Največji ilovenald dnevnik V Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta - - - • • Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto TKLZFON: OHeUea S—8878 GLAS f^Tl Iistslovenekihidelavcev v Ameriki* I The largest Slovenian Daily In the United Štete«. iMoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. sssueuev« Tmataiiii ic NO. 261. — ŠTEV. 261. Kntsrsd aa Ssoond Class Matter September 21, 1908, at ths Post Offics at Hew York, N. Y., imdsr Act of Oongn— of March 8, 1870 NEW YORK, TUESDAY« NOVEMBER 7, 1933. — TOREK, 7. NOVEMBRA 1933 =——— TELEFON: OHelsea 8—8878 VOLUME XLL — LETNIK XLL RENO PRAVL DA JE ROOSEVELT PRELOMIL OBLJUBO KOPAČI MEHKEGA PREMOGA SE VRAČAJO NA DELO, KOPAČI TRDEGA SO PA ZASTAVKALI V raznih krajih so se za vršila nasilja. — Vlada bo začela z veliko propagando. — Poljedelski tajnik Wallace, ki je bil farmerjem zelo priljubljen, izgublja svojo popularnost. — Pozivu na štrajk se je odzvalo nad deset tisoč premogar-jev. — Policija preganja pikete. Zvezna vlada bo začela v poljedelskih državah z veliko propagando, čije svrha bo, odvrniti farmer je od štrajka. Vkratkem bo odpotovalo več uglednih vladnih zastopnikov v kraje, kjer so središča stavkarskega gibanja. Iz raznih krajev poročajo o nasiljih, ki jih izvajajo stavkujoči farmerji nad onimi, kateri se nočejo pokoriti poveljem stavkarskih voditeljev. V ozemlju zapadno od Mississippi vladajo take razmere kot so vladale za časa državljanske vojne. Med radikalnim krilom farmerskega gibanja ter Rooseveltom in njegovimi svetovalci je prišlo do očitega preloma. Poljedelski tajnik Wallace, ki je bil še pred par meseci farmerjem zelo priljubljen, je izgubil skoro vso popularnost. V Des Moines v državi Iowi je očital farmerski voditelj Milo Reno predsedniku Rooseveltu, da se ne drži obljub, ki jih je zadal pred volitvami. Rekel je, da je javno in nepreklicno prelomil svojo besedo. - Včeraj je govoril v Washingtonu po radio poljedelski tajnik Wallace in pozival farmerje, naj bodo nekoliko bolj potrpežljivi. Industrijalni delavci in farmerji morajo sodelovati, ne pa zavidati drug drugemu. Nakupna sila v mestih se bo kmalu povečala, nakar bo mogel tudi farmer dobiti več za svoj pridelek. DES MOINES, Iowa, 6. novembra. — Farmer Frank Fletcher iz Homer, Neb., je bil usmrčen, pet piketov pa težko poškodovanih, ko je za vozil v skupino štrajkarjev velik truck. Pri Lawton, Ia., so štrajkarji razdrli železniški tir, da vlak s farmskimi pridelki ni mogel v mesto. Zelo velika napetost vlada v državi Wisconsin, ker so zastrazene vse glavne ceste, vodeče proti mestom. WILKESBARRE, Pa., 6. novembra. — Dočim se v zapadnem delu Pennsylvanije kopači mehkega premoga vračajo na delo, je izbruhnil v Luzerne in Lackawanna okraju štrajk kopačev trdega premoga. • John Boylan, voditelj stare delavske organizacije, United Mine Workers, pravi, da se je pozivu na štrajk odzvalo kakih deset tisoč premogarjev, dočim jih 35,000 še vedno dela. Thomas Maloney, predsednik novoustanovljene unije, pa temu nasproti zatrjuje, da jih dela komaj štiri odstotke. V Olyphant in Dunmore je skušala policija pregnati pikete. Štrajkarji so začeli na policiste meta-tf kamenje in so jih več nevarno ranili. UNIONTOWN, Pa., 6. novembra. — Stavka kopačev mehkega premoga, ki so zastavkali meseca avgusta, je končana. Frickova družba se je deloma uklonila razso-diščni oblasti in dala nekaj koncesij, ki so premo-garje zadovoljile. Martin P. Ryan, voditelj vstaške skupine United Mine Workers, se je včeraj vrnil na delo in s te^n dal dober vzgled tovarišem. Mussolini je prevzel šesto ministrstvo ZRAK0PL0VNA KATASTROFA Skozi streho je padel aeroplan v leseno hišo. Gas d lin se je vnel. — Dva letalca in pet oseb družine je zgorelo. Shrewsbury, N. J.F 6. novembra. — Poročnik (jreorge R. Johnson. njegov fotograf Alfred Poole ter -pet črncev je zgorelo, ko je Jolinsonov aeroplan v nedeljo popoldne treščil na hišo ter skozi stre.ho padel v sobo. kjer je bilo pet črnih ljudi ravno pri kosilu. Ciazolin se je takoj vnel in hiša je bila takoj v platnenih. V ognju so nauli »smrt: oba le-talea. Mrs. Margaret King, njena dva otroka Jane in Patrieia. njena prijatelj i ca ■Cora Ha gland in Edward Wilson, ki je prišel na obisk. Gospodar King je nekaj minut pred nezgodo odšel iz hiše in .si ji- .s twin re-il življenje. Motor se j«' nenadoma vstavil, aeroplan se je nagnil in padel skozi streho v hišo. Trenutek pozneje je švignil plamen iz hiše. Xa kraj nesreče so takoj prihitele požarne (brambe iz Katon-tou-n. Shrewsbury, Red Bank in Tinton FaU.s. toda vsled hude vročine niso mogli nikogar rešiti. Johnson, ki je bil star 33 let, je bil izkušen fotograf iz ae-roplana. V svetovni vojni je bil letalec in je nekega dne, ko je visoko nad nemško črt o letal, skoro zmrznil in je bil vsled t epa j>oslaii v bolnišnico. OBLETNICA _ PREMIRJA Spomin na zgodovinski dogodek ki je preobrazil skoro vso Evropo. — Na kraju, kjer je bilo podpisano premirje, so zgrad* i muzej. Pariz, Francija, 6. novembra. — 11. novembra bo poteklo 15 let, ko je bilo podpisano premirje med zavezniki in Nemčijo. Premirje je bilo podpisano ob petih (zjutraj v železniškem vozu v gozdu blizu Rethondes. Xa tem kraju je bil grajen inu-zje, v katerem stoji Foehov železniški voz. v katerem je bilo podpisano premirje. Maršal Foeh je pričakoval nem- - - ---- - — »ko delegacijo v železniškem vo-1 v V'/>hfMlni Prusiji, pruski zu. <*b njegovi strarni sta bila an-1 mini*tR5ki predsednik. general gleški admiral Wemvss in gene- jHerma™ Goering je govoril na NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA NA VOLITVE Goering je pozval prebivalce Saara da ostanejo zvesti Nemčiji. — Na tisoče jih je prišlo čez mejo. Berlin, Nemčija, 6. novembra. Zadnjo nedeljo prod volitvami, ki so najizvanrednejše v zgodovini Nemčije, so nazijski voditelji porabili vso svojo zgovornost, da so pozivali narod, da se pri volitvah prihodnjo nedeljo ■ -1 i - . . nn »nrin Avno/.ll! J.,.* «n LJUTI BOJI V CHACO Montevideo, Brazilija, 6. nov. Ne meneč se -za Ligino komisijo, ki izdeluje načrt 'za mir med Bolivijo in Paragvajem, se obe armadi ljuto bojujeta. Boji so bili omej>eni na majh-jne napade pri Avla blizu reke Paragvaj. ki tvori mejo med obema državama. Paratgvajei zatrjujejo, da se popolnoma uničili en bolivijski in-fanterijski poik in pridobili pol (milje ozemlja pri Pozo Favorito. Tekom dveh tednov so Para-gvajci pobili zgle-du, da skrbe "za naraščaj mladih Italijanov. da bodo vodili fašistov-sko politiko v prihodnji generaciji. Mussolini je že večkrat obsojal Moskva, Rusija, 6. novembra. Sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov bo .najbrže odpotoval v Južno Ameriko, ko bodo njegova pogajanja v Washingtonu končana. Sovjetska vlada je prepričana, da bodo priznale Rusijo vse ameriške države, ko jo ibodo enkrat priznale Zd ruzene države. Po mne-! nju sovjetske vlade je najtehtnejši vtzrok, da južnoameriške države Rusije še do sedaj niso priznale. vpliv Združenih držav. Sovjetski »voditelji želijo z Južno Ameriko skleniti trgovske pogodbe, kakor tudi s »Srednjo in Severno Ameriko. Do sedaj je Rusija v diplomatič-nih odnošaji-h samo z Urugvajem. Politični krogi So že dolgo prepričani, da so samo Združene države vplivale na Mehiko, da. je prelomith ilip'lomat.ske odnošaje /. Rusijo in sedaj upajo, da bo Mehika obnovila svoje odnošaje. Po eeli Rusiji delajo velike priprave za proslavo 16-letnice bolj-ševiške revolucije 7. novembra. Slučaj je tudi nanesel, da pride Litvinov istega dne v Ameriko. Pariz, Francija, 6. novembra. Francosko zunanje ministrstvo pripisuje pogajanjem med predsednikom Rooseveltom in sovjetskim komisarjem Litvinovom veliko važnost glede Da'ljnega Iztoka. Uvodni članek lista 'Le Temps', ki je v ozki iz vezi z zunanjim ministrstvom, pravi, da bodo zopet-ni diplomat ioni odnošaji med Rusijo in Združenimi državami velikega pomena za celi mednarodni položaj, »kajti priznanje Rusije pomeni za Japonsko veliko svarilo. Vprašanje glede ruskega dolga Združenim državam je postranskega pomena. Pri pogajanjih bosta predsednik Roosevelt in Litvinov razpravljala o prrznadnju Rusije in o položaju na Daljnem Iztoku. Ob istem času je kralj imenoval za zrakoplovnega podtajnika generala Val'le in za mornariškega podtajnika admirala Cava»iia-rija. Balbo je ibil imenovan za gover-nerja Libije mesto maršala Ba-doglio. Mussolini je poslaJ Balbotu in Sirianniju lastnoročno pismo, v katerem se jima zalivali za dolgo in 'zvesto službovanje. Kralj je tudi sprejel odstop mornariškega podtajnika Russo in zrakoplovnega podtajnika Ric-eardi. Besedilo Mussolinijevega ime-novanja-ne kaže, da bi bila ministrstva vojne, mornarice in zra-koplovfctva združena, kot je bilo domnevano. Mogoče se bo to zgodilo pozneje, ko ibo Mussolini postal obrambni minister. Admiral Sirianni je postal predsednik velikega železnega rudnika v gorenji Italiji. Mussolini ima sedaj šest ministrskih sedežev in sicer, zunanjih zadev, notranjih zadev, -vojne, mornarice, zrakoplovstva in kor-poracij. Poleg teh je še sedem ministrstev. katerih Musso'ini nima in sicer: 'za kolonije, pravosodno, finančno. na učno, poljedelsko, prometno in za javna dela. nah znaša 3500. i Washingtonu August o Rossi. FARMO JE POBU V DAR Chicago, m., 5. novembra. — 55 let star farmer iz Floydana, Texas, je bil danes 22,000,000 obiskovalec svetovne razstave. Možak se je izelo začudil, ker so mu iz Mseh strani izkazovali časti in mu pologtega še podarili 40 akrov veliko farmo v državi Michigan. Njegova žena je rekla: — To je pa res velika sreča. V Tex asu je poleti prevroče, polegtega imam pa v Michigianu tudi sestro. JAPONSKA LETALA NAD __SIBIRIJO Devet japonskih aerap-a-nov je letalo nad sovjetskim ozemljem. — Kitajci so pobili 800 roparjev. Moskva, Rusija, 6. novembri. Kot pravi neko sovjetsko poročilo iz Ilaraibovs-ka. je devet aero-prlanov, med njimi eden za metanje bom(b letalo skoro dvajset milj nad sovjetsko zemljo zspad. od Amur zaliva. Dasi so Jaipom-i izvedli že več takih poletov, je vendar sedanji najvažnejši. Amur zaliv vse nahaja zapadno od Vladivostok*. Najbližje japonsko ozemlje je v severni Koreji, kakih 50 milj proti jugu, toda Mandžurija, katero ima Japonska zasedeno, je oddaljena samo 30 milj. Vsled tega so najbrže aero-plani prišli rz Mandžurije ter so se na nekaj milj priMižaU Vladi-vostoku. Tokio, Japonska, 6. novembra. Vojni urad naznanja, da mu ni ničesar znanega o kakem poletu ja.ponskih aeroplaaiov nad sovjetsko ozemlje južnozapadno od Vla-divoetoka, 'kot poroča ruska časnikarska agentura Tas.;. Peiping, Kitajlka, 6. novembra. Po vročem «boju, ki je trajal celo noč, so Kitajci -zavzeli mesto Fueling v sieveiini Kitajski, ki so ga roparji ime^i v svojih rokah pet tednov. V bojih je padlo 800 roparjev, drugi pa so pobegnili v «ore. HIM IT A ft ODA* KEW YORK, TUE&DA?, NOVEMBER 7, 1033 THE LARQ1BT SLOVENE DAILY te U. I. JL Ownd and Published by ■LOTBQO PCBLI8SING OOMPAMX (A OnponttaV Place of txuiDMi of tbo corporation and addraana of a bore officer«: W. lttti Stmt, Bw«i(h of Manhattan, New Xerk City. N. I. GLAS NABODA (Vetee ef the Peaple) Bverj Day Rzeept Sundays and Holiday« I« celo leto velja aa Kanado......................9*.00 ^pollett.....................................$84)0 |i fetrt leta .................. $1.60 ha. Mew York aa celo leto......$7.00 Ea pol leta ..........................$8.50 Za fawaeaatfo aa oeto leto $7.00 Za pol leta....................$8^0 SobeerlpUoa Yearly $0.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lMiaja ?«akl dan latnemfil nedelj In premikov. Stoplsl brea podpisa In osebnosti se ne prlotoCujeJo. Uenar naj me' blasoroll feMljatl po M one j Order. Pri spremembi kraja naroGnlkor. prosimo, da M tndi prejšnje blvallMe naznani, da hitreje najdemo nzslovnlka. "GLAS NAHODA", SIS W. 1M Street. New M U. ? it CUaiaaa t—M71 DVE IZJAVI Človek res ne ve, komu bi pritrdil, če eita sledeči dve izjavi. ITitler pravi: — Boj za enakopravnost je stopil v odločilno fazo, toda ta hoj se ne da ločiti od boja, ki.^a bojuje nemško ljudstvo za svojo gospodarsko povzdigo, za vsakdanji kruh. Pomirjen je svetovne politike je neobhoden i>o^oj za gospodarsko ozdravljenje. Velika zmota prejšnjih nemških vlad je bila, ker so mislile, da bomo imeli kakšne koristi. če bomo hodili na mednarodne konferenco brez enakih pravic. Te vlade so bolehale, bi človek rekel, za 44ženevsko boleznijo", ki jih je delala pesimiste za Društvo narodov. Jaz pa sem optimist za narod in pesimist za Ženevo. Nemčija ni nikoli tako ljubila miru kakor v trenutku, ko je obrnila hrbet neveseli atmosferi Ženeve. Ves nemški narod stoji za vlado, k-> odgovarja na poniževalne predloge. Hočemo miru, toda ne bomo trpeli, da bi z nami ravnali kakor z manjvrednim narodom. Nemčija bo v zunanji politiki vztrajala na svojih pravicah z isto energično in neomajno odločnostjo. Vztrajala bo na zahtevi po enakopravnosti. Ne čast, ne lojalnost nista prazni besedi. Nemčija hoče miru, samo miru, toda odločena je, da v bodoče ne podpiše nobene zveze in nobene konvencijo, dokler ne bodo z njo ravnali kakor s sebi enakimi. Meje so, preko katerih ni mogoče iti, če naj bo človek vreden voditi svoj narod. Francoski dnevnik 44Temps'' piše: Pred vsem svetom je Nemčija vzela nase polno odgovornost za brutalno porušitev vsega, kar se je z drobnim delom in s trudom zgradilo v 14 letih za organiziranje trajnega miru med narodi. Kaj bo s tem pridobila .' Ničesar, zakaj ne glede na Fplošno razorožitveno konvencijo, ostane versajska mirovna pogodba v vsej ostrosti in moči v veljavi, ker tisti, ki so jo podpisali, ne bodo pustili, da bi jo kdo kršil. To tudi Berlin ve, ker si je moral biti popolnoma na jasnem o pomenu svarila, ki ga je izrekel Stanley Baldwin v Birminghamu. Kmalu bo Nemčija videla, kako svet reagira na njeno gesto, fcakaj v nobeni državi, kjer je vera v delo miru rodila toliko plemenitih upov. Polom razorožitvene konference po nemški krivdi predstavlja nevarnost, da se bo spet začelo tekmovanje v oboroževanju. Bolj kakor kdaj poprej bo živel svet v stalni nevarnosti. In to je tisto, kanbodo narodi le težko oprostili možem tretjega rajha, ki so dali narodom zavest o pravi nemški nevarnosti, nevarnosti, ki se da premagati le s sporazumom in popolno solidarnostjo vseh, ki so dobre volje. Dopisi. Walsenburg, Colo. ■Pred kratkim smo bili v Canon City iu "v Florence, Colo., kjer imajo naši rojaki lepe farme in vrtove z vsakovrstnim sadjem. Obiskali smo Mr. in Mrs. Jakoba Ohesnik in Mr. in Mrs. Matt Lu-kanie. Letcws so 'bolj zadovoljni .s cenami za prideletk. Pridelali so vsakovrstne zelenjave in prodali po primerni ceni. Mr. C-hesnik se ukvarja dosti iz alialfo. Letos ran je bil .sin na počitnicah. On študira na univerzi v Kansas, a vseeno mu gre farmer-sko delo lepo od rok in tudi govori lepo slovenski jezik in se ga ne sramuje. Cast njemu in stari-šem. Vee rojakov ima v najemu premogom ve in tudi dobro napravijo. Žejo jini gani naš rojak Mr. Matt Stari ha s pravim pivom in je postrezljiv ter priljubljen med rojaki. Ker je ravno pri glavni cesti. ga lahko obiščete. Zadovoljni boste t. njegovo postrežbo, kot smo bili mi. Hvala! V Canon City je državma j črtni sni ca za moške in ženske na ja-ko lepem prostoru. S cvetjem in zelenjem je vse okiučano 7.1111 a j in kako je notri ? ■Enkrat .smo "bili tam prod par leti in smo videli vsake vrste ljudi. največ mladih. Seveda imajo vsakovrstno delo. Nekateri šivajo obleke, nekateri čevljarijo itd. Igrali so tudi baseball in tenis. Zraven jc studenee zdravilne vode. Obiskala je nas družina Mr. Frank Jehovee. ki se nahaja zdaj v Canon City, ker so premogov i tu okoli tako slabo dela]!. so se preselili. Pra^vijo. ko se rarmer<» izboljšajo, se vrnejo nazaj v \VaI-seburg. ker imajo tu svoj dom. Z delom gre bolje. Delajo 4—5 dni na (teden. Cene so še vedno zmerne, tako da bo počasi bolje. Vsaj "upanje imamo v -našejra Roosevelt a. Obajzalujem, da se je godila v moji 'Ribniški dolini taka nesreča. namreč povod en j. Tebi list, Glas Naroda, se zahvaljujem. ker si pisal tako podrobno o Ribnici, ker tudi moji rojstni hiši Pajničevem mlinu ni prizaneslo. Pisala mi je sestra, da so se morali s čolnom okoli voziti. Vzelo jim je dosti lesa in drugega. Ker se bo obhajal kmalu sv. Martin, voščim vsem Martinom mnogo zdravja in sreče in vse, kar si sami želijo. 8 pozdravom M. .T. Bavuk. Iz Slovenije. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. CE NAMERAVATE V DOMOVINO? Piiits nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po osni tor ndobno potovali. SLOVENK PUBLISHING CO* TRAVEL BUREAU Sie Wast 18 Street Strašen požar v Doljnjem Križu. Liepo gorsko vasico l>olnji- Križ, ki je oddaljena približno 4 km od Žužemberka, je zadela 22. oktobra huda nesreča. V gospodarskem poslopju posewtnika Jožeta Skufee je okrog 8. zvečer i iz xie-zanih vzrokov izbruhnil poža.r. V vasi jo nastaHo strahovito razburjenje in če ne bi foil i prihiteli uia pomoč, požrtvovalni gasilci, bi bii uničil ogenj vso vas in poleg ma-terijalnih bi bile v strahoviti paniki najbrže tudi človeške žrtve. Meti prvimi so prihiteli na pomoč gasilci iz Šmihela, ki so takoj stopili v akcijo a so se morali 'zaradi strašne vročine v prvi vrsti omejiti na lokali'zacijo požara. Z veliko požrtvovalnostjo so se od lik oval i tudi gasilci iz Za-gradca, Dobnnifa. Dvora in Krko. V akciji je bilo članstvo sedmih društev iz okolice. V velikem naporu in požrtvovolnosti združenim močem pa se je šele proti ju-tu posrečilo u duš rt i ogenj in odstraniti vse nevarnosti. Bilanca te požarne nesreče je pretresljiva: peeveda vsi -navezani na pomoč dobrosrčnih rojakov in o-bla^ti. Polna gospodarska poslopja »o gorela s tako silo, da so videli ogenj 30 km daleč. Konji z vozom v globokem brezna 31. oktobra je posestnik Frane •Potrpinček iz Preske, občina Pol-šnik, peljal po &klendrovski cesti voz smrek na postajo. Ko je prišel v ovinek na klancu pri žagi. je zaradi dolžine lilodov voz zasukalo in porinilo konja z vozom vred v 70 metrov globok prepad. Konja sta se u-bila, voz razbil in taiko trpi gospodar, ki ga že itak tarejo davki in dolgovi, nad 4000 Din (škode. Žrtve napadov in nesreč. 22. oktobra se je 30-1 etni posestnikov sin Franc Fubec v Drami j a Itdom-a spri z nekim moškim zaradi poti. V prepiru je omen jeni moški izvlekel nož. napadel I*u;bca .ter ga zabodel v hrbet in v obe roki. — Ko jc vozil 25-letni hlapec Tvan Mohonko od "Sv. Lovrenca ]xk1 Prožrnom z dvoprežnim vozom ipo -cesti. sta se konja splaši-la. 'Mohorko je padel pod kolo ki mu je šlo čez trobith in ga težko poškodovalo. — V Hrenovi pri Novi cerkvi je padel 33-1 etn i posestnikov sili Dominik Šmarčan med obiranjem hrušk 7' drevesa in si zlomil levo roko. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnic- Napaden v lastni hiši. 22. oktobra 'zvečer je v Soteski nekdo ropotal -na stanovanje 31-letnega Žagarja Sifolta Franca. Sifolt. ki se je hotel prepričati, kdo razbija po vratih, je stopil v vežo in vrata odpri. V tem trenutku j« neznanec potegnil dolg nož, s katerim je pričel neusmiljeno. mahati po nesrečnem Sifol-tu, da se je takoj izgrudil s krvjo oblit na vež in prag. Prihiteli so Čez čas ljudje, ga naložili na voz in ga prepeljali v bolnico usmiljenih ibratov. Tu so ugotovili, da ima -napadanee dve glo'boki rvrez-nini na desnem licu in več globokih vreanin na levi in desni strani prsi. Ranjenčevo staDje je zelo kritično, ker je nesrečnež med prevozom v 'bolnišnico izgubil mnogo krvi. Za neznanim nočnim napadalcem poizvedjejo orožniki. Iz Jugoslavije, Skrivnosti milijonske dedščine. Veleposestnik Arandjel Stoja-novič, ki je živel v Romuniji, umrl pa na Dunaju, je pred kakimi 30 leti napravil oporoko, v kateri je določil za svojega glavneea dediča srbski narod s posebnim določilom. da se (Zgradi v Beogradu bolnišnica /. imenom "Zapuščina j A-randjela Stoja nov i ča in njegove matere Nikodije". (intovina Arairdjela Stojanoviča je bila ob njegovi smrti pred 23 leti na Dunaju cenjena na okrog 2 milijona zlatih frankov. Poleg gotovine pa so spada!) v dedščimv. ki jo je pokojnik nakloni! »vojim rojakom, tudi veliki dohodki njegovih posestev v Romuniji. Stopanoviča so slovesno pokopali v tteogradu 27. februarja 1010 in je eden od njegovih zaupnikov v poslovilnem govoru natančno razložil, kako je prišlo do velikodušne oporoke. zapuščino rojaka iz tujine. Oglašajo seel iz Re&con. Iowa, kjer žive. njegovi at a ris. i»i I ginjenosti Nekateri ljudje nimajo nobenega ^talenta za jezike. Prav nobenega talenta. Absolutno nobenega talenta. Tak človek živi leta in leta med tujim narodom, pa mu za vraga ue gre tuja govorica v glavo. Poznani rojaka, ki je že nad trideset let v Ameriki.. Ima v»1žr»ost mu je velevala, da s.- Takoj po Stojanovičevi smrti oil White Star IJnr. Nikakor ne J moreta pr»»hvalitt dobre postrežbe in vsem rojakom priporočata, da se obrnejo na pot oval d i oddelek Slovenic J'ublishing Company, kadar so nammjeni na potovanje. Prvi je »bil rojen v Ameriki, in so se mu slovenska dekleta tako do-padia. da >r je medtem časom i/- so se začele pravde za zapuščino.; bral v rojstnejp kraju svojih Pokojni »Stojanovič je imel na riše v za ženo gospodično Štefanijo Dunaju za svojega poslovnega to variša ba-nkirja Jeana Elissa i z Romunije, ki je prvi vložil tožbo proti oporoki Dunajska sodišča so to tožbo zavrnila in se je tedaj govorilo, da bo beograjska občina legitimirana od srbske državne o-blasti lahko na -Dunaju prevzela iz zapuščine Arandjela Stojanoviča okrog 2.200.000 zlatih frankov. Tožbe proti oporoki pa so bile vložene tudi pri sodiščih v ; Romuniji, kjer so se sodniki po-[ stavili na stališče. 0.000 zlatih dinarjev. Do le rešitve v milijonski zapuščini je prišlo tik pred izbruhom vojne in je skozi dolga leta zapuščinska zade-va prišla v po-zabljenje ravno tako. kakor je pozabljen in zanemarjen tudi grob Arandjela Stojanoviča na beograjskem pokopališču. Sele v zadnjem času se je spet vzbudilo zanimanje za milijonsko DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.65 .................. Din. 100 '» $ 4.85 .................. Din. 200 " $ 7.05 .................. Din. 300 " $11.40 .................. Din. 500 " $22.45 .................. Din. 1000 V ITALIJO Za $ 3.90 .................. Lir 100 " $ 17.15 .................. lAr 200 " $ 42.50 .................. lir 500 " $ 84.50 .................. Lir 1000 " $168.75 .................. Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinar] iH ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati__$ 5.79 »» " $10.00 " "__$10.85 •» " $15.00 » »»___ •• $20j00 » "___$21.— " " $40-00 " ........$41.25 •• #» $S0^)0 » " ....»...$51.50 Prejemnik dobi t starani kraju Izplačilo v dolarjih. Kajn* nalrtUlM isrriujemo po CaUc Lnt« za pristojbino fL— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY wGla$ N«rodtn m WEBT 18fh STREET NEW YORK, N. T. I^ogaj, podomače Zaberčevo iz Ko-vine pri Litiji. Takoj ob prihodu v New York je uredil pri našem potniškem oddelku, da pride žena za njim čim preje bo mogoče. Steve Raspotnik pa tudi že komaj čaka. da pride na svojo farmo k svoji družini. Oba pozdravljata vse svoje sorodnike v domovini, teto. .strica in sestre, Mr. Ilarrortd Mašet pa poisebno pozdravlja svojo ženko. 'katero željno pričakuje, da pride k njemu, da si uredita svoj dom. Pozdravljata tndi svoje sorodnike in znance po Ameriki. (Jlas Naroda se jima zahvaljuje. ker sta priporočita Sloveti ic Publishing Company za posredovanje glede potovanja. Oče Mr. Masela je že štirideset let naročnik filasa Naroda in pravi, da- bo ostal--do Smrti, ker je bil-.s posredovanjem tega lista vedno nad vse zadovoljen. DELO DOBI dvajset izvečbanih slovenskih gozdarjev. Plača $.125 od korda in 75c na dan za hrano in prenočišče*. — Tovarna je tv Morrison. McKean County, Pa., štiri milje od Ki-nzua. Pa. Postni naslov je: Edward G. Anderson, Kinzua, Warren County, Pa. (6x 3—9) D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L A ŠUJ TE "GLAS NARODA" m «ta uma nI« čluMtro, pičpuTii Slovenci t tu) Golici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE tn<»ra jrovornikii tza h valiti; da m««-ra go \ orni k u po ve« lat i. da mil Iskreno zahvaljuje za vse čestitk'-in da mu je strašno žal. k«-r ni zmožen auiglesM-ine. da bi se mu ^ antrleškem jeziku zahvalil. Zahvaliti se mu mora. I^epo in dostojno. Oovornik j»- končal. Slayljenec je izpii š.* nekoliko korajže. potrkal na kozarec, zbr.tl v mislih vso tujo učenost, kar je ibil .T tridesetih letih prisvojil v tujini, se priklonil in rekel: — Olrajt! Sur! XHw taie . . . * Danes so volitve. Ali bodo kandidati izpolnili obljube, ki so jih dali volivcem pred volitvami- Oh, čeibi izpolinili samo pol pro centa zadanih obljub, 'bi narod živel v devetih nebesih. * Sovjetski zastopnik Maksim Li-t v mo v so vozi v Ameriko na paril iku '"Maitrctania". Na razjiola-go so mu dali stanovanje, obstoječe iz šestih sob in kopališča, ki je bilo prvotno določeno za nemškega kajzerja. Ko je bil veličastni parnik zgrajen, se kajzerju ?iajbrž ni sanjalo. ila ga :bo Nemčija v svetovni vojni izgubila. manj mu je pa prišlo na misel. da bo nekoč potoval v njegovih razkošnih sobanah v Ameriko preprost boljše vik kot zastopnik stošestdieset milijonskega ruskega naroda. * Pmk za drag denar dobil mesto v "parlamentu". kakor so se imrmovaJe tedanje najvišje sodne komore. Tako ga je dobil tudi neki BrocJrant, mož brez manja in -zaslug. .Novi tovariši so se mu smejali. "Nn. gospoda", je menil Bro-ehant hladnokrvno, "mislite, da bi me dali med >vas, če bi imel kaj bistroHTTm osti'?" * — Ali si morda, zgubil 10 dolarjev? { — En hip prosim. Pogledal bom. Najbrž da. .. seveda. Ali si morda -ka j našel t — Ne, prav nič. toda ti si že stoti, ki je 10 dolarjev zgubil. * Žena prvi dan po poroki: — Možiček, tajno ti moram odkriti: umetne zobe imam. — No, to že davno vem. — Da. toda plačani še niso. * Ko se je sedemdesetletni madžarski romanopisee Mauru« «k>-kai poročil s Bettemna^stletnim dekletom, mu je dejal neki prijatelj : — Ali si pomisSil, da bo tvoji ženi 27 let, ko jih .boš štel ti osemdeset? — Oe ženuko res 1 jtfttš, ji ne očitaš starosti, — se je odrezal ^ Joka i. DLAI JVAftOtVA" NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 7, 1933 THE LAMEST BLOTEEB DJlXLY N V. 0. * PIEtfRE 1.'KRMITE: UBOGI KODRCEK! N j«> bila žalostim, vlažna in > brtulatejm moža. oblečenega v ža-lar /.lo z im.sk a noč. , iuetastr> klač.\ ki so bile prepasane Vrli župnik je pravkar .zadremal z rdečini trakom. Tn velikan je bil na svoji stari post-lji. ko je nena-eno teli nenavadnih bitij, ki jih (loma zabru«'! v nočno tišino zarja- j *• lovek nerad sreča, zlasti š» opol-vel in obrabljen zvouw ia vrtn. | noei preil odprtimi vratmi sauiot- " Kak kmečki paglavee se norču ' i«1 i/ mene.'" je sprva pomislil dn hovnik iu se dvignil. nega zupmwa. Toda zdelo se je. da se O vid i j nič ni zavedal strahotnega vtisa, ki ga "< !(*pod župnik!" pokliče tedaj j je vzbujal Katja nekje iz svoje sobe. "Da. sliKim." "Ali hočete, da gr»-m jaz?" " Xe." Za nekaj trenotkov je bilo vse mirno in župnik je zaman namenjal ušesa. Tedaj se je zvonec oprlasil v dingo in zvonil e ustavljali na olieinskem svetu, sta se morala odpraviti po travnati stezi, ki je končevala pri daljnem križpotju. Tam so se črtali v noč obrisi dolgega voza. Ovidij je prijel župnika pod roko: "Pazite! Tu-le je luknjo. 1am je vrv. Sedaj lahko greste. To je spla-n i rano." Nenadoma m* župnik ustavi. "To je lisičja past!" "Kako?" Neko lajanje se je razleglo okoli njiju, ki se je kmalu podeseteri-lo, podvajseterilo, popetdeseterilo. Desne oči. odprti gobci, bleščeči ; čekani, željni mesa. so se pojavili iz teme. Tropa psov ju je obdajala. In še | so prihajali, vseh oblik, vseh veli-j konti. vseh vrst. Bili so med njimi 1 črni pomeranci, beli havajci. ko- [ drasti kinšarlesi. pogumni foks- J terijeri. kitnjske podgane, beli bul- ) ti. Vsa ta tropa se je vzpenjala, tulila, mahala. z repi, grozila! Župnik je pomislil: "Je bilo pač bolje v moji stari postelji!" Hladnokrvni Ovidij je slednjič ra zu mel: "Oh. to so ti!" Tedaj je zavpil z grmečim gln-i.cm : "Mir!" To je bilo čarovito: v trenotku je nastala tolika tišina, da se je zaslišalo klopotanje reke. ki je tekla ob vznožju, in tam onstran brega daljni odmev, ki je ponavljal: — "Mir!".... Ovicliju to še 111 bilo dosti. Menil je. da. je potreben še ukor. "Na zemljo!" je zagrmel v drugo. Z eno kretnjo, kakor vojaki Friderika Velikega, so se psi vsedli na zadnjico. Takrat je stopil župnik naprej in koža mu je od lahnega razburjenja drgetala. "Odkod imate vendar vse te ži vali?" Ovidija je vprašanje spravilo v zadrego. "To so.... dejal bi.... psi.... naj-denci, ki sem jih pobral iz usmiljenja.... Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM i NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V Charity bolnici v Clevelandu je preminul Viktor .Šuštar, stav šele 37 let. V bolnici se je nahajaj radi bolezni v glavi kjer je bila izvršena operacija, kateri je pa podlegel. — Tnirl je v CleveLandu rojak Joseph Mairrieh. star 45 let. Doma je bil iz vasi lllritšiea na I*ri-mor&kem. V Ameriki je bival 20 let. Zapušča soprogo, tri sinove in tri hčere. — Pri Olevelandu je preminul v Deelhurst bolnici. Mentor, Ohio, rojak Mathenv Sla pni k. star (50 let. Ranjki je bil doma iz vasi Gornji Grad na »Štajerskem, nikoder je prijel v Ameriško pred 32 leti. Zapušča £alujočo soprogo. 6 li*" era. 2 h i na. in brata. — Na poti v stari kraj se je v New York n ponesrečil rojak John Kruirapačnik iz Kemmerer, Wvo. Xa&li so ga pobitega na brook-lyn.s-kem mostu in je poškodbam kmalu podlegel. Pokojni je. bil doma iz Ljubna na Štajerskem, star 6«") let. Ker je bil nesposoben za vsako delo. sta mu JSKJ in SX'PJ dal odpravnino in se je namenil v svoj rojstni kraj. toda mu je usoda prekrižala račun DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY Dolga, ravna cest a se .je vlekla pred njima. obdana z drevjem, ki mu je veter majal krone. Težko me^le so se valile v daljavi nad mestom, ki se je kopalo v morju lnei tam ■tlaleč na obzorju. Bil je LJariy.. speč pod zaščito patrulj bi-ričev in nočnih stražnikov. Froehard je prvi prekinil tišino. — Glej, Pariz, ki ga tako ljubiš. — tisti Pariz, ki si ga hotela spoznati in ki nama kmalu odpre svoja vrata. Tisti hip je bila pa vsa Eufemia pozornost obrnjena na strašen prizor. Pokazala je z roko proti kremi in vzkliknila z zamolklim glasom: — (Jlej! Xeho je bilo daleč tja do obzorja krvavo rdeče. — Xo kaj za to! — je odgovoril Froehard j mirno, — lep požar, nič dr ugega ni. Eufemie je brž stopila na kup gramoza Froehard je bil pripravljen.. . Našel je v sebi dovolj hladnokrvnosti in prezira napram smrti, kakor vedno, kadar je bil v smrtni nevarnosti. Koraki so se bližali. Froehard je planil pokonci in iztegnil roko. Toda njegov nož se ni zasadil v prsa človeka, ki je stopil predenj. Bila je namreč Eufemie. Postavila je svečo na tla in se smeje ozrla na Froeliarda. r<>-koe: — Odšli so.. . Rešeni ste. — Ti si pravo dekle! — je vzkliknil Froehard. Potem je pa objel Eutemio in jo pritisnil na prsa, rekoč: — Ti si žena, kakršno potrebujem! Našel sem jo, imam jo in obdržim jo! In doeim sta njuni srci skupaj utripali, sta se ta dva človeka molče zaročila, sledeč samo svojim grešnim nagonom. Nekaj dni je zadostovalo, da se je Fro-chardu rana zacelila. j ol) 0e zaslišali isti pove- j Nesrečna dekliea je Wain izkr- i vavela ter mrtva oblvžala. Ista | kis lil šn ost ;pnvrhu tega so ! ___ (Nadaljevanje na 4. strani.) ! izgovorila svoje misli. Tolovaj se je na ves glas za k robota 1. Videlo se je dobro, kako švigajo ognjeni zublji proti nebu, a veter je razna !al iskre dalee naokrog in slišalo ^e je prasketanje goreče hiše. — Sodi gore. — se je smejal Froehard. Stari leseni oboji K 12 i 33-3 UVEDBA POSTOPAŠJA V SVit HO DOKAZA SMRTI DOLES rojen 25. fohru- srja 1880 v Lpšnjakih. pristojen v I St. Vid nad Orknien. je odšel leta 1913 v Severno Ameriko. Naselil .80 St. 15. Edmond ln Jnles de Gon-court, llenee Msup^rin________....40 St. 10. (Janka Ba^ec) Življenje, pesmi, ll2 str.. Iirofi.____---...........45 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.................- .......—................-3t gt. 17. (Prosper Msrlme^) Verne . 1 dude v vieah, povest, plevel Mir-Student naj bo, V. s«. .................»j Ko Pretnar. 80 stra. -------------..36 Sveta Notburga ...............................—S5 'St. 19. ^Oerb«rt Hauptman) Pa- topljenl zvon, dram. bajka v pe- Spisje, male povesti ....................... Stezosledec ....................................^30 Šopek Samotarke ............................35 Sveta not ______________________________SO Svetlobe in fence..............................1.20 Slike (Heško) _____________________M Spake, humoreska, trta m. ..._______jM SHAKESPEARE V A DELA t Maehbet, trdo ves. ___________________..M broSirano _________________________„.70 Otbelo_____________________________________70 j Sen Kresne neti _________________.70 ( Splošna Knjižnica t fit 8. (Ivan Bosman) -Ti ljndska drama v 4 dej., broi. 106 strani ___________ St. 4. (Cvetko Gotar) ..Poletne klasje, lxbrane pesmi, 184 str., broSirano .......................-.........-.~ff0 Sl 7. A ■ in si en ve prtpufi^«. Za Slovensko mladino priredila Utva, 1U Ktraal, broi. tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani. bro3. -----------56 St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Kotnurasakl, japonski roman. Is čefičine pre vel dr. Ftan Bradat, 154 strani, hroS. ------------... St. 21. (Frllolln 2olna) Dvanajst kratkotasnlh zgodbic, II., 73 str. broi. ...i...----------------------------- St. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva .45 u ■ < hiJL (Iwm AJfeMhU relljefna karikatur« 50 Str. bro& .........M St 11. (Pavel GbUa) Peterikere -r lil. S t 23. (Sopbokles) Antigone, Kalna igra, poslov. G. Golsr, 60 str. broftlrano ______________________- ——36 St. 24. (El Ij. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broi.----------------------JO fit 25. Poslednji dnevi Pompeja, tt. del------------------------tO fit 26. (L. Andrejev) črne ms-skC, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broi. .................................JS§ fit 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi «krbetva za brezposelne, 80 str., broi.__JS aln opic. trdo vea....lJB0 Raka rake ____________________W 6t 82. Živeti ...;______________________ fit 35. (Gaj Salnstij Krlsp) Vojna s Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 r^anl, broi ..................^50 fit. 34. (K saver MeSko) Listki. 144 strani fit 37. Domtte Hvali it Sfi. T—in in svet Stev. 88. Im fit 47^ Stev. 48. TaMknave ftivaU_____^ ^ fitav. 48. Tarzanov sla, trd vez —lM dHek v-> fhnF t7- oktobra 1933. Cisfi vplivom tega pogJeda, ki jo je l»il že — Hosetle zbudi ta mreina iu najin pobegi^!11!!1*1 . lopoVfi. nnt bo odkrit; jwK*akaj malo. ttikoj te potolažim, i I|na sem ga moral uspavati. uija (CanonsviUe. Pa.^ in ie (»udi T .. . . . .. , . 1 ln prijel je svojo ljubico pod roko ter jo ški bolnici umrl due 14.1 1 * '' ijuuiei» pim n»KU ler jo a lOl.'i, ni pa mogoče do- Potegnil za seboj tako, da ni* imela časa za vaškega, lista. nova vprašanja, niti za ki-i k strahu ali groze. \ katoliški boluiei umrl dne decembra biti mrtv Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl. se uvede na prošnjo lijegovejra sina Doles Josipa. posetnika sina v Nadzali št. 0 postopanje v svrho dokaza smr- ln tako . septembra 1933 Avsee. I. r. središče svojega zločinskega početja. Stopala sta molče. ,v se no ocnoeuo o Momla je bežečemu dekletu šele zdaj vest , Pa ^anuješ? - je vprašala ta- išče r 'Ljubljani. nelivaležnost, ki je z njo plača-i ^hard okleva in raz- la svojemu botru vso dobroto in skrb kam hl kr0T,,L ndaiiost tiste, ki naj bi z njim delila dobro in zlo. Postal je bil zopet vesel in vzkliknil je. kot da se poslavlja oh odprtem grobu od pokojnika: — K h. saj hi bil itak kmalu umrl!... Krčma rje va liči je sprejela tudi ta izbruh posurovelosti mirno Držeč se krepko ljuekove roke je stopala trdnih korakov naprej, ne da bi se le enkrat ozrla, Čeprav je dobro slišala zamolklo prasketanje ognja, ki je lizal zadnje ostanke stričeve krčme. * Ko sta prispela po dolgih urah lioje do pariških utrdb, je postalo dekletu nekam tesno pri srcu. Začenjalo se je za njo mistolovsko življenje. — Kje pa stanuješ? — <)g 33133-3 l VEDRA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM SENICA IVAN, rojen 30. maja 1869 v Praprotnem št. 3, pristojen v Jurklošter. okraj Brežice, oženje« z Marijo roj. Plabntnik v P odstrani št. 44 pri Zagorju ob Savi, je odšel leta 1906 v Ameriko, od koder je zadnjič pisal leta 1914. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu IT 24 at. 1 o. d. z., se u-vede na prošnjo njegove žene Stenica Marije v Podstrani št. 44 pri Zagorju ob Savi postopanje za proglasitev mrtvim ter *e izda poziv, da se o pogreša ncu poroča sodišču. SENICA I VAX he poziva, da se zglasi pri podpi-aanem sodišču ali drugaee da kako vest o sebi. Po 1. novembru 1934 ibo sodišče na vnovično "prosnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. \ Okrožno sodišče v Ljubljani, od- Avaee, 1. r. Kar se tiče Froeliarda, je treba omenit1.1 da je saiijal o novih zločinih, da bi z njimi slajšal življenje z njegovim. Tolovaj je na prvi pogled spoznal, da je Eufemie družica, kakršno potrebuje. Zaslutil jo je, kakor zasluti zver svojo samico; živalski nagon ga je gnal k nji. kakor tudi njo k njemu. Ta združitev je šla brez najmanjše ovire na obeli straneh; ženi vest ni niti najmanj očitala, da zapušča svojega dobrotnika, mož pa ni imel prav nobenega sočutja z nesrečnežem, priklenjenim na bolniško posteljo. Sočutje nikoli ni bilo gost v tolovajevem srcu. Nikoli ga niso mogle omehčati prošnje, niti solze in groza iz sladkega sna zdramlje-nili ottrok, niti strali obrambe nesposobnih starcev. Pa tudi strahu ta zver v človeški podobi ni poznala; smrti je pa gledal v koščeni obraz tako ravnodifimo, da bi človek mislil, da mn je življenje deveta briga. A zdaj, ko se je zvezal z ženo, je postal še pogumnejši, še drzne^ši. Nadaljevanje sledi.. J Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki ▼as bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" f ODA« NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 7, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY CaU.fl.Ju ^pREGINA Roman iz : življenja: ZA MGLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. 81 — Kar je v moji moči, rad, — odvrne Tom, toda- misli si, da za to nima nikake spooobnooti, da bi raizumel to čudno naravo in bi mogel na njo vplivati. L&tuio se ji prikloni, pritisne njeno roko na svoje ustnice in odide. , . Ko je bil v nekaj minutah 'zopet zunaj, se globoko oddahne, t udno mu je bilo pri srcu. \Vdel je, da se je nahajal v veliki nevarnosti in sam pri sf*bi se zaobljubi, da se ne bo pustil nikdar več pregovoriti, da bi še kdaj »bil saim v družbi Georgine. V tem slučaju je bila prevklnofiit največja hrabrost. * Zopet je poteklo nekaj mesecev. Zima z mnogimi družabnimi zabavami je minila in v parku v Langenfurt u je bilo drevje v pr-Aem pomladanskem evetjn. l*roti Tomovi volji se je Georgina Donaldova znala vgnezdit'. v njegovo hišo. Pri vsaki primerni in neprimerni priložnosti se je GILJOTINA IN HUDIČEVI OTOKI ČAKAJO Pre.l porotnim sodiščem v Mar- >i^stri v najeti vili v HeaumJnt- seilleu se je pričela te dni razprava. ki jo francoski listi označujejo za najbolj senzacionalno po aferi slovitega Landruja. morilca žensk. Obtoženi so polfg raznih pajdašev precej ugledni odvetnik Sarret. in sestri Katarina ter Fi-lomena Schmidtova. ime sta sklenili zavarovanje v znesku 1.700.000 fr. To ogromno vsoto je dvignila Filomena Schmidtova. ki >=e je zavarovalnicam predstavila kot Katarinina mati. Ta bi malo pozna kriminalna ,namreč po pogodbi morala podedo- UBOGI KODRČEK! Nadaljevanje s 3. strani.) zgodovina. Preiskava še ni do podrobnosti dognala v>eh okoliščin, ki so spremljale zločinsko delovanje te tro-iice. Gotovo jc pa to. da sta sestri Schmidtovi. po rodu Nemki, izvrševali že med vojno vohunsko •luibo in da ju je Sarret, s pravim imenom Georges-Alexandre Sarri-jani. rojen 1. 187S. v Trstu kot sin avstrijsko-grških staršev, po svojem spoznanju z njima napotil j:o- pripeljala z avtomobilom. Toda ji i prihajala samo na kratek obisk, . vsem na pot zločina in ju na tej je ohsedela po več ur. S Tomom in Uršiko je igrala t eni* in pri tem P**» tudi vodil. Sarret je zaslužil j* bil včasih kot četrti udeležen tudi dr. Nimrod. ^ kot odvetnik sicer zelo dobro, a ga Mnogo se je tudi ratzgovarjala s teto Grelo in vedno jc rada ostala pri kosilu ali pri čaju. Proti Uršiki je kazala zelo pretirano prijatelj*!vo. In park okoli hiše ji je tako 'aelo ugajal, da je včasih prihajala, samo da se je rzprehajala po njem. Ako včasih teta Greta in Uršika nista mogle iti ž njo, je sama hodila po parku in vedno jc Likala priložnost, da bi srečala Toma. Da se ji je pogosto izognil, je razumljivo; toda to je 'bilo 'zanj zelo lahko, kajti imel je -vedno dovolj opravila na posestvu in v tovarnah. Fro t i Georgini je bil vedno uljuden, toda na tihem si je želel. da 'bi čim prej od'žla. je lakomnost gnala do milijonskih '*zaslužkov" na več nego tvegan način. Ril je tudi silno častihlepen in se je v ča-u svoje aretacije bas pripravljal, da bi začel igrati veli ko vlogo na političnem polju. Seznam zločinov, ki jih obtožnica očita t roj'e i. je precej obširen, dasi bo treba za nekatere najti še vati zavarovalnino. Neki dr. Guy se je da! zaplesti za primerno vsoto v to afero in je izdal zdravn ško potrdilo, da je Katarina. to se pravi Herbinova. umrla za pljučnico, dočim je bila v resnici zastrupljena. Sarret je pri tem zločinu kot rranžer zasluž i po lastni izpovedi 300.000 fr. Nekoliko mesecev po tem dogodku pa je postala marseilleska policija pozorna na elegantno mlajšo damo. ki je živela razsipno življenje pod imenom Helena Vilrtte. Identificirala jo je kmalu za "pokojno" Katari- bili razmetani po mrzli travi koščki preprog, cunje šatora« bleščeči naveski. kakršne si nadevajo cirkuški igralci pri predstcvah. Po tej poti je moral iti dobri Bog. Na majhna mizo zunaj sta bili postavljeni dve petrolejki: mož in otroci so i* voza pazljivo sledili ebredu. Nebo in zemlja sta bila c rkev. veliki komedijantski voz je bil oltar in i.boga komedijantka z zaprtimi očmi in z rokami prekriža ni ni i na prsih, je postala taber-nakelj Oneira, ki je tudi bil nekoč potoval, preganjan od vseh policij. na slepo srečo po širnem svetu. In ko se je stari župn k vračal vzdolž molčečih hiš. v katerih ><• SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW YORK, If. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ............. ster glas: "Nazadnje, gospod župnik! Vzemite vseeno!"' "Katja, molčite!" *'.Jaz ga bom krmila!*' "Katja....!** "Tu imate priliko, da mi napravite veselje in vi jo naravno odbijate! Pojdi, uboga živalca...."' Ovidij je odšel pobit in glava mu je klonila med ramen. Mali ! Džin je plakal v težkih rokah, ki so ga zopet prevzele. i Toda nepričakovano se Ovidij spali njegovi pravi župljani. ga je j vrne in ponudi košarico: obšel isti občutek kakor nekoč nje-j "In košarico? Ni se treba bati. govega božjega Učeuika ob pogle- otr()1 j polagoma pripravila do izpovedi, ki j bodo njo kakor njene pajdaš • spravile deloma pod giljotino, deloma na Hudičeve otoke. 10. novembra: Itolterdum v Jtereiijnirla Sam >em jo napravil — s temil rokami *' "Naj bo "Ah — Ovidij in Boulogne v Cherbourg prijatelj moj!" vendar!" .si oddahne, ajame v svoja pljiH*n STAROST SVETA Georgina s svojim vsiljevanjem nikakor ni prenehala, toda ved- trdnejših dokazov. Tako ni dvoma no na ljubezniv način, proti kateremu se Tom ni mogel braniti. Pogosto je povabila k sefbi Uršiko in t to Greto, seveda je bil vedno j ovabljen tudi Tom. Toda Tom se je največkrat opravičil s s-voji-mi po.sli. Kakšne občutke je pri tem imela Uršika, je težko }>opisati. Vedno je bila zelo nejevoljna, kadar je prišla Georgina, toda tudi ji ni mogla ubraniti. MisJila je. da prihaja vedno na Tomovo željo. Včasih jc opaziLa pri Georgini oster pogled, kadar je gledala Toma. In vsak tak jKigled je trgal njeno srce na kose. Kaj je Tom čutil do Geoargine, seveda ni vedela, toda zdelo se ji je nara>vno, da jo lin-bi. MUlila si je. da ga drugače ne bi mogla tako'pogledovati. Po prvih Georgininih obiskih v Langenfurtu je Tom nekoč vprašal Uršiko: — Kako ti ugaja gowpica Donaldova, Uršika? Toma je inrcnala predobro, da ne bi opazila, da ji je stavil to vprašanje z -velikim nemirom. Mislila pa si je. da je hotel slišati o Georgini kaj dobrega. In četudi je bila v srcu do konca vznemirjena. se vendar nasmeje in pravi: — O, je zelo Ijnbeznjiva in prijazna dama ; je jako razumna, duhovita in zabavna. — Torej si vesela njene družbe? UrTika bi najrajši glasno kriknila : Zaničujem jo. žali me, ker te -vedno pogleduje tako nesramno in poželjivo; sovražim jo, ker te ljubi in ker jo ti ljubiš. — Toda pravi navidezno popolnoma mirno: — Da. veseli me in mislim, da jo. teta Greta tudi vidi zelo .rada. To pravi v prepričanju, da rad sliši kaj takega. — Koga rada vidim? — »vpraša tedaj teta Greta, ki je ravno prišla k njima. — Georgino Donaldovo. — odvrne Tom ter ostro pogleda teto. Stara gospa se nekoliko nasmeje. — Veš kaj, Tom, s tako domišljavimi, modernimi damami ne vem, kaj bi počela. Skuša se »kar najbolj približati mojemu in Urši-kimemu mišljenju, toda resno -tega ne misli. Zdi se mi, da se to ne podi brez posebnih namenov, da tako pogosito prihaja k nci in nas obsiplje s svojimi vabili. Uršika plaho gleda k Tomu im je radovedna, kaj bo odgovoril na tetino pripombo. Videla je, kako je teto smeje objel. — Dobra in pametna teta, to se tudi meni zdi, — pravi Tom in se oddahne. To pa je zadelo Uršikino srce kot plica. Mislila je. da je hotel Tam reči, da prihaja Georgina wamo zaradi njega in da se hoče samo zaradi njega prilizniti njej in teti. Prav gotovo si je želel, da bi Georgina ugaja'a njej in teti — ker si jo bo .nekega dme vzel za ženo. In zopet misli, da tega ne bo mogla preživeti, prav gotovo ne. In ta>ko so se kopičila nesporazumijenja med obema, ki sta se ljubila. Uršika je bila na Georgino ljubosumna in Tom na dr- Nim-roda. ki je zadinje čase delal Uršiki velike pokloroe. Toda oba «*ta skrbno skrivala svojo ljubezen in sta med seboj igrala žalostno vlogo. Da se je Uršika zelo izpremenila, je Torn zelo dobro opazil; proti njuiu je kazala bojazen- rn zadrego in Tom je bil prepričan, da hoče s tem proti njemu samo zakriti svojo ljubezen do dr. Nimrod a in je bila vs!ed te tajnosti potrta. In pri vsem tem. da je bila ljubosumen ina dr. Nimroda in se j«* počuti! nesrečnega v domnevanju, da ga Uršika ljubi, se je vendar trdno zavosel. da ji ne bo delal nikaki- težikoč. Kot njen varuh proti dr. Ni.mrodu ni mogel napraviti ničesar. Bil je pošten, vestem, pravično mislič mlad mož in poleg tega nejprimernejši ženin. Ako bi dr. Nimrod v resnici zasnubil Uršiko, bo obdržal svojo možatost in bo m/nral «lati svoje dovoljenje. Uršika za nobeno črtno ne bi smela čutdti. >kako bolečino bi .mu povzročila, ako bi se poročila s kom drugim, kajti to bi potrlo njeno mehko sroe. Saj je že «edaj mnogo trpela pri misli, da ga bo nekega dme zapustila in da bo tudi rtje-ga. kot tftrica rn varuha, žalostilo. da sta obe sestri zastrupili v sporazumu s Sarretom svoja moža mesec dni po tem. ko sta se dala vi- r.a Berlinski fizik Otto Ilahn pred leti osenil starost .zemlje soko zavarovati za primer srorti. j P<*Hagi helija, ki nastaja v določe-: imam Tudi neko Angležinjo Sta morali'1,ih rudninah u. radija, na pri-ivt'eraJ i', podobnih razlogov na sličen na-|biižno 2 (l° 3 milijarde let. Iz drn-čin spraviti S sveta. L. 1925. sta v I razlogov so astronomi še pred bližini A:xa najeli vilo Ko sta jo j nedavnim domnevali, da šteje son-ostavili. je našel lastnik v njenem e«* '» ž ni» »svet o v je nepremične vrtu velike steklenice z neko teko- J bil:jone h t. To ni v sklad v drugi- j čino. ki je strašno dišala po kisli- ni in gnijočem ine.-u. Sele sedaj po aretaciji zločinske družbe so odkrili skrivnost te ostudne tekočine. Neki Duverger (pod tem imenom .-e je skrival bivši duhovnik), ki je bil tej družbi nekoč izkazal za primerno nagrado znatno uslugo, se je hotel izsiliti iz nje še več denarja. Sarret ga je z njegovo "ženo*' (v resnici metreso. ki je bila ušla svojemu pravemu možu in mu pri tej priliki odne la 200,000 fr.) zvabil v vilo obeh sester in ju zasede ustrelil. Schmidtovi pa sta trupli raztopili v kooahii kadi, ki sta jo napolnili s 100 1 žveplcne kisine. S to groznoto raztopino sta lapolnlli potem steklenice, ki sta jih spravili na vrtu. Duverger je vedel za marsikatero skrivnost zločinske trojice in ko je grozilo, da postane nevaren, so ga na ta način spravili s poti. Bil je namreč tisti, ki je šel k zdravniškemu pregledu pod imenom Katarinenega moža, preden ga je zavarovalnica sprejela v zavarovanje. Na podoben način je neki kuhar Lufaux nastopal pri zdravni-fkem pregledu kot neki di Lorenzo, ki je bil ubog. jetičen čevljar in : če štirih otrok. Katarina si je na uretkan način dobila listine tega čevljarja in njegove žene ter ga je dala zavarovati za aOO.OOO fr. Di Lorenzo je kmalu potem umrl. a zavarovalnica je "njegovi ženi*', to se pravi Katarini Schmidtovi. izplačala tega pol milijona! Krono vsega delovanja obeh sester in odvetnika Sarreta. obenem pa tudi usodni zaključek tega delovanja je bil umor neke mlade jet'ene ženske, Magali Herbinove. ki sta jo CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (Občevanje z Georgino mu je tudi delalo tAŽkoee. kajti vedel je. da mora biti oprezrtn, da se e je i:očutil tako t'om.icepra v svoji košarici ! "Evo. gospod župp/k! V«ste. izkušeno oko! Opazil sem da ljubite živali. Ne vem. kako bi vam dokazal svojo hvaležnost. Denarja nim:im. imam p;« pse. Tedaj sem vmn izbral najlep- [ šega!" Ni lagal. IVs je bil vreden svojih dve sto frankov. "Oh. ljubka živalca!" *«e je izvilo gospodu župniku. ves zrak. kar ga je bilo okoli. "Hranili jo boste v -pomin na Ovidija Diburgeja !" Zato se boste začudili, kadar boste prišli k-ikor jaz prosit starega župnika pri La Gniche. naj vam da za vašo babico mehko kuhana jajca. ko boste zagledali v njcgowm staram župnišču ljubko kosirico iz tr>tjn. v kate**i ima spravljena jajca. In če ga vprašate: "Go pod župn k. katera župljan-' kn je bila tako radodarna?" 29- 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Hex v (>«noa Clmmplairi v Havre 15. novembra: I 'res. Ilooaevett v Ilavr« St. Louis v Hamburg Majestic v Cherbourg 17. novembra: Stwteudam v Boulogne l .iris v Havre 18. novembra: Augustus v Genoa «22. rcvembrj: 1 leulfceliland V."a»liin£tou Hamburg M a v t« 25. novembra: ' K u ropa v liremen I Vcnutiuii v Duutogne I 1'oiile di Savuia v Genoa lit- de France v Havr* no vem bra : , ,____-, Xcw Vork v Hamburg vam bo smeje se odgovoril : ,.,esl „arUtng v Mav®e " ....žnpljankn Povedal vam ho. kar sem vam jaz pravkar povedal. (I: I.Ujitjr >4La Trourr". Prerrl L. K.) "Kajne! No torej, nuje se Džin." vaša je! Ime- Ovidij je bil položil Džina v du-1 hovnikove roke. Katja je bila nav-1 ilušena in mali psieek. ves sladak. ' je morda spoznal duhovniški la- j lar. ki ga je bil že nekoč videl v salonu svojih prejšnjih gospodarjev, ter se Tačel še l>olj laskati in 1 ljubkovati, kakor da hoče rotiti,' naj ga sprejmejo — da ga ne bi poslali nazaj tja doli v žalostni komedijantki voz. "Ne, prijatelj, ne morem sprejeti!" da odločno župnik. "Zakaj ne.'" 4 * Razumet i morate!'' "Ta pes je bil zares najdena." "Morda. Toda ne morem...." "Zadnja bi seda?" "Zadnja beseda!" Tedaj se je oglasil strog in o- BLAZNIKuVE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. " Glas Naroda I>«*r<'ii^:i ri:t v 1'lierlMiiirg 2. decembra: \oIriidani v TV>ti|i>gria VuU»»nia v Trat Olu inelaili v Havre 6 decembra: 1'rfiur-ii v !«-reiiuai i.i v ;*lierl»o»irg K u ropu v liremen Oonle di Si troia v Genoa 20. decembra: Washington Hamburg v v Havre Hamburg 216 West 18th Street New York, N. Y. ihccnibra: O'vmiiic v fherbourg Jč7. decembra: >»-w York v Hamburg l.r«-men v IJremen I'i »-M. Ilarding v Havre j 3!. decembra: 1'ci.nlaiiU v Havre ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----IG. DECEMBRA Kdor se je odloča za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.