Lete 187$. 113 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VII. — Izdan in razposlan dne 22. februarja 1873. 19, Dopustno pismo od 13. novembra 1872, à lokomotivno železnico od Polznji čez Klatove do Bude Železne in od Mladotic do Johann- Georgenstadta. It i Franc Jožef Prvi, Po milosti Božji cesar avstrijski, aPostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, ^dimirsiri in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in ^nje-sleški ; véliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof ^bsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je privilegirana delničarska družba Polzenjsko-Brezenske železnice prosila, da bi 86 ji dala dopustitev (koncesija) v delo in rabo lokomotivne železnice z ene strani od ^°knji čez Klatove do češko-bavarske meje pri Budi železni in z druge strani od Mladotic eez Karlove Vare do češko-saske meje pri Johann-Georgenstadtu, zazdelo Nam se je, z ozi-r°m na občno korist tega podjetja, imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od septembra 1854 (Drž. zak. st. 238) in postavah od 28. junija 1872 (Drž. zak. 8^' 09 in 102) to dopustitev dati tako : §. 1. Dajemo delničarski družbi Polzenjsko-Brezenske železnice pravico narediti in rabiti lokomotivno železnico z ene strani od Polznji čez Dobraue in Prestice na Klatove in 0|1 tod čez Niro (Neuern) do češko-bavarske meje pri Budi Železni, z druge strani od Mla- 19 dotic čez Manetin in Schaub v Karlove Vare in od tod čez Neudek in Bärringen do èesk° saske meje pri Johann-Georgenstadtu, Kar se tiče stika te železnice z bavarskimi in oziroma saskimi železnicami in službe v dotičnih vkupnih menjalnih postajah, pridržuje se ustanovitev dotičnib doloc sklepu državne pogodbe s kraljevsko-bavarsko, oziroma kraljevsko-sasko vlado ter bosta delničarska družba Polzenjsko-Brezenske železnice ali nje pravonaslednik dolžna podvreči določilom teh državnih pogodeb in dolžnostim, katere jima naložč. §. 2. Družba je dolžna : a) Delo kosa od Polznji čez Dobrane in Prestice na Klatove v šestih mesecih, od danas njega dne, začeti in v dveh letih potem dokončati, a dalje kos od Klatov čez Nivo d» meje pri Budi Železni istodobno z železnico, ki se z bavarske strani do češke meJe naredi, najpozneje vendar v štirih letih, od današnjega dne, dodelati in izdelano želez' nico v službo izročiti; b) delo železnice od Mladotic v Karlove Vare v šestih mesecih, od današnjega dne. začeti in v dveh letih potem dokončati; a dalji kos od Karlovih Varov do češko-s»8^ meje pri Johann-Georgenstadtu istodobno z železnico, ki se s saske strani naredi do češke meje, najpozneje vendar v dveh letih po dovršenem kosu od Mladotic v Karlove Vare dodelati in dodelano železnico v službo izročiti. Pri delanji železnice treba vsakakor precej večje mostove in cestovode do najvišjega stanu vodovja narediti za dve koleji in tudi prerove v spodnjem delu dvokolejno napraviti- §. 3. Glede tega, kar bode storiti za poštni zavod, veljala bodo po ti železnici ta-le določila: 1. Družba naj zastonj vozi pošto in poštne postavljence po propisu §. 68 v redu 28 železnocestno vožnjo. Poštna uprava ima pravico, v odpravo pošte rabiti vse po voznem črteži ustanovlj«°e kurirske, brze, poštne vlake, vlake za ljudi' in vlake meševite. Pri brzih in kurirskih vlakih je vendar izključena odprava voznopostnih poslatev. Vozni črteži vlakov za poštno odpravo namenjenih naj se ustanavljajo z odobrenj6,n trgovinskega ministerstva, kateremu treba najmanj štirnajst dni poprej priobčiti vsako izmišljeno prenaredbo v tem črteži. 2 Družba je dolžna ob svojem trošku napraviti in vzdrževati za odpravo p°®te potrebne navadne in ambulančne vozove, k čemur se šteje tudi zunanje snaženje in mazanje vôz. Razen brzih in kurirskih vlakov ima družba pri vsakem vlaku, za katerega pošta za' hteva, zastonj dati in voziti, kakor pošta sprevidi, ali en voz z osem kolesi ali dva četvd’°-kolesna voza, ki naj so opravljeni, kakor pošta veleva. Ako pošta spozna potrebo, pri kakem vlaku razen voza z osem kolesi ali dveh četvero' kolesnih dati še več voz za poštne namene, bode pošta družbi za vsak čez to število da° cetverokolesni voz in za vsako v poštni službi prevoženo miljo po en goldinar trideseti ^carjev avstr, veljave povračevala. Pri tistih vlakih, pri katerih pošta ne zahteva posebnega voza za se, tedaj zlasti pri brzih in kurirskih vozéh, naj se ji za vožnjo poštnih poslatev prepusti primerno opravljen, Zvinoma odločen in najmanj dva kupeja obsegajoč del železničnega voza. Ako bi ne bilo Hoče v omenjeni prostor spraviti kakih večjih zavojev ali vreč s pismi, bode železnocestna uPrava skrbela, da se kam drugam v vlaku varno pospravijo. Voze poštni službi namenjene mora družba, kakor je navada, razsvetliti, kakor razsvetli6 vozove za ljudi; troške za nenavadno osvečavo notranjih prostorov in za kurjavo "°8* Pošta sama. 3. Poštna uprava ima pravico, ukazati, da nje organi pošto na vseh vlakih spremljajo. Zastonj je voziti poštne uradnike, kondukterje in služabnike, pošto spremljajoče, m vzdrževati pomaga. Še ima družba dolžnost, po svoji železnici robo in pripravo državnotelegrafskega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravljati in hraniti. V vseh teh zadevah dolžna je družba, za časa z državnotelegrafskim zavodom poseben dogovor skleniti. §. 5. V §. 1 omenjene železnice smatrajo se za celokupne dele že dopuščenih zelez ničnih potez družbe Polzenjsko-Brezenske železnice in kar se tiče tarif, bodo zanje vel določila dopustnice od 21. aprila 1870 (Drž. zak. št. 111.) • 'H Glede stvari v členu 9 tega dopustnega pisma naštetih, ki se morajo pri polnih vozen po znižanih tarifah voziti, bode vendar z ozirom na skupno dolgost železne ceste ve ta-le premena : Za prvih Za drugih Za tretjih Za vsako 10 milj 10 milj 10 milj večjo daljavo k r n , ear. Za žito in sol 13 1.4 1-2 10 Za drva in les 1-2 10 09 0.7 Kopano ogljije, koaks, stiskano šoto, rude, železne plošče, zidarsko in apnarsko kamenje 10 0-8 0-6 0-8 Ali za poteze v H. 1 pričujočega dopustnega pisma omenjene dopušča se pri odmei' janji voznine po takih kosih, ki imajo 1 : 60 klanca in več, računiti poldrugo dolžino. Družbina dolžnost je, v vožnji blaga rabiti tisto imenstvo in razredbo blaga, in tish* vozna določila, katera ukrene naj večji del avstrijskih železnic vvesti za občno avstrijsko zvezno občenje; dotičnim ukazom trgovinskega ministerstva bode družba dolžna p°^' vreči se. Isto tako mora družba izpolniti, kar ji trgovinsko ministerstvo ukaže glede izokrog' Ijenja števil pri preračunjanji tarif po vsakokratni postavno-veljavni meri in vagi. §. 6. Polzenjsko-Brezenske železnice družba delničarska ima dolžnost, v členu ^ dopustnega pisma od 21. aprila 1870 #) obsežena določila o transportih vojakot in olajsl' ) Državnega aakonika od I. 1870, it. 111. '!* 'docih potujočim vojakom tako glede že dopuščenih, kakor glede železnic v §. 1 ome-k raztegniti tudi na deželno brambovstvo obeh cesarstva polovin, na tiroljske deželne ^dce, in to ne samo, če potujejo ob državnem trosku, temuč tudi ob službenem potovanji 3a svoj trosek k orožnim vajam in priglednim zborom, potem na vojaško stražno krdelo za Unajska civilna sodišča in c. kr. žandarstvo. V istem obsegu je družba tudi dolžna, pristati na dodatni dogovor*), ki je 1. junija ' veljati začel o prevažanji bolnikov in ranjencev, ki se o trosku vojaške blagajnice e vozijo, potem na dogovor o vzajemni pomoči z osebjem pri večjih vojaških transportih 1,3 propis za vojaški transport po železnicah, in tako tudi na dogovor o nabavi in imetji Pravnih stvari' potrebnih za vojaške transporte. foto tako mora družba glede dajanja služeb dosluženim podoficirjem iz armade, a pomorstva in deželne brambe podvreči se določilom §. 38 vojne postave od leta (Drž. zak. št. 131) in postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60.) §• 7. Železnicam, omenjenim v §. 1, dovoljujejo se ta polajšila : a) oprostitev od štempljev in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo denarjev ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se prične vožnja ; b) oprostitev od štempljev in pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimalnih) listov in od presnčmščine, kar je bode plačati od kupljenih zemljišč ; oprostitev od dohodkarine in štempeljskih pristojbin za kupone, ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na deset let od današnjega dne. , p° odstavku c) dodeljena oprostitev od dohodkarine sme se izvesti tako, da se dohod-ar'na za družbo Polzenjsko-Brezenske železnice plačuje po primeri milj že dopuščenih *‘°tez k novemu kosu. §• 8. Pričujoča dopustnica mine ob enem z dopustnico od 21. aprila 1870 (Drž. ^ it. 111.) §• 9. Ako in kjer se v tej dopustnici ne določuje drugače, bodo uveti postavljeni ^Pustnem pismu od 21. aprila 1870 (Drž. zak. št. 111) za Polzenjsko-Brezensko že-,c° veljali tudi za potezo v §. 1 omenjeno. ^ ^ Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč tlzbi pravico, za izkazno kvaro (škode) pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo *e,n oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopust- njç/x a ter nad vsem tem, kar se v njej ustanavlja. *) Normalni ukazi c. kr. armadnega ukaznika od 1. 1871, 22. kos, at. 70. V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem ce-sarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaj i, trinajstega dne meseca novembra, v *e^u po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem in dvajsetem. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. Pretiš s. r. T« Ukaz ministerstev notranjih reči in trgovine od 1. f®" bruarja 1873, o razkuibi (desinfekciji) živalskih sirovin in odpadkov, ki se hočejo hraniti ali prevažati. Kosti, kože, rogovi, parklji in drugi živalski odpadki se morajo, če jih kdo hoče hra niti, prodajati ali prevažati in če se niso že drugače gnjilobe obvarovali (n. pr. s tem, da so se skuhali, prcsušili, nasolili i. t.), p redno se shranijo ali odpravijo, in kolikorkrat bode to še dalje potrebno, z raztopino karbolne (fenilove) kisline tako pomokriti, da se gnj«l°^a izdatno odvrne, oziroma da se ne čuti nikak duh po gnjilini. O toplejšem letnem času treba tudi z lojem in s tolstimi odrezki od mesa tako ravnati. Semkaj gredoči odpadki smejo se nabirati samo v posode s pokrovom (kakor 80 brente, vozovi samotežni in drugi.) Zaloge in tovori voženi imenovanih živalskih odpadkov, ki niso nič pomešani al> dovolj s karbolno kislino in ki se torej najdejo, da se jih je gnjiloba prijela, naj se preceJ ob trošku prestopnikov tega propisa podvržejo postopku s karbolno kislino, ter je s Pie stopniki (lastniki, imetniki skladišč, razpošiljači) delati po cesarskem ukazu od 20. apr'*a 1854 (DrŽ. zak. št. 96.) Lasser s. r. Bauhaus s. r. TL Razglas finančnega ministerstva od 10. februarja 187.% da se je na kolodvoru c. kr. priv. Bnštjegradske železnice v Bnbni napravila velike colnU6 ekspozitura. Na kolodvoru c. kr. priv. Buštjegradske železnice v Bubni napravila se je ter J® 1. februarja 1873 uradovati začela c. kr. Praške velike colnije ekspozitura (izpostav» Pf f v> Kos VII. — 22. Razglas finančnega ministerstva od 15. februarja 1873. 1 19 8 Prav*cami velike colnije I. razreda in z oblastjo, poprijemati se okrajšanega colnegä po- stopka z blagom po železnicah voženim po propisu od 18. septembra 1857 (Drž. zak. k- 175.) Pretiš s. r: Razglas finančnega ministerstva od 15. februarja 1873, âà Se črka (A) izražajoča oznamenilo kovnice na denarjih (novcih) v c. kr. glavni kovnici Dunajski kovanih izpusti. Po denarstvenem patentu od 19. septembra 1857 (Drž. zak. št. 169), člen 21, *reba na vseh novcih (penezih) poočititi oznamenilo kovnice, kjer so kovani, in sicer, kar 8e î'oe Dunajske glavne kovnice, s črko A. Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je na najponižnišo razložbo z najvišjo odloko 0^ 15. decembra 1871 blagovolilo odobriti, da z ozirom na to, ker je sedaj v vsem okolišu jjratievin in dežel zastopanih na državnem zboru samo ena edina kovnica namreč glavna °vnica Dunajska, bodo se od leta 1872 počenši v Dunajski glavni kovnici vsi novci brez °vne črke A kovali. Ta naredba se daj« s tem pristavkom vsem na znanje, da se v teži in čistini novcev ali denarjev nij nič izpremenilo. Pretiš s. r.