico Nannerl. Domače gospodarske razmere namreč niso bile bogate; koncertno potovanje —-tako meni oče, ki je bil praktičnega duha — ,pa bo prineslo otrokom slavo, družini pa dobiček. Wolferl ima 6 let, Nannerl pa 11, ko jih oče v letih 1762-63 pelje v Monakovo in na Dunaj. Otroka nastopata skupaj na mnogih koncertih z najlepšim uspehom. Vsem je mala dvojica, posebno pa WoI-ferl, pravo razkritje čudežnega otroka-glasbenika. Še večjo slavo kot v Monakovem. doživita na Dunaju. Na Dunaju je vladala tedaj kraljica Marija Terezija. Pod njenim vladanjem je Dunaj postal izrazito središče kulture. Dvor sam in vsa aristokracija sta dajala zgled kulturne dejavnosti. V takem ozračju je Mozartovim bilo lahko priti do svojega cilja: namreč pokazati čudežni biser muzikaličnega genija Wolfganga. In res! Brilantni nastopi na dvoru in v aristokratskih družinah so potrdili sloves in občudovanje, ki se je širilo že po vsej Avstri j i. Toda številni koncertni nastopi so otroka utrudili in zato so se morali vrniti domov. Dostaviti moram, da je bil mali Wolfgang bolj rahle telesne konstitucije, t ki ga ibo bičala žal celo življenje. Ko se je v domačem lepem kraju zdravstveno spet opomogel, ga je oče ponovno priklenil k učenju harmonije, kontrapunkta ter kompozicije. Poleg tega se je lotil tudi violine in s svojo nadarjenostjo jo je malu tako obvladal, da so starejši violinisti. ki so prihajali na glasbene večere k Mozartovim, kar strmeli. Po 6 mesecih intenzivnega učenja sta z očetom ponovno krenila na pot. Oče je hotel, da naj bi ves svet spoznal njegovega etidežnga otroka. Tokrat je bil njihov cilj Pariz-London. Šli so vsi trije: oče, Nannerl in \Volfgang. Potovali in koncertirali so po raznih mestih. Povsod so uživali samo zmagoslavje, dokler niso v novembru 1763 dosegli Pariza. Wolfgangu se je Pariz zazdel kot začarano mesto. Tudi tukaj je koncertiral. Kako? Ves Pariz, od kraljevskega dvora, do raznih koncertnih dvoran je spoznal in občudoval umetnika-otroka. Wolfgang pa je bil očaran od italijanske, in francoske muzike, ki jo je tam slišal. Globoki vtisi so se zarezali v dušo 7-letnega otroka; vtisi, ki se bodo vpletali in zajeli njegovo nadaljnje komponiranje. Leta 1761 dosežejo London. Mozart je prišel truden od poti, od prekipevajočega pariškega vrveža, od bogatih doživetij in se znašel na svojo srečo v mirnem mestu Londonu. Tudi tukaj je dal veliko koncertov in užil slave ter občudovanja! V Londonu je mogel še globlje spoznati italijansko operno glasbo, Ilaendlove Oratorije ter sonate in simfonije Kristijana Bacha, ki so zanj vsebovale nekaj novega: namreč daljše melodične stavke ter globlji in bogatejši izraz duševnih doživetij. (Se nadaljuje) V nedeljo 9. septembra se bo vršila na Opčinah SKUPNA MARIJANSKA PROSLAVA Tržaški Slovenci vabljeni! Smola z obrambo slov. obale Zvedeli smo, da je oblast suspendirala novoizvoljenega nabrežinskega župana Dušana Furlana. Z Nabrežino smo imeli Slovenci ob volitvah pravcato smolo. Ker so komunisti in »Novi list« propagirali skupno slov.-ital. komunistično listo, češ da bi sicer dobili občino v roke Italijani, so volitve izpadle tako nesrečno, da je prišlo v občinski odbor kar šest Italijanov, vsi ostali odborniki pa so bili ali komunisti ali njih sopotniki. Vrhunec nesreče pa je bil, da so nazadnje tudi za župana izvolili komunista. Da bi pa bila mera še bolj polna, je zdaj ofblast tega župana odstavila, češ da nekaj z njegovim državljanstvom ni v redu, ter postavila na čelo brezglavega odbora županovega namestnika, g. A. Škrka. Tudi g. Albin Škrk je bil izvoljen za odbornika kot kandidat komunistične partije, oblast pa mu je poverila županske posle, ker je prejel največ preferenčnih glasov. Brez dvoma je obsodbe vredno, da se ljudem, ki so iz teh krajev doma, osporavajo državljanske pravice in dajejo tistim, ki so se priselili iz na stotine kilometrov oddaljenih dežel. Morda pa je la klavem izid volitev tudi kazen, ker so se nabrežinski Slovenci v tako velikem številu izrekli za komunistične občinske odbornike. Peče Romarska cerkvica na Pečah pri Bo-ljuncu je obhajala na Veliki Šmaren svoje drugo opasilo, odkar je ponovno izročena božji službi. Zaradi izredno slabega vremena se je vršila samo popoldanska slovesnost z večerno sveto mašo in petimi litanijami. Koliko nas je bilo in odkod? Težko je povedati. Cerkvica je bila polna in obraze si videl iz vsake vasi Brega in tudi iz Trsta. Letos so doMle Peče krasen zlat niašni plašč, ki je zaradi svoje barve primeren za vse romarske shode. V soboto 8. septembra na praznik Marijinega rojstva bo zopet služba božja na Pečah. Pridite! Dolina Dolina je sicer blizu železne zavese, toda njen župan včasih misli in dela, kakor da je že za železno zaveso. Na izredni seji 30. julija je nastopil odbornik opozicije g. Nikolaj Kosmač iz Boršta. Ker je govoril o stvareh, ki prvemu občanu niso ugajale, mu je pač isti prvi »demokrat« vzel besedo. Sicer si tudi tržaški prvi »demokrat« privošči to razvedrilo, ko noče poslušati dr. Agneletta v Mao-Mao jeziku — kakor se Bartoli izraža o slov. jeziku —, toda dejstvo se s tem ne spremeni : župan, ki vzame besedo odborniku, ker ta obravnava neljube stvari, ni noben demokrat! Ta incident v dolinski občini ni nobena novost, a kljub temu ne ugaja svobodnim ljudem, ko se zgodi. G, Kosmača in odbornike v opoziciji vabimo, naj neustrašeno nastopajo in zagovarjajo korist pravih demokratov v občini. Na tej seji so odobrili honorar raznim občinskim komisijam, dalje 100.000 lir letne najemnine za občinsko hišo v Bo-Ijuncu, ki jo porablja financa, 330.000 lir za ureditev ceste pri športnem igrišču v Zahvala Prey*v. g. nadškof se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so mu ob priliki godu izrazili voščila in izraze vdanosti. Ker mu ni mo-■goee, da bi se vsakomur posebej zahvalil, se po »Kat. glasu« vsem zahvaljuje. Štandrež V ponedeljek 26. avgusta bo prenos zemeljskih ostankov dr. Antona Brumna iz Senigalije na tukajšnje pokopališče. Pred devetimi leti je dr. Brumen umrl kot begunec v taborišču v Senigaliji. Po rodu je bil Primorec, saj se je rodil v Nabrežini dne 13. 6. 1891. Njegov oče je bil železniški uradnik in tako se je družina preselila v štandrež ter bivala v Pristavi tik sedanje mestne klavnice v ul. del Carso. Dr. Brumen je tako postal naš vaščan. Po Boljuncu in 1,246.000 lir za nakup novega občinskega avtomobila. Odobrili so tudi pogodbo s TELVE za telefonsko napeljavo v Mačkovlje, Boršt, Ricmanje in na Pesek. S tem program ni bil izčrpan in delo se bo nadaljevalo na drugi seji. Ko navadni dolinski občani gledajo razmetavanje denarja na primer sedaj pri športnem igrišču v Boljuncu, si pač mislijo, kako bo v občini takrat, ko bo konec državne denarne podpore. Pasivna občina, kakor je Dolina, bo takrat v veliki krizi. Greta f P. SIMEON PASSERINI V ponedeljek 20. avgusta je umrl v glavni bolnici p. Simeon Passerini, predstojnik karmeličanov na Greti. Rodil se je pred 69 leti blizu Bologne. Pred dvajsetimi leti je ustanovil karmeličansko naselbino na Greti in tri leta kasineje se mu je posrečilo zgraditi ondi cerkev in samostan. Bil je goreč redovnik, zelo izobražen, sloveč govornik, ki je govoril s prižnic velikih bazilik na polotoku in v Trstu. Ljudem je storil marsikaj dobrega in ostal bo mnogim v trajnem spominu. Škoda je le, da se nihče izmed teh redovnikov na Greti ni naučil slovenščine, ker bi znanje tega jezika, ki ga govo- rijo prebivalci okrog karmeličanov, moglo povečati slavo božjo in Marijino in pridobiti mnogo duš, za kar se vneti redovniki na Greti trudijo. Rojan Slovenci iz Rojana zelo radi hodimo na božja pota. Opazili smo, da smo bili v Oropi najbolj številno zastopani, saj nas je bilo od skupnega števila 300 kar 50 iz Rojana. V soboto 25. avgusta pa gremo na Sv. Višarje. Nabralo se nas je za dve korieri. To romanje je sicer namenjeno v prvi vrsti pevskemu zboru, a se tudi drugi radi pridružimo zraven. Saj je še lepše, če je veliko petja zraven. Pa nikar ne mislite, da nismo pravi romarji. Na Vičar jah bomo vsi pristopili k svetemu obhajilu. Srce mora biti čisto, če hočemo, da bo Marija z dopadenjem poslušala naše prošnje in nas tudi uslišala. Trebče Preteklo sredo 8. avgusta je umrla v Trebčah Marija Čuk. Na zadnji poti so jo spremljali skoraj vsi vaščani in s tem pokazali, kako zelo je bila priljubljena in spoštovana. Neomajno trdna vera ji je dajala jasen pogled na življenje, ki je bilo zato tudi idealno usmerjeno: žrtvovati se za bližnjega in za večjo čast božjo. Bila je z vso ljubeznijo predana svoji družini, a tudi za božjo čast ni štedila svojih moči: skrbela je z veseljem za olepšavo domače cerkve ter krasila teden za tednom oltarje s cvetlicami. \ veliki meri je bila obiskana 9 trpljenjem, ki ga je skrito in junaško darovala Boga v spravo in po namenih A.M. — Zato je bilo njeno kratko življenje — 53 let — tako bogato na dobrih delih. Vsi čutimo, kaj smo izgubili , smrtjo pok. Marije ter prosimo Boga, naj ji bo plačnik za njeno zvesto službovanje; družini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. prvi vojni je ostal v Sloveniji in dosegel čast glavnega tajnika in legalnega konsu-lenta pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Sedaj ga prenesejo na naše pokopališče, da bo tu počival poleg svojega očeta, ki je prav tako tukaj pokopan. Tako bo na štandreškem pokopališču dobil svoje večno domovanje nov odličen goriški rojak. Bog daj mir njegovi duši! Pokopali ga bomo s sv. mašo, ki bo ob 9. uri, nakar bo sledil pogreb. Gabrje V nedeljo je prevzv. g. nadškof izvršil v naši duhovni ji pastoralno vizitaeijo in podelil zakrament svete birme kar 68 birmancem. Nadpastirja smo slovesno sprejeli ob o-kusno ozaljšanem slavoloku. Po dobrodošlici, katero so izrekli vladiki razni zastopniki z g. župnikom na čelu, smo v lepem redu šli v cerkev sv. Nikolaja, zares lepo okrašeno. Prevzvišeni je daroval sv. maso in po evangeliju spregovoril prisrčne I>ese Rajblju vzel kdo pobuilo v roke, da bi tudi mi kaj darovali za družine naših nesrečnih tovarišev. Rudar či vernikom njegove besede. Pozval je vse vernike, naj se zgrnejo krog svojega gorečega g. župnika, da se poveča cerkev in zgradi zvonik in se tudi drugače ustvarijo pogoji za cvetoče versko življenje tudi na Vrhu. Duhovne vaje V uršulinskem samostanu v Gorici smo pretekli ponedeljek zaključili letošnji tečaj duhovnih vaj. Vodil ga je č. g. Cvetko Žbogar iz Gorice z ono požrtvovalnostjo in temeljitostjo, ki ga povsod odlikuje. Številne udeleženke z Goriškega in tudi s Tržaškega so mu za njegov trud iskreno hvaležne in so to pokazale zlasti ob slovesu, ko jim je bilo žal. da je duhovnih vaj že konec. Eno pa moramo obžalovati pri letošnjiih duhovnih vajah, da so se v tako majhnem številu odzvale ravno najmlajša dekleta, ki so duhovnih vaj najbolj potrebna. Je to znamenje, da je v novih rodovih vedno več materializma? Upajmo, da ni to vzrok. Sovodnje Neizprosna bela žena ne prizanaša nobenemu. Pretekli teden je s koščeno roko segla tudi po nas in iztrgala iz naročja svoje družine ljubljenega 38-letnega Zor-kota Pisk. Ta je bil v vasi priljubljen, a zavratna bolezen ga je pred časom priklenila v bolnico in je tu po dolgem bolehanju spravljen z Bogom izdihnil dne 13. avgusta. Lep pogreb, ki se je vršil v domači vasi, je pričal, da so Sovodenjci pokojnika ljubili. Gospod mu bodi pravičen sodnik! Mladi vdovi, štiriletnemu sinčku, mami. sestri, bratom ter ostalim sorodnikom naše globoko sožalje. menija, Avstralija, Čile, Kuha. Ogrska, Kitajska, Ekvador, Jugoslavija, Irska. Poljska, Kolumbija in Indija. NAJVIŠJA TELEVIZIJSKA ANTENA Najvišjo televizijsko anteno imajo v New Yorku. Meri 335 metrov. GIZDAVI FILMSKI IGRALCI Ameriška komika Jerry Lewis in Deao Martin sta na glasu, da imata zelo veliko oblek. Jerrv si da napraviti vsako leto 60 do 70 oblek; Dean je nekoliko bolj skromen in ne gre preko 40 oblek letno. Hudobni jeziki pa pravijo, da imata oba zelo malo okusa za lepe obleke. DAVEK NA TELEVIZIJSKE ANTENE Občinski svet v nemškem mestu Ansbach je določil 3 DM (ca 450 lir) davka na televizijske antene, ker jemljejo zračni prostor, ki je občinska last. FILM O STALINOVIH GREHIH? Američan Darrvl F. Zanuek je ponudil sovjetski vladi svoje sodelovanje za izdelavo filma o zločinih Josipa Stalina. Sovjetski uradnik za kulturo pri sovjetskem veleposlaništvu v Washingtonu pa mu je odgovoril, da je njegova ponudba vzbudila veliko nevoljo pri sovjetskem ministru za kulturo. Zanuek pa pravi, da se vseeno ni odpovedal svojemu načrtu. PRAZEN VOZ Preteklo nedeljo je prispela v Milan večja skupina italijanskih rudarjev, ki so bili zaposleni v rudniku Marcinelle. Sprejela jih je velika množica ljudstva in časnikarjev. Časnikarji so se začudili, zakaj je zadnji voz prenatrpanega vlaka prazen. Tedaj so rudarji pojasnili, da jc bil zadnji voz namenjen italijanskim rudarjem iz Marcinelle, ki so hoteli prebiti doma svoje počitnice. Voznino so že plačali, a svoje domovine ne tliodo nikdar več videli. N ašli so smrt pri strašni nesreči v belgijskem rudniku. Nihče izmed preostalih rudarjev ni hotel zasesti njihovih prostorov, raje so vso pot stali in na ta način vsaj nekoliko počastili spomin svojih mrtvih tovarišev. »Bila je to za nas le neznatna žrtev v primeri z žrtvijo lastnega življenja, ki so jo doprinesli nasi sodelavci,« je pojasnil neki rudar. V zvezi z nesrečo v rudniku Marcinelle je milanski dnevnik »H Popolo« objavil pretresljiv apel na vse italijanske delodajalce, naj bi preskrbeli delo vsem tistim italijanskim rudarjem, ki se mislijo vrniti v domovino. Zadnja rudarska nesreča v Belgiji je prizadela predvsem Italijane, saj je med 254 zasutimi rudarji 139 Italijanov. V ostalih belgijskih rudnikih pa dela okrog 50 tisoč ital. rudarjev. Mnoge je vest o nesreči v Marcinelle tako pretresla, da so zaprosili za vrnitev domov. Apel milanskega dnevnika je že našel precejšen odmev med italijanskimi delodajalci. ODPRL JE 108 GORSKIH POTI Gabrijel Francesehini. znani gorski vodnik iz San Martino di Costrozza. je odprl novo pot čez steno Cima Vezzana (3193 m). Skupno s svojim prijateljem Brunom Ferrarijem iz Monze je po vrveh premagal vzpetino četrte stopnje in si tako priboril primat, da je o t voril nič manj kot 108 gorskih poti čez nevarne stene in prelaze. DVIGNILI SO IZ MORSKEGA DNA . PODMORNICO »MEDUSO« Po štiridesetih letih se je nekemu vlačilcu posrečilo, da je dvignil z morskega dna v bližini Benetk potopljeno podmornico »Meduso«. Medusa se je potopila dne 10. junija 1915. potem ko jo je zadela sovražna mina. V njenem trupu so še našli trupla mrtvih mornarjev. OBVESTILA GORIŠKIM DUHOVNIKOM. Nadškofij-ski ordinariat sporoča: 1. Župnijski izpiti bodo v dneh 18. in 19. sept. 1956. 2. Štiriletni izpiti (novensilia) dne 20. sept. 1956. 3. Duhovne vaje za duhovnike bodo v malem semenišču v Gorici v dneh 23.-29. sept. 1956. Pridigoval bo p. Klement, apostolski pridigar. ZA MOŽE IN FANTE se začnejo duhovne vaje v goriskem malem semenišču v soboto 25. t. m. Udeleženci naj bodo v zavodu do 6. ure zvečer. S sabo naj prinesejo posteljno perilo. — Duhovne vaje se zaključijo v sredo 29. avg. zjutraj. DUHOVNE VAJE V TRSTU. V četrtek 6. sept. ob Th zvečer se prieno duhovne vaje za dijakinje; zaključek v ponedeljek zjutraj 10. sept. V slučaju, da se bo priglasilo dovolj abiturientk, se bo ta tečaj vršil le zanje, za ostale dijakinje pa bi bile v tem slučaju duh. vaje po 16. sept. Na praznik Marijinega imena, v sredo 12. sept. pa se bodo ob isti uri zbrala t*sa ostala dekleta k duh. vajam, ki se bodo zaključile v nedeljo zjutraj 16. sept. Oba tečaja 3-dnevnih zaprtih duh. vaj bosta pri slovenskih čč. šolskih sestrah pri Sv. Ivanu (ul. delle Doecie, 36.) Vsaka udeleženka prinese s seboj 2 rjuhi in prispeva za fntje .»troskov 2000 lir. Obojne duh. vaje bo vodil msgr. dr. Fr. Močnik iz Gorice. Priglasite se voditeljicam posameznih krožkov ali pri svojem dušnem pastirju do 2. oz. do 8. septembra. MARIJANIŠČE: Vodstvo vzgojnega zavoda Marijanišče na Opčinah obvešča, da je trenutno še nekaj razpoložljivih mest; hranijo se za dijake srednjih šol. Čas za priglasitev v zavod je do 10. septembra. Fant, ki želi biti sprejet v Marijanišče, naj vloži pismeno prošnjo (velja tudi za one, ki so že bili gojenci). No vinci mo-rajo prošnji priložiti: a J krstni list, h) zadnje šol. spričevalo, c) izjavo župnika o vrednosti fanta in č) zdravniški izkaz o zdravstvenem stanju prosilca. Vzdrževalni-na znaša 11.000 lir; revnim, če se odlikujejo v učenju in vzornem vedenju, se mesečnina z ozirom na gospodarsko zmogljivost staršev delno zniža. Od staršev in drugih poklicnih vzgojiteljev mladine za visi, da bodo zlasti bolj sposobni dečki v kritični razvojni dobi imeli res varno vodstvo pri oblikovanju svojega značaja. - Ob. primernem številu dijakov, če bodo hodili ob istem času v šolo, bo zavod skušal oskrbeti lastno prevozno sredstvo, tako bi gojenci zgubili veliko manj časa za prevoz v mesto kot s tramvajem. IZPITI NA SREDNJIH ŠOLAH. Jesen-ski rok izp>lov (sprejemnih in popravnih) se prične na vseh srednjih šolah v ponedeljek 3. septembra ob 8.30. Mature se začnejo v torek 25. septembra, tudi ob 8.30. Podroben vrstni red je izstavljen na razglasni deski vsake šole. DAROVI DAROVI ZA SLOV. SIROTIŠČE: Ob smrti drage mame poklanja namesto cvetja ob pogrebu Danica Zavadlav iz Štan-dreža 1000 lir. Iskren Bog povrni! Blage pokojnice se bomo spomnili v molitvi. ZA MARIJANIŠČE daruje M. P. h Trsta 1000 lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici PRAZNE NOVICE