GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE BL pondeljek, 18. oktobra (October 18), 1926 dTEV.-nNUMBBR 344 Stavki ee j« Off!c« nf 20R7 South Telephon«, zmago • ' Zmago Vara napoveduje kot da-gnano atvar. -i Z a j in vred pa zmaga tudi republikanski kandidat «t governerja, kl je proklbkljonlat. .J Phlladelphia, Pa. — Denarna mošnja se prav zanesljivo norčuje iz ljudake volje, ko trdi, da bodeta izvoljena v Pennsylvani-ji motorač Vare za senatorja. biciji med kandidati ima namen, da ljudstvo ne spozna, kako Ka vlečejo kandidatje starih strank, ki govore, da bodo zastopali ljudske koristi v posta-vodajnih zborih in javnih uradih, če bodo izvoljeni. To dejatvo pokasuje ie eno resnico, da stari stranki nimata ____ __ _ jasnega programa in da glede suhač John D. Fisher pa za «¿4 Jf4»111 v«>***** ni P" nJIh kan- vernerja države. Obenem je pa to dokaz, da nima prohibidja prav ničesar opraviti z volitvami, kajti poraženi so oni kandidatje, pa naj bodo suhači ali mokrači, proti kateri nastopi velika demrja mošnja, oni pa zmacajo^ne glede na to če ao proti prohibicij) ali zanjo, ki jih velika denarna mošnja podpira. Dnevniki poročajo, zmagovito izšla iz ognja na-vskrižnega izpraševanja, s katerim jo je dva dni mikastil Ai-meen zagovornik Gilbert. Njena izpoved je ostala neomajana. Zaman jo je Gilbert zvijal na vsa načine in ji nastavljal besedno past, da bi jo ujel v protislovju. Lorralne je vztrajala pri BOJ TESttSKIH ■UlSAR BI" Dvanajst taaara|lh delavcev i. pridrianMw ia iaadnijako o-bravaavo^Org*nlsaclja bi« nlsmanov aahteta, da pallelja bolj antre naMopi proti stav-kar Jem. f\ San Francis»!, Cal — Dogodki v tukaJlaJnm mestu govore kot bdi dan, da4bitka med or-ganiziirami privatnimi blaniikl-ml interesi In organltlranlml tesarskimi dalavc|Tl>o8taja vedno bolj vrola. W Dvanajst organiziranih tolarskih delavcev je bilo pridržanih za . sodnijabo obravnavo. To so posledice boja, ki so ga vsilili tesarskim delavcem organizirali bankirji, etavbinski podjetni-Ici ia trgovci s stavbinskim materialom. Bankirji aiso zadovoljni s maataimi dobički, kl jih daje stavMnska induatrlja iu pridružili so le dobička lakom-nim sUvbiaakbn i>odjetnikom, ki ao spet poklicali na pomoč trgovce a stavbinskim materija-lom, da si vel Skupaj povišajo dobičke na račun delavcev ln onih, ki grada poslopja. Organizirali ao v Skupit organizaciji Industriel 8ervloekompaniji, da ie ofenziva prati erganižiranim delavcem vidi toliko bolj uspešno la enega j|s vpeta stana. . Krivim je bil sposnan tudi William L. Hutcheson, da ja ras-dražil sodiiče. Kaznovan je bil na Sto dolSf|ÉV denarne globe. Lani v juatfu je bU povabljen aa sodiiče kot frta, ko ja bival •v«-*, a. » £ ** „m ¡ssssS2xz ^ nega spanja, zazibali profesljonalni katerega ao te politi- čarjl, se zavei svoje moči in greš na delo, pa boš porazilo svoje nasprotnike, čeprav jih podpira velika denarna mošnja. JE« «HER štiri sto ' delavcev. Stai višja mezda, kot jo zahtevajo stavkar ji. New Orleans, La. — Armada stavkujočih kotlarakih delavcev w množi, kajti stavki se ja pridružilo štiri sto neorganiziranih delavcev. Podjetniki so upali, »la zbegajo stavkarje, ako ponudijo stavkokazem vi*jo mezdo, k<>t jo zahteva organizacija ko-tlarskih delavcev. Ta ponudba Mjetnikov pokazuje, da podjetnikom huda prede za atavko-ka/.o. Delavci so to ponudbo dobro razumeli. Videli so v nji ae obljobuje zlomljena. Po zlomljeni stavki vado. To mazdo bi delavci pre jemali, dokler ne bi bila etavka bi pa podjetniki hitro znižali mezdo 4n" sicer sa toliko, da bi kmalu nadomestili izgubo, ki so jo Imeli v stavki, vrhtegs pa imeli še dobiček. Ponudba podjetnikov pa ne privabi stavkekezev tudi ls drugih mest. Mo v delavnicah, v katerih se isvriujejo popravila za parnike, skoraj popolnoma počiva. Podjetniki so Se trmoglavi, toda omehčajo se, ko opazijo, da paratki odhajajo v druge prietaae, ki so potrdmi popravila na parnih kotlih in stro-jih. ■ i. Evrapakl kiaH Jekismkl trosi ukljati Anglijo ¡n druge «eftele. Bančni tap* "v l^»nd I «»ndon. 16v okt. — Upravni odbor evropskega jeklarskega ,ru*<* w je danes sešel s vodil-nir"i predstavniki angleške Jeklarske industrije. Namen konference je, da se trustu prVIruži-J" " klarske Industrije v Angliji, Av"triji. Ogrski. Cehoslovakiji ln Humunijl. Zdaj so v trustu ""miki, francoski, belgijski ia 'uknemburfkl jeklarski magnate Je. I^ndon, 16. okt — "Daily poročajo, da angleški, ''»ncoskl, belgijski in Svlaaraki ■nančnlkl snujejo mednarodni u trust sa stabilizacijo da-sarat vslute v Evropi. *edn*- P4 f*»ka bo imela eno mSi- J*Mo dolMpjnj ia radarji v Aagliji 47 aaab ranjenih v bitki, ka je policija privedla skebe v pre- I^ondon. 16. okt. — Krvavi Iz-gredi so včaraj izbruhnili v Cym-merju blizu Port Abbota, Wales, ko js policijska četa. kl je ščitila stavkokaze, hotela odpreti premogovnik Okrog 500 stav kojočih rudarjev je protestiralo, nakar je eledll boj. v katerem je bilo 47 oeeb bolj ali manj ranjenih. Med ranjenci eo tudi tri rudarske žene ia enajst policistov. Tokijo. 16. okt. — Japonci so prispevali $41,060 za po orkanu prizadete prattvake v Floridi. Prispevke j* nabiral list "Cagai dog jo Stopo" labrleirala evidenoo, daje bila (Aimee) nasilno odpeljana v avtu v Mehiko. Med rapraševanjem priče sta bili glavni tošitelj in glavni za-govornik neprestano v besednem dvoboju, poslužujoč ae vaeh mogočih advokatskih trikov. Mrs. Wisemai»-Seflaff je izpove-dals, da jI je dušna pastirica plačala $400 za aleparako vlogo, katero je imela igrati. HOLANDSKI DELAVCI 80 ZA RAZOROŽITEV 8VOJE DE2ELE. Obdržaval ae ja velik ljudski ahod v odobravanje vojaških upornikov. — Tisoče la tlaače jih je bilo aa ahadu. Haag, Mslandaka. — V tem mestu ee ja obdržaval ogromen shod, katerega se je udeU^žUo SO,000 oseb. Shod so sklicale delavske strokovne organizacije In socialistična stranka. Shod je zahteval, da se Holandaka rs-zoboroil' Is sicer na ta način, kot je pričela razoroftevati Dan ska. Shod se je izrekel, da odobrava vojaka, ki so se nedavno vpr-H in protestirali proti boland-skim imperljalletom, kl so hoteli vsiliti holandakemu ljudstvii veliko davčno butaro sa vzdrževanje armade in mornarice — militarizma In navaiizma. POSTAL ROPAR ZARADI PO-MANJKANJA ŽIVEŽA. stoterih slik ana. kl ■t sedanji gmpodarwki kit pavsrefHalja zla- pi prišel na aodlšSa. Zagovorniki unije izjavljajo, da Hutche-sonu ni bilo aadnijsko vabilo nikdar dostavljeno. župana j* obiskal komitej, ki je seatal iz sto biznlsmsnov s namenom, da se konča stavka tesarskih delavcev., Ta kemltai ja apeliral na župana, da naj policija bolj oetro nastopi v sUv-kl. Župan je dal dvoumen od« govor. Ali ta odgovor Je bil takoj rasumljlv, ko je bH ob tistem času aretiran stavfcujoti tesarski delavec ln obtožen na« pada. Kaznovan Ja bil s tride-setimi dni «pors ia apel za ponovno sodnijako obravnavo mu ja bil odklonjen. Od podjetnikov Še ni šal nobeden v zapor, dsslravno so privatni detektivi, v službi organi-ziranih privatnih blznišklh interesov izpoved sli v zapriseženih izjava)», da so Jih učili, da naj streljajo na voditelje stav-ke, stavkarje pa pobijejo na tla, kadar se jim nudi ugodna prilika aa izvriMtev takega čina. Cklcaga, IB. — Ko so prijeli 21-tetnega George Laaga, kl je oropal Joka Aallivana za njegov avtomobil, ja izpovedal na po-liciji. da je rop Izvršil, kar je njegov sinček že nekaj tednov bolan la ja vas denar Izdal za zdravila In zdravnika. Trdil je, da je potrsbeval denar sa nakup TriaaJeUeiftl ets pred sodiščem T Rusiji Moskva, li. okt. — Vsa so-vjetaka unija se zanima sa n^ navaden sMsj. Viktor Anlkin, trinajstletni iaUrčak, se Je ©že-nQ s 2Wetnlm dekletom. Imate enega oltoka Ker deček ni-ma denarja, ga je njegov» žena za tožila, da na skrbi .za svojega otroka. Nlije sodišče Je odločilo, da dečkovi sorodniki skrbe sa otroka. TI ao sa uprli in ae pritožili na dtstriktno sodišče, kl je potrdilo obsodi>o. Sorodniki so sa zdaj obrnili na najvišje sodiiče v Moskvi, i Is metel- Lange Je naaUvlJen v Hegern Parku kot piamonoša Izjavil ja. da njegova mesda al bila tako velika, da «H krila stroške sa prah ranite* male družine. Mexico City, 16 okt — Minister pros vete, Puig Casauranc, ja danaa odredil, da se razpelo la nabot ne stike ne smejo več nahajati v Šolskih sobah, bodisi v javnih ali privatnih šolah. mrtvfll na nskl Moskva, 16. okt — Seat oseb je bOo ubitih In 14 taAko raaje-nih pri šslssnilkJ nesreči, kl sa ja pripadla jréeraj aa progi Fekov-Ualngrad Vlak je skočil Iz Ura. Jaaaa Novi Isgredi v sbornicl. ko je bila predlaga odpravnine končno sprejeta. Berlin, 16. okt. — Viljem Ho-hensollern, bivši nemški cesar, je včeraj postal eden najbogatejših Nemoev. Pruska vlada je mu poklonila 16 milijonov zlatih mark v gotovini, grad Hom-burg in 860,000 akrov seattja. Skupna vrednost vsega, kar je ekakaser dobil nazaj, se ceni na okrog 80,000,000. Meseca junija t. L Je petnajst milijonov volileov v Nemčiji glasovalo, da ae Viljemu in drugim prejšnjim vladarjem Nem člje na da alti enega beliča odpravnine. Pruslja je ignorirala to ogromno maso volllcev in naredila a Hohenaollernom kom-promlano pogodbo, ki ja bila včetaj končno ratificirana s 268 glasovi proti 87. Končno sprejetje škandalozne odpravnlnske naredbe je is-ivalo v zbornici nove izgrede. O-pozicijo ao vodili komunisti. Dvajset komunističnih poslancev je ito dru« sa drugim na govornico ln pobijalo predlogo, toda brez malega vsi govorniki so bUi vrženi is govornice, nakar je sledila splošna bitk* med des-ničarjl in. levičarji. Komunistični delavci na salerljl so silUi doli, da pomagajo svojim tovari šam poslancem, toda policija Jih je pometala is sbornice. Vlada Je lsjavila, da povrnitev gradu Hamburga še ne pomeni, da se bo smel Viljem vrniti v Prusijo, Bivši kajser se ne sme vrniti v Nemčijo brez dovoljenja pruske vlade ln sboTnloe ter centralne vlade. Avatrljakl kabinet padaJ oeUv-ka valed konflikta s delavci. Dunaj. 16. okt.—V tem tedau so padle štiri vlada v deželah bivše Avatro-Ogreke. Padcu če* hoalovaške vlade so sledile ogrska, jugoslovanska In včaraj sv-atrijska. Ramekova vlada Je podala o-sUvko vsled konflikta s civilni-mi uradniki, ki so zagrozil! s generalno stavko, ako ae dobe po-viška plača. Plača je bit* povišana. toda prišla je krlsa radi vprašanja, kjs vzeti denar. , Jugoslovanska vladna kriis Je bila končana, ko je Usunovit sestavil novo vlado Is slovetiakih klerikalcev, srbskih radikalov In rsdtčevcef, m Ogrska vlada -Je padJa vsled znanega škandala ponarejanja francoskih frankov. Regent Horty ja pregovoril grofa Be thlena, da je sestavil nov kabi. net In da lahko zaključi telzifl-Jistorsko afero na svoj način. Krlsa v Cehoslovakiji je tudi končana. Tam Je prišla aa krmilo češkonemška spravna vlada. Komuniatl in faSistl Ime-nujejo to v^ado "švlndlovsko", toda slovslkl klerikalci jo pod-pirajo in tako Je pretnljerju Hvehlu • sagotovlJena večina v parlamentu. Balgvad, Jugoslavije, 17, okt. — Kralj Alakaander je včeraj «prejel osUvko Usunovttevega kabineta. — (Ta vest morda pomeni, da je nova UsuneHSeva radikalako - klerikalne - radlčev. ska vlada že padle) K um enaka kraljica nate Ki v New York. — Rumunaka kr» Ijica Marija je odklonila ponudbo filmske družbe v Holly wo.-r. da naj ea dan Igra kraljico v fil mu "Vetajenja". u kar dobi 926,000 sa revne rumunaka o» trake. Kraljica ja tudi odredila. ne njenem vlaku, v bo varila pc M ti čaanlkaraklh reporter jev niti fotografov. KOMPANIJE SE NISO ŠE NIKDAR OZIRALE Nš BLAGINJO DELAVCEV Southern Pacific ždeanlika dražba je premeatila avoje delavnice v Houston, Tex. New Orleans, La. — Southern Paoifie kompanija premesti svoje delavnice za popravljanje železniškega materijala v Hous-ton, Tex. Kakšnih pet ato dola voo v bo vrženih na cesto, ki so na mesec zaslužili do približno sto tisoč dolarjev. • Nekateri izmed delavcev, ki nlao imeli nobene nesreče v družini in ao si pri trgali toliko na hrani, obleki in sabavi, da lahko odpotujejo v Houston, Tex., bodo najbrž žil v Houston, kjer je kompanija postavila svoje nova delaval-ee in bodo mogoče tam dobili tudi delo. Ali koliko je pa takih delavcev? Večina bo ostala v New Orleansu, tam Iskala delo ln stradala s svojimi družinami vred. KompaniJI Js najbrž kaialo, da ja bolje sanjo, ako preatayl avoje ddavnioe v Houston. Ona ni vprašala svojih delavcev, ako je -premeatltev delavnic tudt sanje koristna. Kompanija je/Imela pred očmi le svoja lastne koristi, nikakor pa ne delavskih, ko ee jo odloČila aa premeščanje svojih delavnic. Ako bi v človeški družbi no odločale le korietl privatnih bls-nlšfclh interesov, bi ae kompanija potrudila, da bi na eden ali drug način preakrbola tudi onih pet ato delavcev, kl oetanejo bar« dela saradt premestitve delavnic. Vprav U selitev železniških delavnic Is enega mesta v drugega, ki Je oddaljeno tisoče milj, podaja delavcem nauk, da kapitalistični sistem produkcija ln distribucije blage ni ničesar drugega za delavce, kot narobe gospodarstvo. Kljub tej resnici so pa Še večina delavcev kriša, če silil la-govoriti besedo socializem In so plaho uslra okoli sebe, ako že nI na svetu antikrist, ki hodi okoli in seje denar. IIH Na abletaiee stavke leta 1126 ao aboroiene petroie hodile po ftaagajoMI ulicah, pripravljene ss streljanje. u iangij, Kitaj. — Tujesemakl konzuli, dene m I mešetarjl in trgovei, kl imajo koncesije v ftan-gaju, ao bil I tako vznemirjeni in prestrašeni, ko Je napočil dan obletnice stavke leta 1926, ds so dobro oboroženi oddelki patro-lovali ulice, da nastopijo proti kitajskim demonstrsntom, če bi se slučajno prtkassll. Vogali francoskih koncesijo-nlstov so bili zavarovani z bode-čo žico. Bile so barikade, kakor v vojnem času delali pred strelskimi Jarki. Indijska konjenl- hodHI oa je patrolovala mesta, ki ae drži koncesijonistov. Posebni oddelki kitajski, br)Ufce in japonske polici je sor ulicah ln čakali ti kateri del Jo nanj in ga od sebe kakšen Ns tisoče in tiseiS dijakov J« bilo kljub vsem tem pripravam na cestah. Dijaki In drugi protestanti ao prav Jasno povedsli, kaj mislijo o dogodkih pred enim letom, dokler jih ai oborožena sila pregnala s ulle. Obdržavali so veliki ljudski shodi, ki so ksntonskl vladi odposlali brzojavke, v katerih so spe-llrsll za pomoč v boju sa osvoboditev Kitajske. PraakrMla ia • pranta* I radnl duje I biro aspeve-zlmo i /./a leta Waahlngton, D. C — Zveden-ci v uradnem vremenskem biroju napovedujejo za letos zelo hudo zimo. Hude ziipe kolobar!-jo gotovo Stavilo let. Zadnja ab-normalna, sslo huds zima je bila v Ameriki leta 1017. Letoiaja bo ravno taka, če na ša hujša. * i ■ DOKBARflfl DRNAR J K O-HRANIL ROLE IjkI V-PEKINGU. Raalja ja vrnila odAkednlno v Peking, Kitaj. ~ V Pekingu so zaprli Šola, ker ni bilo denarja zanje, ampak denar Je Sel v milltariatlčne namene. Nevarnost Ja postala, da oetanejo srednje iole zaprte skozi celo la-to. V tam kritičnem trenotku Je pa sovjetski poslanik dal na razpolago S200,000 za šolski poduk. To je bfl denar t obrestmi vred. ki ga je nekoč plačal Kitaj cari-etični Rusiji kot odškodnino zaradi boksarske vstaje. HUvfca plesalk aa indfjakem dvant zaugovlta. Jubbulporas Indija, 16. okt. w. Na dvoru maheradže v Zaravalu ao atavkale pleaalke, kl plešejo na tedanaklh vssallcah. SUv-ka Je traja* šeet mesecev Končno se je meharadža podal In dal pleaalkam večje plaža. /munjkulo jc $360f000# Pltlaburgha be PltUburgk, Pa. — Trije urad-niki Brotherhood Bavlngs à Trust banka, edine delavska banka v Pittaburghu, so bili v petek aretirani, ko Je zmanjkalo v banki 1860,000 do 1400,000. V tej vsoti je uključenlh 1188,000 bank I nega denarja. ., % m Aretirani uradniki sot R. A. McCrady, predaednik, William Kelly, po aurvenaaajtaaooke ronron« «ktt. ¡^ ^^ ^ |jtjdm| f |nétinkt{ ^JTWI.NA SLOVE-NftSI WABOQUE POPfOKKK JEDHOTB j -, c«*» "ri**"' f- ' " p* odraščasrih, ki delajo v rasnih r.d r .uh. Pred kratkim je biro j Združenih driav sa otro-iko daküeShl zanlpmo študijo t» ta Naročnina driagij pal UU b Uli f tri« M*. |1 Ji m tri " («mw« u «s«, kar fase sdk s "PROSVETA IM7-M S» L» ii* A) «THE ENLIGHTENMENT" Orgs» M tW J* ■pu- -*BmnmomsnnmmPÄ|j Ad»«Ttmmt ^aHBpHPu»**1 sut« («M«pt 9MT: Chicar» M JO sad f(,r*ir» 'MEMBKk ft TUB FEIlEKATED psu« f a. pr. (Ssft. M>mm) ana|ii(M ' •tMUfllfl. POJAVLJANJE DIVJAÔKIH INSTINKTOV V LJUDSKI MASI NA JUGU. Zamorec se ne smatra za človeka. V Aikenu v Južni Karolini se je odigral dogodek, ki pokazuje, kako globoko so vkoreninjeni divjaški instinkti v nekaterih ljudeh. Umorjan je bil ierif. Kmalu po umoru se je razne-ala govorica, da ao dejanje izvršili dva zamorca in neka zamorka. Osumljenci »o bili prijeti, vrženi v ječo in po-atavijeni pred sodišče. Porotniki so jih pronašli krivim. Zmaorca sU bila obsojena na smrt, zamorka pa v dosmrtno ječo. Obtoženci ao vložili priziv za novo obravnavo, in bila jim je dovoljena. Vriila se je nova obravnava in fHHrf o krivdi obtožencev «o bili tako dvomljivi, da je nrifan* sam priporočil porotnikom, naj enega izmed zar morcev gpoznajo nedolžnim. Komaj Je bil zamorec prost, je hA zopet aretiran na obtožbo napada. Odgnali 00 ga aopet v zapor. Zamorec je zopet v pasti, v kateri so ga botffi Imeti linčarji. Do danes menda še ni bil v južnih državah oproščen nobeden zamorec, ki je izvršil umor in proti kateremu »o Imeli najmanjši dokaz, da je bil sum opravičen. V tem slučaja torej ni bilo najmanjšega dokaza, da je sum opravičen, kajti porotniki »o bili belopoltniki, ki so izrekli oprostilni izrek. , k 4 Ponoči je pa v ječo vdrla drhal, pograbila zamorca in zamorko in jih vlekla v mali gozdič zunaj mesta. Tam jim je drhal rekla, da naj beže. Zamorci so ubogali, drhal jih Je pa vzela za tarčo in streljala toliko časa nanje, dokler se niso vsi trije s preluknjami glavami mrtvi zgru dlll na tla. Jetniiki stražniki ho seveda streljali, ko Je drhal od tiš t Žrtvami v gozdič. 'Delali so s kroglami luknje v zru ku. Prav ničesar niso storili za obrambo jetnikov, ki so jim bili izvršeni v varstvo. Tako obnašanje ni le strahopetno, ampak pušča na široko odprta vrata sumu, da so bili več ali manj v dogovoru z drhaljo. Vsekakor Je potrebno, da so ntražniki primejo in obtožijo, da so sokrlvi linčarskega umora. Ako bodo lokalne oblasti kaj podvze-le proti njim, je zelo dvomljivo, kajti v južnih državah ne šteje življenje zamorca komaj toliko kot muhe. Linčanjo je že nekoliko ponehalo v južnih državah, zato Je vprašanje na mestu, kaj je vzrok, da je »zopet izbruhnila želja po prelivanju zamorske krvi s tako silo, da je bilo mogoče zbrati drhal, ki je bila pripravljena umoriti hladnokrvno zamorce, ki jih je sodliče oprostilo krivde umora? Na jugu še danes krožijo vesti o prijetnem življenju, ko je bila uvedena sužnost v teh državah. Obubožani potomci nekdaj bogatih plantažnikov pa mislijo, da so zamorci krivi njih gospodarske nesreče, in zato jih črtijo in sovražijo. K temu sovraštvu Jih podžigajo nazori, ki so bili preneseni iz nekdanje suženjske dobe v sedanji čas letal, pare, elektrike in tiHočerih iznajdb. Med te nazore spada plemenski ponos. Bel človek je ustvarjen za gospodarja in'ne za delo. Zelo dvomljivo je, ako ima z* moreč človeško dušo. Zamorsko pleme je inferijomo In je za to na svetu, da dela za belopoltne ljudi. Jiift Crovvo-vo postave, ki delijo v šoli zamorske otroke od belopoltih, zamorske potnike od belopoltnih na železnicah in uličnih železnicah, cerkvah in na drugih javnih prostorih, ki prepovedujejo zamorcem vporabo hotelov itd., so precej krive, da ne Izginejo divjaški inštinkti. K Umu so pridružuje mlačnost oblasti v južnih državah pri issl* dltvi lincarnkih zločincev in pomanjkanje federalnega zakona, |k) katerem bi se kaznovali Unčarskl umori. Vse to pomaga, da h«* obutle v cestni drhali divjaški inštinkti kot se je to zgodilo v Aikenu. Republikanska stranka sicer veliko obljubujc zamorcem o zaščiti zamorcev proti takim divjaškim činom, rtorila pa ni ničesar za odpravo llnčarsklh hudodelstev kakor ni demokratična stranka, ki Je v sedlu v južnih drtavah. 4'JŽas, IMRCh^... f. .j Semintj« se kakšen profesionalen polKičar starih gtmnk zgraža zaradi livarskih Zločinov v južnih drža Reveindja v oženj«. Že več let nazaj traja še pre-cej hud boj med ameriškimi u-išje šolskimi autori-učnih metod, ki so na ameriških urii-napredni element, predmetom, j* i j sedanjemu Pritoževali med dijaki sploš-2a predmete, ijo študirati. Propa-več časa radikal*" v izobri^evalnem sistemu. Vendar pa je bilo le par konkretnih predlogov, ki bi zadostovali, da se vee podučili sistem temeljito preustroji. Vsaj tako so modrovali razni ftJister-aki učenjaki, ki se boje vsak« izpremembe, Čeprav v istem hipu trde, da verjamejo v evolucijo v vseh ozirih. Reakcijo-nami element je bU močnejši kot pa napredni. In do sedej so ostali v premoči nazadnjaški profeeerji in predsedniki univerz. Zgiedalo je, da je treba novih, naprednih moči na odgovorna mesta, iti bodo znali s svojo kremenito voljo in zmernostjo taktično preustrojlti zastarel šolski elstem. V tem sta se našla profesor Mikeijohn in pa Glen Frank, predsednik wi#con-sinftke univerze, ki sta propagirala novo idejo potrebnim. Oba ta dva sta znana kot napredno liberalna učenjaka. Frank jo menda najmlajši predsednik velike ameriške univerze. V svojih liberalnih idejah je skromen in le precej taktičen. Zato pa si j^ pridobil veljsvo. Ree je tudi, da njegove osebnost šteje veliko. tj*: vojna histerija je izrinila njegov vpliv in nezadnjaki se dobfli moč šole. Tako je ostalo tudi po vojni Kapitalisti so zavladali šoli. Toda Glen Frank je s sprejemom nredsedniAtva dal upanje naprednemu elementu v Wisconsinu, da ae vrne toleranca v učni zavod države. In tako ee je zgodilo. Vse druge višje šole so prejele RoekefeUerjev sklad v milijonih, le univerza v Wisconsipu ga je odklonila, ker ne mara biti pod direktnim vplivom denarnega kralja. Glen Frank je brez dvoma imel veliko opraviti pri tej odločitvi, ko je imel šolski direktorij odločiti o tej stvari. Vse zgleda, da ee bo Le Follet-tov duh povrnil na šolo, ki je nekdaj slovela kot liberalna in ki je imela vešče moči na profesorskih stolih. Revolucionarni duh je zopet prišel nazaj ko je Glen Frank:j prevzel predsed-ništvo dole. Treba je pomniti, da ni Frapk kakšen radikalec z rdečo kravato, ampak je zmeren naprednjak. V zadnjih predsed-niAkih volitvah, ko je bil še urednik magazina Century, je podpiral La Foüetta, Id je kandidiral za predsednika Združenih držav. tikaječo ee tiph držav: Wiecon-sjaa, Maaaechusettse in Je« Jer-se Še ni vzbudila v Ameriki v toliki meri, seyja. Omenjeni odbor je dogna!. kot ja pofftba, da se ta sramotna pega enkrat za vselej! lu je 6ilo v enem samem letu rbrine z Am*rik~ - - U7B pon^^b. od katerih jf^ zonae ft AMU* 1 bih 38 smrtnih mod oiroeu Vec kot 960 jih je ostalo za vedno h »v *ri'»žnib dela in čez 6 tisoč p» jih je zadobHo poškodbe, ki ec jih naredik nezmotoe za vet časa. Veliko procesov je^ danes v industrijah, ki so zelo nevar ne tudi odrešenim in so dvakrat tako nevarni za otroke, ki sicer ne vedo, kaj je zanj« nevarno, ker še ne vedo odgovor-noeti, da bi razumeli tedustri al ne nevarnosti, je dejal predsednik komiteja proti otroškemu delu. Drogi odlok, ki ¿revi, da je nepostavno slediti zakonu, ki določuje, da ee ne sme zaposliti nobenega otroka |>od 14. letom, ra-zun če to potrdi šolski ravnatelj, priznani zdravnik in pa starši otroka. Vsi ti morajo dati pismeno izjavo. To zahteya zakon. Sedaj pa pride človea in pravi, da je omenjeni zakon proti otroškemu delu nezakonit, protiustaven. To (rdijo nasprotniki zakona, češ, da se a tem daje posta-vodaji moč, da ona da drugim ljpdem pravice, ki pa so namenjene postavofjsji sami Toda Swift pravi, da je njihova brca še boli bedasta kot pa je bila prva. $koro vsaka država sedaj še zahteva, da dajo šole delavska dovoljenja otrokom. In to delo seveda morajo vršiti ljudje, ker so oni tisti, Ki vodijo šole in ne kakšen generalni pravdnik. Pa£ mora biti povsod gotova oseba, da uveljavlja zakone. Drugače pa itak nič ne pbmenijo, Če ostanejo samo zapisani v zakonih. Večina držav ima take provizije in zakon drŽave Missouri, ki ni z daleka napreden, je bil že prej zelo šibak v tem pogledu., Swift pravi, da je obžalovati, ker je Vsak fundamentalen zakon najsibo ^katerekoli države tak, da he more postavodajb dati moči odboru, ki bi pregledal* če eo gotova tdoki> varna in neškodljiva za otroke pod šestnajstim letom in od šestnajstega do osemnajstega leti*. Ravno tako žalostno je, pravi 8wift, ker ni nrkakega fundamentals ga zakona v nobeni državi, ki b zahteval gotov standard za de-lavakk dovoljenja otroškega deli». i - V I Stfflija •talla ubi proti ofroikej» á* Ta bi moral že davno biti v popolni veljavi. 8e veliko otrok dela dolge ure, i?csto da bi bediU v šolo. To pa ne briga deMajalce; rajše vidi jo nevedno maao kot pa inte-legentne državljane. New York. — (FP) — Držav-(■HpH ni zakon proti otroškemu delu jc Nastop ima izvojevelen in pre- prÄVkar zadobH dva resna Udar- priševalen Olc n Frank je pravkar uvedel draetične spremembe ns wi*-ccnsin&ki univerzi. «On je upe-ljal gotove inovacije, .ki pa bodo služile le kot «a eksperiment v laboratoriju omenjene univerze, Ako se bodo te variacije obnesli ali izkazale veljavnim, tedaj se jih progissi stalnim, do tedaj pa ostanejo le tentativne. Njegov načrt epremeni Šolo takorekoč v laboratoriji. Dijakom se bo dalo mesto pet pred» metov ns leto samo enega, ki bo komprehenslven — npr. predmet: grška civilizacija, aii in-ustrialna revolucija zgodnjega devetnajstega stoletja. Dijaki M bodo morali oprijete predmeta in ga obdelovati od vseh strani. Citati bodo morali o tem injlge, «nciklopedljske Članke, d so zsbeleženi iz tedanjega čaas ter bodo morali o tem po-■očati na Široko kot ee njim zdi n ne kot je bilo ptaano v omenjenih knjigah ali člankih. Re-eultati bodo njih lastni in ne soma |M>Kretkl Is knjig. Pred tem in še sedaj, po drugih univerzah, morajo dijaki vzeti in-edmete, ki ao jim pred* pisani se gotova leta. Prvolet- ca ko so ga obrcali na sodniji, kjer se je razpravljalo o pravo-reku postavodaje omenjenega zakona. Generalni pravdnik Gentry iz Miesourija je rekel, da je ta zakon protiustaven, ker so v njem gotove klavzule, kar ga dela-neuetavnim po mis-souriškem zakonu proti otroškemu delu od leta 1021. To je objavil narodni tajnik komiteja za zakon proti otročjemu delu, W. H. 8wift iz New Yorka. Prvi odlok je'bil, da ni zakonito preprečiti zaposlitev otrok pod 16. letom v katerikoli okupaciji, ki je bila označena po državnem industrialnem komisar» Ju, da je nevarna zdravju In morali. Glavni pravdnik argumentira, da je on izdal omenjeni odlok zato, ker nima državna posta voda ja moči dati kateremukoli državnemu uradniku pravi-co, da bi on imel moč ukazati, katera dela .so nevarna in škodljiva. Toda if> Je v direktnem* na-sprotstvu sedanji navadi, ki jo izvaja državna posta voda j a glede otroškega dela, pravi Swift. Sedaj ima 28 drŽav zakon proti otroškemu dilu, ki jim daje pravico določevati, ^katera dela ao nevarna, newirava, škodljiva, ne- nlki niso smeli vzeti gotovih moralna sa mlatyi bitja. Poleg predmetov, ako tudi so isti spe- tega pa Imjè tudi specifično dali med primarne, toda niso bili tanje elektivnl. Na primer, prvoletnlkom nI bilo dovolejno študirati sociologije in vel dru-glh vežnih predmetov. * V Floridi je Rollins collego, ki je tudi sprejel nekake eprv* memfce, ki pa niso tako revoluci-jenarne In drastične kot one, ki ]lh |e uvedel predsednik snanc wltM.>nftlnŠke univereo. Ta šola je ž« od nfbdaj veljala kot radikalna. Rila je celo najradlkal-noJAii izmed vseh ameriških šol. Rila Je pod vplivom nepokqjne-■>4gs progresivnega senatorja ln«'*rnvb pripeti med otr«i več kot pa med odraAMrilni delavci. In r*v. no toliko \ je ubitih otrok kot Roka roko umiva Vatikan dobi direktno zvezo morjem In lasten kolodvor. Poročali smo £e o pripravah ta zopetno uvedbo smrtne kazn v Italiji in o.stališču Vatikana v tej zadevi, katero smatra Mus solini za zelo važno vprašanje Ker Je Vatikan pristal m faši stovskf-predlog, oziroma ker se mu ni uprl, se Je sedaj Mussoli ni pokazal Vatikanu zelo naklonjenega in mu hoče storiti proti uslugo. « v v ■ Rimski papež je, kakor znano po razbitju -fbpeSeve države vatikanski Jetnik. Od svoje iz volitve za poglavarja rimske cerkve pa do smrti sme zapu stitl vatikanskega področja. To frimsko vprašanje" je Italijanski vlsdi že od nekda velike preglsvlee; «kušali so ga rešiti večkrat, a vselej brez re tultsts. Radi trsjajolega nesporazuma med Vstikanom tCvirinalom jc vladala med rim sko vlado (n poglavarjem katoliške cerkve razumljiva napetoa; in hladnost. Musnolint kani se dej napraviti tema stanju konec ln vspeetavlti med papežem In vlsdo isl^rene odnošaje Njegov namen je, priznati v najkrajšem času Sveto stolic sa suvereno sHo, ki Ima neomejeno lastniško pravico do vatikanskih vrtov in vatikanskih sploh. ia Poleg tega bi dobU pajx t Ae druge ugodnoeti: Mussolini je pripravljen povečati vatikanske vrtove, dvoliti papežu direktno tveto s morjem In mu se-r.idatl samostojen kolodvor. t bodo ti projekti izpeljani. ■ lahko vrgel Mnaaelinije; Rim na imperija) ist lds» props-gsndo s kritem tn je, da je v Ameriki ze-veliko slučajev zapeke ali ne-prebeve ali pa diepepelje. Večkrat ee tudi čudimo, kaj neki povzroča to narodno tudi vse premalo pozornosti po« večamo tej bolezni posebnp to preide v akutno atanje. Sicer je neprebavnosti več vr>t : začasna in pa kronična sta gîav-nf. Neprebavnost je zelo škodljiva -bolezen našemu življenju. lie samo da iata resne poznejše poeladiee sa vssmogoée bolezni, ker nima naše telo zadoeti odporne sile vsled zabaaanosti ali neprebave, pač pa nam jemlje tudi sedaj veselje do dela. Razpoloženje je vedno slabo, ftkrat-ta: čutimo ae da nismo za med družbo. • r. - J." , Zadnje čase so se zdravniki resno pričeli baviti s Um vprašanjem, kaj ukreniti? In prišli ao do zaključka, da se moramo čuvati zabasanosti. To pa storimo tedaj, ako zavživamo le priproeto hrano, čim več sadja in tem manj mesa. Potrebno pa je tudi razvedrila, da se pozabi na zapeko. Tudi prostih vaj je treba, da se telo giblje in osveži ter da ae pripomore boljšemu toku krvi po životu. Spanje je tudi potrebno, da se odpravi to bolezen. Sploh je treba živeti zmerno v vsem, tako v pijači kot v jedi. Ako vstopimo v katerokoli lekarno v kateremkoli ameriškem mestu, vidimo vse polno pre^a-racij in oglasov za od pomoč ne-prebavi. Lekarnarji so pripravili in dali na trg vse sorte" krog-ljic, da odpomorejo zabasanosti. To pa zato, ker je vedno velika zahteva po teh predmetih. Toda vee te pilule in preparpcije odpomoreje le začasno. Pa ne samo to, ampak več škodijo človeškemu sistemu kot koristijo. Je že res, da nam nekoliko odle-že, a ima slabe posledice, če postanemo stalni odjemalci in po-vživalci teh drugarij. Najboljše za ne prebav o je sadje, vsake vrste sadjem Pomaranče, grozdje, češplje, llmo-nov sok in drugo je eno najboljših zdravil zoper zapeko ali neprebavo In zabasanost. Na ameriškem trgu je vedno dobit vsakovrstnega sadja, ki je še precej ceno, cenéje od mesa, k ga vše preveč povžijemo v Ameriki. Drugi greh je ta, da kadar y Ameriki jemo, tedaj jemo kakor za stavo, Tako se nam mudi, kot bi vedno imeli zamuditi vlak. «Na Francoskem pa so ljudje navajeni, da počasi jedo Francozi so bolj oprezni z nji hovo hrano, zato pa nimajo toliko slučsjev te bolezni kot jo imamo mi v Ameriki. Tukaj Se nam vse preveč mudi za vsako stvar. Pijemo In jemo, kar pri de, mrzlo ali gorko. Vee npra vimo v želodec, kakor bi bil lat kaka haprava za staro šaro. Potem'pa seveda ne moremo pri Čakovati, da bi nam želodec vso prebavil. Lahko mu namečemo kar želimo, toda ena stvar jo gotova, dé se nam bo prav gotovo uprl, prej ali slej. Pomniti moramo, da je želodec ena glavnih naprav, ki nam jih je dala narava. 2elodec je našemu životu to, kar Je dtnamo ali motor pri autu. Ako se ta pokvari, tedaj imamo sitnosti. Ce se pa večkrat to pripeti, tedaj moramo peljaU auto k zdravniku v ggrašo. Ako izrabljamo naš želodec zOpet in zopet, tedaj smo prisiljeni trpeti posledice: iti moramo k zdravniku ali pa še celo v bolnišnico, ker se pojsvi apendiks aii slepič. Te bolesen pa je vedno še precej nevarna, ako se o pravem času ne skrbi, da se jo prepreči. Ni težavno odstraniti neprebave, ako m količkaj pazimo t» i jedi, pijači in življenju Zmernost je pač potreb- je že vse, vee Impila! Listi poročajo, da je kapitan in vojaški zdravnik L. C. lu dejal na konferenci "Hčera ameriške revolucije" v Adrianu. Mich., da so ae organizacije \ M. C. A. (Društvo krščanski*, mladeničev), W. C. T. U. (Ki ščanske t^mper^nčnice). $atio. nal Grange (organizacija f* jev) in Women's Voters misli? — Jaz sem ZH league-že davno prodale Moskvi ip mehiškemu Qpllesu. i Kle dobi Moskva denar, da kupuje vse na debelo v Ameriki, ne vem. Kj§ ga dobi C^Ues, j' pa Ja?no, Ali niso kjerikah; vitezi poslali milijon dolarjev v Mehiko? • * • • Poglejte, kakšne ima čevlje: Inštruktorji dvorne etikete ki yadijo ameriške župane u druge javne funkcijonarje. kako morajo sprejemati rumun sko kraljico, da se bo kraljica Počutila kakor doma, so pozabil, povedati, da kraljica ni kardina! Bonzano. Kraljica Je veliko več! Naš oče Župan ae ne sme spozabili, da bi poljubil kraljici prstan kot je rdačeoblečenemu poten tatu iz Rima. Ali ve oča župan, kaj se poljubi pri kraljici? 7' * * •. Kaj Kandidat pravi: delavca. Kandidat misli: Jaz sem za delavca — katerega jaše moj boss. • • • l Lepotičarska vest. Hearst dojži newyorSkega governorja Al Smitha, da jemlje mlečno kopel j. Sploh jo Smithova kampanja polha mleka. Dobro. Od mleka do slratke ni daleč. • se' Okna so odprt*- / Konvencija A. D. F. je pdšla domov s sklepom, da sovjetska vlada ne sme biti priznana. Ka i pa, če bo priznana davno prej, predno se vrši prihodnja konvencija? • ♦ ♦ Namazana demokracija. Druga vest i? New Yorka se glasi, da so našli v prostorih demokratskega kluba tridesetga-lonski kotel za ktihanje fciopsa. Hinavski »uhaČi se čudijo, zakaj tako velik kotel. Osli! krate, člane kluba in vrle demokrate, člana kluba in vrle tama-nite, se čudijp, zakaj ni bil sto-galonski kotel. Stari, ožgani Irci ga ne pijejo iz "frakeljns" kakor uboga slovenska pars. To bi Ishko že vedeli. f • • * Filozofija starega Sojes. Stari Soje Je rekel: "Jaz sem star 70 Jet in še vedno sem nedolžen kot novorojeno dete. N« meni ni greha. Ne more biti. Zakaj? Zato, ker nimam svobodni* volje. V moji hiši ien* nosi-Hlače P' . o e e Sebojganski "ges". Cenjeni K. T. B.! Posveti v "šuspurflarsko" glavo in poglej, če morda on ve, odkod prihaja t smrad po eevorni Vodni cesti in koliko časa je tekel plin po nepravih ceveh. Ker je na hribu vse zleto, kar se sveti, je to govorjenje nerazumljivo. Ce bi kaj pojasnila, dobiš nagrado. -Str igel j iz Sheboygans. Zgodovina se ponavlja! Kje? Kako? £akaj? V našem Vetrovnem mestu. Pred sto leti so se v tem krsju klali Indijanci. Danes se koljejo Sicilijanci in Hibemij»nci Diferenca Jc le v imenu. • • Pink, pink, pink! te zidajo — hlev za kozsč* K. T. •• POZOR DOPISNIKI na pri vsaki stvari. Zato pa je Francozom skoro neposaaaa neprebave. zapeka in zahasa-noet ali dispepaija. ker'eo bolj znfcrni v jedi in pijači kot Američani. dntftvo« S. If. P nlm društvenim celim društvenim NAROČITE m KNJIGO "AmotKU SfovtMi" ties praviš. t**tlalmm>ečfnlmM*» kam ee lake sadeve f»** » f**? Vesli iz Jugoslavije GOSPODARSKI , IN POLOMA Nase gapodarske prilike so od dne do dne siabfte. Industrij t propada, trgovina propada, obrt propada, delo propada, ž njim ne propadajo, samo gos|xxiursha dobra — propada tudi delavstvo in nameščenstvo. Marsikatera država se je Se nahajala v gospodarski krizi — kapitalistični režim sam rocfi take krize — toda nobena kapitalistična država ni Ae do dane* gledala tako brezbrižno na težje in težje nazadovanje in propa danje svojejja gospodarskega življenja, kakor naša država. Minister trgovine ln industrije je po dolgem oklevanju, že več, po prezirljivem desinteresira-nju tega vprašanja, ki bi moral pravzaprav tvoriti začetek in konec vseh njegovih skrbi, vsega njegovega 'delovanja, sklical končno pod pritiskom gospodarskih krogov ogspodarski svet — sam pa Ha ta velevažni svet alti prišel ni, njegovi referent} so pa poslušali, in če so kaj zinili, je bilo takoj očitno, da nimajo sploh za sanacijo goapodaratva nobenega smisla, da niao o tem sploh nič mislili, da jim je to španska vas, še hujše, da jim je sploh vseeno, kaj in kako je gospodarstvo. In to se je zgodilo potem, ko je že bila gospodarska kriza na višku ln ko ao gospodarske organizacije zahtevalo sklicanje gospodarskega svetu, da se reši, kar se še rešiti da! . Ali ae more še kaka druga država, še kaka druga vlada ponašati enako fenomenalno breb-brižnostjo nn slepoto za potrebo naroda? Gospodarske organizacije, pa tudi delavske organizacije, niso \ LADNI šel v zapor v svečani obleki. Ob nedeljah bo opravljal službo božjo jetnikom. Po tiskovnem zakonu pripada msgr. Cankarju custodlca honesta", to je dostojno urejena soba a posteljo, umivalnikom ki piaalao mjmflT Kdo je zmagal? Tudi Slovenija ima avoje poaebnosti. Na primer to, da je pri nas pred vsakimi volitvami vsaka stranka sigurne zmage, po končanih volitvah pa živ krst ne ve, kdo je pravzaprav zmagal. Tako je tudi sedaj, ko so volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico pri kraju. "Narodni Dnevnik" trdi, da so zmagali Jelačinovi kandidati, "Slovenec" pravi, da njegovi, "Jutro" pa vpije,'da ao demokrataki kandidati nakle-stili i ene i druge. Pa ae potrpežljivi slovenski Janez, ki prekipevaš navdušenja za aveto našo stvar, spoznaj! Ali je bilo aploh treba toliko vika in krika, da ao razmere v Trgovski zbornici še bolj zamotane kot prej in da se bo delalo za prospeh industrije, trgovine in obrti še manj kot prej? Vlada in so vzUc temu popustile, iskale rešitve, pritiskale, kričale, no, in ker se je začel vsled javna kriti ke majati ministrski -stol gospo da Krajača, se je ts končno ven darle oglasil ter naznačll po Wilçonovem vzgledu svoje poglede na krizo v dolgi vrst točk, ki so spet pokazale, kako diletantsko ae vodi našo gospodarsko politiko. Posegel je vmes tudi predsednik vlade Uzunovič, pa jo bilo tudi to, kar je on povedal, tako revno, da bi bilo mnogo bolje, da je tudi topot molčal. Edino to amo ališali, da ae bo vlada a problemom bavila, da bo treba prineat« atvar pred parla ment — sedaj pa čitamo, da se je ministrska seja sicer vršila, da se je pa bavila z vprašanjem — prekomorskih kablov ! ... In ¿itali.smo tudi, da je miniatraki «vet sicer razpravljal tudi «klicanju narodne skupščine, že zato, ker pridejo v Belfrad češki parlamentarci, da pa ne ve, kaj naj bi se dalo na dnevni red zasedanja, ker ni gradiva in načrti ni«o pripravljeni! Taka je torej ta stvar. Naše Kospodarsko življenje propada, ž njim propada vea narod, vlada 1>h nič ne ve, nič ne zna, nič ne ukrene, nje se vse to prav nič ne tiče. I'a recite, da nismo zapisani veliki in svetil bodočnosti! In da bi bil narodni zločin, če ,JI tako vlado in take predstavnike pognali v beg! ( «'rtniško jesere ae letoa iz-no dolgo ni odteklo; šele zad-nji teden v septembru je padla v toliko, da eo mogli kosl-™ Predno pa so odpeljali po- "uAeno seno, je voda ponovno zrasla radi izredno hudegs de- ,Jt v noči od nedelje na po- n*deljek in Smrt v apnenki. Jov,ci je padU v Kv'<*. hčerka tamkajšnje Î po**»ika Richterja. Otro-" «o iz živega apna potegnili no o,lenega. Umrl je na-^njega dne. Sodišče je uved-«esenca postopanje proti cem smrti male EWce. , (ankar v sapam. Po ^¡¡¡¡¡Uz Sarajeva je moneignor V Novi Bu-v apnenico štiri- najemninski zakon. Najemni&ke in delavske organi zacije širom države prirerajo prptestne shode, delavski listi opozarjajo na nevarnosti, ki prete delovnim slojem, ako ee najemninski zakon ukine — vlada pa na vse to lepo molči. Kakor da se vse to nje prav nid ne tiče. Ali pa hoče s tem svojim molkom povedsti, da ae bo najemninski zakon vendarle ukinil ? Naloga naših organizacij in sploh vsega ogroženega naroda je, da a krepko, nepomtrljivo akcijo priaili Vlado, da pove, kaj misli in ne samo to —- še več: da ae obveže podaljšati veljavnost najemninskega zakona, k»-kor to zahtevajo najemniki sami. < Težka železnična nesreča v Črnomlju. V Črnomlju se je zgodila 1. oktobra zvečer težka Železniška nesreča, ki je zakte-vala čjoveško žrtev. Stroj tovornega vlaka je povozil postaJe-,načelnika v Semiču, Mihaela Srakarja. Odrezal mu je obe ,nogi in zmečkal prani koš, da je naatopila takoj amrt. Kako se je pravzaprav zpodila nesreča, š« ni znano. Pokojni je bil v 44, letu in doma iz Kranja in je bil na Dolenjakem splošno priljubljen. Zavzemal ae je posebno za okrasitev postaj s cvetkami. Bančna katastrofa. Slaven-sks banka v Zagrebu, ki ae je prvotno šopirila tudi v Sloveniji kot izrazit zavod aamoatojnlh demokratov, mora že drugič de-Jati obračun zaradi avojega nesrečnega goapodaratva. Odpiss-la je že enkrat.fezervo in 40 milijonov dinarjev svojih delnic. Glavni deležnik je postala še pred prvo katastrofo Trboveljska premogokopna družba, ki jc v koncernu dunajske "Laender-bank". Očitek grozečega poloma gre tudi na račun Laenderban-ke, Ver je tako alabo nadzirala "Slavenako banko". Sedanji položaj Slavenakc banke je pa kritičnejši, kakor je bil prvič. Mnogo lepih obljub čitamo po časopiaju, da bodo Slavenako banko prevzeli drugi denarni zavodi ter čuvali Interese vlagateljev. Vee časopisje obravnava to vprašanje le rezervirano, kakor bi hotelo ncfcaj prikrivati. Tako postopanje jc pa v slučaju, ako bo narodno gospodarstvo težko prizadeto, ne-odpusti jI v greh. Milijone, ki so jih vodeči bankirji Izaesali Iz naroda ali zase aN pa nespemet-no zapravili, bo kepKriisem, de poravna večjo škodo, izseeaJ zo SUno neurje v Primorju. — Trst, 27. septembra. Včeraj ponoči je divjala na Primorskem strašna nevihta a točo. Nad Tr-iičero ae je utrgal oblak, močnih nalivov je Soča narasla za 1 meter ter je na več krajih poplavile spodnjo furlansko rav. niao. V Tržiču in v Roricih je voda vdrla v stanovanja in trgovine ter odnesla mnogo blaga. Trst je ostal vso noč brez elek-tričoo razsvetljave do danes o-i*»ldas. Tramvajski promet je bil do danes opoldne prekinjen. Vlaki.ao prihajali v Trat a šest-urno zamudo, ker je bila proga na več krajih zasuta. Prav tako ao bile do danes opoldne prekinjene vae telefonske in brzojavne zveze z notranjostjo .države in inozemstvom. Toča je povzročila na polju veliko škodo. V Solkanu se nahaja gostilna Marušič, kamor ao radi zahajali solkanski Slovenci, To Italijanom ni bilo po volji. In ker Slo-vencepi ne morejo prepovedati hoditi v katerokoli gostilno, so segli po drugem sredstvu, da so zaprli gostilno, ki jim ni bila po godu. Stara italijanska metoda, če bodo Slovenci radi tega bolj fašistovski je drugo vprašanj^. Samomor. 39 letni Fran Treb-še iz Srpenice na Bovškem je bil že dlje časa zmešan in je večkrat sestri in županu rekel, da bo ¡naredil konec svojemu življenju. Te dni so potegnili njegovo truplo iz Soče pri Plaveh. Beneški Slovenci imajo svoj poseben molitvenik, ki ao «s tU skali v Gorici. Toda Italijani so kmalu Izvohali to nevarno orožje jifri Slovencih, ki so pod Itali-' jo že nad petdeset let, a še vedno niso pozabili avojega jezika. O-rožniki lovijo te molitvenike kakor kake bombe. Če gre deklica z rnolitvenikom v cerkev, ga mora pokazati stražečemu organu; Oko ppstave pogleda, če je molitvenik slovenski. Ce jo — hop po njem, zaplenjen. Baje segajo celo v žep in preiskujejo vornike ob nedeljah, kadar gredo k mali. OdpuMsnfc učiteljev. Nada- Ije je uvedeno odpustno postopanje proti učiteljem E. Zornu v Solkanu In Fr. Mermolji v Do-brvaljah ter proti učiteljicam Karli Srebrnič v Solkanu, Ivan* ki Volarič v Gorjah in Ani Gr-želj v Podmelcu. Disciplinarno postopanje se je pričalo proti L..Paljku, učitelju v Lokavcu. Smrtna koea. V Tratu Je u mrla Milena Cancln, rojena Per. h«vee, učiteljica na slovenaki zasebni šoli pri 8v. Jakobu v Trstu, na kateri je delovala od le^s 1917. V Puli je umrl An-ton Ražem, vpokojenl štabni podčastnik, star 05 let. V Dekanih je preminul g. Ivan Grl-Žon, bivši dekan. Podrobnosti o bojih med fi&. atl In orožnIM v Trete. Tržaške fašiste j«o atrahovall priseljenci iz starih provinc. Poprej so se delili v .pristaše Giunte in proti Giunti, potem je bil Fsrinscel jabolko razdora. Nekoč je prlr šel Farinaoci v Trat, da bi napravil mir, ali izzval je krvave pretepe. Farinacci je bil Izgnan iz Trsts na ukaz setranjegs ministra Federsonija. Prišel je Bicci čiatit tržaški fašizem. Kriza je izbruhnila z vao ailo, ko ae je hotel Bicci polaatitl starega filharmoničnega društva, Člani, okoli tiaoč, ao se uprli in sklenili izključiti iz društvs fs» šiete. katerih je bilo le malo. V noči na 14. je bil odrejen na-akok na društvo in proatori so bili zsvzeti. Prišli ao orožniki fu Detroit, Mich. — (F. P.) — Ko je bil drsen ponovno izvoljen predsednikom A. D. F., ae je zahvalil delegatov in med urugim je rekel, da upa, da bodo njegovi mpšgani boljše funk-cljonlrali prihodnje leto! John Bropmley, bratski delegat iz Anglije, ki je delegate o-govarjal s "apdrugi", je dejal, ko so mu ui^lje ¿elezničaraklh delavcev poklonile v apomin uro s allko Waahingtona, sledeče; "Vaši dedje ao namahali moje dede v vojni, toda moji dedje ao posekali vae dede a hitrejšimi petami." Max Hayes, delegat in aoci-aiiat ia Ohio, je v svojem govoru, v katerem je pobijat delavsko osvajanje industrij a kupovanjem delnic", dejal: "Leland Olds, dleavekl ckonomičar, je izračunal, da bi vzelo delavoe 2000 let predno pokupijo a svojimi mesdami 61 odstotkov deležev vsega kapitala v ameriških industrijah." ■i i i ZOPETNA UVEDBA SMRTNE KAZNI V ITAMJI. Zadnjo ima Vatikan, V Italiji hočejo zadnje čase zopet uvesti smrtno kazen. Povod sa to odločitev je dal seda nji vladi zadnji bombni atentat na Mussollnija. Musaolini ju zadevo pretresfl z .i ur isti ln kmalu se jfijMitrila vest, da bodo aodlla tkke obtožene«, ki zs-slušijo smrt, posebna sodišča, nekakšne porote, IpkrAiic ho predstavljafa-prlsedniške ^ šča v nekdanjih časih. Sedaj «>a javljajo, da oblika sodišč za smrtne kazni v Italiji še ni daflnitivao fiksirana. Ue lijanaka vlada se hoče o atvari še posvetovati s Vatikanom in neka agencija Is Rima celo na* glaša, da je'od stališča Vatikana odvisna načelna rešitev tega vprašanja v italijanski državi. Vtikan je baje odgovoril, da ne nasprotuje uvedbi smrtne ka«nl, le pride za take primere v po itev kaznovanje težkih zločin cev, ki strežejo po življenju kra lju ali Mustoliniju. Tako sta se zopet enkrat znašla na skupni točki bivši antiklerikaloc Mus-soHiti in rimski pspež, ki danes podpira fašistovsko politiko tu di tedaj, kadar gre za njena osebne koristi. •rnUlIn sada pir NOVO ODM1TJE V ATOMSKI 4 TEORIJI. zahtevali, da fašlatl odidejo. Pričeli ao pokati revolverji. Fašisti zbeže, sapuativši dva remenea; eden je Še po noči umrl. pet le Iz zaaužnjenega ¿elav-íg^ itmf4 Hftov ^pj^j^ih Karlo ■< ankar 26. sent. nastopil Pred ebčutoejšo lll^—dvajaetdnernalB stva. Jasen odgovor je potreben kako je mogoče, da se je > ne-kaj letih zapravilo toliko milijonov; kam so šli ti milijoni iti kdo Je kriv te ogromne katastrofe. Kateri javni zavodi' kateri denarni zavddl utegnejo t rpet j škodo, ki jo bo morala noeiti jsvnoet. da ta, in rte skrahirani bankirji, obvaruje hranilnice' izgubo. Veak kar-n krožnega *Modbe v Mons zaporno ___liénJ«W» **lišča na temelju ipodarijo v tej banki i>mceau Janjič-Can- drugo jutro, je obdolževal orožnike, da ao v službi fram^zon-etva. V ulici SaniU hočejo fašisti okoli 11. naskočiti orožni-ško vojašnico, vržejo par bomb In okoli sto strelov Izpuste na vrata. Fašisti vstopijo. Pre-tepejo stražo, več orožnikov je težko ranjenih. Prišlo Je vojaštvo, fašisti eo ae nekaj branih, vojaštvo je aretiralo vee. Isto časno se je izvršil nepad na cen- Na aboravanju naravoslovcev VsDuesaeldorfu Je prošli teden povedal fizik ln profesor dunai-ake univerze dr. Bhrenhaft, ds se mu Je na podlagi eksperimentov posrečilo dognati ekalstenso še manjših elementarnih telesc kakor so stektroni. Ehrenhaft Je izdelal mikromagnet, katerega pola sta radfčne velikosti ter sta samo 2 mm oddaljena eden od drugoga. Med obs pola Ju kemik natrosil mala telesca, katera ao liila jedva vidna pod ml-kroakopom. Njih velikost Je znašala samo par ntotink mikrona. Strokovnjak je dobil te del-ee Iz platina in nikla. Delci teh kovin so se premiksli iz mest nižjega magnetičnega pritiaka na mesta višjega, obratno pa so se delci Is zlata, «rebra In selena premikali v nasprotni smeri na mesta oižjcfe pritiska. Iz tega premikanj sklepa u-čpujak. da so U telesca okrogla in da imajo normalno gostoto. Če so se U delci naatektrlli, je znašala množina njihove elektrike aamo polovico elektrike enega elektrona. Elektron velja v modemi fiziki kot nedeljiv. Kakor je modern« zaanoet dokazala delitev atoma v še manjša taleece, tako so sedsj ti nsj-aovejšl poskusi pokazali, ds tudi elektron še ni zadnji nsj manjši eeelavni delec v znenl nam atomski teeriji. SLIKE IZ NASELBIN K desetlefaici društva št. 100. Braddock, Pa. — Poročati moramo, da amo obhajali 10* letnico našega društvenega obstanka. Kaše društvo št. H00 "Napredni Slovenci" S. N. P. J„ se je spomnilo na avojo lO-K:-nieo a tem, da jo je na dostojen iiafuitpru/iiovajo, in aicer z vinsko trgatvijo in govori. Nc morom ai drugače tolmačiti, kakor da je v naših srcih nekak ponos na naAe delo, ki ga vrši ta organizacija. "To čitam »a obrazih' udelešencev," aa i« izrazil brat JohirTerčelj, član gl. poroUu*ga odbora v svojem govoru, iti je bil zato aem povabljen in Je tudi resnica, kar je izrazil. Le pagledajmo nazaj v zgodovino te orfanizacije, ki sega že blizu onega četrtatolet-ju, vemo, da je imela vaakojake nasprotnike, ki eo vršili uma-! zano delo proti nji. da jo uničijo j ali pa spravijo v alabo lug. Ona jo alsvila ob čaau avojega 20-lotnega obstoja avoj opohaini! trlumf v napredku in tega ao je za časa 10-letnico obstoja našega društva naše članatvo! spomnilo ter al priklicalo v spomin boje, s katerimi amo v našem društvu tudi pomagali gladiti pot" jednoti do napredka. Imeli amo zaduje čaae več društvenega neaporasuina, ali amO vas preboleli in na obrazih udeležencev je bila citati nekaka bratska zveza. Ne amemo tudi po zabiti, da so naše pridne članice bile pri tej prireditvi preoej aktivne ter poskušale z vsem. kar ai mora človek za časa takih prireditvih pošeleti. Oklnčale ao svoje društvene brate z belimi in rudečimi nageljni. pomagale grozd jo apra viti, kamor apada ter atregle na vas našine, da je ta naša prireditev bolj aljajno izpadla. Hvala jim! Naj nam bo ta zgodovin-aki dan v spominu kar največ mogoče ter delujmo naprej, da bo ta organizacija Izvršila svojo zgodovinsko nalogo in s tem dala razumeti njenim smrtnim sovvadnlkom, da je delo, ki ga proti njej vršijo, zlivanje oljs na ogenj s Čemur pospešujejo, da bolj gori, %Naprej zs društvo Nsprednih Slovencev št. S00 S. N. P. J, ter cele S. N. P. J. — Paroševalee ob dvanajstih o polnoči, kajti če bl bili ostui delavci šli ven, bi bili mi gotovo vrženi z dela kot začetniki protesta ali štrajka. čaaa bode podjetniki tudi lahko delali z nami, kar se jim bo si jubilo. Pozdravim brate in eeatre ter ! Poročilo a stavki v šlšarnl, Pittaburg, Cal. - Na 30. septembra so nam nabili ceno od tisoč funtov žice. Ne mogoča «■eno, kot je bila poppsj ali boljšo, Umveš ceno, da ne odgovarja sejanji draginji. Vaak, kdor Js videl novo leetvlco, se je skoraj ustrašil; kajti mu znižuje njegove dnevne plače od $1.60 do $8.60 na dan, to je za esem-urno garanje. Vsi smo nekak«» ne voljno delali zadnji dan v septembru, a ne. bolj pa na prvega oktobra ko amo morali delati za toliko manjšo plačo Pričakovali amo, da bo gotovo delovna moč, ki dela čes dan, gotovo podvsoia kakšno akcijo in protestovala proti zalienJiT ali ni bilo nikogar, da bi se podvizal ? Gotovo ae Je bal vsak Htavkarji v Weukeganu amagaU aa celi šrtl. Ureys lake, III. Dne 10. oklobrs je blls podpisana pogodba s atavkarjl. Stavka Je torej končana, kajti kompsnljs se Js udsla ln prlatala na pogoje. Lahko rečem, da Je to smaga na celi črti, In aicer pri dveh krojaških podjetjih. Ta slučaj je jsko dobro pokazal*, koliko delavci lahko doaežejo, če so složni; tudi trmoglavi podjetniki se Jim morajo ukloniti. Člani ln člahlco S. N. P. J., ki so bili opozorjeni na pravila Jednote, se zdaj lahko vrnejo delat, ker zdaj bo vse poravnano s unijo. Poidravlm atavkarje In atav-ksricc, ki ao ae trdno držali. l val Amerik* Isvmtii,. kluba««, kskur je še tlaoŠe mjakom «aftuu, da m bile moje Slaba«« Isvrstne v «ako leto, in letos pa bo4«i k* bolj*. Denar m me ealm, ki ai««» «»Uuvoljni. Uljudno ae pelpe-fešsm mejim «Urim In novim edk-malrrm sa obilo narošU. fiena ŠSr foni. PuAtalna al všteta. Denar pe-lljltf i naročilom ali Ra vam |>o«ljim sa C. O. D. amo ae zbrali akui>aj. Izvolili amo odbor, v katerem aem tudi jaz iu ae odpravili do generalnega ravnatelja tovarne, da bi nrogočo dobil! samo jiolovioo znižanja, če ae ne t>l dalo vaega. Ali kadar je sesnal, iz katerega delovnega časa amo, nas ni ho-tel več poslušati in naša konferenca ae je rasbila brez kakšnega uspeha: V četrtek, ko to pišem, Še ni nobenega odpoalan-ca od strani kom penije, da bi bili voljni raapravljatl a nami in tako bomo počakali ta teden, no da bl šil dalje od rišše atranl. Drugi toden bomo morali kaj podvzetl, da ae nam naši Šlčarji no akujajo ter ne gredo nazaj brez povišanja plače. NI naa veliko, ki amo zaštrajkall, 40 po Številu, ali drugi dan je bilo čez 200 drugih delavcev odslovijo nlh zažasno, ker ne morejo delati, če ml ne delamo. ¿M tem smo si naroČili od Amalgamated Iron Steel and Tin Workera VnlOn organizatorja, da bl se organizirull v unijo, ne aamo mi, tdmveč val oatall delavci te tovarne, . Pri tem amo tudi naslovili list na tabor Comillor v Sacramento, da ne bl kompaniju importirala atavkokazov na naša mosta, kajti to jo v poatavi, da ne more noben tovarnar impov tirati štrajkolomoev. To naa bo tudi branilo, a kompanijl bomo zadali Veliko isgubo. dočim mi ne bomo izgubili «drugega kot nekaj delovnih dni, a če dobimo nazaj, kar amo zgubili pri od-rosan ju naših plač, nam bo ato-tero poplačano v nekaj meaecth. Drugega sedaj nimam poročati kot, da smo Imeli precej dešja ns prvega oktobra. Kn dan js deževalo in zopet Je lepo vreme. Podnevi Je aolnce žgoče, noči so pa hladne, da ao moramo ode vat i. Pozdrav vaem zavednim delavcem in Čitateljem Proavete, —Mas V. Kolih, član društvs 304 8. N. P. J. Slev*a«kl trgovci boSeU rojakom salo tt«tr«ffll, ako bodete Imeli naš« k leba»«' v salogi. PiUte pe e&o. V«* pum« ia naročila pišite nai JOHKPH LKBKOVAR #10—1 lih H t reel, Reel** Wis. na delo ob 0., amo gotovo val začeli delati, ali nevoljno, kajti vaak si je predstavljal, koliko bo sedaj I^V prej. Kaj storiti? Nič drugags kot iti ven. To se je tudi zgodilo ob 1:16 zjutraj istega dne. Vprašs-II smo drug drugega, kaj bo* t i napravit, Če gremo ven? Boni šel tudi jaz, če greste vi, Je bil odgovor. Nekdo je zepiskal na sireno, katero imamo v tovat»< za poklicanje «lektrlčarja ali mehanika, če se kaj pokvari ln tako amo val prestali s nsd.tlj-nim delom. Preden smo šli ven, amo poklicali naAejra preddria?« ca In mu poevdall, zakaj gremo i/ tovams, neke« nam Je zač"l govoriti, da bl bilo najboljšj, če bi šli nazaj delat in pri tem vršili pognJanja za šli delat, pa niso hoMI In Jih /.dsJ naganja Iz atanovanj. Pri-selilo ae Je že veliko zamorcev, manj zaslužil kot po-juko da l>o vaa kolonija kmalu Im>Ina a ml ne naredijo veliko. NAROČNIKI P0I0R! ¡¿namenje (¿epi ao-lttt) pa-meni, da vam jf naročnina pa-takta U dan. PongvHa > pravočasno, ds va» lleta ne ustavimo. Ako Ilaia na prajMa-U. je mogoče vstavljen, krr gl bil plačan. Ako je vel Ust pis- polna s črnimi. Mialini, da v ja- bil plačan. Ako j* vsi t* pit* ker ljudj" «a» Is sa ne prejinela. je mogvše ao iid vseh vetrov in večJnoma ▼Stavljen «aled UMWCA URJCDNIATVA __ poznavalec razmer je moral že ^ aporlk tamkajSšMa pred letom dol vedeti, kako go- traîne k vae turo. ki pa je bil od- ...... - i wt prtM ^ generalni tej- -j nlk Turati In Rlrrl je bil I Cankar je pri Afttirajlt MM Tr B. — morali mv-^lti v šetrtkovi |g-odža- daj i. ker v siwliní al Uio atora.—l'ozdre\ t Ali mi ae nismo dali kar tako in asso šli ven. de tudi ao nam pesM, sko registriramo naše i'lovne karte ven, da jih »ir i>omo več mogli registrirali notri Ko smo vae te Isvršill, Je bila naša naloge najprej oblaka U vse ostale delavce, kateri Ima jo Iti ven ob štirih »»opoldne in , «aml taki, ki jame odznotraj še nikoli videli niao. Jaz hodim d«lst eno uro ln pol daleč k Llndley Coal družbi. Tam imamo še unljake plače, od premoga pa pri tehtanju dovolj ukradejo. Mrtvega dela tudi nič ne plačajo. Mislim, da bomo res kmalu vaj pod odprto delavnico, če bomo Se dolgo imeli Lewiaa za linijskega prrdaedhika. Ta ae menda «ploh n«* zmeni, kako rudarji izgubljamo organizacijo kos sa kosom. NJemu Je zato, da denar vleds, rudar |M lahko na meotu pogin« Koliko Jih zdaj j štrajka, tod* od unije ns dobijo mkake podpor« Zato Jas mislim, da bomo prihodnjič Izvolili bolj. šs*a pred »tednika In tako tudi druge odbornike, ki so sposobni voditi današnjo organizacijo k utrjenju. Odbor moramo Imeti, ki bo bolj gledal, kako ee godi rudarjem, ds bo vse orgslklsi. rs I in kaj dosegel. Dokler niao v«i rudarji organizirani, toliko napačnega na-dopisal« In slava, pilita nsvedite stari In Nuai zastopniki eo vri *n-šlvenl tajniki la dragi mal spal ki, pri kalerlh Ishko auCu naročnin» Naročnina sacelolginje (6,00 ln ss M leta pa 12.60. Ùeal «. n. pTj. doplačajo sa pal Ma •1 JO la za relo leta MJO. T Za meato Chicago la, sa late M JO, M «ene »6.10. Za Rvrepe stane na pri Ista $4.00, ss vse Isla pa M.00. Tednik otane sa Rveega gLVS. (îPRAVNIâTVO PROSVETA' fMT I. Usnriris Atm> CHICAGO, D JU rm ** petrolojska iadvstrija Gazolin In mazilna olje. S tolikimi avtomobili v Združenih državah — po en avtomobil «a vsakih pet prebivalcev — ae široko občinstvo seveda največ zanima za gaaolina. Sama destilacija petroleja ne bi mogla niti od daleč preskrbovati vseh avtomobilov z zadoatno količino gazolina; kajti, kakor smo omenili, se v petroleju izvirno nahaja le 26 odstotov gaaolina. Ga-solin pa se dandanes večinoma pridobiva iz razmeroma nepo-rabnega plinovega olja (gas oil), ki tvori 40 odstotkov petroleja. Način kemičnega pridobivanja gaaolina iz težjih olj jeTil iz-najden I. 1912 od kemičarjev Standard Oil družbe v Indiani in noel ime "cracking". Olje držijo nekoliko ur pod visoko temperaturo in preprečujejo vretje potom težkega pritiska. Ako temperatura olja znala čez 700 stq|>inj Fahrenheita, se molekuli (najmanj*! delci) olja vsled vročine zatresejo s tako silo* da ae zdrobijo v.manje molekule. Tako ae hidrokarbon, ki ga plinovo olje vaebuje, ob«to-ječ iz 20 atomov ogljika in 42 vodika, zdrobi v dva molekula, od katerih vsak vsebuje po 10 atomov ogljika, ali pa celo v tri sli več molekulov od 6 do 7 atomov ogljika. Na tak način se molekul ki je pqprej zavrel ob tako visoki temperaturi, da jo ep*.] svojo solato. 1 11 l dal v vrsto plinovega olja, zdrobi v molekule, ki so primerni za gasolin. To je v glavnem proces, ki je znan pod Imenom "crack-iing" in ki je povečal zalogo ga-Holina ter pomagal k razvoju avtomobiiatva. ^ Mazil no olje (lubricant) je tudi petrolejaki produkt, s katerim je avtomobil seznanil miljo-ne ljudi. Morda 91 odatotkov ,vseh umetnih maž izvira dandanes iz petroleja. V prejinjih časih so mazali stroje z živalako mastjo ali rastlinskim oljem. Toda te mate so podvržene počasni oksidaciji in postanejo žaltave, kar ima slabe posledice ,na kovine in stroj. Ko so odkrili petrolej, je večja brzina strojev io komaj bila mogoča ob rabi živalskih in rastlinskih mazil. Daljni razvoj mehanike je bil le mogoč z vporabo mineralnega olja. Prehod iz livalakege in rastlinskega olja na mineralna olja kot mazila J* bil revoluci-jonaren in se nlkje, nI izvršil, brez težkoč. Nekatere masti in olja, Id so jih rabili poprej kot .mazila, so bila jedljiva, kot ko-jtosovo olje, olivno olje ln tolšča, in delavci ao d^atikrat rabili U mazila tudi za zabelo. Strojevodje vlačilnlh čolnov na Boni kanskega mineralnega olja, ko niso hoteli vporabljati ameri-so poskusili cvreti ribo v Um olju. Delavci v italijanskih tovarnah ao se zgražali nad penn-sylvsnijskim mazilnlm oljem, ko so ga poskusili kot zabelo za VI. Petrel« joke 1 Rafinerije se v glavnem nahajajo blizu morja ln drugih vodnih aoot, od koder te produkti ameriške petrolejske industrije izvažajo v vsak kot in konec sveta. To ni prav nič pretirano. Potniki v najoddalnej-ftih krajih aveU ao v svojih potopisih omenili čolne divjakov, zakrpanfh s sploščevinami iz kant ameriškega petroleja. O-gromen kapital je inveatiran v industrijo, ki jo vodijo velike korporodje. Oglasi na postajah za gaaolln in garažah so populariziralo njihovo ime, dasi se vsakdo seveda takoj ne zmisli na to, da na pr. toliko oglašens beseda "Socony" Je le skovan-ka iz začetnih črk Standard Oil Company of New York. Druge velike korporacije so Standard Oil Company of New Jersey, Standard Oil Company of Indiana, Standard Oil Company of California, Tide Water Asso-dated Oil Company, Maryland Oil Company, Vacuum Oil Company, Teaas Oil Company, Sinclair Oil CO. in druge. Petrolej bo kmalu zmanjkal. Kaj pa bomo počeli, ko bo zaloga pefcroje popolnoma zmanjkala? Znanstveniki federalne vlado so izračunali, da bodo vsi znani viri petroleja izčrpani tekom dvajsetih let. V daljii bodočnosti bo voda pač morala iznajti nove vire za gonilno alio in za mazila. Drugače vsa moder- P8Ô8VETX i. g. Mackar: RIM Poslovenil V, M. Eslar. Odftnerjeno sem pojasnjeval evojl «premije-valki vse, kar sem videl. Sama ni vprašala ničesar, prsv nič nisem vedel, kaj ji posebno ugaja. Zdaj sem čakal, da, eelo nekoliko upal. da pride čas ločitve. Samotar sem, posebno če potujem. Uganil* Je moje razpoloženje. — Kako dolgo ostanete v Benetkah? — jo vprašala. — Zvečer se odpeljem. — — Jas tudi. V Rim. — Ta beneda MRimM me je ottvila. Predlagal sem Ji obisk cerkve sv. Marka. Zdaj pada tja sol nos pošev, pogledava si barvna okna in mozaik«. Veselo so ji sažarele oči. Sla sva. Tam J« bil blagoalov, okoli oltarja va« polno vijoličastih lunonikov, mnogo več nego vernikov po klop«h. Turisti ao hodili z BaedeckerJi in ciceronl, cerkovniki so rožljali s ključi in pločevinastimi nabiralniki, starih odr»v«n«llh mozaikov zlato se Je motno bleščalo in poslikano steklo v oknih J« žarslo v živih barvah. 8edla sva v klop. MoJa spremljevalka je bil poln zlatega prahu. Vrnila sva ae s otoka Sofija Petrovaa ni lapve-govorUa ne beoede več. V hotelo Bauer j« plačala avoj rečun. dala ai jo odaeetl kovteg k «topila «va vanjo in «e peljala po Čari aT Grande na kolodvor. | (Dalj* prik^M») - _ . 2 na roohiateiHi civilizacija propad«. V bližnji bodočnooti bo prva odpomoč obstajala v tem. da bodo kemičarji razvili ekonomično obdelovanje velikih na-alag kamenja, ki ae zove "oil shale" (oljni škribljevec). V državah Coiorado in Utah imamo cele gore tega kamenja in v sami državi Indiani se nahaja čez 450 biljonov ton iatega. Ta skriljevec je prepojen z neko solidno organično snovjo, zvano "kerogen", ki je sliina asfaltu ali vosku. Ako ae ta anov razgre-je, ae apreminja v olje. Ta kamen oddaja po deeet do petdeeet galon olja sa vaako tono, tako da bodo k "ril shale»" končno pridobivali več galozjpa kakor iz petroleja. Toda stroški izkopavanja, zmekčanja in ogrevanja tolikih ton večinoma neporabnih skal ao dandanes še previsoki, da bi "shale oil" mogel že sedaj konkurirati a petrolejem. Treba pač iznajti novo, bolj ekonomične metode pridobivanja.—F. L. I. S. —-- Georgaa Duhatnel-Miran Jare: 0 mojih potovanjih ičifi narodi «orodni in «lični, skratka iščejo vezi ¿lovečan-stva. Rea je, daj>čitujejo oeebc. Id jih alikajo v povestih in romanih, svojstvene laatnosti. posebnosti in izživljajo na svoj način, toda te oaebe vaebujejo tudi in predvsem povsem obče-človečanako bitnoet in vsskdo najde v njih nekaj domačega, nekaj, kar Je tudi njemu blizu in pojmljivo, nekaj kar j« bistveno _ ¿Joveku. Tako je baž iz tega vidika za nal XX. vek najbolj značilen in pomemben pisatelj Marcel Prouat, ki združuje v sebi slikarja običajev in navad po vzorcu romanopiacev prošlaga stoletja, pa tudi psihologa naše dobe. Ali naj vam Še tolmačim pomen potovanj? Napisal bi debelo knjigo o tem, de bi se hotel do'konca zgovoriti. Ne utegnem, kajti jutri že apet sedem v vlak In tedaj, ko aem zapuatil Tu nis, sem preživel pomlad s svojimi prijatelji na Holandskem. Poletje me je žgalo na Grškem in v bližnjem Vzhodu. Danes sem ae vrpll 11 Finske. Bilo je bogato, široko in »pestro potovanje. In zdaj? In poslej? In prej? O, že mnogo romanj je za mano! Italija, . . . večina evropskih d«žel. Cemu vsa ta potovanja?. Da bi videl in doživel kaj novega? O, nikakor «e! Ce hočem doživeti kaj noviga. mi Je treba ae mo stopiti na ulico med množico, ali pa oMKkati znance in prijatelje. Cemu torej dolga vrsta vseh teh romanj ? Da bi se od počil? No, aaj nisem utrujen? Da bi se utrudil? Saj nisem na veličan. Nikoli ae ne dolgoča sim, r«zv«é*morda kdaj v gledališču. Da, Izvršim kako vež-no naročilo ? Ne, nihče me ne pošilja po «vetu. D«, bi prou čeval tujo Življenje, navade in običaje netfeanih mi «narodov? Se manj. f' O, potu joto, d« bi bolj razu-mel «obe «ameg«, da bi «roč«l ljudi, da bf našel — človek«! Potujem predvsem, d« bi se naučil spoznati ne samo to, kar sem naftel, temveč tudi'to, kar sem zapustil, da bi «i ogledal ta-korekoč obraz, hrt>et in bok predmeta. V*veakem bftju iščem namena in fomena, kajti atara civilizacija, dragocen plod toli kih naporov, je v nevarnoati. V trenotku, ko Je doaegla svoj vi šok, je krožek izbrancev spo-7.nal, da preti temu okamenele mu svetu Visoko pognanega človeškega duha razkroj, pogin, razpad. Vsa sile moramo zbrati, da preprečimo to smrt. Spoznavati se moramo — zato potujem. Poleg tega posečam muzeje in se ustavljam ob atarih spomenikih ali ip* se razgledu jem z višine «ia novo pokrajino. Ljubim čjoveka v njegovi domačiji, v njegovi prošloeti. ljubim v««kcgà duh« v njegovem kraljestvu in razdobju. Sodobni pisatelj mora utrjevati take duševne vezi med narodi. Porečete ml: le važnejše je, da 0-pazuje in pdpUuje običaje svojega naroda* O, zdaj sva skupaj. BaŠ ob tej točki morava za hip obetati. Dobro veate, da ima naša najailnejša umetnina XIX. yeka, roman "Gospa Bovary jeva" podnaslov "alika obi čajev in življenja na kmetih.' Resnično: 4elj ko pol stoletja so se franco*l pUatelji bavQi s proučevanjem ln opisovanjem običajev tflpavad" določenega kraja ali doloU. To je bilo široko, pottefl» delo opazovanja in raakrajanja in opredeljevanja. Kaj pa naj stori pisatelj, ki je vstopil v novo. prej tuje mu obeležje? Prav tako naj beleži komo važno lastnosti in posebnosti pokrajine, prebivalcev in ondotnega življenja? Ree je: preje 00 delovali v tej smeri in sestavil! omamno raspredelbo, znanstveno .točno in podrobno, vzorno in sMadno z vsemi "metodami" enaMae. A «daj? Danes pa ae zanimajo pisatelji sa vae druga, ttj važne naloge Ne iščejo več ločilnih etih In inwninj, temveč. najti okušajo vaa IA STARI KIJU Zima ae bllla in s mraxom naraWa-jo potrebe in trplje^a. Povodnji, hlaba letina, visoki davki in droge nndloga bodo potrebe Utešnje aimo vel kakor podvojile. Kdo dragi naj pomaga, ako ne Amerikand? DENARNE POŽIUATVE ae najboljša podpora in dnrila. Naša banka Ima laatna svese e poito in v Harem kraju in sato more UvriUveU denarne pollljatve hitro ln sanealjivo, po polti aM brzojavno, tar po niskib cenah. Mi tudi dolarje ix-plalujem9 v JugoaUviji. DENAR iz STAREGA KRAJA Imajo mnogi rojaki dobiti bodUl is bank, od privratnikov, od aednije itd. Ml imamo v teh sadevnh števime U-kulnje in sate vsakomur lahko ustre-iemo. ... _ NOTARSKE IN ODVETNIŽEE POSLE oskrbimo mi tako sa tukaj» kakor tudi v starem kraju. PooMastiU, kupna pogodbe, pobotnice Itd. lahko dobite pri ns|. Ako raWte v atarem kraja sanesljivo in točno odvetnilko pomol, Vam je Uhko oskrbimo. OSEBE IZ STAREGA KRAJA mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim je vstop po zakonu dovoljen. Mi is-deUmo Ujave, prošnje ss Washington in vse, kar spada zraven. __ SKUPNO POTOVAiilE ZA BOŽlC v atari kraj prfcfdimo na 4. doc. t. L na francoskem partUku MPsri»." Potnike bo spremljal uradnik druibe. Potniki naj ae priglaae čim prej, sU sU nedriavljani» da Jim preakrbimo le pred odh«lom dovoljenja sa pov* nltev v Ameriko. Ake telite potovati pred omenjenim datumom, aam pišUe po vesni red. Mi sestopamo vse linije in ssto Uhko ustreiemo. Vae dopisa o teh zadevah naslovite na banko ZAKRAJ8EK ft CESARK 455 W. 22nd Str. Now York* N. T. Srednjeveški recepti. Neži predniki ao Imeli bogme čudne pojme o medicini in o učinku raznih sredstev zoper bolezni. Kopico takih predpisov čitamo v francoskem "Botaničnem in farmacij akem besednjaku" iz leta J791., ki je pred. kratkim iz-¿e1 v novi izdaji. Med njimi se nahajajo taki recepti, da bi človek skoraj ne verjel, da jih je pogodil človeški duh. Evo jih par najznačilnejših! Pod zaglavjem "Človek" piše neznani avtor med drugim: Človeški laaje odganjajo vročico. Sežgi jih in jih daj bolniku du-hati. S pompčjo destilacije' se dobi iz las neka hlapljiva in o-stro dišeča sol, ki ima iste lastnosti kakor <človeška črepinja* Le-ta se da s pridom uporabljati proti kapi. Posebno priporočljiva je lobanja mladega fanta, ki je po možnosti umrl nasilne smrti. Treba jo je dobro zmleti, pri Čemer pa velja paziti, da ae preveč ne posuši. Tako pripravljen prah služi tudi dobro proti mori. Nohti prstov na rokah in nogah ao priporočljivo sredstvo za bruhanje. (O tem pač ne dvomimo!) Kri iz noaa, dobro posuiena ■a vroči ponvi, ustavlja krva-" vit ve. J Za vročico in zlatenico ni boljšega kakor uši, ki jih moraš ži-ve pogoltniti (brr!). Dalje priporoča knjiga, naj ima vsakdo, ki se boji bolezni, domapravo pravcato mumijo. Pa niso vse dobre; Najboljše so črne, močno smrdeče mumije. 2 njimi ae ubraniš omotice in ozdraviš božjanost. Njihov i tolšča miri bolečine in blaži krče. Človeške kosti pogase sleherni ogenj. Ce te mučijo bezgavke, pij iz črepinje samomorilca! In tako dalje! Sličnih receptov je v knjigi nebroj> NaAteli smo le najbolj značilne Poslužite ae kampanje za nove člane in pridobite ai razpisane nagrade! Čitajte razpis nagrad za I pridobivanje novih članov! NAROČITE 81 KNJIGO "AMERIÔ1Û SLOVENCI." KNJIŽEVNA ---Jogi«ledeče knjiga: AMERIŠKI SLOVENCI—-Izvrstna krama knjiga, obseg« 682 strani, trdo vezana, vredna svojo ceno, stan«....$5.00 Slovensko-Angležka Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom rasnih koriatnih informacij, stane aamo............................$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravno zakone ln splošni razvoj, knjiga iz katere zamosrete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro. ..........M ............M........... ..$1.60 Pater Malaveatura—V Kabaretu-canimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, ln doživljaji rojaka, iz- vrstno spopolnjena s slikami.................................. Zajedale!—reenična povest in prava fluatradja doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki .$1-75 Jimmio Hlggtna—krasna povest, ki jo jo spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ...$1.00 Zapianik 8. rodno konvencijo S. N. P. J^ 262 strani mehko vezana, «tana «amo,w«.»w..f^.»»w^.Mo..»..wM»w»w.M„M,>w.«...šOc KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: WflMam Sitar, 6404 St Clair Avai Oavoknd, Okle. Anten Jankovlch, 1171 Norwood Rd^ Cleveland, Okle. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, CMkad, Okle...... John KrižmaniHč, 13111 Benington Avo^ W«at Park, Ohio. Andrew Vidrieh, R. F. D. 7, Bol 108, Johaetewa, P«. -John Rhnac, 5555 RuaeeH St, Detroit Mick. Frank Stular, 18706 St Aakte, Detroit Mkk. John Golob, Box 144, Rock Sprtega, Wy* Proletarec, 8680 W. 26th Street GUcago, m. Ali pa pižite panje na: KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. 2667 Sa. Lawndab Ava^ Chicago OL f \ î podobnost i. po katerih ao «i TISKARNA 4. N. P. J. SPREJEU VSA V TISKARSKO MRT SPADAJOČA DELA j Tlaka vabila sa veeettee In riîode, visitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Hd. ▼ atovfiiMfcmi, hrvatskem, slovaškem, čeikent nemškem, ang-leikem jeziku tn drugih. VOBSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE N ARM« V SVOJI TISKAR» CKNB ZMERNE, UMJ8KO OBLO PRVS.VaSHI VSA POIASNILA DAJE VODSTVO TBB3GRMB rm» N UanuOfc M 8. H. P. J. PRINTERY M67-59 Booth ImwUO» A renne, CUo*% DL TAM SB DOBS MA SSUO TUDI VSA U8TMENA POJASWLA