^ Št. 120 (15.847) leto UH.
Ji Ufi IM A l^z ^^
AnlltlOL...
'A®
.XJL
ČEDAD-Ul. RiSTOh-
7500 10? ^eTnW.
Coma 26, art. 2, bgge 5«*»-.

HLlJSaffl
cosmetics italy
I AI« U srl. I rst - Tel. (MO - 232430 l av 040 - 232390
SREDA, 21. MAJA 1997
MEDNARODNA POLITIKA / HORN, DRNOVŠEK IN PRODI SO SE VČERAJ SESTALI V BUDIMPEŠTI
Krepi se nova trilaterala Italija-Slovenija-Madžarska
Dogovor o cestni povezavi Trst-Kijev in o vojaškem sodelovanju
BUDIMPEŠTA - Predsedniki vlad Madžarske Gyula Horn, Slovenije Janez Drnovšek in Italije Romano Prodi so se včeraj sestali v madžarski prestolnici na prvem tri-strankem srečanju. Ob koncu sestanka so objavili skupno izjavo, v kateri so se obvezali za vsestransko krepitev medsebojnega sodelovanja. Med drugim" so se dogovorili za ustanovitev skupne mednarodne brigade treh držav in za skupne vojaške vaje, kakor tudi za ureditev hitre cestne povezave med Trstom in Kijevom, ki bo sla mimo Ljubljane in Budimpešte. Predsednik italijanske vlade Prodi je zagotovil podporo Madžarski in Sloveniji za njuno vključitev v evroatlantske integracije. Prihodnje srečanje trilaterale bo v Trstu.
Na 3. strani
ITALIJA / PRVI SPODBUDNI MAJSKI PODATKI
Skoraj gotovo bo Istat junija potrdil sedanji trend - Letna inflacija podobna nemški - Sindikati sedaj glasno zahtevajo znižanje eskontne mere
Vlada: pokojninski sistem ne potrebuje korenitih posegov
RIM - Italijanski sistem ne potrebuje korenitih posegov, ampak samo manjše popravke, je v svojem poročilu poslanski komisiji za delo in socialne zadeve zagotovil podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli. Tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je v prejšnjih dneh trdil, da bo treba ukiniti pokojnine na osnovi delovne dobe, ker so nevzdržne za državne blagajne, Pa je v pismu dnevniku L’Unita poja-
snil svojo misel: pokojninski sistem bo mogoče reformirati samo z dogovarjanjem med vlado in sindikati, reforma pa bo morala spoštovati smernice, ki jih je nakazala Dinijeva pokojninska reforma izpred dveh let.
Tajnik SKP Fausto Bertinotti pa noče ničesar slišati o reformi pokojnin, razen tistih, ki presegajo 10 milijonov lir mesečno.
Na 2. strani
RIM - Tudi maja smo bili priča nazadovanju draginje, saj je po prvih majskih podatkih za nekatera italijanska mesta letna inflacija padla na 1, 5 odstotka, medtem ko je aprila znašala 1,7 odstotka. Podatki odražajo predvidevanja raziskovalnih inštitutov, saj so cene blaga široke potrošnje v maju ostale skoraj nespremenjene glede na april.
V Genovi in Bologni je znaša mesečna inflacija +0,2 odstotka, v Trstu +0, 3, v Vidmu pa +0,4 od-
stotka. Včerajšnji podatki se nanašajo le na 19 odstotkov italijanskih mest, a so po mnenju izvedencev zanesljivi, tako da bo državni statistični urad Istat 4. junija skoraj gotovo potrdil sedanji trend, tako da se je inflacija od začetka leta znižala za 3 odstotke in je sedaj podobna nemški, ki znaša 1,4%. Sindikati so ob včerajšnjih podatkih zahtevali znižanje eskontne mire pred predstavitvijo dokumenta za. gospodarsko načrtovanje.
Na 11. strani
„ALBANIJA / VOLILNI ZAKON
KONGO / ŠTIRI DNI PO »OSVOBODITVI«
Ultimat Italije in Evrope sprtim albanskim strankam
Novi predsednik Kobila v Kinšasi
Mesto se le postopoma umirja - Meje Konga zaprte za novinarje
TIRANA- Države Evropske unije so včeraj for-ttialno zagrozile z revizijo svojih naporov v Albaniji, Ce ne bodo albanske stranke »v prihodnjih 'bieh« dosegle kompromi-o volilnem zakonu. To le Se odločneje zahteval Predsednik italijanske vla-d® Prodi, saj Italija nosi 8lavno breme mednarod-?rh zaščitnih sil v Albaniji.
rflv italijanska diploma-cija je bila včeraj najaktiv-nejsa pri poskusu premostitve sedanje pat pozicije. Posrednik OVSE Franz
Vranitzky je bil včeraj še najbolj drastičen, saj je strankam dal 24-umi ultimat za dogovor. Nihče pa ni jasno povedal, čigava je krivda za sedanje zaplete. Premier vlade narodne rešitve Bashkim Fino je še sinoči poskušal premostiti nezaupanje Berisheve Demokratske stranke, ki je prepričana, da bodo opozicijske stranke s popravki k volilnemu zakonu storile isto, kar je lani sama storila, ko si je če pred volitvami zagotovila zmago.
Na 9. strani
KINSASA - Štiri dni po »osvoboditvi« Kinšase so meje Demokratične republike Kongo še vedno zaprte za tujce. Nova oblast pa je včeraj v Kinšasi prepovedala vse manifestacije, tako da ne bi prišlo do incidentov in novih maščevalnih pohodov prebivalstva proti pristašem Mobu-tujevega režima (na sliki AP). Položaj v glavnem mestu se torej še ni umiril, kljub temu pa je novi predsednik Kabila zvečer (z zamudo) prispel v mesto.
Na 9. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
DANES,
V	SREDO, 21. maja ob 20.30
V	MAVHINJAH
na sedežu SD Grmada (bivša osnovna šola) prirejata SKD Cerovlje Mavhinje in SD Grmada informativni večer in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
V	PETEK,
23. maja ob 20.30
V	GROPADI
v Zadružnem domu Skala predstavitev in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
SS(x* kombi dcU* sklada CRTrieste
TRST - Slovensko stalno gledališče je včeraj v dar prejelo rdeč kombi, ki ga je v okviru podpor tržaškim kulturnim ustanovam poklonil sklad Fondazione CRTrieste. Po včerajšnji slovesnosti na in pred osrednjim sedežem tržaškega bančnega zavoda pa se danes v Kulturnem domu obeta dvojno praznovanje: dopoldne bodo na tiskovni konferenci predstavili knjigo Afrika ali Na svoji zemlji, se pravi knjižno izdajo satorič-ne komedije Borisa Kobala, zvečer pa bodo posrečeno delo ponovili že petdesetič.
Na 5. strani
V vinogradu mu je razmesarilo nogo
TRST - V vinogradu pri Lonjerju je motokultiva-tor hudo poškodoval 65-letnega upokojenca: med prekopavanjem zemlje med trtami se je stroj prevrnil, verjetno ker je trčil ob trto, ostra rezila so se mu zasadila v desno nogo, krmilo pa v spodnji del trebuha. Mož bi na mestu izkrvavel, ko ne bi sosednje slišali njegovih klicev na pomoč. Reševalcem zdravniške službe 118 so morali prihiteti na pomoč še gasilci, ki so razstaviti rezila in prežagali krmilo. Mož je v oddelku za oživljanje s pridržano prognozo.
Na 5. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Proces proti »borcem Serenissime«
Danes se bo v Benetkah začel proces proti separatistom, ki so izvedli napad na zvonik sv. Marka, prejšnjo noč pa so domnevni separatisti v Vareseju napadli sedež Ljudske stranke.
Na 2. strani
Konvencija o šolskih telovadnicah
Tržaški odbor CONI je obnovil konvencijo s tržaško občino, na osnovi katere bodo športna društva lahko uporabljala šolske telovadnice z ugodnimi pogoji.
Stran 5
Otvoritev z Verdijem
Slavnostni koncert ob odprtju obnovljenega tržaškega opernega gledališča je izvenel z Verdijevimi slavnimi skladbami.
Stran 8
Teden v znamenju prijateljstva
Med Tržičem in Gorico se ta teden odvijajo kulturna srečanja dijakov v znamenju združene Evrope.
Stran 10
Srečanje pisateljev na Bledu
Danes se na Bledu in v Ljubljani v organizaciji Slovenskega centra PEN pričenja jubilejno, 30. mednarodno srečanje pisateljev.
Stran 14
NOVICE
Poslanec SL izključen, ker si je z robcem zamašil usta
RIM - Poslanec SL Silvestro Terzi si je včeraj dopoldne med sejo poslanske zbornice demonstrativno zamašil usta z robcem v znak protesta, ker je večina poslancev sklenila, da odobri zakon za spodbujanje javnih del po hitrem postopku, tako da bi »preskočiti« obravnavo stotin popravkov, ki jih je predstavila SL.
Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je Terzija trikrat opomnil, naj si sname rabec z ust, ker pa ni nič dosegel, ga je izključil. Zadeva pa ni bila tako preprosta, saj so postrežniki morati Terzija odnesti iz zbornice skupno z njegovim sedežem. Terzi se je potem na hodniku hudoval, češ da v Italiji ni več spoštovanja za nikako svoboščino.
Oktobra se bo rodila stranka združene levice
RIM - Oktobra meseca se bodo zbrati »glavni stanovi« italijanske levice ter ustanoviti novo stranko, ki naj bi združevala vse njene duše. Tako je včeraj sklenil izvršni odbor DSL. S tem je pravzaprav samo potrdil, kar je stranka sklenila na svojem nedavnem kongresu. Oktobra se bodo torej zbrale kongresne skupščine DSL, krščanskih socialcev, laburistov, unitarističnih komunistov in nekaterih predstavnikov socialistov ter se dogovoriti za ime, simbol in strukturo nove skupne stranke.
Razprava o zakonu proti televizijskim monopolom
RIM - Danes bi se morala v senatu pričeti razprava o zakonskem osnutku ministra za pošte in telekomunikacije Antonia Maccanica proti televizijskim monopolom. Kaže, da bo razprava dokaj težavna, saj so samo parlamentarci SL predstaviti kar 3.300 popravkov. Včeraj so se zbrati načelniki skupin, da bi skušati najti dogovor, ki bi preprečil obstrukcijo SL. Sestanek pa ni ničesar obrodil, tako da se bodo načelniki ponovno zbrati danes pred začetkom seje senata. Ce ne bo šlo drugače, bo vlada obšla obstrukcijo s tem, da bo zahtevala zaupnico.
Z zakonom Bassanini štirje referendumi manj
RIM - Zaradi odobritve zakona o decentralizaciji državne uprave, ki nosi ime po ministru za dežele Francu Bassaniniju, bodo verjetno odpadli štiri izmed referendumov, ki so razpisani za ta junij, in sicer tisti, ki zadevajo občinske tajnike, deželne nadzorne odbore, enotne javne natečaje ter nadzor nad deželnimi upravnimi ukrepi. Tako je povedal sam minister Bassanini, ki ni izključil, da bi se Število referendumov, ki bodo odpadli, še povečalo.
Štirje mrtvi in en ranjen v nesreči pri Pescari
PESCARA - Na avtocesti A-14 blizu Pecare se je včeraj dopoldne pripetila pometna nesreča, ki je zahtevala štiri mrtve in enega hudo ranjenega. Vse žrtve so potovale na golfu, ki je verjetno zaradi previsoke hitrosti zadel v varnostno ograjo ter se po zaletu z vso močjo večkrat zakotalil. Slo je za člane družine malijskega kolovodje Capriatija iz Barija. Med mrtvimi je tudi 4-letna deklica.
RIM / POJASNILA D'ALEME IN POROČILO PODTAJNIKA MICHELIJA
Reforma pokojnin možna le preko dialoga s sindikati
Berfinotti: sporne samo pokojnine nad 10 milijonov mesečno
RIM - Reformo pokojnin bo mogoče izvesti samo ob dogovarjanju med vlado in sindikati in na načelih, ki jih je nakazala reforma iz leta 1995. Tako je tajnik DSL Massimo D’Alema pojasnil svojo misel v pismu odgovornemu	uredniku
»L’Unita«, ki je - tako kot vsi drugi časopisi - z velikim poudarkom objavil D’Alemove besede na shodu v Benetkah o nujnosti reforme pokojninskega sistema, ni pa objavil tudi jasnih pogojev, ki jih je tajnik Hrasta v istem govoru navedel. V pismu D’Alema postavlja dve točki: prvič, da je treba najti rešitev preko dialoga med vlado in sindikati, in to rešitev bo DSL lojalno podprla v parlamentu; in drugič, da mora biti reforma v skladu z osnovnimi smernicami reforme iz leta 1995, ki je tudi v srednjem predvidela premostitev nekaterih norm in določb.
Kateri so resnični nameni vlade glede reforme pojoj-ninskega sistema in bolj na splošno sociale pa je pojasnil podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli na avdiciji poslanske komisije za delo in socialna vprašanja. Pokojninski sistem, je dejal podtajnik, ne zahteva korenitih popravkov, pač pa nekatere korektivne posege, ki jih bo treba izvesti že leta 1998. Namen teh posegov je predvsem zagotoviti pravičnost sistema in njegovo finančno osnovo. Dinijeva reforma je bila namreč učinkovita v kratkem in srednjem roku, je dejal Micheli, ni pa bila zadovoljiva kar se tiče pravičnosti in finančne osnove.
Cilj vlade je vsekakor »uravnovesiti socialno državo, ne da bi zmanjšali globalne izdatke v razmerju z Bruto domačim proizvodom. Po-
tem ko je pozval vse, naj trezno ocenjujejo delovanje vlade na tem področju, kajti potrebna je trezna in mirna razprava, je Micheli govoril o nujnosti »vsebinske reforme« nekaterih postavk, kot je na primer dopolnilna blagajna, nujno pa bo treba tudi poseči na področju zdravstva.
Podtajnik je navedel, da znašajo izdatki za socialo v Italiji približno eno četrtino bruto domačega proizvoda, kar je približno toliko kot v drugih evropskih državah. Toda od teh izdatkov gre za pokojnine 61,5 odstotka, medtem ko znaša evropsko povprečje 45,3 odstotka. Za skrbstvo pa v Italiji namenjajo 18, 4 odstotka celotnega izdatka za socialo, medtem ko je v državah EU povprečje 31, 9 odst.
Pojasnila podtajnika Mi-chelija in samega D’Aleme so v večinskih strankah sprejeli dokaj pozitivno, celo iz vrst opozicije je bilo slišati razmeroma pohvalne ocene ali pa vsaj ugotovitve, da je »končno« tudi levica spregledala nujnost reforme pokojnin. Edini odločno nasproten glas je bil, kot vedno, glas tajnika SKP Fausta Bertinottija, po katerem je krnitev pokojnin na osnovi delovne dobe nesprejemljiva. Po njegovem mnenju se je mogoče pogovarjati samo o privilegiranih pokojninah, torej o tistih, ki znašajo več kot deset milijonov na mesec, nikakor pa ne o drugih, ki predstavljajo ogromno večino pokojnin.
Sicer pa je Bertinotti polemiziral predvsem z Dilemo, ne pa z Michelijem: oba se sicer strinjata o nujnosti reforme socialne države, samo D’Alema pa je dejal, da so pokojnine na osnovi delovne dobe »nevzdržne«
Tudi »katalonski vzorec« na dnevnem redu dvodomne komisije
RIM - Dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme, ki ji predseduje tajnik DSL Massimo D’Alema, bo od jutri spet zasedala in bo morala vsaj načelno izbirati med različnimi možnimi rešitvami glede osnovnih problemov na dnevnem redu. Eden od teh je prav gotovo vprašanje predsednika vlade: glede tega je D’Alema še včeraj potrdil, da je po njegovi oceni najbolj ustrezen predlog o močnem premiera, ki bi ga volilci izvolili direktno, ampak skupaj (na isti glasovnici) z njegovo večino. Sicer pa je predsednik dvodomne komisije zagotovil, da načelno ne nasprotuje predlogu o pol-predsedniškem sistemu po francoskem vzorcu, ki je pri srcu desnosredinski opoziciji, da pa meni, da je predlog o močnem premiera bolj uporaben za italijansko stvarnost.
Hipoteza močnega premiera pa ima tudi prednost, da jo sprejema tudi Ljudska stranka, pa čeprav brez navdušenja. Tajnik LS Franco Marini je včeraj opozoril, da ta predlog ne sme vnašati podtalnih oblik predsedniškega sistema, kajti njegova stranka v tem primera »ne bi izpila grenkega keliha«.
Drugi veliki problem, glede katerega bo morala dvodomna komisija sprejeti sklepe, je federalna ureditev države. Bossijeve separatistične grožnje so spet postavile problem v ospredje, nastal je predlog o avtonomiji »po katalonskem vzorcu«, o katerem bi se morda lahko strinjala celo Severna liga, ki pa vzbuja dvome tako na desnici kot na levici. Vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je včeraj obtožil
D’Alemo, da preveč dvori Bos-siju, in napovedal ostro nasprotovanje vsakršni obliki federalizma, ki bi »krnil nacionalno enotnost«. Katalanski vzorec po njegovem ni uporaben, kajti Katalonija nima nobene podobnosti s Padanijo. Fini je dejal, da je zgrešeno skušati zadovoljiti Bos-sija: »To je tako,« je dejal, »kot če bi za časa rdečih brigad priznali oboroženo partijo.«
Glede tega predloga je previden tudi predstavnik Ljudske stranke Sergio Mattarella. Tudi po njegovem mnenju bi bilo zgrešeno dvoriti Bossiju. Zaželel je, da bi poročevalec D‘Onofrio na jutrišnji seji predstavil pisni predlog, tako da bi lahko razumeli, za kaj pravzaprav gre: če pa bo predlog ugajal Ligi ati ne, je to za Mattarello povsem nepomembno vprašanje.
. Katalonski vzorec pa ugaja bivšemu ideologu Lige Gianfran-cu Migliu, češ da gre za model, ki nudi zadostna jamstva. Pač pa se je Miglio obregnil ob referendum, ki ga bo Severna liga izpeljala v nedeljo o Padaniji. Po njegovi oceni bo referendum propadel, tudi zato, ker je izveden v zgrešenem trenutku. Treba bi ga bilo izvesti takrat, ko Italiji ne bo uspel vstop v Evropo, kajti takrat »se bo pomnožilo število tistih, ki bodo želeli oditi«.
Umberto Bossi pa se doslej ni izrekel, ampak je nadaljeval z napadi na delo dvodomne komisije. V nekem intervjuju je včeraj celo zagrozil, da bo poslal »milijone ljudi marširat po tračnicah in avtocestah«, če bodo v dvodomni komisiji odobrili tak volilni zakon, ki ne bo ugajal Severni ligi.
MILAN / MEHIŠKE OBLASTI SO JU PREDALE ITALIJANSKIM
Pobegli par, Francesca Vacca Augusta in Maurizio Raggio, od včeraj v Italiji
Milanski sodniki ju dolžijo protizakonitih bančnih operacij v podporo Craxiju
MILAN - Včeraj sta pripotovala v Italijo grofica Francesca Vacca Augusta in njen bivši partner Maurizio Raggio, ki sta skupaj pobegnila v Mehiko oktobra 1994, da bi se izognila arestu. Na zahtevo milanskih sodnikov »čistih rok« so mehiške oblasti oba predala italijanskim, grofica je prišla že zjutraj in so jo zvečer že zaprti v zapor v Operi pri Milanu, medtem ko je Raggio na rimsko letališče Fiumici-no dopotoval zvečer. Milanski preiskovalci ju dolžijo, da sta s protizakonitimi operacijami na tekočih računih v švicarskih bankah »zaslužila« 12 milijard tir, s katerimi naj bi razpolagal bivši predsednik vlade Bettino Craxi.
Po pisanju mehiškega dnevnika El excelsior naj bi se Francesca Vacca Augusta še v zadnjem tre-nutnku skušala izogniti predaji italijanskim oblastem, saj je v stranišče bolniške sobe bolnice Abc v glavnem mehiškem mestu vrgla potni list in osebno izkaznico, ko je
videla, da so prišli ponjo. Vendar so ji že na letališču izdelati začasne dokumente in jo vkrcali na letalo za Miani, od koder je nato poletela za Rim. Iz Rima v Milan so jo prepeljati karabinjerji, ki so jo najprej odpeljati na poveljstvo v Ul. Mo-scova, nato pa v zapor v Opero. Zaslišati naj bi jo danes.
Ko se je začel zaključni del kompleksne operacije, saj so milanski sodniki zahtevo po izročitvi obeh pobeglih predložili že decembra ’94, je kazalo, da bosta Francesca Vacca Augusta in Maurizio Raggio potovala skupaj. Zaradi birokratk-sih zapletov, tako trdijo novinarski viri v Madridu (Raggio je potoval preko Španije), pa je prišlo so spremembe prvotnega načrta. Maurizia Raggia so iz centra za socialno prevzgojo (Cereso) v Cuemavaci v mehiško prestolnico prepeljali v ponedeljek zvečer, pred odhodom iz centra pa naj bi izjavil, da se ne on ne njegova bivša partnerka v Italiji nimata česa bati.
Varese: napad na Ljudsko stranko Benetke: proces proti »Serenissimi«
VARESE - V ponedeljek zvečer sta neznanca s silo vdrla v sedež Ljudske stranke, napadla in ranila.z udarci po glavi pokrajinskega tajnika, 30-letnega Luco Perfettija, in pomazali zidove z napisi za neodvisnost Padanije. Doslej še niso zasledili napadalcev, odgovornost za napad pa je prevzela doslej neznana organizacija za neodvisnost Vareseja.
Napad je izzval ogorčenje v vsem političnem svetu; v Ljudski stranki, kjer ugotavljajo, da se je tudi terorizem 70-ih let začel s podobnimi nasilnimi dejanji, obenem pa ocenjujejo, da gre za posledice Bossijeve politike. Napad pa je obsodil tudi pok-
rajinski tajnik Severne lige v Vareseju.
Danes pa se bo v Me-strah v sodni dvorani, ki so jo svojčas prirediti s posebnimi varnostnimi merami za procese proti »rdečim« teroristom, začel proces pred porotnim sodiščem proti osmerici »bojevnikov vlade Serenissi-me«, ki so zasedli zvonik Sv. Marka. Verjetno bodo proces takoj prekiniti, ker bodo zagovorniki predlagali začasno odložitev sodnega postopka.
Presikovalci so medtem ugotovili, da je prevratniška skupina iz Veneta nameravala ustanoviti pravo vojsko in da so jo finansirali iz tujine: od kod pa še ni znano.
BUDIMPEŠTA - Predsedniki vlad Slovenije, Italije in Madžarske, Janez Drnovšek, Romano Prodi in Gyula Horn so prvo tristransko srečanje v okviru trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpešta včeraj v Budimpešti sklenili s sprejetjem skupne politične izjave, v kateri med drugim Italija aktivno podpira vključitev Slovenije in Madžarske v zvezo NATO v prvem krogu širitve zavezništva.
Premieri v izjavi poudarjajo politični pomen trilaterale in izraZajo interes, da se sodelovanje razširi tudi na druga področja v smislu razcveta celotne regije. Premieri Drnovšek, Prodi in Hom v izjavi tudi jasno podpirajo evroatlantske integracijske procese.
Predsedniki vlad, ki so na skupni novinarski konferenci izrazili zadovoljstvo s pogovori in poudarili pomen skupne izjave, so na srečanju ovrednotili dosedanje sodelovanje in obravnavali načrte za vnaprej.
Tako kot v deklaraciji je tudi na pogovorih Prodi zagotovil trdno italijansko podporo vključitvi Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in NATO v prvem krogu širitve. Poudarje-
Sodelovanje Italije, Slovenije in Madžarske se ugodno razvija
no je bilo, da je trilaterala v očeh evropskih integracij pomemben element, zato bodo o njenem razvoju Slovenija, Italija in Madžarska te integracije redno obveščale.
Srečanje Vajgl - Fassino - Sonogy
Pred srečanjem premierov Slovenije, Italije in Madžarske, Janeza Drnovška, Romana Prodija in Guyle Horna, so v Budimpešti državni sekretarji v zunanjih ministrstvih teh držav, Ivo Vajgl, Piero Fassino in Ferenc Sonogy, uskladili besedilo skupne politične deklaracije, s katero so kasneje premieri sklenili svoje prvo srečanje v okvira tristranskega sodelovanja na osi Rim-Ljubljana-Budimpešta.
Premieri so pozornost na srečanju namenili tudi načrtom o oblikovanju skupne mednarodne brigade treh držav. Ta naj bi bila vzpostavljena v letu 1998, dogovorili pa so se tudi o skupnih vojaških vajah.
Pozornost so prav tako namenili načrtom za gradnjo transportne povezave med Trstom in Kijevom, tako imenovanega koridorja številka 5, ki naj bi potekal čez Ljubljano in Budimpešto. O tem se bodo podrobneje dogovarjali	še
strokovnjaki, obstaja pa
načelen dogovor, da bi cesta med Slovenijo in Madžarsko potekala čez mejni prehod Pince. Kot je menil premier Drnovšek, bodo Madžari najprej zgradili hitro cesto in jo kasneje razširili v avtocesto. Predsedniki vlad so se na srečanju pogovarjali o pridobivanju denarja za tovrstne projekte, tudi finančnih sredstev EU.
Predsedniki vlad Drnovšek, Prodi in Horn so se dogovorili o širjenju sodelovanja v okviru trilaterale na nova področja, med drugim na
področje znanosti, šolstva, varstva okolja, pravosodja in kulture ter v tem smislu predvideli nova tristranska srečanja predstavnikov teh področij.
Glede morebitne širitve trilaterale na druge države so se premieri strinjali, naj povezava zaenkrat ostane v dosedanjih okvirih, saj se mora sprva okrepiti. Vsekakor pa trilaterala drugim državam ne zapira vrat, sodelovanje zainteresiranih držav pa bo mogoče pri konkretnih posameznih projektih.
Na sliki pod naslovom (z leve) Gyula Horn, Romano Prodi in Janez Drnovšek med včerajšnjim srečanjem v Budimpešti
(foto BOBO)
Janez Drnovšek: Nova kvaliteta odnosov v tem delu Evrope
BUDIMPEŠTA -Slovenski premier Janez Drnovšek je včeraj v Budimpešti izrazil zadovoljstvo s tristranskim srečanjem s predsednikoma vlad Italije Romanom Prodijem in Madžarske Gyulo Hornom in pripisal velik pomen trilaterali Rim-Ljubljana-Budimpešta, "ki predstavlja neko novo kvaliteto v tem delu Evrope".
Drnovšek je v pogovoru s slovenskimi novinarji izpostavil Prodijevo jasno zago-
tovilo o italijanski podpori Sloveniji in Madžarski za vključitev v NATO v prvem krogu širitve. Tovrstna prizadevanja in stiki bodo do madridskega vrha še bolj okrepljeni, je zagotovil premier. Glede mednarodne misije v Albaniji, ki poteka pod italijanskim vodstvom, in v kateri Slovenija sodeluje, Madžarska pa ne, je premier Drnovšek povedal, da trilaterala do tega nima skupnega pristopa. (STA)
Italijanski premier Prodi je na novinarski konferenci izjavil, da je tudi tokratno srečanje izraz nove italijanske "vzhodne politike". Italija želi s tem okrepiti sodelovanje in mu pripisuje velik pomen, je poudaril Prodi ter dodal, da ne gre le za trilateralo, temveč da želi Italija krepiti tudi dvostranske stike s temi državami. Italijanski premier bo sicer obisk v Budimpešti nadaljeval danes, ko se bo na dvostranskih srečanjih sestal z najvišjimi madžarskimi
predstavniki.
Beseda je na srečanju tekla še o mednarodni misiji v Albaniji. Prodi je izrazil priznanje Sloveniji za njeno sodelovanje v tej misiji, na novinarski konferenci pa izrazil upanje, da bo misiji uspelo preprečiti, da bi se v Albaniji krepila kriza bosanskega tipa.
Premieri so se dogovorili za srečanja na redni letni ravni. Prihodnje leto naj bi se predsedniki vlad sešli v Trstu, zunanji ministri pa že letos v Sloveniji.
Mihela Zupančič/STA
RIM / SREČANJE NA MINISTRSTVU ZA POŠTO
LJUBLJANA / USTAVNO SODIŠČE ZAČELO OBRAVNAVO
Stovenski programi RAI bodo vidni v vsej deželi
Ustanovili delovno skupino za čezmejno televizijo
TRST - Predsednik deželnega odbora za radiotelevizijsko službo Giu-SePpe Mariuz se je v Rimu ®rečal z direktorjem oddelka za koncesije pri mi-Mstrstvu za pošto in telekomunikacije Antoniom t atom, s katerim je obrav-Haval načrt potenciranja tretje mreže bis deželne ttai, na osnovi katerega bo Dtogoce raztegniti vidljivost slovenskih televizijskih sporedov Raia na celotno ozemlje dežele Furlanije -Julijske krajine.
Predsednik Mariuz je °b tej priliki poudaril nuj-n°st relansiranja projekta 0 Čezmejni televiziji. V tej ^vezi je bilo sklenjeno, da oodo ustanovili delovno skupino, v kateri bodo pod vodstvom deželnega odbora za radiotelevizij-
sko službo tehniki mini- imela nalogo pripraviti strstev za pošto in komu- načrt frekvenc, na osnovi nikacije Italije in Slove- katerega bo mogoče izo-nije ter visoki funkcio- blikovati mednarodno narji Raia in RTV Slove- konvencijo, ki je potrebna nije. delovna skupina bo za začetek oddaj.
Goriški prvak NZ Ritossa ne mara davčnih prijav v slovenščini
GORICA - Goriški pokrajinski predsednik Nacionalnega zavezništva Adriano Ritossa je bil razburjen ob vesti, da je ministrstvo za finance dalo natisniti obrazce 740 za davčno prijavo tudi v slovenščini, kar v tiskovni noti pripisuje želji ministrstva, da bi nabralo čim več denarja od davkov. Ritossa se ironično sprašuje, kdaj bodo pripravili obrazce tudi v biziaščini in furlanščini, opozarja pa na nevarnost, da bi kdo davke plačal v tolarjih.
V povsem resnem tonu pa Ritossa na koncu svojega tiskovnega sporočila naglaša, da je pobuda ministrstva za njegovo stranko ne samo nedopustna, ampak tudi provokatorska, ker ni nobene zakonske norme, ki bi jo predvidevala.
Šele juhi sklep o ustavnosti zakona o pridružitvi k EU
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj začelo obravnavo vladne zahteve za presojo ustavnosti predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma ih jo bo nadaljevalo v četrtek dopoldne ob 9. uri, je STA izvedela na Ustavnem sodišču. Prav tako je Ustavno sodišče na četrtek preložilo obravnavo zahteve za presojo ustavnosti predloga odloka o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma pod geslom Ohranimo naše bogastvo.
Včerajšnja obravnava ustavne skladnosti predložene ratifikacije sicer ni bila namenjena dosegi končne odločitve, ampak samo izmenjavi stališč do tega vprašanja, so povedali na Ustavnem sodišču. Sodnik poročevalec Peter Jam-
brek je predstavil vso zadevo in povedal, kaj je bilo doslej opravljenega, vlada pa je davi poslala Ustavnemu sodišču tudi dopolnitev svoje zahteve za izrek mnenja, saj je sodnik poročevalec zaprosil za nekaj dodatnih obrazložitev.
Ustavno sodišče je včeraj govorilo tudi o zahtevi za presojo ustavnosti predloga odloka za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma pod geslom Ohranimo naše bogastvo in obravnavo prav tako preložilo na četrtek. Zahtevo za razpis referenduma je ob podpori več kot 50.000 volivk in volivcev vložila Združena lista socialnih demokratov, podprli pa sta ga tudi Slovenska nacionalna stranka in Zelena alternativa. (STA)
Poslanci SKD in SDS zahtevali za danes sklic izredne seje DZ
LJUBLJANA - Poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) sta v pismu predsedniku državnega zbora (DZ) Janezu Podobniku zahtevali, naj za danes, 21. maja, ob 10. uri skliče preloženo izredno sejo, namenjeno obravnavi pripravljenosti Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo in zvezo Nato, so zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost.
Predlagatelji v pismu poudarjajo, da ne gre samo za vprašanje ratifikacije in ustavnih sprememb, ampak za vprašanje celovite pripravljenosti Slovenije za vključevanje v omenjeni integraciji. (STA)
Sreda, 21. maja 1997
MNENJA, DEŽELA
4
OGLEDALO
Kriza nacije in njene notranje kohezije
Ace Mermoua
Predsednik poslanske zbornice Luciano Vio-lante je v intervjuju za italijanski dnevnik Re-pubblica opozoril na vrsto znamenj, ki kažejo na to, da se kohezijske vezi italijanske nacije rahljajo. Na severu se v Ligi zbira protest, ki jasno in glasno zagovarja separatizem in se polni z vedno večjo jezo in nestrpnostjo. Na svojem vsedržavnem shodu so alpinci žvižgali predsedniku republike, ki se vedno pogosteje sreča z neodobravanjem ljudi. Sodstvo pretresa globoko nelagodje in nekateri sodniki odkrito kontesti-rajo politike in institucije. Nezadovljstvo se širi med finančnimi stražniki in v policiji. Prav tako je opazno nelagodje v birokraciji, ki ne ustreza potrebam državljanov in se hkrati zapira v cehovsko avtarkijo. Jug potuhnjeno molči, vendar se ni iznebil mafijskih vezi, ki še vedno urejajo tržišče črnega in nezakonitega dela. Ob tem se zaostruje debata o šoli, ker da ne odgovarja potrebam sodobne družbe. Njena reforma, za katero se je minister Berlin-guer odločno zavzel in predstavil načrte, predstavlja trd oreh za vsakega ministra in vsako vlado.
Razlogov za nezadovoljstvo je v Italiji več. Ne bi ponavljal dobro znanih dejstev, ki gredo od katastrofalne dediščine, ki so jo zapustile bivše večstrankarske koalicije z velikanskim breznom v državnem proračunu, do gospodarske krize, ki je v Italiji in tudi v ostalih evropskih državah na dramatičen način znižala zaposlitveno raven. Ukrepi odgovorne vlade na morejo biti drugače kot boleči in ni čudno, da nanje najtrše regira bogati sever. Kdor se je navadil visokega življenjskega Standarda, je najmanj pripravljen stisniti pas.
O zadevah obširno poroča italijanski tisk, zato bi raje opozoril na problem, na katerega so komentatorji manj pozorni. Gre za vprašanje nacije in njene notranje kohezije. Italja je danes očiten primer nacionalne države, ki doživlja krizo v svoji nacionalni strukturi, kar negativno vpliva na družbeno življenje. Najprej bi omenil krizo šolskega sistema. Javna šola je bila bistven element pri nastajanju modeme nacije. Sola, ki je ni upravljala več cerkev, ampak je skrb zanjo prevzela država, je jamčila množično opismenjevanje, širila poenoten, knjižni jezik, skrbnela za uniformirano, nacionalno kulturo, ki je bila nujno potrebna za široko tržišče in delovno mobilnost ter v
učencih vzbujala skupno zavest pripadnosti. Ta sistem je danes v globoki krizi, saj mora biti šola prilagojena novim potrebam in se ne more naslanjati le na tradicijo.
Državna birokracija, uradniki, funkcionarji, sodniki a tudi sile javnega reda, policaji, žan-darji, vojaki in drugi so bili prav tako steber moderne nacionalne države. Ob vzpostavljanju javnega reda je bila njihova poglavitna značilnost zvestoba. Poleg tega so bili birokrati in vojaki nosilci specifičnega znanja in tehnik, ki so bile nujno potrebne za funkcioniranje modeme države, ker je postala kompleksnejša ter se ni mogla več prepuščati muham in samovolji vladarjev, ampak se je naslanjala na racionalno organizacijo. V Italiji je ta sistem zašel v krizo ter se iz racionalnega spremenil v iracionalnega in nefunkcionalnega. Kratki stik v birokraciji in v državnih aparatih je eden izmed velikih razlogov za splošno nezadovljstvo. Krizo sistema je nedvomno sprožila dolgoletna slaba italijanska politika, ki je klasične nacionalne stebre spremenila v strankarske fevde in to v izrazito volilne namene (lotizacija, najrazličnejše usluge vo-lilcem itd.)
Ob tem je treba naglasiti še dva fenomena. Na severa, predvsem v Venetu, sta sestavljala vodilni razred duhovči-na, veliki podjetniki in bančniki, ki so našli sintezo v Krščanski demokraciji. Z akcijo »čistih rok« ter propadom KD in PSI so v Venetu in na severu izginili nekdanji botri in varuhi sistema. Brez političnega okvira in sinteze podjetniki in menedžerji niso sposobni upravljati kompleksnega družbenega življenja, ki nikoli ne more biti podjetje. Na Jugu je mafija sklepala kompromise z rimsko oblastjo. Sistem je postal nevzdržen, ko se je agrarna mafija spremenila v multinacionalko kriminala z mamili, orožjem, prostitucijo ter grobo posegla v bančni sektor, v gradbene špekulacije in v najrazlinejše črne posle na svetovni ravni. Pojav je svoj čas podrobno analizirala posebna parlamentarna komisija in izdala dokumentirana poročila.
Če povzamemo, je v Italiji zašel v krizo sistem, ki je na plemenit in tudi manj plemenit način zagotavljal kohezijo nacije. Na ruševinah so izbrunili egoizmi, par-tikularizmi, omejeni interesi, spori med cehi ter nezadovoljstvo v svetiščih države, kot sta sodstvo in najpomemb-
nejše institucije. V manj dramatični meri so pojavi podobni tistim, ki jih opažamo v bivših realsocialističnih državah. Pred tem dogajanjem je sklicevanje na tradicionalne nacionalne in državne vrednote šibko. Predsednik republike Scalfaro je zelo aktiven pri opozarjanju na potrebno kohezijo. Resnici na ljubo marsikdaj izpostavi vrašanja na način, ki bi bil učinkovit v povojnih letih, a danes izzveni nekoliko retorično. Pomislek noče biti kritika predsedniku, ki ima svojo kulturo in svojo življenjsko izkušnjo. Problem je v tem, da je verjetno zašel v krizo model klasične nacije, a se tega italijanski sodržavljani dodobra ne zavedajo. Ob tem danes še ni takšnih nadnacionalnih forumov, ki bi lahko nadomestili narod in nacijo. V Evropi, Ameriki in še kje drugje ostaja nacionalni model države in družbene organizacije še vedno edini, ki lahko zagotavlja kohezijo skupine. Nikakor ne bi trdil, da narodi umirajo, nasprotno, marsikje so se nacionalne države komaj rodile. Nujno pa je premisliti strukturo nacije in nacionalne države, njene simbole in mite, njeno kulturo, stratka, ves kompleksen sistem, ki je spremenil etnije v nacijo. Italijanska politika in kultura sta danes pred izjemno težko nalogo, ki se ne bo izčrpala le s posodobitvijo ustave, ampak bo zahtevala globoke spremembe šolstva, intistu-cij, politike in same kulture.
Slovenci ne moremo opazovati italijanskih pojavov (konec koncev živi del Slovencev v Italiji, Slovenija in Italija pa sta sosedi) odmaknjeno, češ da se nas ne tičejo. V Sloveniji opažamo nekatere pojave, ki so spravili v krizo Italijo. Strankarski interesi pre-pogostokrat prednjačijo pred državnimi. Birokracija se veča, ministrstva, institucije, državna televizija itd. se polnijo s kadri, ki odgovarjajo str ankarsko-ob lastniškim izbiram. Liberi-stično gospodastvo ustvarja vedno opaznejše socialne razlike. Odnosi med centrom-Ljubljano in periferijo so pogostokrat napeti. Slovenska kultura koleba med nekritičnim svetovljanstvom ter nacionalnimi miti, ki so nam jih zapustili romantika, prepo-rodna gibanja in katoliško dominsvetovstvo. Ne bi bilo čudno, ko bi se Slovenija kot nacija morala kmalu soočati z identitetno krizo in globinskim nezadovoljstvom, kot se to dogaja v Italiji. Učiti se pri sosedih ni nikoli odveč!
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR ’97
Mladi raziskovalci spet v Kanalski dolini
Letošnji tabor bo od 25. avgusta do 6. septembra
Doslej je bil vsak mladinski raziskovalni tabor po svoje lep in zanimiv. V vseh teh letih smo raziskovali vzdolž celotnega ozemlja, ki ga naseljujemo Slovenci ob slovensko-italijanski državni meji. Tabor je v svojih šestnajstih izvedbah prekrižal tržaško, goriško in videmsko pokrajino. Mladi raziskovalci in mlade raziskovalke so lahko s pomočjo mentorjev in mentoric spoznali del preteklosti in sedanjosti. S svojim lastnim raziskovalnim delom so zaznali utrip naših slovenskih ljudi v današnji, večkrat tudi trdi in nelepi, realnosti. Mladinski raziskovalni tabor nudi udeležencem poglobljen pogled v nekdanji in sedanji vsakdan ljudi ob meji. Dvotedensko bivanje v določenem kraju ali območju pusti trajen vtis v mladem človeku, ki svoja prejšnja spoznanja utrdi z lastnim raziskovalnim pristopom in delom. Na taboru se prepletata delo in družabnost, vsakdanji utrip in pretreklost, neposredni stik z ljudmi in dognanja iz knjig in arhivov, govorica in tišina.
V petek srečanje upraviteljev Benečije in Brd
ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada že vrsto let prireja pobudo »Spoznajmo se - Conosciamoci« z namenom, da predstavi kulturno ustvarjalnost naših sosedov. Letos je priredilo srečanje s slovenskimi Brdami. Prvo srečanje, ki je bilo v gradu Dobrovo v soboto, 15. marca, je omogočilo spoznavanje delčka beneške kulture in je predstavilo tudi prvo uradno srečanje med občino Brda in beneškimi upmvitelji.
V petek, 23. maja bo povratno srečanje v Benečiji in sicer v občinski sejni dvorani v Spetru pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Na-diških dolin. Srečanje se bo začelo ob 18.30, uro kasneje pa bo na sporedu kulturni program z naslovom »...od tam za rečico...«. Po pozdravih predstavnikov oblasti bosta nastopila mešani pevski zbor Rado Simoniti in moški zbor Matajur iz Klenje pri Spetru, učitelji osnovne šole Dobrovo bodo nato podali pesmi Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta, na koncu pa bodo predstavili še kratko videokaseto o Brdih.
Letošnji tabor načrtujemo v Kanalski dolini. Tam smo bili že enkrat in sicer v že daljnem letu 1986. O tem taboru je bila izdana tudi ustrezna publikacija. Letos se torej ponovno vračamo med ljudi v Kanalski dolini. Prireditelji so se obrnili na člane slovenskega kulturnega središča Planika, ki ima sedež v Ukvah. Skupaj z njimi so se usedli ter zastavili tabor. Letošnji 17. mladinski raziskovalni tabor Kanalska dolina 97 se bo odvijal od ponedeljka, 25. avgusta, do sobote, 6. septembra 1997. Hrana in prenočišče bosta na Trbižu, delovni prostori pa na sedežu Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah. Marsikaj bo še treba postoriti do začetka tabora. Trenutno so v teku pogovori o vsebinski zasnovi samega tabora ter o posameznih raziskovalnih skupinah. Nekaj je že dogovorjenega, o ostalem se še dogovarjamo. Na vsak način premlevamo o etnologiji, o jeziku, o stavbni arhitekturi, o zgodovini ter o marsičem drugem. Pogovarjamo se z dosedanjimi mentorji in udeležen-
ci, morda bomo pritegnili še kakega novega, saj se to po navadi dogodi vsako leto.
Prireditelji letošnjega 17. mladinskega raziskovalnega tabora Kanalska dolina 97 so: Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko, Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, Gibanje Znanost mladini iz Ljubljane. Zasnova je dovolj široka, in močna, da lahko zastavi dober načrt za tabor. Na samem raziskovalnem taboru pa se morajo izkazati mladi raziskovalci in njihovi mentorji. Domači kulturni delavci (Rudi Bartaloth, Anton Sivec, Peter Ger-dol in ostali) so nam zagotovili pomoč in sodelovanje, vsekakor se bo čutila odsotnost pred kratkim preminulega raziskovalca in kulturnega delavca Salvatoreja Ve-nosija. Letošnji mladinski raziskovalni tabor naj se odvija v njegovem imenu.
Prijavnice za mlade raziskovalke (teh je v
zadnjih letih največ) in mlade raziskovalce so že pripravljene. Zainteresirani jih lahko dobijo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Slovenski ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, pri članih in članicah Društva mladih raziskovalcev. V vseh dosedanjih šestnajstih izvedbah so se mladi vedno odzvali pozivu organizatorjev. Menimo, da bo tako tudi letos, saj bo raziskovalni tabor v Kanalski dolini, ki je vabljiva že iz preprostega dejstva, da je oddaljena od Gorice in Trsta, od koder prihaja po navadi večina udeležencev.
V naslednjih sestavkih, ki jih bomo objavljali na straneh slovenskih časopisov v Italiji, bomo obveščali javnost najprej o pripravah na tabor ter kasneje o samem taboru. Sedaj pa vabimo mlade raziskovalke in mlade raziskovalce naj se vpišejo in nato udeležijo letošnjega 17. mladinskega raziskovalnega tabora Kanalska dolina 97, ki bo, kot rečeno, od ponedeljka, 25. avgusta do sobote, 6. septembra 1997.
Milan Pahor
REFERENDUM / PRIHODNJEGA 15. JUNIJA
Proti finansiranju zasebnih šol
Odbor za DA nasprotuje dodeljevanju podpor premožnim družinam
TRST - Prihodnjega 15. junija bo v Fur-laniji-Julijski krajini referendum, da bi odpravili javno finansiranje zasebnim šolam na podlagi deželnega zakona št. 14 iz leta 1991. Zakon ne finansira neposredno zasebnih šol, pač pa podpira družine šolarjev oz. dijakov, ki obiskujejo tovrstne šolske zavode in predstavljajo 5 odstotkov vse šolske mladine v deželi, ki jim deželni zakon namenja 3 milijarde lir letno. Bolj kot samo finansiranje je pod udarom način dodeljevanja finančne podpore, ki jo namenjajo vsem, katerih družine imajo manj kot 100 milijonov lir letnega dohodka, ne-glede na šolski uspeh.
Skorajšnji referendum so včeraj predstavili organizatorji pobude, med katerimi so Odbor za obrambo ustavnih vrednot, številni šolniki, organizacije levičarskih dijakov, ugledne osebnosti kot Margherita Hack, in politični predstavniki kot tajnik tržaške SKP Jacopo Venier. Naglasili so nevarnost, da bi deželni referendum »utonil« v kopici vsedržavnih referendumov, ki bodo 15. junija in za katere je dal pobudo Marco Pannella. Deželni referendum pa ima svojo specifiko, so poudarili, ki jo je vredno ovrenotiti. Se zlasti oporekajo si-
stemu dodeljevanja podpor: deželni zakon namenja šolarjem in dijakom vseh javnih šol 8 milijard lir letno, kar znese 60 tisoč lir na posameznika, pod pogojem da njihov družinski dohodek ne presega 40 milijonov lir letno, šolarjem in dijakom zasebnih šol pa namenja 3 milijarde lir, kar znese 800 tisoč lir na posameznika, dovoljeni družinski dohodek pa lahko znaša do 100 milijonov lir letno. Gre za nesprejemljivo razlikovanje, so poudarih organizatorji referenduma na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili Odbor za Da na referendumu: za odpravo zakona bo namreč treba prekrižati na glasovnici pritrdilni odgovor.
Sedanji deželni zakon so odobrili leta 1991, ko so že zbrali dovolj podpisov za referendum, s katerim bi odpravili dotedanji zakon iz leta 1988, ki je dodeljeval finančno pomoč neposredno zasebnim šolam: da bi se izognili referendumu, so uvedli finansiranje uporabnikom zasebnih šol, sedaj pa je Severna liga predložila nov zakonski osnutek, da bi se povrnili na nekdanjo obliko finansiranja zasebnih šol in se tako spet izognili ljudskemu referendumu.
PISMO UREDNIŠTVU
Potrebna nam je večja odprtost
Živela sem dalj časa izven Trsta, v italijanskem okolju. Nikoli nisem zatajila svoje narodne pripadnosti, kolegi pa so me kljub temu cenifi in spoštovali. Vrnila sem se v Trst z odprtim srcem, željna novih stikov s slovensko manjšino, ki sem jo verjetno v dolgih letih odsotnosti idealizirala. Bila sem pripravljena zaupati vsakomur svoje težave in vsakomur pomagati. Žal pa sem pozabila na našo majhnost in razcepljenost, ki prihaja do izraza prav v teh
težkih preizkušnjah, ko bi morali biti vsi zamejski Slovenci drag dragemu v oporo, ne glede na osebno svetovno in pohtično naziranje. Namesto sloge in medsebojnega spoštovanja sem žal odkrila podtalne razdiralne sile: nezaupanje, zavist, nerazumevaje, obrekovanje, in to celo med pripadniki iste ideološke struje. To spoznavanje je »srcu rane vsekalo krvave«, vendar še vedno verjamem, da je mogoče premostiti ovire, če si vsak izmed nas izpraša vest in skuša popraviti napake. Ponekod se naši medsebojni odnosi že popravljajo, vendar je potrebna še večja odprtost.
BS.
DARILO SKLADA CRTRIESTE
TRST / KONVENCIJA OBCINA-CONI
NOVICE
SSG bogatejše za rdeč kombi
Včeraj predaja vozila in srečanje
Šolske telovadnice bodo še na voljo športnim društvom
Najemnino bo plačeval CONI drušfva pa krila le žive stroške
RdeC kombi ford tranzit, ki lahko služi za prevoz oseb (do 12) ali najrazličnejšega materiala: včeraj so prepotrebno vozilo (podobno se je namreč našemu gledališču ravnokar nepopravljivo pokvarilo v Kranju) pred sedežem bančnega zavoda CRTrieste predali Slovenskemu stalnemu gledališču, poklonil pa ga je sklad ustanove Fondazio-ne CRTrieste (foto KROMA). Kombi, ki ga je na novi naslov odpeljal šofer gledališča Zvonko Kalc, nosi dvojezično oznako o darovalcu, na vratih pa je seveda napis SSG. Ob izročitvi darila je bilo včeraj dopoldne v konferenčni dvorani osrednjega sedeža banke na istoimenski ulici tudi krajše prisrčno srečanje ^ned delegacijo gledališča in predstavniki sklada. V irnenu SSG se je za izredno koristno darilo zahvalil predsednik Rafko Dolhar, za sklad pa je spregovoril predsednik Renzo Piccini.
Sklad Fondazione CR-
Trieste zadnje čase zelo pozorno spremlja tržaško kulturno življenje, letos bo med drugim odločno podprl mednarodni festival operete. Pri izbiri po-
moči pa se sklad praviloma usmerja k takim oblikam, ki so trajnejše ali zaznavnejše, še najraje, če zadostijo obema pogojema.
Občina Trst je sklenila konvencijo s tržaškim pokrajinskim odborom Italijanskega olimpijskega komiteja (CONI), na osnovi katere bo slednji lahko uporabljal po izredno ugodni ceni 37 šolskih telovadnic. Konvencijo sta včeraj predstavila na tiskovni konferenci občinski odbornik za šport Franco Degrassi in pokrajinski predsednik CONI Stelio Borri.
Resnici na ljubo gre pravzaprav za obnovitev konvencije. To bo omogočilo, da bodo razna športna združenja uporabljala šolske telovadnice, kajpak v izvenšolskem času. Konvencija predvideva, da bo najemnino (sicer zelo nizko) plačal Občini Trst CONI, posamezna društva pa bodo morala
V soboto je zapadel rok za dodelitev elektronskih kartic za bencin po deželni znižani ceni na hipodromu, kjer so jih delili, od kar je pred kratkim stopil v veljavo zadevni deželni zakon.
Kdor še ni dvignil elektronske kartice, pa ni dokončno zamudil te priložnosti: od danes do nadaljnega jih bodo delili na sedežu Trgovinske zbornice, in sicer vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 16. ure.
prispevati le za žive stroške. Konkretno bodo društva plačevala po 13 tisoč lir na uro za telovadnice I. kategorije, 11 tisoč lir za telovadnice II. kategorije, 9 tisoč lir pa za telovadnice in. kategorije.
Za izvajanje konvencije ne bo skrbel neposredno CONI, pač pa društvo La Tergestina, ki je bilo nalašč za to ustanovljeno.
Na tiskovni konferenci sta odbornik Degrassi in pokrajinski predsednik CONI Borri povedala, da je konvencijo posebno pohva-lil osrednji italijanski odbor CONI in jo celo predlagal za vzor, kako urediti vprašanje izvenšolske uporabe šolskih telovadnic tudi v drugih občinah. Kaže, da bo tržaški CONI v kratkem sklenil podobno konvencijo s Pokrajino Trst.
Posebna ustanova za bencin, ki deluje v okviru Tržaške trgovinske zbornice, je uredila štiri okenca za dodelitev kartic, ki so dostopna s stranskega vhoda v palačo Zbornice v Ulica Einaudi 2 (izhod za publike pa bo na Borznem trgu).
V istih prostorih so uredili tudi posebno okence, pri katerem nudijo vse potrebne informacije v zvezi z bencinom.
NAGRADE / V CENTRU ZA RAZISKAVE
Zmagovalci natečaja o (ne) varnosti na delu
Vsako leto se v Evropi poškodi na delu ali zboli zaradi dela približno 10 milijonov ljudi, kakih 8 tisoč pa jih celo izgubi življenje: Da bi opozorila na poblem varnosti na delu, je družba Servizi Qualita e Sicurezza (SQS) razpisala natečaj za nižje in višje srednje šole s Tržaškega na temo »Ni nesreče na delu brez vzroka«, včeraj pa so v konferečni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Pa-dričah nagradili najboljše udeležence. Pri pobudi sta sodelovala Združenje industrijcev tržaške pokrajine in padriški Raziskovalni center, svoje pokroviteljstvo pa je naklonilo tržaško šolsko skrbništvo.
Med nižjimi srednjimi šolami sta se najbolje odrezali šola Nazario Sauro za pisne izdelke in šola Čampi Elisi za grafične izdelke, med višjimi srednjimi šolami pa je bil najboljši Pomorski tehnišni zavod A. Volta. Slovesnega nagrajevanja so se udeležili šolski skrbnik Vito campo, predsednik Raziskovalnega centra Domenico Romeo, predsednik tržaških industrijcev Federico Pacorini in predsednik mladih industrijcev Giovanni Guidolin.
■H BENCIN / NIČ VEČ NA HIPODROMU h
Nove kartice za bencin pri Trgovinski zbornici
Seminar o študiju literature mase
V prostorih stare univerze v Trstu se bo danes ob 9. uri pričel seminar o problemih metode pri proučevanju literature mase. Srečanje prireja oddelek za italijanistiko Tržaške univerze, pri programu pa sodelujeta Graška univerza ter Mednarodni center za proučevanje literature mase. Med predavatelji so tudi Gillo Dorfles, Ulrich Schulz-Buschaus in Fran-cesco Casetti.
Predavanje profesorja z graške univerze
Jutri, 22. maja, ob 16. uri bo na Visoki Soh modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu, Ul. Filzi 14 (Aula Magna), predaval dr. Ludvvig Karničar s slavističnega oddelka Univerze v Gradcu. Govoril bo o dialektologiji in leksikografiji na Koroškem.
Počastitev 100-letnice Ardita Desia
Oddelek za geološke vede Tržaške univerze prireja danes ob 11.30 v avli Venezian posebno slovesnost v počastitev stoletnice slovitega italijanskega alpinista in velikega raziskovalca himalajskega pogorja Ardita Desia. Za to priložnost so povabili enega največjih strokovnjakov s področja geologije in De-siovega sodelavca ter osebnega prijatelja, pakistanskega znanstvenika F. A. Shamsa, ki bo predaval o granitih Himalaje in Karakomma. Srečanje je bilo v programu za 8. maj, a je bilo preneseno na današnji dan zaradi obolelosti predavatelja. Avla bo med predavanjem televizijsko povezana s sedežem CNR v Milanu, kjer bo slavljenec neposredno spremljal predavanje ter posegal v razpravo. Desiu bodo ob tej priložnosti podelili tudi posebno priznanje.
Glasbeni natečaj za dijake tžaških šol
Danes in jutri ob 16. uri bo v dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 glasbeni nastop dijakov višjih srednjih šol v okviru natečaja v izvajanju klasičnih glasbenih del. Med nastopajočimi bo tudi nekaj dijakov slovenskega liceja Prešeren, ki obiskujejo šolo glasbene matice. Izvajalce bo ocenjevala posebna žirija, najboljše pa bodo nagradili na slovesnosti, ki bo v juniju.
Romuni in Ukrajinke nelegalno čez mejo
Policija je pri Opčinah odkrila poskus nelegalnega prehoda meje skupine 11 romunskih državljanov ter tri ukrajinska dekleta, ki so bila verjetno namenjena organizaciji, ki se ukvarja s prostitucijo v Italiji.
Romune so zasačiti blizu železniške proge, kmalu zatem pa so odkriti še enega Romuna, ki jih je čakal s kombijem. Ker pa so vsi nelegalni priseljenci zagotovili, da ga niso plačati za prehod v Italijo, ga niso mogli aretirati, pač pa so ga prijaviti na prostosti, enajsterico Romunov pa so poslati nazaj čez mejo. Ukrajinke, stare od 21 do 25 let, pa so odkriti, ko so se pretihotapile čez mejo skozi gozd pri Fernetičih. V tem primeru jih je čakal slovenski državljan, in tudi tega so prijavili na prostosti, ker mu niso mogli dokazati, da so ga plačali za organiziran prehod meje mladih prostitutk.
POBUDA KD PRIMOREC
LONJER / HUDA NESREČA V VINOGRADU PRI DELU Z MULTIKULTIVATORJEM
Gostovanje ricmanjskih kulturnih skupin v Trebčah
Prejšnji čertek je bil v trebenskem Ljudskem d Večer, na katerem sta nastopila mešani pevski zboi Vec-Slovenec in amaterska dramska skupina Slav Ricmanj. Gledalci, ki so v četrtek zvečer napolnil gensko dvorano, so bili s sporedom kar zadovc Najprej je nastopil združeni pevski zbor iz Ricma boršta, ki je pod vodstvom Danjela Grbca opravil to vreden nastop. Takoj za tem je gledalce navd dramska skupina društva Slavec, ki je v piredl režiji Tatjane Turko predstavila igro v narečju o lana pupa. Večinoma mladi igralci so z zabavnin slopom segli v zamejsko problematiko zbližev dveh narodnostnih skupnosti. V igri pa je izstopali oezenska spletka, ki je gledalce spravila v dobro v Saj so s pogostimi aplavzi navdušeno spremljali c do igro. Vse se je srečno zaključilo: igra je imela ; diiv in živahen razplet, večer pa se je zaključil s p dim klepetom v novem baru. Odborniki KD Prim s° se gledalcem in prijateljem lepo zahvalili ter jil vabili na običajni vaški praznik, ki ga domače dn ysako leto junija priredi v »Griži«, ob nogomet igrišču v Trebčah.
John Earle o agenciji Reuters
Tiskovna agencija Reuters je med najbolj znanimi in penjenimi na svetu. O njeni slavni preteklosti, sedanjih tokušnjah in o njeni nadaljnji usodi bo tržaškemu občinstvu spregovoril angleški časnikar John Earle, ki že vrsto let živi in dela v našem mestu in ki se je med drugim včlanil tudi v Zadrugo Primorski dnevnik. Predavanje, ki ga prireja Italijansko-britansko združenje, oo danes ob 18. uri v dvorani Zavarovalnice RAS na Trgu Republike 1.
Razmesarilo ga je med trtami
V vinogradih pri Lo-njerju je včeraj popoldne pripetila srhljiva nesreča, katere žrtev je bil 64-letni upokojenec, sicer pa ljubitelj dela na polju Aquilino Duscovi-ch iz Ul. Marchesetti 26: nekaj desetin metrov po zadnjih lonjerskih hišah v smeri proti Sv. Ivanu je obdeloval vinograd, ko je nesrečnemu Du-scovichu motokultivator razmesaril nogo in spodnji del trebuha, in so ga rešili le, ker je kljub hudim ranam na ves glas klical na pomoč in so lahko pravočasno poklicali reševalce, sicer bi v vinogradu izkrvavel.
Bilo je malo pred 16. uro, ko so z zadnjih lonjerskih hiš zaslišali obupno kričanje na pomoč: motokultivator, s katerim je Duscovich obdeloval teren med vrstami trt (na sliki -foto Bal-bi/KROMA), se je prevrnil, verjetno ker je zadel
ob deblo trte, kot bi kazalo na podlagi odrgnin na rastlini. Duscovich je padel vznak, rezila, ki so se še vrtela, so se mu globoko zasadila v meča desne noge, krmilo stroja pa v spodnji del trebuha.
Na kraj so najprej prihiteli reševalci službe 118 z dr. Zalucarjem, ki je zaustavil hudo krvavitev, sicer bi Duscovich izkrvavel, in mu nudil prvo pomoč, da mu ni srce zastalo. Rezila in krmilo pa so se tako globoko zarila v meso, da so morali počakati na gasilce: ti so pod vodstvom vodje izmene Kresciaka delali skoraj dvajset minut, da so lahko razstavili rezila in jih potegnili iz noge, in prerezali železno krmilo, ki se je zasadilo v spodnji del trebušne votline.
Sele tedaj so Duscovi-cha lahko naložili na nosila in ga hitro odpeljali v katinarsko bol-
nišnico. Tu so ugotovili, da je utrpel hude poškodbe na desni nogi in v trebuhu, predvsem pa da je izgubil veliko krvi, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje.
V	Lignanu karabinjerji odkrili Tržačane z mamili
V	Lignanu so karabinjerji aretirali mlada Tržačana z obtožbo prekupčevanja z mamili. Ustavili so jih pri rutinskem cestnem pregledu, v avtomobilu pa so odkrili 70 tablet mamila ecstasy. 20-letne-ga Massima Velcija in 24-letnega Stefana Pierra so zato aretirali, tržaški prefekturi pa so karabinjerji iz Lignana posredovali imena treh drugih mladih Tržačanov, pri katerih so odkriti manjše količine mamil.
PRIREDITVE / TO SOBOTO V TRSTU
Dan otroštva v znamenju skibi za zdravo okolje
Osrednjo prireditev bo no Trgu Zedinjenjo Itolije ob 10.30
PSI / PREDAVANJE DR. DRAGA CERARJA
Za uveljavitev kulture življenja
S kampanjo preko javnih občil in ob podpori kapitala skušajo vcepiti strah pred življenjem
Dr. Drago Čepar med predavanjem v DSI (f. KROMA)
Letos bomo tudi v Trstu obhajali Svetovni dan otroštva, in sicer v soboto, 24. im. Priredilo ga bo tržaško Šolsko skrbništvo v sodelovanju s tržaško občino, in sicer na temo: »Dan za okolje. In mi, kje bomo igrali?«. Prireditelji se bodo namreč sklicevali na Mednarodno konvencijo o pravicah otroštva, ki navaja zdravo okolje kot eno izmed temeljnih pravic najmljaših generacij.
Osrednja prireditev bo na Trgu Zedinjenja Italije z začetkom ob 10.30. Otroci bodo semkaj prišli v sprevodu s tržaške železniške postaje. Občinski redarji bodo seveda poskrbeli za njihovo varnost, sprevodu pa bo načelovala
Praznik CeSenj slavi letos svojo 35. pomlad: kot je na nedeljski priložnostni prireditvi v imenu PD Mackolje poudaril Niko Tul, ne gre le za »obletnico«, nekoliko togo Časovno sosledje pobud, temveč za pravo praznično vzdušje. Prav to spomladansko navdušenje, volja po vrednotenju pomena medsebojnega srečevanja in spoznavanja je odbornike maCkoljanskega prosvetnega društva leta 1963 gnalo v oblikovanje vsakoletne družabne in kulturne pobude, ki jo letos že 35. leto po vrsti poznamo kot Praznik češenj. Po mmnenju prirediteljev to ni samo vaška veselica, potrošniška pobuda, marveč odraz slovenske kulturne ustvarjalnosti. V tem duhu je bila zansovana tudi nedeljska prireditev na mackoljanski MTežici, kamor Praznik CeSenj vsako leto, zadnjo nedeljo v maju, uspešno vabi svoje obiskovalce. Priložnostno misel je zbranemu občinstvu podal Saša Martelanc, M je v svojem govom izpostavil predvsem trud in marljivost, s katerima so pri PD Mackolje začeli in se danes vsako leto prirejajo ta praznik. Pohvalil je prizadevnost društva, za katerega je ta prireditev le ena izmed mnogih v loku sončnega leta. Ob jubileju se je prirediteljem zahvalil in jim izročil priložnostni dar predsednik Slovenske prosvete Marij Maver.
Da je to res praznik mladosti, pomladi in prijateljstva, so dokazali predvsem nastopajoči: kulturni spored so namreč oblikovah pevd in
godba. Na glavnem mestnem trgu bodo otroke sprejeli predstavniki občinske uprave. Spored predvideva nastop klovnov, lutkovno predstavo, nastop godbe Arcoba-leno iz Rocola in še marsikaj. Pristavimo naj, da se bodo prireditve udeležili tudi otroci iz Kijeva, ki so prišli na nekajtedenske počitnice v Trst na pobudo združenja EuroestCultura. Na prireditvi bodo sodelovali tudi skavtje, združenje Cammina Trieste, naravovarstvene organizacije in drugi.Delavske zadruge (COOP) ter Združenje pekov in sladoledarjev bodo otrokom poklonili manjšo zakusko.
pevke MePZ Mackolje pod vodstvom Iva Lešnika, mladi godec na diatonično harmoniko Egon Tavčar, Članici društvenega dramskega odseka Valentina Tul in Milena Smotlak s prizorom v narečju izpod peresa Romilde Smo-tlak-Tul, gojenci društvene glasbene šole, otroci pevskega zbora Vesela pomlad pod vodstvom Zdenke Križ-manCič in pa dani MoPZT
V ponedeljek, 19. t.m., je bil gost Društva slovenskih izobražencev dr. Drago Čepar, ki je v Peterlinovi dvorani predaval na temo O veselju do življenja - strah in pogum Slovencev.
Dr. Čepar ni neznana osebnost za tržaško publiko, saj je pred nekaj leti ravno v DSI predaval na temo Trdna družina -moCna država (predavanje je ponovil na Dragi mladih), sicer pa se tudi sam veliko zanima za življenje in probleme zamejskih Slovencev in sledi našemu boju za narodni obstoj. Dr. Čepar je di-
Fantje izpod Grmade, ki so zapeli pod vodstvom Iva Kralja
Praznik Češenj v »običajnem« pomenu se bo zvrstni od petka do ponedeljka, z večerno plesno zabavo, vabljivo ponudbo sočnih rdedh sadežev in nedeljskim kulturnim sporedom, ki ga bodo s koncertom pod vodstvom Sergia Grattona oblikovali dani GD Nabrežina (dam)
plomiral iz ekonomskih ved, predava na ekonomski fakulteti, do pred kratkim je bil državni sekretar pri slovenskem ministrstvu za delo, kjer se je ukvarjal z vprašanjem natalitete, je pa tudi aktiven elan t.i. Gibanja za življenje.
Po krajšem uvodnem posegu presednika DSI Sergija Pahorja, je predavatelj na začetku svojega referata izrazil trditev, da nekaterim veselje ni všeč. Zato, je dejal, vnašajo v ljudi strah pred življenjem in svarijo pred demografsko eksplozijo, lakoto, politiko, vojno, oneznaženostjo itd. Dr. Čepar je prepričan, da gre pri tem za organizirano kampanjo, ki je podprta za velikim kapitalom in s propagando preko javnih občil. Krogi, ki razširjajo strah pred življenjem, je nadaljeval, so pri svojem delu uspešni, saj lahko prisostvujemo velikemu številu samomorov, predajanju alkoholu, mamilom itd.
Najbolj se ta strah odraža v padanju števila rojstev in zakonskih zvez. Pri tem je predavatelj prikazal nekaj statističnih podatkov o tem fenomenu v Sloveniji, po
katerih, Ce se bo ta trend nadaljeval, bo leta 2060 na ozemlju sedanje slovenske države živelo le milijon ljudi (tu sta izvzeta priseljevanje in odseljevanje). Za enostavno ohranjanje števila prebivalstva sta po teh statistikah potrebna približno dva otroka na žensko, medtem ko znaša podatek za leto 1996 1, 29. V nekaterih drugih razvitih evropskih državah je stanje še slabše (Italija je namreč v zadnjih letih zdrknila na zadnje mesto kar se tiCe rodnosti).
Strahovi, ki jih razširjajo nekateri krogi, je zatem dejal dr. Čepar, pa so lažni. Prenaseljenosti in lakote skoraj gotovo ne bo, saj se bo po nekaterih študijah število prebivalstva na svetu Cez kakih sto let ustavilo pri 12-13 milijardah, danes pa bi s tehnologijo, ki nam je dostopna, lahko prehranili 33 milijard ljudi. Tudi strah pred npr. brezposelnostjo nima trdnih temeljev, saj kjer je več ljudi, je veC dela in več glav, ki razmišlja. Po predavateljevem mnenju velja podobno tudi za druga vprašanja (okolje idr.)
Tisti, ki razširjajo strah pred življenjem, hočejo, po mnenju dr. Čeparja, absolutno oblast, nepripravljeni so deliti svoje bogastvo z drugimi, prisoten pa je tudi napuh hudega duha, ki skuša uničiti človeka s tem, da ga prepričuje, naj sam odloča, kaj je dobro in kaj slabo.
Lahko reCemo, da si dandanes stojita nasproti kultura življenja in kultura smrti. Smrt je nenaravna, nasprotno pa je hrepenenje po družini in življenju del Človeške narave. Ni res, da se ne da nic narediti: vsak lahko da svoj doprinos in s tem vpliva na razvoj dogodkov. Od tega, ali bomo verjeli prerokom strahu pred življenjem ali ne, je odvisna naša osebna življenjska odločitev in sreCa. Če bomo le v majhni meri hoteli živeti, nosilcem kulture smrti ne bo uspelo uresničiti svojih namer.
Predavanju je sledila sicer kratka, a živahna razprava, v kateri so bila nekatera vprašanja še poglobljena.	1.2.
M PRIREDITVE
ŽENSKI PEVSKI
ZBOR Glasbene Matice vabi na koncert, ki bo danes, 21. maja, v cerkvi na Kontovelu ob 20.30. Toplo vabljeni!
PD MACKOLJE - 35. Praznik Češenj. Petek,
23.	maja odprtje kioskov ob 17. uri: od
21.00	dalje ples s skupino Happy Day. Sobota, 24. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od
20.00	dalje ples s skupino Pop Design. Nedelja, 25. maja: odprtje kioskov ob 14. uri; ob
18.00	koncert pihalnega orkestra iz Nabrežine; od 21. dalje ples s skupino Kraški kvintet. Ponedeljek, 26. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet.
GLASBENA MATICA TRST vabi na koncert Mladinskega simfoničnega pihalnega orkestra v petek, 23. maja ob 19.30 na trgu Unita v Trstu. Sodelujejo Študentje GS iz Avstrije, Češke, Italije, Nemčije in Slovenije. Dirigenti: L. Uth, S Ma-tunak, S. M. Strbger, B Cepin. Na sporedu Puccini, Huggens, Chat-tawy, Holst, van Lijn-schooten, Kamen, Simoniti, Herman. Vabljeni!
SKD TABOR OpCine - Prosvetni dom. V petek 23. maja 1997, ob 20.30 odprtje razstave SREČANJE DVEH PRIPOVEDI:	ŽIVLJENJ-
SKIH ZGODB LESA IN LIKOVNIH ZAPISOV BOGOMILE DOLJAK. Predstavitev prof. dr. Janez Bogataj. Sodeluje vokalna skupina Musiča noster amor, ki jo vodi Tamara Stanese. Vabljeni!
PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK« Prosek-Kontovel proslavlja s celovečernim koncertom 110 LET ZBOROVSKEGA PETJA na Pro-seku-Kontovelu. V kulturnem domu na Proseku v soboto, 24. maja 1997 ob 20.30. Dirigent Miran Žitko. Vabljeni!
RADIJSKI ODER vabi na PROSLAVO OB 50-LETNICI DELOVANJA, ki bo v soboto,
24.	maja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
KD IVAN GRBEC -
Skedenjska ulica 124, vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 24. maja ob 20.30. Nastopala bosta: Komorni MoPZ Izola in 2PZ Ivan Grbec. Sledila bo družabnost.
»OD SLIVNEGA DO KRIŽA« - zaključek kulturne sezone v Nabrežini - v soboto, 24. maja ob 20. uri pred srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini. Prireja Od-borništvo za kulturo in šolstvo Občine Devin-Nabrežina, sodelujejo srednaja šola »Igo Gruden«, odnovna šola »J. JurCiC«, godbeno društvo »Nabrežina« in mešani pevski zbor »Igo Gruden«. V primeru slabega vremena bo prireditev Cež teden dni. Parkiranje pri telovadnici.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v Marijin dom v Rojanu v nedeljo, 25. maja 1997, ob 18. uri na ogled komedije »HRUP ZA ODROM« v izvedbi MLADINSKEGA ODRA SKD TABOR z Opčin.
KINO
ARISTON - Danes in jutri dvorana rezervirana.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15,	22.15 »Ba-
squiat«, i. Jeffrey Wri-ght.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.50, 19.55, 22.00 »Un giorno p er caso«, i. Michelle Pfeiffer, George Clooney.
AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer.
NAZIONALE 1	-
16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’Albatross oltre la tempesta«, r. Ridley Scott, i. Jeff Bridges.
NAZIONALE 2	-
16.30, 18.15, 20.15, 2 2.15 »La stanza di Marvin« i. Meryl Streep, Diane Keaton, Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 3	-
16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Restoration - il peccato e il castigo«, i. Hugh Grant, Meg Ryan.
NAZIONALE 4	-
16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Il bagno turco (Hamam)«, i. Alessan-dro Gassman, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Donne in con-corso«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00,
21.00	»Il paziente ingle-se«, i. Juliette Binoche.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Il prigio-niero del Caucaso«, r. Sergei Bodrov, po povesti Leva Tolstoja.
LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.15 »Marianna Ucria«, po romanu Da-cie Maraini.
H ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v
ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
S________________IZLETI
KD SLOVAN Padrice, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled Čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik-Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu Gozdne zadruge do četrtka, 22. t. m., od 20. ure dalje. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
SD GRMADA - jamarski odsek organizira v nedeljo, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku-Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato še sotesko Tolminske Korite. Za informacije in vpis telefonirati na 200587 ob torkih in sobotah od 18. do 20-ure. Pohitite!
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Komorni zbor Kras v Samatorci: užitka poln kulturni dogodek
V nedeljo se je z nadvse prijetnim sbe litovskega skladatelja Vytautasa koncertom predstavil zamejskemu Miškinisa, v drugem delu pa je bila na občinstvu Komorni zbor Kras: pod vrsti slovenska ljudska pesem, v pri-vodstvom Matjaža Sceka je v cerkvici redbah znanih slovenskih skadateljev, sv. Urha v Samatorci ponudil užitka kot so Rožanc, Adamič, Jež, Ivan Scek, vreden kulturni dogodek. Pevci in Skoberne in Gregorc. Koncert sta prire-pevke, ki prihajajo iz sonCne Vipavske dila Zgoniška župnija in KD RdeCa doline, so v prvem delu oblikovali zvezda, privabil pa je pozornost res iz-koncertni spored sodobne nabožne gla- branega občinstva.	(dam)
MACKOLJE
35. praznik češenj
SL©¥EMicco Stalim©
(Ilep^ldise
Sezono 1996/97 na domačem odru zaključuje
50 Ponovitev
MMKAm
satirične komedije 41 =L1
ma mjn mm je
Praznujte z nami danes, 21. maja, ob 20.30 Zjutraj ob 11.30 v Kulturnem domu na
TISKOVNI KONFERENCI
predstavitev knjižne izdaje Kobalove uspeSnice
TFS Stu ledi Založba Devin
Tržaška knjigarna
vabijo na predstavitev knjige
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
21.	maja 1997
LENC
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 5.29.
Jutri, ČETRTEK,
22.	maja 1997
RENATA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje, zraCni tlak 1017 mb narašča, veter 11,5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 68-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI so SE: Greta Della Mea, VValter Corva in Asia Baita.
UMRLI SO: 87-letni Nilo
Danes praznuje v Nabrežini 90. pomlad naSa nona
Lidia
Se mnogo takih toplih in sončnih pomladi ji želijo
vsi vnuki in ostalo sorodstvo
25 let minilo je že, odkar
Stojan
se
Magdi
pridružil je. Da bi v ljubezni, zdravju in veselju skupaj živela Se dolgo let, vama iz vsega srca želi hčerka Alenka
Dragi
Radi
50 krat živijo ti želijo
Giorgio, Dorica, Andrej in Breda
Družina našega pokrajinskega predsednika Branka jazbeca se je s prihodom brhke
Katarine
okrepila. Iskreno ji Pestita
SKGZ
::
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 19. do SOBOTE, 24. maja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Barkovlje - Mira-marski drevored 117 (tel. 410928).
BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Cavana 1, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA lekarna odbrpta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
E3
ČESTITKE
Tol’ko kapljic, tol’ko let... Glasno zapojmo pesem to vsi, da jo veter ponese do Doline, kjer Marija živi. Z Abrahamom se ona danes »dobi«, vendar jo to nič ne teži. Vedno tako vesela in nasmejana ostani draga Marija ti, veliko zdravja pa ti želimo mi. Cerkvene pevke iz Ric-manj in Loga.
Danes v Dolini pri Spencičevih MARIJA in-fermiera slavi 25 let - na 25 podlage. Da bi zdrava
Nadja
O publikaciji bo spregovorila urednica MIMA KAPELJ, večer pa bo popestrila ženska pevska skupina STU LEDI.
VeCer bo danes, 21. maja, ob 18.30
v prostorih Tržaške knjigarne Vabljeni!
Granata, 87-Ietna Enrichet-ta Schumacher, 84-letna Maria Fiorillo, 63-letna Li-liana Benčič, 89-letna Orlanda Krizmancic, 54-letna Maria Gardina, 77-letna Eleonora Lirosi, 73-letni Mario Metlika, 83-letni Giuseppe Degrassi, 50-letni Boris Husu, 84-letni Ro-dolfo Bresca.
BOGOMILA DOLJAK
vabi prijatelje in znance na otvoritev razstave
SREČANJE DVEH PRIPOVEDI: ŽIVLJENSKIH ZGODB LESA IN LIKOVNIH ZAPISOV
ki bo v Prosvetnem domu SKD Tabor na Opčinah,
v petek, 23. maja 1997, ob 20.30
Uvodna beseda prof. dr. Janez Bogataj.
in vesela še radostno pela ji želi klapa iz Prebenega.
Na Kontovelu 85 let naša teta Marija slavi a se leto za letom še bolj korajžno drži. Da bi na njenem obrazu še dolgo žarela radost in veselje, take so naše iskrene želje.
Naš ljubljeni mali MATEJ se veseli, ker danes on 2 leti slavi. Urno skače, se podi, s prijateljčki torto deli. Mi se tega veselimo in vso srečo mu želimo: mama, tata, teta, stric, nonoti in pranone.
V Repnu na številki 8 danes praznuje okrogla leta Marija. Še mnogo zdravja in veselja ji želijo prijateljice.
Danes se bo v Lonjerju slavilo, saj jih je Radivoju 50 odbilo, da bicikelj ne bi rjavel, vse najboljše mu prijatelji želijo.
Ob rojstvu hčerke Katarine čestitamo mamici Nevenki mnogo sreče pa želimo novorojenki. Vsi iz šempolajske šole.
Končno smo dobili pupko. Za to je poskrbela naša trikratna mamica Nevenka. Z njo se veselimo vsi iz barkovljanske osnovne šole, mali Katarini pa želimo vse najlepše.
Učenci in učiteljice C.O.Š. iz Saleža čestitamo Štefanu in družini ob rojstvu male Katarine
Sandro in Darja sta osrečili ANA in LEA. Srečnima staršema čestitamo, malima dvojckama pa želimo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva Jasmin, Sonja, teta Stana in stric Ninko... Karnielovi so končno dočakali pomoč v osmici. Živijo non’ti!
19. maja sta privekali na svet dve luškani »oscanki« LEA in ANA. Sandri, Dariu in nonotom iskreno čestitamo, novo-rojenkama pa voščimo dosti... dosti veselja, zdravja in sreče stric Marko, pra-nona Ida, Deborah, Ivana, Danjel in vsi Goljevi iz Sa-matorce.
Dvakrat dva je štiri, ANA in LEA sta se Sandri in Dariu pridružili. Vso srečo podvojeni družinici želijo tetice Elena, Kristina in Martina.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
od ponedeljka, 26. maja 1997, dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z NOVIM URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od 10. do 15. ure
□ OBVESTILA
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu do 22. maja PRAZNIK TISKA na odprtem-in pod šotorom. Program: danes, 21. maja ples z ansamblom Status Symbol; jutri, 22. maja ples z ansamblom Oasi.
TPK SIRENA vabi člane in prijatelje jutri, 22. maja ob 20.30 na projekcijo videofilma in diapozitiv, s katerimi nam bo MARKO CI-VARDI prikazal otočje MALDIVE in njegov čarobni podvodni svet.
KD LONJER-KATINARA vabi na otvoritev fotografske razstave LONJER OD KLJUK DO STREŠNIKOV v petek, 23. maja, ob 20.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Večer bo popestrila ženska pevska skupina Stu ledi. Razstava bo odprta za teden dni od 17. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 20. ure. V soboto, 24. maja ob 18.30 vabimo otroke na OTROŠKI RISARSKI EX-TEMPORE.
KATOLIŠKA KNJIGARNA - Travnik 25, Gorica. V razstavnih prostorih naše knjigarne bomo v petek, 23. maja 1997, ob 18. uri predstavili zadnje tri knjige Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček: Robi Sturman - Slovenci v Trstu 1848-1890; Egon Pelikan -Engelbert Besednjak v parlamentu; Rafko Dolhar - Leva sredina in tržaški Slovenci II. del. Sodelujejo avtorji in urednik zbirke Ivo Jevnikar. Vljudno vabljeni!
ŠD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek 23. t. ni., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem
OBVESTILO IZLETNIKOM NA MADŽARSKO
Naše bralce, ki so se prijavili za izlet na Madžarsko od 8. do 12. junija prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v petek, 23. t. m., med 9. in 13. uro na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Kdor se je vpisal na skupni potni list [z osebno izkaznico) naj prinese, prosimo najkasneje do petka, 23. t. m., na turistični urad AURORA v Ul. Milano 20, družinski list na nekolkovanem papirju.
sklicanju. Vljudno vabljeni!
KD ROVTE-KOLONKO-VEC, ul. Monte Sernio 27, vabi na 16 PRAZNIK VINA. Posebnost tega srečanja je odsek »SPOZNAŠ SVOJE VINO«. Strokovnjaki bodo ocenjevali tudi odsek za »NAJBOLJŠE VINO«. Zaključni večer v nedeljo 25. maja s pričetkom ob 17.30, z zanimivim potekom spoznaš svoje vino, nagrajevanjem, večerjo in družabnostjo.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 2. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, od 26.	6. do 6.	7., v
Mavhinjah. Prijave sprejemamo do 25. maja na naslov:	SKD Cerovlje-
Mavhinje, Mavhinje 38, 34019 Sesljan. Prijava mora vsebovati ime skupine in društva, naslov igre, avtorja in režiserja, imena in vloge nastopajočih in sodelujočih, skupinsko sliko, kategorijo nastopa (otroška igra z igralci do 14. leta, eksperimentalna igra, tradicionalna ljudska igra). Za informacije lahko pokličite ob ponedeljkih od 20.30 do
22.30	na tel. 2916056.
KULTORNI DRUŠTVI VIGRED iz Šempolaja in RDEČA ZVEZDA iz Saleža obveščata, da bo v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 25. maja, potekala mladinska revija »VSI SMO PRIJATELJI«. Začetek ob 18. uri. Vljudno vabljeni!
KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in 'sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 26. maja, na srečanje s publicistom Milanom GREGORIČEM ob izidu njegove knjige »Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli an-ni bul della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Quaiizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naSa priznana umetnica, benecanka Claudia
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 0481/537525.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
FRIZERSKI SALON Ce-
cilia Melchionna v Boljuncu bo od 1. junija deloval
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali in sodelovali na uspešni dobrodelni prireditvi za Sklad M. Cuk.
Cecilia Melchionna Frizerski salon v Boljuncu
po novem urniku: v ponedeljek, torek in četrtek, od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob petkih in sobotah neprekinjeno od 9. do 19. ure, ob sredah zaprto.
GOSTILNA GRILANC začenja danes tudi ob torkih s poletnimi specialitetami. Tel. 229113.
POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega. Pohištvo KORŠIČ, ul. S. Cilino 38 - Trst. Tel. 54390.
VIDEO MINER WJ-MX 12 Panasonic professional, 500 črt vodoravne ločljivosti, VHS in Super s korektorjem barv in vdelanimi priključki BMC in Super. Tel. 040/637965.
V	BLIŽNJI okolici mesta dajem v najem dvosobno stanovanje s kuhinjo, shrambo in kopalnico. Ogrevanje samostojno. Tel. na St. 213750.
PRODAMO VELIKO
dvonadstropno stanovanjsko hišo v središču Doline, v dobrem stanju, centralnim ogrevanjem in notranjim dvoriščem. Tel. (040) 228367 v večernih urah.
IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opčinah-Proseku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«.
VALUTIRAM PREDLOGE sodelovanja na področju terenske prodaje, trgovskega zastopanja ali kateregakoli mrežnega marketinga (Netvvork, multiie-vel). Tel. 040/393473.
RESNO IN DINAMIČNO dekle iSče katerokoli sezonsko zaposlitev, tudi part-time. Tel. v jutranjih urah na St. 040/211380.
PRODAM elektro ploščo za peko, napravo za cvrtje za restavracijo ter točilni pult. Možnost ločene prodaje. Ceni po dogovoru. Tel. 040/425057 ali 03386056111.
FIAT 126 PERSONAL, mehansko brezhiben z opravljenim tehničnim pregledom prodam. Tel 214744.
RESTAVRACIJO NA KRASU oddajamo v najem. Informacije na SDGZ, tel. 362925 ali 362660 v uradnih urah.
ŠPORTNO DRUŠTVO,
ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakrSni pogovor s podjetji interesiranimi za eventualno reklamizacijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo v uradnih urah na tel. St. 212289 ali po faxu St 214335.
GOSTILNA NA KRASU
iSče natakarico in kuhinjsko pomočnico.	Tel.
040/226127.
KMEČKI TURIZEM LUPING Praprot je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih.	Tel.
200848.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci St. 20.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek.
OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk.
OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Špjlni, Nabrežina št. 16.
LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
V	BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros.
OSMICO ima pri Sa-bličih (Jamlje) Virgilij Ra-detič. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Slivnem
St. 12 odprl Maks Kralj.
V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni!
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot St. 18.
OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci St. 4.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti prof. Ivana Sosiča daruje Božica z družino 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Borisa Husu daruje Silvana Emili z družino 30.000 lir za FC Primorje.
V počastitev spomina dolgoletnega stanovskega sopotnika in prijatelja Stanka Škrinjarja darujeta Edi in Lidija Sternad
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za Dvojezično šolsko središče v Špetru.
Ob obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujeta Lucija Hrovatin in sestra Pina
100.000	lir za Dom Andreja Zinka.
Ob 2. obletnici smrti ljubljene mame darujeta Maruška in Mira 100.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Zapustila nas je naša draga
Giuseppina Zahar por. Lukovec
(PEPCA SMONINOVA)
Pogreb bo jutri, 22. maja ob 12.20 iz mrtvas-nioce v ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo sin Dario z Luciano, vnuk Claudio z Luciano, Paola z malim Giulianom, sestre Marija, Zofka, Roza z Rafaelom, nečaki ter ostalo sorodstvo
Trst, Boršt, 21. maja 1997
Zapustila nas je naša draga
lole Počkaj por. Saffioti
Pogreb bo jutri, četrtek 22. maja, ob 10.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev na pokopališču pri Sv. Ani.
Za njo žalujejo mož Carmelo, hči Franca, sestra Marija, brata Anton in Franc z družinami
Trst, Padriče, Markovščina, Sidney, 21. maja 1997
Z Gorazdom in Igorjem sočustvujemo
taborniki Rodu modrega vala
BORIS
odšel si daleč od nas a v naših srcih ostal boš zavedno pri nas
tvoji soletniki in sojetnice iz Proseka, Kontovela in Gabrovca
Nogometna sekcija ŠD Breg izreka iskreno sožalje Riegu Degrassiju ob izgubi dragega očeta.
s
_____TRST / OB ODPRTJU OBNOVLJENEGA OPERNEGA GLEDALIŠČA_
Dober otvoritveni koncert z izborom Verdijevih skladb
Program sta izvajala domači orkester in zbor s pevci-soiisti
MARIBOR / SIMPOZIJ
Slovenska mesta do velike« vojne
Slavnostni koncert za odprtje prenovljenega tržaškega gledališča Verdi je bil ves v znamenju Verdijevega opernega opusa kot dolžni poklon skladatelju, po katerem nosi gledališče ime in čigar dela so prihajala na tržaški oder skoraj vedno takoj po krstnih izvedbah.
Vodstvo gledališča je naredilo hvalevredno potezo, ko se je za tako priložnost oslonilo prvenstveno na lastne sile, to je na orkester in zbor ustanove, gostujoči so bili le vokalni solisti iz vrst doma in po svetu uveljavljene mlajše generacije pevcev. Za orkestrskim pultom se je prvič predstavil tržaški javnosti tudi novi stalni dirigent Verdijevega orkestra, v takratni Sovjetski zvezi rojeni VVoldemar Nels-son, ki ima za seboj tudi že sijajno dirigentsko kariero na najpomembnejših evropskih in svetovnih odrih.
Kakor ni k izbiri izključno Verdijevih del za to priložnost kaj očitati, je po drugi strani tudi res, da je celotni koncert prav zaradi tega izzvenel v zaključeni verdijanski muzikalni sferi z zanjo značilnimi melodramskimi barvami in karakteristikami junakov večine njegovih del. Izbor ni sledil striktno kronološkemu zaporedju nastajanja oper, vendar pa ga je od začetka do konca spremljala vodilna nit skladateljevega ustvarjanja od mladosti do zadnjih let njegovega življenja. Seveda je izbor moral upoštevati glasovne značilnosti solistov za posamezne arije, ki so jih peli: mezzosopranistka Luciana Ddntino, sopranistka (v Gorici rojena in tržaškem konservatoriju Tartini diplomirana) Lu-
Sezona SSG: Shakespearov Kralj Richard Treiji v Gorici
V ponedeljek, 26. maja, bo tuni v go-riškem Kulturnem domu na sporedu Shakespearova drama »Kralj Richard tretji«. Predstava, koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, sodi v letošnji gledališki abonma SSG. Tokratna postavitev sloni na novem prevodu Shakespearovih verzov, za kar je poskrbel Milan Jesih, predstavo je režiral Mile Korun, v njej pa nastopajo igralci obeh gledaliških hiš, ki sta s tem projektom začeli novo obliko sodelovanja. Tragedija o Rihardu tretjem in njegovi povzpetniški igri je ena najmračnejših, a hkrati najizzivalnejših Shakespearovih dram.
cia Mazzaria, argentinski tenorist Jose Cura, italijanski baritonist Leo Nucci (samo na vem od treh koncertov) in ruski basist Askar Abdrasakov. Tako je ob poudarku na lastnih kakovostnih močeh, prišla do izraza tudi mednarodna prisotnost, kar je na Verdijevem odru v zadnjih letih reden pojav.
V skoraj tri ure trajajočem sporedu so se po uvodni državni himni, zvrstile najlepše arije, dueti, uverture, simfonije in zborovski parti, ki imajo v mnogih Verdijevih operah še posebno pomembno vlogo: od Na-bucca preko Trubadurja, Corsara, Sicilijanskih večernic (Vespri sicilia-ni), Otella, Macbetha, Moči usode (La forza del destino), Simona Bocca-negre, Don Carlosa, Plesa v maskah (Ballo in ma-schera) do impozantne Aide.
Da bomo prisluhnili kakovostnemu koncertu, mimo slavnostnega obeležja, ki ga je seveda imel, je bilo očitno že ob uvodni priprošnji judovskega ljudstva bogu, naj ga reši Asircev, iz Nabuc-ca »Gli arredi festivi«, ki sta jo Verdijev zbor in
orkester izvedla z zvočno plemenitostjo s posebej izstopajočim nežnim deležem ženskega dela zbora. Pastozen, izenačen in dramsko obarvan glas mezzosopranistke DTnti-no je prišel, po uvodnem zborovskem partu »Vedi le fosche notturne spo-glie« do veljave tako v temačno temperamentnem spevu Azzucene v Trubadurju »Stride la vampa«, kot mogoče še učinkoviteje v ariji iz Don Carlosa »O, don fa-tale«, pa še v duetu s tenoristom Curo v arijah »L’aborrita rivale« in »Gia i sacerdoti adunan-si« iz Aide.
Sopranistka Lucia Mazzaria je svoje glasovne potenciale izpričala v siloviti molitvi »Ave Maria« iz Otella, skupaj z basistom Abdrasakovom (in moškim zborom) v mogočni spiritualni sceni z arijo »II santo nome di Dio« in v maestozni zborovski partituri »La vergine degli angeli«, gotovo eni najlepših v celotnem Verdijevem opusu, in v drugem delu še v ariji »Pace mio Dio« iz opere Moč usode.
Tenorist Jose Cura, ki ga danes kljub mladosti že uvrščajo v svetovno
tenorsko elito, je svoje vrhunske pevske sposobnosti potrdil najprej v Corradovi ariji »Tutto parea sorridere« iz opere »II Corsaro«, še bolj pa v ariji »Dio, mi potevi sca-gliar« iz Otella (v katerem je z velikim uspehom pel naslovno vlogo nedavno v Turinu s televizijskim prenosom), pa še z mezzosopranistko DTntino v že omenjenem duetu iz Aide.
Leo Nucci, danes eden vodilnih italijanskih baritonistov, je požel navdušen aplavz za arijo »Pieta, rispetto, amore« iz opere Macbeth, ki velja za preizkusni kamen vsakega baritonista. Prav tako dolg in navdušen aplavz je doživel za znamenito arijo »Eri tu« iz Plesa v maskah, ki jo je interpretiral z vokalno izraznostjo silne tra-gedijske napetosti in z zvočno plemenitostjo.
Ruski basist Askar Abdrasakov iz poduralskega Kazana, pevec, ki se v nekaj zadnjih letih prodorno uveljavlja na evropskih odrih, (v lanski sezoni smo ga poslušali tudi v Verdiju v Evgeniju Onjeginu), je s svojim mogočnim glasom značilne ruske barvitosti in
globokih nižin impresio-niral že v ariji Banca »Come dal ciel precipi-ta« iz Macbetha, ki je ob spevu Zaccarie v Nabuc-cu (z zborom) in ariji Silve iz Ernanija najbolj monumentalna Verdijeva partitura za bas, v drugem delu pa prav tako z arijo »II lacerato spirito« iz Simona Boccanegre.
Vsi solisti, katerim se je pridružil še član Verdijevega zbora, naš kriški rojak basist Alessandro Švab (kar je zanj ne-dovmno veliko in zasluženo priznanje), so skupaj z zborom in orkestrom izvedli še zaključno triumfalno koračnico iz Aide (na sliki), v predvidenem dodatku pa še nepogrešljivi zborovski spev »Va’ pensiero« iz Nabucca, s katerim je mogočni vokalni korpus gledališča Verdi pod vodstvom zborovodje Franca Menega še enkrat potrdil, da sodi v vrh italijanskih opernih zborov.
Orkester je na koncertu izvedel še simfonijo iz »Sicilijanskih večernic« in MoCi usode. Pod nazornim in preudarno zadržanim vodstvom dirigenta Nelssona, je orkester v vseh svojih instrumentalnih segmentih muziciral ubrano brez opaznejših odstopanj v spremljevalni vlogi. Do lepega izraza so tako občasno prišla godala, posebej še violine, kakor tudi pihala in trobila, katerim je Verdi, zlasti še v svojih Grand Operah, namenil še posebej pomembno vlogo. Tudi na obeh ponovitvah koncerta v soboto in nedeljo, se je pokazalo, da se bo skladnost med novim stalnim dirigentom in orkestralnim ansamblom do začetka spomladanske simfonične sezone gotovo še stopnjevala.
Jože Koren
Trst, Gorica, Celovec, Ljubljana, Maribor in Celje. O teh mestih je bil govor na mednarodnem simpoziju z naslovom »Slovenska mesta od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne«, ki je bil v Mariboru v dneh od 8. do 10. maja letos. Priredil ga je Oddelek za zgodovino Pedagoške fakultete univerze v Mariboru. V organizacijskem odboru so bili dr. Darko Friš, akademik prof. dr. Jože Mlinarič, prof. dr. Franc Rozman, prof. dr. Zinka Zorko in Erika Stariha.
Najprej nekaj o programu. Za vsako prej naštetih mest je na sporedu bilo eno predavanje s petih področij: politično življenje, gospodarsko življenje, kulturno življenje, vsakdanje življenje in versko življenje. Vseh referatov je bilo torej trideset. Predavatelji so se na tak način dotaknili različnih aspektov življenja v omenjenih mestih, seveda pa so bile nekatere osebe in dogodki večkrat omenjeni tudi s strani različnih di-skutantov. Dogajanje v slovenskih vrstah v teh mestih se je namreč sko-ro vedno prepletalo, marsikje in marsikdaj so ene in iste osebe delovale na več področjih.
O Trstu in njegovi zgodovini so predavali Jože Pirjevec, Marta Ver-ginella, Boris Gombač, Peter Rustja in Angel Kosmač, o goriški Branko Marušič, Marko VValtrit-sch, Lojze Bratuž in France Kralj, o celovški Andreas Moritsch, Avguštin Malle, VValter Lukan, Teodor Domej in Feliks Bister.
Razprava je pokazala ne le tega, da je bilo politično življenje v posameznih mestih v tesni povezavi in soodvisnosti
od gospodarskega in kulturnega pa tja do verskega, marveč tudi, da so problemi skoro povsod bili enaki in isti. Na robu nacionalnih slovenskih meja niso bili le Trst, Gorica ali Celovec, marveč tudi Maribor, Celje in celo Ljubljana. V vseh teh mestih je bilo čutiti močan nemški pritisk, V Trstu in Gorici seveda italijanskega. Povsod so si Slovenci morali zelo prizadevati, da so prišli do nacionalne enakopravnosti. Seveda ne samo s političnimi pobudami, marveč tudi in predvsem z gospodarskimi in kulturnimi ter tudi s pomočjo cerkvenih mož. Povsod ni bilo sozvočja in tudi ne sličnih uspehov. Najslabše v tem oziru je bilo v Celovcu, zelo hudo je bilo v Mariboru. Najprej v Ljubljani, nato pa še v Celju, so Slovenci prevladali. O Trstu in Gorici tokrat ne bi razpravljali obsežno, saj smo na teh straneh že velikokrat brali prav o stvareh, o katerih so v Mariboru spregovorili znani razpravljala.
Povedati velja še nekaj. Mariskdo se je vprašal, če je naslov »Slovenska mesta...« umesten, ko je govor o mestih, v katerih je večina italijanska ali nemška. Marsikdo je sicer menil, da je bil naslov simpozija umesten in posrečen, saj so bili v času pred 1. svetovno vojno problemi enaki v vseh šestih obravnavanih mestih in slovenstvo si je v vseh šele utvarjalo svoj življenjski prostor. V vseh so sredi prejšnjega stoletja Slovenci bili v manjšini oziroma potisnjeni na rob mestnega dogajanja. Sele slovensko narodnostno prebujanje je - vsaj v nekaterih med njimi - prevladalo, v drugih pa je bilo že skoro na tem, da prevlada. Vrh vsega so bila takrat vsa mesta v eni sami državni tvorbi.
Tridnevno razpravljanje je pokazalo, da se da o dogajanju v naših krajih govoriti tudi upoštevaje drugačne argumente od že dolgo znanih o narodnostnem uveljavljanju. Tudi vsakodnevno dogajanje ima sicer svoje povezave z narodnostjo, pa čeprav se te zdijo obrobne. Zaradi tega je čisto jasno, da bo treba naše vedenje o zgodovinskem dogajanju, tudi v naših krajih, razširiti z vključitvijo tudi drugih vprašanj, ki se ne nanašajo samo na uporabo jezika na sodiščih in v javnosti, na uspehe ali neuspehe slovenskih šolnikov in duhovnikov, na kulturno ali gospodarsko sodelovanje.
Brez dvoma bo prav razprava na tem mariborskem simpoziju sprožila vrsto novih pobud v tej smeri.
TRST / FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE
Prijeten glasbeni intermezzo
V res natrpanem sporedu predstav, v katerih ima glavno vlogo beseda, je tržaški Festival sodobne dramatike pred časom ponudil občinstvu glasbeni intermezzo s skladbami, ki jih je Germano Mazzocchetti skomponiral kot glasbeno kuliso za številne gledališke predstave. Gre za glasbo, kateri osnovni namen je ta, da gledalčevo domišljijo in razpoloženje vodi k vzdušju, v katerem dogajanje na odru polneje zaživi. Na koncertu in z drugačnimi izvajalci kot sicer pa je ta »kulisna« glasba tudi samostojno zaživela.
Germano Mazzocchetti piše glasbo za gledališče že od leta 1978, ko je začel sodelovati z Antoniom Calen-do. V dolgoletnem sodelovanju s sedanjim vodjem Stalnega gledališča Furla-
nije-Julijske krajine se j spoprijel z različnimi gleda liškimi in seveda tudi gla sbenimi žanri, kot so ugotc vili tudi poslušalci n, tržaškem koncertu. Na njen so imele levji delež prav sk ladbe, ki jih je Mazzocchett spisal za Calendo, kot - de nimo - tema za dramo II ma resciallo Butterfly ali z; Čakajoč na Godota.
Vsekakor je Germani Mazzocchetti s svojim de vetčlanskim instrumental nim ansamblom in trem pevkami predstavil sporec precej raznovrstnih skladb od katerih so se najbolj vti snile v spomin Milonga Ninna Nanna, Nenia in Ves s katero se je koncert skleni (na sliki). Sicer je Germane Mazzocchetti svoje skladbi za gledališče zbral tudi n; CD-plošči z naslovom Mu sica e figure.	(bov)

_______KONGO / ŠTIRI DNI PO »OSVOBODITVI« K1N3ASE_
Vlada tehnokratov naj bi zagotovila normalizacijo
Meje Kongo po so še vedno zoprfe zo vse tuje novinorje
KINŠASA - Štiri dni po »osvoboditvi« Kinšase so meje Demokratične republike Kongo še vedno zaprte za tuje novinarje. Nova kongoška oblast pa je včeraj v Kinšasi prepovedala vse manifestacije, tako da ne bi prišlo do incidentov in novih maščevalnih pohodov prebivalstva proti pristašem Mobutujevega režima. Položaj v glavnem mestu se torej še ni umiril, tako da včeraj ni prišlo do napovedanega obiska novega predsednika Laurenta Desireja Kabile. Obstaja namreč resna nevarnost, da bi prišlo do atentata na Kabilo, saj se niso vsi pristaši in vojaki prejšnjega režima predali novim oblastem. Prav zato so te ultimativno zahtevale predajo, ker bodo v nasprotnem primeru z današnjim dnem skrivačem sodili kot upornikom in izdajalcem. Trenutno se najhuje godi nekdanjim ruandskim vojakom plemena Hutu, ki so obtoženi za genocid nad Tutsiji, ker za njih ni predvidena amnestija. Vsak čas bodo po hitrem postopku sodili petnajstim ruandskim vojakom, ki so se skrivali v neki kinšaski bolnišnici.
Medtem ko se položaj v Kinšasi kljub vsemu postopoma umirja, je z Mobu-hijeve rojstne pokrajine ob mestecu Gbadolite začel panični beg civilistov in nekdanjih Mobutujevih vojakov v Centralnoafriško republiko. Kot so sporočiti funkcionarji komisar j ata PZN za begunce UNHCR, je več tisoč Mobutujevih Pristašev že prispelo v vcentralnoafrišla mesta in vasi ob mejni reki Ubangi. Kled njimi kot kaže ni nekdanjih ruandskih vojakov
plemena Hutu. Povsem drugačen pa je položaj v Kisanganiju, kjer je funkcionarjem UNHCR uspelo z zračnim mostom v Ruando odpeljati kakih 35 tisoč hutujskih beguncev, še vedno pa ne vedo, kam je izginilo vsaj 40 tisoč beguncev, ki so bili v taboriščih Biaro in Kasese. V obe taborišči so 22. aprila vdrti Kabilovi vojaki, ki so se kot kaže prepustiti nepopisnemu klanju. Zaman je OZN poskušal poslati na to območje preiskovalno komisijo, Kabilove oblasti so ji preprečile prihod. Tudi funkcionarjem UNHCR do skrajnosti ovirajo delo,
saj se ne smejo podati iz Kisanganija, tako da bi nuditi pomoč hutujskim beguncem, ki so se zatekli v pragozdove.
Laurent Desire Kabila se trenutno nahaja v Lubum-bašiju, kjer bo vsak čas sestavil novo vlado, v kateri bodo kot kaže predvsem tehnokrati, kar je bilo navsezadnje značilno tudi za njegovo »vojno vlado«. Med zahodnimi političnimi opazovalci pa vseeno prevladuje prepričanje, da bo v vlado imenoval tudi voditelja opozicije Etienna Tshisekedija, ker bo tako najbolj zgovorno dokazal svojo demokratičnost. Wa-
shington, ki je de facto že priznal novo oblast, je dal razumeti, da bo njegova pomoč Kongu odvisna od bodočih političnih potez novih oblasti in o spoštovanju človekovih pravic. VVashington ne omenja drame hutujskih beguncev, Clintonovo administracijo trenutno zanima čimprejšnja normalizacija, tako da bi lahko ameriške družbe nadaljevale s svojimi dobičkonosnimi posli. Normalizacija pa kot kaže zanima vse, saj so novo oblast priznale že skoraj vse afriške države. Generalni tajnik OZN Adnan Kofi pa upa, da bodo v
Kongu v roku enega leta večstrankarske in demokratične volitve. Generalni tajnik Kabilovega zavezništva Deogratias Bugera pa je navedel, da bodo volitve možne, ko bodo dosegli politično in gospodarsko trdnost ter odpravili kompcijo. Ob tem je lahko vsakomur jasno, da volitev pred enim letom ne bo. Vsekakor pa je malo verjetno, da bi Kabila sedaj poskušal izkoristiti položaj, tako da bi se prelevil v diktatorja. To se mu ne bi izplačalo in bo zato poiskal tako rešitev, ki bo zadovoljila njegove ameriške sponzorje.
Nad vsemi javnimi poslopji so meščani Kinšase razobesili zastavo uporniške zveze Laurenta Desireja Kabile (AP)
Hrvaška naj omogoči vrnitev Srbom
ZAGREB - Veleposlanik ZDA na Hrvaškem Peter Galbraith je na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu poudaril, da Hrvaška ne bo mogla nadaljevati s procesom vključevanja v zahodne povezave, dokler ne bo omogoči1" /Tnitve na Hrvaško vsem hrvaškim Srbom, ki to želijo. Po Galbraithovih besedah so novinarsko konferenco sklicali zaradi različnega poročanja o nedavnem srečanju hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča z ameriško zunanjo ministrico Madeleine Albright v Wa-shingtonu. Veleposlanik Galbraith je zatrdil, da je politika ZDA jasna in nedvoumna ter da bodo ZDA podprle vključevanje Hrvaške v zahodne povezave, vendar pod določenimi pogoji. Med pogoji je ameriški veleposlanik na Hrvaškem posebej poudaril vrnitev vseh pregnancev in beguncev na njihove domove, vključno s Srbi, ki so trenutno v ZR Jugoslaviji ter Bosni in Hercegovini. (STA)
Scalfaro zagotovil podporo Litvi
VILNA - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je po srečanju z litovskim predsednikom Algirdasom Bra-zauskasom na kratki novinarski konferenci zagotovil italijansko podporo Litvi pri njenih prizadevanjih za članstvo v zvezi NATO.
Scalfaro je na dvodnevni obisk v Litvo prispel včeraj, popoldne pa je spregovoril tudi poslancem titovskega parlamenta. Se danes bo odpotoval v Latvijo, v četrtek pa ga pričakujejo v Talinu, prestolnici Estonije. (STA/Ansa)
Mubarak za večjo vlom EU na Bližnjem vzhodu
BONN - Nemčija bo skupaj z ostalimi članicami storila vse, kar je v njeni moči, da bi okrepila bližnjevzhodni mirovni proces, je nemški kancler Helmut Kohl povedal med pogovori z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, ki se mudi na krajšem obisku v Bonnu. Mubarak se je med pogovori zavzel za večjo vlogo Evropske unije v bližnje vzhodnem mirovnem procesu in ocenil, da bodo konstruktivni pogovori z Izraelom mogoči šele po prekinitvi gradnje židovskih naselij na palestinskih ozemljih. Mubarak in Kohl sta obravnavala tudi odnose med Nemčijo in Egiptom, za katere sta ocenila, da so »odlični«.(STA/dpa)
Češka prva za članstvo v EU
BRUSELJ - Med desetimi državami, kandidatkami za član-i stvo v Evropski uniji, je za članstvo v EU očitno najbolje pripravljena Češka, sledijo pa Slovenija, Madžarska, Estonija in Poljska, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na analizo uradov pri Evropski komisiji. Tednik European Voice je ob tem zapisal, da bodo morale države, ki so na čelu, prav tako opraviti še dolgo pot, preden bodo njihova gospodarstva in družbene strukture zrele za EU. Na podlagi omenjene analize, ki je temeljila na oceni obsežnega vprašalnika, bo Evropska komisija po koncu medvladne konference, morda že pred 16. julijem, izrekla svoje priporočilo, katere države so primerne za članstvo v petnajsterici. (STA/APA)
NIZOZEMSKA / NOVA POGODBA EU
ALBANIJA / KER NISO DOSEGLI DOGOVORA
Se vedno niso odpravili vseh ključnih razhajanj
Po besedah nemšega zunanjega ministra Kinkla bodo to poskušali uresničiti med amsterdamskim vrhom
Ultimat Evrope in Vranifekega vsem albanskim strankam
Berisha v bistvu likvidiral Finovo vlado narodne enotnosti
DEN HAAD - V nizozemskem glavnem niestu den Haagu so se včeraj popoldne sestali zunanji ministri petnajstih držav Članic Evropske unije, ki so za zaprtimi vrati preučili osnutek nove pogodbe o Evropski uniji. Ministri so na sestanku pripravili tudi izredno vrhunsko srečanje Petnajsterice, ki ga je nizozemsko predsedstvo EU sklicalo za ta petek, 23. maja, v Noordvvijku na atlantski obali. Izredni vrh bo namenjen medvladni konferenci Evropske unije, ki naj bi se predvidoma končala na rednem vrhunskem srečanju petnajsterice 16. in 17. junija v Amsterdamu, kjer naj bi vodje petnajstih držav članic sklenili novo pogodbo, naslednico maastrichtske pogodbe, s katero so 7. februarja 1993 ustanoviti Evropsko unijo.
Namen nove pogodbe o EU je prenoviti Ustanove in povečati učinkovitost unije, ki sedaj šteje petnajst držav članic, kar je tudi predpogoj za nadaljnjo širitev unije na Ciper ter Srednjo in Vzhodno Evropo. EU žeti z novo pogodbo povečati učinkovitost svojega delovanja z reformo vseh ustanov EU, od Evropske komisije do ministrskega sveta in Evropskega parlamenta. Izboljšati
skuša sistem tehtanja glasov, razširiti večinsko glasovanje na nova področja ter skrčiti število področij, kjer države članice lahko z vetom preprečijo sprejemanje odločitev. Povečati žeti pristojnosti EU na področju zunanje in varnostne ter notranje in pravosodne politike ter v pogodbo vnesti novo poglavje o zaposlovanju in socialni zaščiti. Pogodba naj bi uvedla novo načelo prožnosti, ki bi omogočilo poglobitev sodelovanja med posameznimi članicami, ne da bi bilo za to potrebno soglasje vseh držav. Nizozemsko predsedstvo si prizadeva v pogodbo vključiti tudi schen-gensko konvencijo o ukinitvi nadzora na notranjih mejah EU, h kateri pa nočeta pristopiti Velika Britanija in Irska.
Kot sta včeraj povedala nemški zunanji minister Klaus Kmkel in predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria Gil Roberts, so dosegli 80-odstotni dogovor. Med 16 še ne sprejetimi točkami pa so skoraj vsa ključna in najpomembnejša vprašanja tako glede sistema tehtanja glasov kot varnostne in zaposlitvene politike. Po Kinklo-vih besedah bodo morati to rešiti na vrhu v Amsterdamu. (STA)
TIRANA - Osem albanskih strank je včeraj od premierja Bashkima Fina zahtevalo, da vlada sprejme pravno pobudo za sprejetje popravkov k volilnemu zakonu, ustava namreč predvideva, da premier lahko skliče razpuščeni parlament. V svojem dokumentu so stranke obenem poudarile, naj premier prevzame nadzorstvo nad tajnimi službami in naj takoj imenuje nove direktorje in novi upravni svet državne radiotelevizije. Prav tako so stranke Fina pozvale, naj prilagodi strukture krajevnih oblasti, tako da zagotovi njihovo nevtralnost med volilnim procesom. Zahtevale so obenem preklic izrednega stanja, registracijo prebivalstva, pripravo volilnih seznamov in dogovor z mednarodnimi inštitucijami, tako da bi te zagotovile demokratičen potek volitev.
Bashkim Fino pa je pozval mednarodno skupnost, naj še okrepi svoje napore, ker razhajanja med strankami glede volilnega zakona niso tehnične temveč politične narave. Mednarodna diplomacija naj skrbno analizira nastali položaj, ker so vlado narodne enotnosti vrgli iz igre.
Države EU pa so včeraj formalno zagrozile z revizijo svojih naporov v Albaniji, če ne bodo albanske stranke »v prihodnjih dneh« dosegle kompromisa o volilnem zakonu. Posrednik O VSE Franz Vranitzky je bil še bolj drastičen, saj je strankam dal 24-umi ultimat za dogovor. Predsednik Berisha pa je na volilnem shodu v Fieru napovedal, da bo njegova desna koalicija prejela 75 odstotkov glasov.
GORICA
Sreda, 21. maja 1997
OBČINA / SREČANJE Z DE2. ODBORNIKOM MATASS1JEM
Prednost cestnim povezavam
Župan Valenti poudaril pomen izgradnje prometnic za novo vlogo Goriške
_____ŠTANDREŽ / 24. OBČNI ZBOR_
Zaključeno prvo obdobje prenove v kulturnem društvu ”0.župančič”
Največ sprememb je doživel pevski zbor
Prometne povezave so še zmeraj v vrhu lestvice predvidenih posegov na Goriškem. Pri določanju prednosti in zagotavljanju denarnih sredstev naj se upošteva posodobitev avtocestne povezave med mejo in Vilešem ter dograditev avtoceste med mejo in Razdrtim. Tako izhaja iz krajšega sporočila za tisk o srečanju med go-riškim županom Valen-tijem in deželnim odbornikom Giorgiom Matas-sijem v vidu srečanja med predstavniki Dežele in Slovenije, ki je napovedano za petek, 23. t.m. Posodobitev, oziroma dogradi-
Jutri spet Gorica kinema
Kinoatelje začenja jutri drugi niz filmskih večerov Gorica - kinema. Do 24. junija bodo v Kulturnem domu zavrteli pet filmov iz programa Plajbill in ponudili še gledališko predstavo Noč Anje Medvedove (29. maja).Prireditve bodo, tako kakor doslej, ob 20.45. Ljubitelji filmske umetnosti si lahko nabavijo abonma (stane 36 tisoč lir). Posamezna vstopnica velja 8 tisoč lir, vstopnica za gledališko predstavo pa 10 tisoč lir. Društvena članarina Kinoa-teljeja pa velja 5 tisoč lir.
tev omenjenih dveh prometnic je predpogoj za novo vlogo, ki naj bi jo prevzela Gorica kot vmesna (povezovalna) postaja med zahodno Evropo in prostorom srednje in vzhodne Evrope.
Zupan ugotavlja, da je vprašanje prometnih infrastruktur na dnevnem redu že leta, da pa je skrajni čas, da se od poplave besedi in obljub preide h konkretnemu razreševanju vprašanj, oziroma k izgradnji. Na srečanju z deželnim odbornikom Matassijem je bil govor tudi o nekaterih vprašanjih povezanih s prestrukturi-
ranjem avtoporta in še zlasti glede prekvalificiranja in prerazporeditve viška osebja zaposlenega v špediciji in drugih dejavnostih.
Na problematiko dograditve cestnih povezav je župan Valenti opozoril tudi podtajnika Fassina, ob sobotnem srečanju v Gorici, predvidoma pa bo govor (in morda tudi res konkretne odločitve) na prihodnjem (v torek 27. t.m.) rimskem srečanju za preverjanje stopnje izvajanja Druge listine za Goriško. Zares čas bi že bil, da se od besed preide k dejanjem.
Delovanje KD Oton Zupančič je bilo v obdobju od zadnjega občnega zbora v znamenju prenove, pa tudi v znamenju obeležitve pomembnih obletnic, kakršna je bila recimo 50-letnica delovanja društva. Prenova ki se je pričela v letu 1994, ko so odgovornosti v društvu prevzeli mladi in mlajši, se morda zaključuje, je na torkovem občnem zboru ugotavljala predsednica društva Sara Hoban. Najbolj temeljite spremembe je doživel mešani pevski zbor Oton Zupančič, kjer je prišlo do prave generacijske zamenjave, kar je za mnoge zaslužne pevce pomenilo morda tudi težak, a potreben korak.
Živahno dejavnost je opaziti v delovanju otroškega, oziroma mladinskega pevskega zbora. Pri zbora, ki ga že dve desetletji skrbno neguje Elda Gravner Nanut, je bilo, če upoštevamo razne prihode in občasne odhode, kakor izhaja iz poročila, vključenih 25 otrok.
Medtem ko je sodelovanje z drugimi društvi in ustanovami (rajonski svet, šola, župnija) v
glavnem utečeno in se lepo razvija, bo treba v prihodnje več prizadevanja za pritegnitev mlajših in odraščajoče mladine.
Podroben pregled podatkov o delovanju v obdobju od 23. občnega zbora je udeležencem predstavila tajnica Tanja Gae-ta. "Prizadevanja v smeri združevanja moči in povezovanja so bila uspešna”, je uvodoma ugotovila ter kot dokaz pravilnosti take izbire navedla poletni odbojkarski turnir "Beach wolley”, ki so ga doslej priredili že petič in ki se bo spet pričel že v prihodnjih dneh.
Pomembnejšo dejavnost predstavljata v okviru društva zbora in sicer mešani, ki šteje po prenovi in pomladitvi 24 članov in ki ga vodi Miran Rustja in otroški, ki združuje malčke iz vrteča in osnovne šole, ki kljub občasnim in razumljivim težavam kar živahno vadi in nastopa. V tem oziru je bila v sezoni, ki so jo obravnavali na občnem zbora, pomembna prireditev glasbena igrica Mucin dom, ki so jo pripravili skupaj z Miranom Rustjo.
Na občnem zboru smo izvedeli tudi za novost ki jo pripravljajo najmlajši in ki je pritegnila tudi "odrasle”. Zaživelo je lutkovno gledališče, ki se bo prav kmalu predstavilo z glasbeno igrico (lutke so že nared, po zaslugi Loredane Ressi, smo slišali na občnem zbora).
Finančno stanje ne pušča veliko možnosti za optimizem, saj bo treba še nekaj let stiskati pas za plačevanje najetega posojila za prenovo doma, a bo mogoče z dobro voljo, požrtvovalnostjo in čutom odgovornosti, premostiti tudi te težave. Poleg predsednice društva Sare Hoban so na občnem zboru poročali Nanut Elda (otroški pevski zbor), Tanja Gaeta (tajniško poročilo), Katja Gaeta (mešani pevski zbor), Erika Nardin (blagajna).
Z volitvami novega šestnaj-stčlanskega odbora se je zaključil 24. občni zbor.Občne-ga zbora so se udeležili predstavniki ZSKD, VZPI/ANPI, SKD Danica, Skala Gabrje, PD Standrež, SKGZ in predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj. Na sliki - foto Bumbaca - z občnega zbora.
Dijaško srečanje "Skupaj v Evropi”
Teden dni v znamenju petja, recitacij, nastopov in predvsem prijateljstva. Med Tržičem in Gorico se ta teden odvijajo kulturna srečanja dijakov iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in seveda naše dežele. Pokrovitelji manifestacije, ki se letos odvija že dvanajstič, so Goriško šolsko skrbništvo, Goriška občina, Goriška pokrajina, Občina Tržič. Sodelujeta tudi pokrajinski odbor UNICEF in Evropeistična akademija, materialno pa sta organizatorjem priskočili na pomoč Kmečka banka in Goriška hranilnica. Prvi krog srečanj se je odvijal v ponedeljek in včeraj v občinskem gledališču v
Tržiču, drugi krog pa bo v Gorici, v Kulturnem centru "Lojze Bratuž” in sicer vsak večer, začenši danes. Zaključni del prireditve bo v soboto ob 19.30 ko bodo nastopili folklorna skupina iz Osijeka, dramska skupina iz Cremone, pevski zbor iz osnovne šole Stara Fužina pri Ljubljani, zbor C. A. Seghizzi, foklorna skupina iz kraja Dellach v Avstriji ter zbor šole iz Zalaeger-szega.
Drevi bodo v okviru prireditve nastopili člani odrske skupine nižje srednje šole Ivan Trinko. Dijaški zbor te šole bo nastopil tudi jutri zvečer. Jutri bo nastopil tudi zbor italijanske šole iz Vodnjana v Istri.
NOVICE
Tudi v Gorici so na razpolago obrazci 740 v slovenščini
Obrazci za prijavo dohodkov (mod. 740) v slovenščini so na razpolago tudi na goriškem županstvu. Potrditev v tem smislu smo prejeli od odgovornega funkcionarja v davčnem uradu. Občani, Id se nameravajo poslužiti omenjenih obrazcev (ki so tokrat prvič na razpolago), naj se torej obrnejo do urada za davke na županstvu. Obrazci so brezplačni. Sicer pa so zadevo dovolj glasno posredno potrdili tudi znani goriški "demokrati”, ki se zgražajo češ, da je to prikrita oblika uvajanja bilingvizma. Skoda, da je med temi demokrati tudi gospod župan.
Kolesarska vožnja iz Gorice na Kalvarijo in nazaj
Društvo "Arniči del taieto” je pobudnik športnorekreacijske kolesarske vožnje, v nedeljo, 25. t.m. na pribhžno 20 kilometrov dolgi progi Gorica - Kalvarija - Oslavje - Sanca - Gorica. Organizator prireditve je društvo Unione cidisti Caprivesi. Prijave: v gostimi Pri Sandri na Komu od 8.30 do 9.30. Kolesarji (na gorskih kolesih) bodo odpeljah ob 10. uri, progo pa je treba prevoziti v največ dveh urah. Olj bo v dolinici Koma, kjer bo nagrajevanje in kjer boi-do udeležencem ponudili tudi topb obrok.
11
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
William Shakespeare
KRALJ RIHARD TRETJI
Režija MILE KORUN
V ponedeljek, 26. maja 1997, ob 20.30 (RED B) v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
SOVODNJE / V SODELOVANJU Z GOZDNO STRAŽO
Skupina za civilno zaščito je tudi letos poskibela za čiščenje struge Vipave
Prostovoljska skupina za civilno zaščito v So-vodnjah je tudi letos opravila več posegov. Dejavnost sodi v takoi-menovani "normalni” delokrog. Tako so pred nastopom pomladi očistili dobršen del struge
na Vipavi, v bližini železniškega mosta. Visoka voda jeseni je namreč naplavila veliko količino dračja, vejevja in tudi debel. Oviro so člani skupine - na pomoč so priskočili tudi pripafniki deželne gozd-
ne straže - odstranili in tako vodi odprli pot. Franco Tuniz, vodja skupine, pravi, da je tudi tak poseg koristen, saj je zmeraj bolje preprečevati, v tem primeru poplave, kakor pa reševati pred naraslo vodo.
KZE: manj birokracije v zdravstvu
Urad za stike z javnostjo pri Goriški zdravstveni ustanovi obvešča, da si že nekaj časa prizadevajo poenostaviti postopke glede izdajanja napotnic za specialistične preglede in tudi glede predpisa zdravil. Zavarovanci se že od aprila dalje lahko obrnejo neposredno do zdravnikov - specialistov za zobozdravstvo, ginekologijo, psihiatrijo, optome-trijo, ne da bi se prej zglasili pri takoime-novanem družinskem zdravniku. S tem se postopek v mno-gočem poenostavi, pacienti se izognejo nepotrebnemu čakanju. Zdravnik specialist izpolni predpisane obrazce in tudi določi, v primeru, ko je to potrebno, nadaljne izvide in predpiše zdravljenje.
S______________IZLETI
SPDG obvešča, da bo avtobus za Golico, v nedeljo, 25. t.m., odpeljal ob 7.30 iz Rožne doline (na slovenski strani). Prostih je še nekaj mest. Kosilo iz nahrbtnika. Društvo naproša udeležence, da poravnajo stroške prevoza. Sedež je odprt danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure. Tel. 33029.
SKD KREMENJAK in sekcija VZPI/ANPI Dol-Jamlje obveščata, da bo avtobus v nedeljo, 25. t.m. odpeljal ob 6.30 izpred spomenika NOB v Jamljah in ob 6.35 izpred spomenika na Palkišču. '
H3 OBVESTILA
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
bo nastopil v soboto, ob 20. uri v KSC Danica na Vrhu, v okviru prireditev ob 10-letnici odprtja centra.
DIJAŠKI DOM organizira 10-dnevno bivanje v Celovcu s tečajem nemščine za srednješolce (od 10. do 13. leta). Prijave in informacije v domu od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure (tel. 533495).
KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča cenjene stranke, da je na razpolago za sestavo davčne prijave 740 in občinskega davka na nepremičnine (ICI). Vsak dan razen sobote od 8.30 do 11.00 na sedežu zveze v UL Malta 2, tel.: 0481/531644.
OBVESTILO IZLETNIKOM NA MADŽARSKO
Naše bralce, ki so se prijavili za izlet na Madžarsko od 8. do 12. junija prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v petek, 23. t. m., med 9. in 13. uro na upravi našega dnevnika, Drevored 24 maggio 1.
Kdor se je vpisal na skupni potni list (z osebno izkaznico) naj prinese tudi družinski list na nekolko-vanem papirju.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.20-20.20-22.20 »The night flyer«.
VnTORIA 3 18.15-20.15-22.15 »Kolya«
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II santo«.
TRŽIČ
COMUNALE 20.30»Pre-nom Carmen«. J.L. Godard.
; :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO (Baldini), K. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
POGREBI
Danes: 10.00, Annella Bressan vd. Leghissa iz Trsta v cerkev pri Madonini.
Prosvetno društvo in pevski zbor »Hrast« - Doberdob izrekata Mariji Vižintin in sorodnikorn iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Vaš bančni partner v poslovanju . s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
E
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ITALIJA / DODATNO NAZADOVANJE DRAGINJE
Po prvih majskih podatkih znaša letna inflacija 1,5%
Sindikati zahtevajo, da Banca d'ltalia zniža eskontno mero
RIM - Tudi maja smo bili priča nazadovanju draginje, saj je po prvih majskih podatkih za nekatera italijanska mesta letna inflacija padla na 1,5 odstotka, medtem ko je aprila znašala 1,7 odstotka. Podatki odražajo predvidevanja raziskovalnih inštitutov, saj so cene blaga široke potrošnje v maju ostale skoraj nespremenjene glede na april.
V Genovi in Bologni je znaša mesečna inflacija +0, 2 odstotka, v Trstu +0,3 odstotka, v Vidmu pa +0,4 odstotka. Pri analizi tržaških podatkov so 0,3-odstot-nemu povišanju botrovale predvsem višje poštne tarife, saj je ta postavka zabeležila 1,4-odstotno povišanje. Po podatkih tržaškega statističnega urada so se druge podražitve nanašale na pohištvo in hišne dobrine +0,6 odstotka, na obleke in obutev +0,4 odstotka in na izdatke za rekreacijo, prireditve in kulturo +0,4 odstotka. Nespremenjene so cene zdravstvenih storitev, za izobrazbo, hotele in gostilne, medtem ko so maja v Trstu naza-dovah stroški za stanovanja in to po zaslugi nižje cene za plinske jeklenke in za kurilno olje.
Včerajšnji podatki se nanašajo le na 19 odstotkov italijanskih mest, a so po mnenju izvedencev zanesljivi, tako da bo državni statistični urad Istat 4. junija skoraj gotovo potrdil sedanji trend, tako da se je inflacija od začetka leta znižala za 3 odstotke. Letna inflacija v višini 1,5 odstotka je nedvomno spodbuden rezultat, saj je podoben nemškemu, kjer je bila aprila letna inflacija 1,4 odstotka.
Sindikati so ob včerajšnjih podatkih zahtevali znižanje eskontne mire pred predstavitvijo dokumenta za gospodarsko načrtovanje. Po mnenju zveznega tajnika CGIL VValterja Cerfrede podatki dokazujejo, da »elektroencefalogram porab ne kaže več znakov življenja« in da mora Banca dTtalia čimprej ukrepati. Obrestno mero je treba takoj znižati, ker država že z enoodstotnim znižanjem prihrani kar 16 tisoč milijard lir samo na javnem dolgu. Za CISL je Raffaele Morese poudaril, da inflacija ni več problem, a prav zato bi bilo treba poskrbeti za investicije, saj brez dviga zaposlitvene ravni se ne bo zvišala poraba in z njo proizvodnja.
_	V PADOVI / OD 5. DO 8. JUNIJA___
Na sejem mehanskega sektorja
Več kot sto razstavljalcev - SDGZ organizira voden obisk
Od 5. do 8. junija 1997 bo na razstavišču »Padova Fiere« specializiran sejem za operaterje, ki obsega dva salona: a) »VenetoMeccanica« ' stroji in tehnologija za mehanski sektor;
h) »Fiat« - mehanska oprema in komponente (h. »subfomiture«).
Nastopili bodo razstavljale! (preko 100) iz Veneta in Severovzhodne Italije z bogato ponudbo strojev in naprav za industrijsko in obrtno proizvodnjo, sistemov za upravljanje, nadzorovanje, avtomatizacijo, hardvvare in softvvare proizvodnje, orodjarstvo, galvanizacijo, kalupe, vzdrževanje, storitve, tiskarstvo. Letos bo tudi Prva borza rabljenih strojev za mehanski sektor: 1.500 kvadratnih metrov površine in podatkovna ba-
za razpoložljivih strojev v deželi Veneto in drugje.
Padova Fiere želi ta sejem posebno promovirati med malimi in srednjimi, obrtno-proiz-vodnimi podjetji iz Tri-veneta in bližnjih srednjeevropskih držav. Model gospodarskega booma italijanskega »Nordesta« temelji prav na rasti malih in srednjih, družinskih delavnic, zato gre le-tem posvetiti izredno pozornost in omogočiti možnost sodelovanja s sorodnimi podjetji iz bližnjih regij. V ta namen je uprava sejma imela na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu srečanje z območnimi zbornicami Obrtne zbornice Slovenije iz Sežane in Nove Gorice ter Gospodarske zbornice Slovenije iz Nove Gorice.
Domenjeno je bilo, da bo na dan otvoritve v četrtek, 5. junija organiziran voden obisk sejma za slovenska (obrtna in druga) podjetja, ki delujejo na področju mehanike.
Ge bo dovolj interesa, bo Padovski sejem kril stroške za avtobusni prevoz slovenskih obrtnikov iz Nove Gorice in Sežane. Prijavljeni obiskovalci bodo imeli na voljo poslovne stike z razstavljale! in vključitev v podatkovno bazo Borze rabljenih strojev. Isti pogoji veljajo za slovenske obrtnike iz Italije.
Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi zainteresirane, da kličejo čimprej in vsekakor do 27. maja organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040/362949) za prijavo in podrobnejše informacije.
Strateška povezava med Goodyearom in kranjsko Savo
KRANJ - Podjetje Sava Kranj in ameriški gumarski koncern Goodyear Akron sta pred nekaj dnevi v Frankfurtu podpisala pismo o nameri, po katerem naj bi podpisnika ustanovila dve novi družbi z omejeno odgovornostjo, so sporočili iz kranjske Save. Prva skupna družba je namenjena proizvodnji in prodaji avtopnevma-tik, druga pa proizvodnji in prodaji gumarsko-tehničnih izdelkov, kot so pogonski elementi, zračne vzmeti in avtomobilske cevi. Koncern Goodyear bo prevzel v prvem skupnem podjetju 60-odstotni, v drugem pa 75-odstotni poslovni delež.
Pismo o nameri je rezultat več kot dveletnih prizadevanj Save, da ob izteku 25-letne pogodbe s Semperitom/Continentalom in v času globalizacije gumarske industrije zagotovi Savi takšno mednarodno strateško povezavo, ki bo omogočila doseganje njenih ciljev. To pa so dolgoročna rast in ohranjanje zaposlenosti, povečanje tržne vrednosti podjetja ter krepitev blagovne znamke Sava in s tem lastne identitete ob svobodnem dostopu do vseh evropskih trgov z lastno martketinsško in prodajno organizacijo.
Pri razvoju skupnega projekta med Savo in koncernom Goodyear je s strokovnimi nasveti pomagala Mednarodna Cnančna korporacija (IFC) iz VVashingtona, ki je Savin dolgoletni Cnančni partner.
Podjetje Sava iz Kranja je s podpisom pisma o nameri s koncernom Goodyear napravila odločilen korak pri pretvorbi iz regionalnega podjetja v partnerja svetovnega gumarskega koncerna. Prodajni prihodki Save so lani znašali 245 milijonov dolarjev, od tega na področju avtopnevmatik 177 milijonov dolarjev. Sava zaposluje približno 3600 delavcev, od tega jih bo v obeh mešanih podjetjih (joint-venture) dolgoročno zaposlenih več kot 2000. Vse pogodbe, potrebne za ustanovitev mešanih podjetij, bodo sklenjene do sredine poletja in predlagane v potrditev tudi nadzornemu svetu in skupščini delničarjev Save.
Goodyear sodi med tri največje gumarske koncerne v svetu. Lani je vrednost njegove prodaje presegla 13 milijard dolarjev, na vseh celinah po svetu pa zaposljuje preko 100.000 sodelavcev. Goodyear želi vstopiti v 21. stoletje kot najboljši gumarski koncern in si pridobiti prvo ali drugo mesto na vseh trgih. Povezovanje med Savo in Goodyearom sodi na področju izbranih gumarsko tehničnih izdelkov med prvo starteško poslovno enoto v Evropi, ki naj bi podprla krog Goodyearovih kupcev v avtomobilski industriji. (STA)
NOVICE
Adalberto Valduga iz Čedada bo najbrž novi predsednik furlanskih industrijcev
ČEDAD - Adalberto Valduga, lastnik skupine če-dajskih podjetij grupe »Cividale«, bo po vsej verjetnosti sedmi predsednik Zveze industrijcev iz videmske pokrajine in bo nasledil Carla Melzija. Do uradnega imenovanja bo prišlo na občnem zboru videmske Zveze industrijcev, ki je najavljena za 6. junija. V povojnem času so najmočnejšo industrijsko zvezo v naši deželi že vodih Camillo Maligna-ni, Archimede Taverna, Rinaldo Bertoli, Andrea Pittini, Gianni Cogolo in Carlo Melzi.
Do kandidature Valduge je prišlo po seriji pogovorov z najpomembnejšimi furlanskimi industrijci s strani »trojke modrijanov«, ki jo je imenovalo vodstvo zveze. To so Andrea Pittini, Marco Fantoni in Giuseppe Morandini.
hi prav na podlagi opravljenih posvetovanj je velika večina industrijcev izbrala čadajskega indu-strijca, ki danes opravlja funkcijo podpredsednika in je zadolžen za stike s sindikati.
Po vsej verjetnosti bodo v novem vodstvu furlanske industrijske zveze, ob Valdugi, sedeh še Clau-dio Clocchiatti (gradbeništvo), Adriano Luci (mala industrija) in Alberto Toffolutti za Zvezo mladih industrijcev, (r. p.)
Aprila v Luki Koper pretovorili več kot 584 tisoč ton blaga
KOPER - V Luki Koper so aprila letos pretovorih 584.710 ton blaga. Naložih so 97.764 ton blaga, raz-ložili pa 486.946 ton, kar je v primerjavi z lanskoletnim aprilom, ko so pretovorih 351.271 ton blaga, za 66 odstotkov več, so sporočili iz Luke Koper. Aprila so v pristanišču za izvoz pretovorih 22.357 ton blaga, za uvoz 142.866 ton, za tranzit v zaledne države pa 419.487 ton blaga. Skupaj so v prvih štirih mesecih letos pretovorih 2.379.237 ton blaga, kar je za 10 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo 62.775 ton blaga namenjenega v izvoz, 912.238 ton gaje prišlo iz uvoza, 1.404.224 ton blaga pa za tranzit v zaledne države.
Podatki o ladijskem pretovoru blaga v tranzitu po zalednih državah kažejo, da so aprila v Kopru največ blaga pretovorih za Avstrijo (206.286 ton), sledijo pa Madžarska (49.826 ton), Češka (16.516 ton) in Slovaška (15.126 ton). (STA)
Manjši izvoz tajskih rakcev
BANGKOK - Izvoz tajskih rakcev se je v letu 1996 zmanjšal, kljub temu pa je država ostala največji izvoznik morskih rakcev na svetu in že šesto leto zapored tudi največji dobavitelj rakcev v ZDA. Po podatkih tajskega ministrstva za trgovino je Tajska lani izvozila za 43, 3 milijarde batov (1, 7 milijarde ameriških dolarjev) rakcev, kar je bilo za 14 odstotkov manj kot leto poprej. (STA/Xinhua)
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi zainteresirane podjetnike na srečanje na temo:
NOVE UGODNOSTI V KORIST TRGOVCEV, GOSTINCEV IN STORITVENEGA SEKTORJA NA OSNOV! DEŽELNEGA ZAKONA ŠT. 36&G,
ki bo danes. 21. maja 1997. ob 17. uri v Razstavni dvorani sedeža na Opčinah v Ul. Ricreatorio št. 2
Predaval bo odgovorni za ugodna posojila pri Deželni federaciji zadružnih bank.
A/a razpolaga je obširno parkirišče.
20. MAJ 1997	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1642,00	1687,00
nemška marka	971,00	991,00
funt šterling	2709,00	2764,00
švicarski frank	1161,00	1191,00
belgijski frank	46,56	48,56
francoski frank	286,00	296,00
danska krona	252,00	262,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	214,00	224,00
kanadski dolar	1188,00	1228,00
portugalski eskudo	9,24	10,14
nizozemski gulden	858,00	883,00
avstrjski šiling	137,00	141,50
španska pezefa	11,15	12,25
grška drahma	5,86	6,66
irski šterling	2509,00	2589,00
japonski jen	14,25	15,15
avstralski dolar	1234,00	1304,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,60	11,00
					
20. MAJ 1997	v Ul	?AH		20. MAJ 1997	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1649.00 973.00 287.00 858.00 46,67 2692.00 2498.00 253.00 5,97 1191.00 1161.00 137,04 10,70	1679.00 991.00 297.00 883.00 48,47 2772.00 2593.00 263.00 6,57 1226.00 1186,00 141,54 11,10		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1668,210 1919,610 982,750 291,760 2739,530 874,050 47,612 11,673 258,040 2550,030 6,179 9,776 1213,860 14,655 1185,570 139,620 237,110 220,370 326.560
MILANSKI BORZNI TRG
20. MAJ 1997		INDEKS MIB-30: +0,10%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.782	-0,86	Montedison	1.094	+0,55
Bca di Roma	1.245	+1,21	Olivetti	486,70 +4,12	
Bca Fideuram	4.679	+0,97	Parmalat	2.675	-0,37
Benetton	23.345	+0,89	Pirelli Spa	3.751	+0,21
Comit	3.642	-6,47	Ras	13.924	-0,21
Credit	2.562	+1,22	Rolo	18.116	+0,62
Edison	8.147	+0,74	Saipem	8.695	+1,87
Fiat	5.602	+0,66	San Paolo To	10.679	-0,43
Generali	30.203	-1,16	Sirti	10.000	-1,00
Imi	15.769	+0,06	Štet	8.599	+ 1,54
Ina	2.325	-0,42	TIM	5.230	+0,77
Italgas	5.539	-1,58	Telecom Ita	4.674	+ 1,54
La Fondiaria	6.068	+0,91			
Mediaset	7.489	+0,34			
Mediobanca	10.235	+0,09			
Mediolanum	16.582	+0,66			
Sreda, 21. maja 1997
ŠPORT
NOVICE
Chechi napovedal svoj umik
RIM - Yuri Chechi, eden najboljših italijanskih športnikov vseh časov, je med včerajšnjo predstavitvijo gimnastičnega grand prixa v Rimu napovedal svoj umik. »O tem sem premišljeval že dalj časa. Letos bom sodeloval samo na Sredozemskih igrah in na univerziadi, svetovnega prvenstva pa se ne bom udeležil. Da vztrajaš v tem napornem športu, je potrebna ogromna motivacija, vendar je jaz nimam več,« je svojo odločitev utemeljil Chechi, ki je bil v krogih štirikrat svetovni prvak in dobitnik zlatega odličja na olimpijskih igrah v Atlanti.
Messina izbral 17 košarkarjev, ki pridejo v poštev za EP
MILAN - Selektor košarkarske reprezentance Italije Ettore Messina je na priprave za nastop na evropskem prvenstvu poklical sedemnajst košarkarjev, izmed katerih bo nato določil dvanajsterico, ki bo odpotovala v Španijo. Od nedelje zvečer do srede bodo h Bologni trenirati naslednji igralci: Attruia, Coldebella in Chiacig (Aek Atene), Bonora, Pittis in Marconato (Benetton Treviso), Myers, Frosini in Gay (Teamsystem Bologna), Esposito in Conti (Sca-volini Pesaro), Abbio in Carera (Kinder Bologna), Ambrassa (Telemarke! Rim), Moretti (Peristeri Atene), FuCka (Stefanel Milano), Galanda (Mash Verona). Prihodnji četrtek se bodo preselili v Treviso, kjer bo 1. junija prijateljska tekma z Rusijo, od 3. do 8. junija pa bodo sodelovati na turnirju v Berlinu skupaj z Nemčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Nato bo »azzurre« pot vodila v Atene na še en turnir (Francija, Nemčija, Grčija), zadnjo prijateljsko tekmo pred odhodom na evropsko prvenstvo, ki se bo začelo 25. junija, pa bodo igrati 18. junija proti Sloveniji v Jesiju.
Agassi odpovedal Pariz
PARIZ - Zmagovalec olimpijskega teniškega turnirja v Atlanti Američan Andre Agassi je zaradi poškodbe zapestja odpovedal nastop na odprtem prvenstvu Francije na igriščih Roland Garros v Parizu, ki se bo začelo prihodnji teden. Finalist v Parizu leta 1990 in 1991 bo mesto prepustil Francozu Jeremiju Gobnardu.
Nba: Utah začel z zmago
NEW YORK - Košarkarji Utah Jazz so sinoči v končnici v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagali Houston Rockets s 101:86 in v finalu na zahodu povedli z 1:0 v zmagah. Sveži igralci Utaha so po štirih dneh premora še tretjič začeti serijo končnice z lahko zmago. V predtekmovanju so Los Angeles Clippers premagati za 20 točk, Los Angeles Lakers pa za 16. V domačem Delta Centru v Salt Lake City, kjer bo naslednja tekma v sredo, so neporaženi od 23. februarja.
Pri Utahu je bil najboljši Karl Malone z 21 točkami in 13 skoki, pred tekmo pa je tudi prejel priznanje za najboljšega igralca letošnjega prvenstva Nba. Pri Houstonu je bil najboljši Olajmvon (30 točk, 13 skokov), medtem ko sta Drexler in Barkley skupaj dosegla le 25 točk: Clayde the Gtide jih je dal 13, Sir Charles pa 12. Igra se na štiri zmage, zmagovalec pa se bo za naslov prvaka Nba pomeril z zmna-govalcem finalnega dvoboja na vzhodu med Chicagom in Miamijem.
Na rokometnem SP Južna Koreja premagala Francijo
KUMAMOTO - Reprezentanca Južne Koreje je na 15. svetovnem prvenstvu v rokometu, ki poteka v Kumamotu na Japonskem, v predtekmovalni skupini B premagala branilce naslova Francoze s 27:26 (11:18). Najboljša strelca v azijski reprezentanci sta bila B. Cho (9) in Yoon (8), pri Francozih pa Kerva-dec (9). Švedska je premagala Norveško s 24:17 (12:8) in brez poraza vodi na lestvici pred Južno Korejo in Francijo. V skupini C je Brazilija izgubila s Češko z 10:24 (6:12), Egipt in Španija pa sta igrala 19:19 (11:10). Na lestvici vodi Španija pred Egiptom, obe ekipi pa sta zbrati po tri točke.
Boks: v soboto v Trstu Italija - Madžarska »Ul 7«
TRST - V telovadnici šole Don Milani v Utici Alpi Giulie se bo v soboto ob 20. uri začel boksarski dvoboj reprezentanc do 17 let med Italijo in Madžarsko. Na sporedu bo 12 bojev v vseh kategorijah od najlažje do najtežje. Pred tem bodo ob 18. uri na novem sedežu Zveze športnih veteranov (Utica Servola 114) odprti fotografsko razstavo o zgodovini tržaškega in deželnega boksa.


Obvestilo
YCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. Za windsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
TPK SIRENA
prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba v Miramarskem drevoredu 32 ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
NOGOMET / POVRATNA FINALNA TEKMA POKALA UEFA
H KOLESARSTVO / 4 ETAPA GIRA
Infer proti Schalkeju lovi gol zaostanka
Hodgson ima na razpolago vse igralce Naloga Milančanov gotovo ne bo lahka
Kralj Sprinta Mario Cipollini tretjič najhitrejši
Vodstvo v skupni uvrstitvijo zadržal Rus Pavel Tonkov
MILAN - Inter bo danes (20.45 TV prenos po RAIUNO) pred prepolnim San Sirom (83.347 vstopnic je že več kot teden dni razprodanih, iztržek
pokal UEFA. Njegov nasprotnik bo Schalke 04 iz Gelsenkirchna, ki ima s prve tekme prednost enega gola (1:0). Interjev trener Hodgson bo po dolgem času lahko računal na skoraj vse igralce. Toda naloga Interja prav gotovo ne bo lahka. Nemci sicer niso izredna ekipa, toda v letošnjem tekmovanju za pokal UEFA se lahko pohvalijo z zelo dobrimi rezultati v gosteh. Samo dvakrat so izgubili (z minimalno razliko), na štirih od petih tekem pa so dosegli tudi gol. Milanska ekipa mora zmagati z dvema goloma razlike, na strani gostov pa je tudi tradicija. Doslej se je namreč šestkrat prva finalna tekma končala z 1:0 in vedno je nato pokal osvojila ekipa, ki je zmagala na prvi tekmi. Proti Interju govori še ne podatek. Od 9. aprila dalje je hiter odigral devet uradnih tekem (šest v prvenstvu in tri v pokalu UEFA), na vsaki pa je vratar Pagliuca vsakj enkrat pobral žogo iz svoje mreže.
Toda nogometaši Interja imajo na drugi strani zelo dober motiv, da se potrudijo in osvojijo pokal. Predsednik Moratti je namreč določil zelo visoke premije v primeru končnega uspeha. Vsak Interjev nogometaš bo dobil 120 milijonov tir, seveda če bo pokal ostal v Milanu, isto vsoto pa je Moratti določil tudi za morebitno osvojitev drugega mesta v prvenstvu, kar bi v naslednji sezoni pomenilo nastop v Evropski ligi prvakov.
5,7 milijarde lir pa je rekorden) skušal tretjič osvojiti
Navijači Schalkeja so optimisti (Telefoto AP)
AREZZO - Mario Cipollini je zmagovalec 4. etape kolesarske dirke po Italiji. V ciljnem sprintu po 156 prevoženih kilometrih od San Marina do Arezza je bil hitrejši od rojaka Endria Leonija in Spanca Angela Eda Alsine. V skupnem seštevku je v vodstvu ostal lanski zmagovalec Gira Rus Pavel Tonkov, ki ima sekundo prednosti pred rojakom Jevgenijem Berzinom.
Za Cipollinija je to že tretja etapna zmaga na letošnji dirki po Italiji. Kljub temu Italijan ni v vodstvu v Skupnem seštevku, saj je na kronometru precej zaostal za zmagovalcem Tonkovom, težko pa bo vodstvo prevzel tudi v prihodnjih etapah, ko bodo na sevem na vrsto prišli specialisti za vzpone.
Tekmovalna žirija je po etapi diskvalificirala in izključila Cianmattea Fagninija (Saeco), ki je v finišu dirke nevarno in namerno zavil v stran in tako oviral Cipollinijeve konkurente.
Danes bo na sporedu 215 km dolga etapa od Arezza do Terminilla s ciljem v strmino.
Vrstni red 4. etap, San Marino - Arezzo, 156 km 1. Mario Cipollini (Ita/Saeco) 3 ure 57 minut 58 sekund (poprečna hitrost 39. 333 km na uro; 2. En-drio Leoni (Ita); 3. Angel Edo (Spa); 4. Glenn Ma-gnusson (Sve); 5. Fabio Baldato (Ita) itd. vsi v času zmagovalca; skupni vrstni red; 1. Pavel Tonkov (Rus/Mapei) 12.18:03; 2. Jevgenij Berzin (Rus) +1 sekunda; 3. Roberto Petito (Ita) +12; 4. Luc Leblanc (Fra) +37; 5. Pjotr Ugrumov (Rus) +53 itd.
HOPBOJKA / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVU h
Slovenija le z zmago proti Španiji še v igri
Srečanje bo danes v Salamona - Poraz bi za Slovence že pomenil slovo od EP
LJUBLJANA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se bo v okviru kvalifikacijske skupine E za uvrstitev na evropsko prvenstvo danes ob 20.30 uri v Salamanci pomerila na povratni tekmi s Španijo. Pred tednom dni so bili v Ljubljani boljši Spanci s 3:2 (15:12, 11:15, 13:15, 15:7, 15:13), čeprav so igrali brez najboljšega igralca Rafaela Pascuala, ki je bil zaradi ugovarjanja izključen v 2. nizu. Pascual bo v Sala-manci spet zaigral, kar pa zdaj tudi ne bo več tako pomembno, saj so njegovi soigralci dokazati, da zmorejo tudi brez njega. Osvojen niz ali dva bi opravičila pot slovenskih odbojkarjev v Španijo, zmaga pa bi predstavlja-
la prvovrstno presenečenje.
Slovenija je doslej v štirih srečanjih dvakrat zmagala in doživela dva poraza, po Španiji pa jo čakata dve tekmi s Češko (24. 5. v Mariboru ter 27. 5. v Plznu) in zadnja tekma na Siciliji 31. maja proti Bosni in Hercegovini. Slednja je že brez upanja za napredovanje na EP ali na Dunaj, kjer bo dodaten kvalifikacijski turnir za drugouvrščene reprezentance iz petih skupin. Največ upanja imajo Cehi, Finci in Spanci, pa tudi Slovenci, ki so doslej odigrati najmanj tekem, niso brez možnosti. Čehi so v petih tekmah štirikrat zmagati, prav tolikokrat so slavili tudi Finci in Spanci, vendar prvi v šestih drugi pa v sedmih tekmah. Finci računajo
na dve zanesljivi točki proti Bosni in Hercegovini, s katero bodo 24. maja igrati doma, nazadnje pa bodo 31. maja gostovali na Češkem. Za Spance pa je tekma proti Sloveniji zadnja v kvalifikacijah, verjetno pa bo 10 točk, ki bi jih imeti, če bi zmagali, premalo za napredovanje. Selektor Vladimir Jankovič in njegovi varovanci obljubljajo boj za vsako točko in boljšo igro kot doslej.
VRSTNI RED (v oklepaju število odigranih tekem): Češka (5), Finska (6) in Španija (7) 8, Slovenija (4) 4, BiH (6) 0.
PREOSTALA SREČANJA: 21. 5. Španija - Slovenija; 24. 5. Finska - BiH in Slovenija - Češka; 27. 5. Češka - Slovenija; 31. 5. BiH -Slovenija in Češka - Finska.
zi - Vidovich 6:4, 6:0, AL Paoluzzi -Rainis 4:6, 6:3, 7:5, Škerlavaj - Pišu 6:0, 6:3. Al. Paoluzzi/An. Paoluzzi -Vidovich/Baldissin 6:1,	6:3,
Prelec/Škerlavaj -Pisu/Bean 6:0, 6:1.
Vrstni red: Gaja in Grado 5, TC Triestino in Ferriera 4, Borgolauro B in Versa 0.
V dvoboju med še edinima nepremaganima ekipama v skupini sta si Gaja in Grado v Gradežu razdelila izkupiček. Rezultat je za gajevce dragocen, vse točke pa jim priborila Alberto Prelec in Edi Škerlavaj. Se posebej se je izkazal Alberto Prelec z zmago proti nekdaj zelo dobremu mladincu Beanu.
ZENSKI ITALIJANSKI POKAL Connons B - Gaja 0:3 Cafi - Samela 6:0, 6:1, Rossmann -Klinec 6:0, 6:1, Rossmann in Gojča -Cuca in Pallotta 6:0, 6:1.
Gajevke so v Krminu po hitrem postopku prišle do svoje prve zmage. Uspeh je seveda spodbuden, čeprav je treba reči, da so bile nasprotnice tokrat resnično zelo šibke.
KOŠARKA / KONČANO PRVENSTVO DEČKOV NA TRŽAŠKEM
Za konec Bor premagal Polet Openci kljub temu na 2. mestu
Tudi borovci s 4. stopničko zadovoljni - Kontovel osvojil 8. mesto
Bor: Polet 66:63 (27:40)
BOR: Mirceta, Dedagič 6, Premru 20, Pitacco 12, Krčalič 4, Družina 15, Križmančič 2 Sunjerga 7, trener: Jogan
SON: 18; 3T: Sunijerga 1.
Polet: Suhadolc 13, Peric 16, Pavat, Guštin 29, Ferluga, Ferfolja, Jerman, Švab 1, Picci-ni 2, Beličič 2, Vidali, trener: Vitez
SON: 22; 3T: Peric 1.
V zadnjem kolu prevenstva dečkov sta peterki Bora in Poleta poskrbeti za res lep in zanimiv derbi, zmaga pe je ob koncu pripadla Joganovi ekipi. V prvem polčasu so Openci odločno prevzeli vajeti igre v svoje roke in zlasti v obrambi povsem nadigrati domačine. Po odmoru so se Svetoivančani vrnili na igrišče s podvojenimi močmi. Vitezovi varovanci pa so nekoliko popustiti, tako da so Krčalič in soigralci najprej nadoknaditi zamujeno, v teku zadnje četrtine pa celo povedli. Zadnje minute so bile zelo na-
pete. Guštin je z dvema zaporednima košema povedel pole-tovce v vodstvo, Premru in Sunjerga pa sta poskrbela za preobrat in prvenstveni točki sta ostati doma. Obe ekipi moramo pohvaliti za vložen trud in izvrstno košarkarsko predstavo. Posebej gre pohvaliti Premru j a pri zmagovalcih in Guština pri poražencih. Dobro so se odrezali še Družina in Pitacco pri Boru ter Peric in Suhadolc pri Poletu. Ob koncu naj še omenimo, da sta obe ekipi odigrali v tem prvenstvu vidno vlogo. Poletovci so namreč pristali na končnem 2. do 3. mestu, borovci pa so biti četrti. (Niko Stokelj)
Santos - Kontovel 58:62 (27:36)
KONTOVEL: Rogelja 4, Cemjava 2, Zavadlal 8, Budin, Ražem 24, Nabergoj 14, Emili, Kosmina, Stoka, Matiačič 10, trener Sila.
PON: Rogelja, Zavadlal, Matiačič.
Kontovelci so sezono skleniti z zmago proti Santosu, z igro pa niso zadovoljili. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Matiačiča in Ražma, ki je bil tudi najboljši strelec naše ekipe. ZAOSTALA TEKMA
Polet Metra - Santos 101:56 (57:31)
POLET: Matjaž Suhadolc 18, Jerman 3, Pavat 6, Piccini 4, Ferfolja 14, Peric 8, Guštin 8, Beličič 10, Ferluga 16, Grilanc 2, Švab 10, Vidah 2, trener Vitez.
V	zaostati tekmi so poletovci brez težav premagali Santos. Prav vsi so se tudi vpisati med strelce.
OSTALI IZIDI: Don Bosco -SGT 92:70, Libertas - Servolana 112:73, Barcolana - Dlf 56:104.
KONČNI VRSTNI RED: Don Bosco 40, Polet in SGT 32, Pog-gi in Bor 26, Libertas 24, Dlf 14, Kontovel 12, Barcolana 8, Servolana 6, Santos 0.
V	deželno fazo se je uvrstil samo zmagovalec Don Bosco.
NAMIZNI TENIS / 50. MLADINSKO DP V TERNIJU
Kros Telital s 16 mladimi močmi
Ze danes nastop naraščajnic Daše Bresciani Martina Milič, Jasmin Kralj in Kristina Stubelj.
Z današnjim dnem se v Ter-niju pričenja 50. mladinsko državno prvenstvo, zaključilo pa se bo v nedeljo. Kras Telital pošilja na prizorišče 16 mladih moči, ki so si pravico do nastopa priborili z različnimi celoletnimi kvalifikacijskimi turnirji. Na državnem prvenstvu se je uvrstilo tudi sedem mladinskih ekip,
Krasovi pingpongaši pa bodo nastopili še s šestnajstimi dvojicami v treh inačicah. Kras Telital bo branil dva državna naslova: v mladinskih dvojicah (Vanja Milic, Katja Milic) in ekipnega pri mladinkah (Vanja Milic, Katja Milic, Ivana Stubelj). Lani je Kras Tehtal osvojil še tri bronasta odličja (ekipno na-raščajnice, mešane dvojice, dečki deklice in ekipno deklice). S spremembo starostne meje se bo spremenila tudi sestava ekip. Danes popoldne bodo že zaposlene s prvimi individualnimi nastopi in igro dvojic na-mšCajnice Daša Bresciani, Martina Milic, Jasmin Kralj in Kristina Stubelj. Jutri dopoldne pa v mešanih dvojicah. Dopoldne je tudi predviden finale naraščajnic, v katerega se
nadejamo bodo prodrle tudi krasovke. Omenjene štiri igralke tvorijo tudi dve ekipi. Z nastopi bodo zaCele popoldan. V petek so na vrsti tekmovanja mladinskih ekip (Peter Santini, Bojan Simoneta in dveh ženskih Vanja Milic, Katja Milic in Nina Milic, Ivana Stubelj ter ekipno dečki deklice Uroš Fabiani, Boštjan Milic, oziroma Nataša Doglia, Sara Sardo, Martina Tretjak. V soboto dopoldne bo nastopilo enajst Krasovih parov v različnih starostnih kategorijah. Po kosilu pa posamezno deCki Uroš Fabiani in Boštjan Milic ter deklica Nataša Doglia.
50. mladinsko prvenstvo bodo zaključili individualni nastopi mladincev. Kar osem Krasovih mladink in mladinec Bojan Simoneta bo nastopilo v tej najvišji starostni kategoriji. Finale zahteva velike napore od pin-pongašev, upajmo, da so Krasovi trenerji na Čelu z novo krasovo pridobitvijo Kitajcem Ge Kejem (na sliki) in ob pomoči sparing partnerjev znali privesti večino igralcev do ustrezne forme. (J.J.)
H JADRANJE / OPTIMISTI-)
Dobre možnosti za Laro Prašelj in Davida Piculina
S 5. in 7. mestom sta na dobri poti za nastop na DP
V Tržaškem zalivu je bila v priredbi društva STV prva od dveh selekcij za nastop na državnem prvenstvu optimistov za mladince. Nastopilo je 44 jadralcev in jadralk med dvanajstim in petnajstim letom starosti, spoprijeli pa so se z resnično nemogočimi razmerami, saj je bil veter izredno šibek in zelo spremenljiv. Kljub temu so izvedli tri plove.
Od naših tekmovalcev sta se najbolje odrezala Lara Prašelj (Sirena) in David Pi-culin (Cupa), ki sta si pred	drugo
preizkušnjo, ki bo čez dva tedna v
Miljah, pripravila odličen izhodiščni položaj za uvrstitev na državno prvenstvo.
Vrstni red
1. Matteo Bressich (Pietas Juha) 5 točk (2, 2, 1); 2. Andrea Micalli (Adriaco) 10 točk (1, 6, 3); 3. Ni-cholas Mrvcic (Pietas Julia) 16 točk (9, 1, 6); 5. Lara Prašelj (Si-rema) 30 točk (14, 7, 9); 7, David Piculin (Cupa) 32 točk (6,15, 11); 26. Mirjan Malalan (Cupa) 79 točk (21, 34, 24); 29. Barbara Piculin (Cupa) 83 točk (24, 12, dnf), 35. Devan Cecchi (Sirena) 94 točk (32, 32, 30), 41. Erik Černigoj (Sirena) 134 točk (dnf, 40, dnf).
ODBOJKA / PRIJATELJSKI TROBOJ
0lympia v Trentu premagala prvaka Tridenta v C2 ligi
Na turnirju nastopil tudi Unigas iz Padove - Ko bi igrali piay off...
Odbojkarji moške članske ekipe SZ 01ympia so zmagovalci troboja, ki ga je v Trentu organiziralo tamkajšnje društvo Enderle. Zanimivost turnirja je bila v tem, da je Enderle prvak tridentinske skupine C2 lige in bi bil torej nasprotnik 01ympie v play offu za napredovanje v B2 figo, ko bi Goričanom uspelo osvojiti prvo mesto v deželni skupini tretjeligaškega prvenstva. Enderle je turnir priredil prav z namenom, da bi preveril jakost ostalih skupin C2 lige, zato je k sodelovanju, poleg 01ympie, povabil še društvo Unigas iz Padove, ki je v isti kategoriji zasedlo drugo mesto v eni od dveh skupin Veneta. Oba ta nasprotnika je 01ym-pia na turnirju prepričljivo premagala. Tekme so bile na štiri igrane sete, zadnja dva tie break, vsak set pa je veljal eno točko. Ol vmpia je
povsem nadigrala Enderle (4:0), proti Unigasu (2:2) pa je imela končno zmago v žepu že po vodstvu v setih z 2:0.
»Enderle bi nam bil v play offu povsem nedorasel, zato nam je še posebej žal, da nam v prvenstvu ni uspelo osvojiti prvega mesta. Vsekakor v play offu nastopa tudi ena ekipa iz Lombardije, ki jo baje sestavljajo sami bivši igralci Bi fige in je nesporni favorit za napredovanje v B2 figo,« nam je povedal odbornik Marjan Vogrič.
Izidi troboja
Enderle - Unigas 1:3 (12:15, 11:15, 12:15, 15:8), Enderle - 01ympia CDR 0:4 (12:15, 13:15, 15:17, 8:15); 01ympia CDR - Unigas 2:2 (15:7,16:14,17:19,12:15)..
OLVMPIA CDR: Simon in Andrej Terpin, Boris in Gregor Sfiligoj, Pintar, Maraž, Domi, Bensa.
ODBOJKA / KONČNICA 1. MOŠKE DIVIZIJE NA TRŽAŠKEM
Kljub zmagi združena ekipa Sloga B izločena iz finala
Kljub izločitvi v polfinaluso se Drašičevi fantje v 1. diviziji res izkazali (Foto KROMA)
ODBOJKA / NARAŽCAJNICE NA TRŽAŠKEM
Kontovelke praznih rok V finalu Sloga in Area C
Fantje Muitinvesta na končnem četrtem mestu
(17:16, 12:15, 16:14, 15:12)
SLOGA: Drasič, Milič, Peterlin, Mauri, Mikolj, Jančar, Savarin, Stopar.
Z zmago v povratni tekmi polfinala so mladi igralci Sloge B dokazali, da se proti izkušenim igralcem ekipe Old Cats lahko enakovredno ko-Sajo in da bi si pravzaprav tudi zaslužili nastop v finalu. Zal pa je nasprotnik v prvem srečanju gladko zmagal. Ce bi slogaši hoteli odigrati velild finale, bi mo-rali zmagati s 3:0 in prepustiti nasprotniku manj k°t 25 točk. V prvem setu so naši fantje že vodili z fl;5, izgledalo je, da jim bo podvig uspel, Old Cats Pa je stanje izenačil in celo povedel s 13:11, kar pa slogašev ni spravilo s tira. 2 zagrizeno igro so set tesno osvojili, kljub temu, da jim je sodnik z ne-yerjetnimi odločitvami Uničil kar dve set žogi. V tern setu pa se je nasprotnik na žalost priboril pre-vee točk in se je v drugem setu pri vodstvu z 10:4 že lahko veselil nastopa v finalu. Drašičevi varovanci Pa niso popustili, saj so želeli dokazati, da so Doljši tekmec in na koncu so zato tudi bili poplačani z zmago. Sloga B bo še odigrala mali finale za 3'in 4 mesto. (T.D.)
V finalu za napredo-vanje se bo Old Cats po-nieril z moštvom Rigutti, kl ga trenira priznani strokovnjak prof. Peliz-zer. Rigutti je v povratni Polfinalni tekmi s 3:0 Premagla Areo Immobi-uare, potem ko je v prvi fekmi zmagal s 3:1.
Za 5 .MESTO
Le Volpi - Sloga 3:2 (13:15, 15:11, 11:15,
15:11,15:13)
SLOGA:	Maver,
Volčič, Mijot, Pertot, Spetič, Veljak, Danieli, Mica-lessi.
Sloga A je z Le Volpi oidgrala tekmo veljavno za 5. mesto v skupni razvrstitvi v prvi moški diviziji. Tekma je bila kar prijetna, Čeprav se je poznalo, da se ekipi ne ujemata več tako dobro, kot sta se med prvenstvom. Temu je treba pripisati nekaj grobih napak na obeh straneh. Slogaši so vsekakor pokazali precejšnjo nepopustljivost, ko so večkrat nadoknadili zaostanek in v končnici prvega in tretjega seta tudi zmagali. Povratno srečanje je bilo že sinoči. (A.M.)
Ostali izidi: Volley club A - Prevenire 3:0, 2:3; Computer Discount -Sgt 3:0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Slogašice bodo jutri odigrale prvo polfinalno tekmo konCnice proti Al-turi. Tekma bo v Repnu, s pričetkom ob 19. uri, povratno srečanje pa bo
prihodnjo sredo. Zmagovalec tega dvoboja si bo že zagotovil napredovanje v 1. divizijo, v finalu za 1. mesto pa se bo pomeril s Prevenirejem, ki je izločil Ginnastico. V prvi tekmi je zmagal s 3:2, v povratni v ponedeljek pa z gladkim 3:0.
TRŽAŠKI POKAL
ZENSKE
Altura - Sloga 3:2 (15:8, 15:7, 5:15, 12:15, 15:13)
SLOGA: Ban, Bianchi, Carli, Gantar, Možina, Pangerc, Sossi.
Tudi v svoji drugi tekmi je morala Sloga poražena z igrišča, vendar je po pravi maratonski bitki. Naša dekleta so dokaj gladko izgubila prva dva seta, vendar se zaradi tega sploh niso vdala, nasprotno. V tretjem nizu so zaigrala kot prerojena, takoj na začetku povedla in potem svojo prednost samo večala do konca. Tudi v tretjem je bila premoč Sloge večja, kot bi dal misliti rezultat, saj je naša ekipa vodila že z 12:5, a je potem dovolila
nasprotnicam, da so se ji nevarno približale. Odločilni set pa je bil vseskozi izenačen in le na koncu se je sreča naglila v korist domačink. Za svoj nastop zasluži vsekakor vso pohvalo mlada Ivana Gantar, ki je tokrat prvič nastopila z starejšimi vrstnicami in svojo nalogo odlično opravila. (INKA)
Virtus- Bor 3:0 (15:9, 15:2,15:7)
BOR: Smotlak, Posar, KraševiC, Frandolic, Car-pani, Ciacchi, Zompi-chiatti
V drugem kolu tržaškega pokala so morale Borove odbojkarice priznati premoč Virtusa, ki nastopa v tem prvenstvu z isto ekipo, ki se je v prvenstvu deklic prebila do finala. Kljub temu pa bi se lahko plave popolnoma enakovredno borile s svojimi nasprotnicami, Ce bi zaigrale, tako kot znajo. Na žalost pa so tokrat igrale medlo, veliko so grešile in zelo slabo sprejemale, tako da zmaga Virtusa ni bila nikoli v dvomu. (T. G.)
Kontovel - Area Tmmnhi-liare C 0:3 (13:15, 9:15, 8:15)
KONTOVEL: Kocjan, Antonini, Sossa, Starc, Guštin, Vitez.
Kontovelkam ni uspel podvig, da bi se uvrstile v finale za 1. mesto. Potem, ko so v prvem polfinalnem srečanju presenetile nasprotnika in zmagale z 2:1, je v povratni tekmi v nedeljo prišla do izraza precej večja višina in fizična premoč ekipe Area hnmobilia-re. Ekipi sta si bili v prvem setu povsem enakovredni in sta se izmenjavali v vodstvu, v končnici pa so bile gostje uspešnejše. Po tem delnem porazu so Kontovelke psihološko precej popustile, Area pa je zaigrala še bolj borbeno in njen končni uspeh ni bil več pod vprašajem. Pri Kontovelu se je poznalo, da trener Kušar ni imel na razpolago nobene menjave, vendar pa je treba priznati, da so bile nasprotnice tokrat boljše (v primerjavi s prvo tekmo so dosti manj grešile) in da je njihova uvrstitev v finale zaslužena.
Area se bo v finalu pomerila s Slogo A, ki je pretekli teden v polfinalu premagala Alturo. Prva finalna tekma bo že jutri v telovadnici šole Galilei, s pričetkom ob 20. uri, povratna pa bo v petek na Opčinah ob 19. uri.
NARAŠČAJNIKI
Z zadnjim tekmovalnim dnem se je zaključilo letošnje pokrajinsko prvenstvo naraščajnikov, ki ga je brez težav osvojila ekipa Nuova pallavolo. Pri tem društvu so letos dokazali, da na mladinskem po-
Trener Kontovelovih naraščajnic Dušan Kušar
dročju nimajo konkurence, saj so poleg naraščajniškega osvojili tudi prvenstvo dečkov in mladincev. .
Mladi igralci Muitinvesta, med katerimi jih je več, ki so še pod starostno mejo te kategorije, so se res solidno odrezali. V prvenstvu so startafi brez velikih ambicij in z edinim namenom, da fantje (predstavniki openske srednje šole Srečka Kosovela in Sloge) Cimveč igrajo. Osvojeno 4. mesto lahko torej označimo kot odličen dosežek.
V	tem tednu je Multinve-st odigral dve tekmi. Prva je bila v sredo proti tretjeu-vršCeni ekipi Pallavolo. Čeprav so naši fantje nastopili s krepko spremenjeno postavo so osvojili drugi set, v tretjem pa se jim je zmaga izmuznila le za las.
V	ponedeljek pa so se pomerili s šesterko Volley 80 in niso začeli najbolje, saj je nasprotnik povedel že z 10:2. Tedaj pa so naši igralci zbrali in z delnim izidom 13:0 spravili set pod streho. V drugem je bila situacija obratna, saj so po visokem vodstvu z 12:5 popustili in nato set osvojili le z minimalno razliko. Zato pa so v tretjem svoje nasprotnike povsem nadigrali in tako zasluženo osvojili nove tri točke.
Izida:
Pallavolo Trst - Multin-vest 2:1 (15:3,13:15,16:14)
Multinvest: Jerman, Jev-nikar, Peterlin, Picini, Stopar, Suc.
Volley 80 - Multinvest 0:3 (10:15,15:17,3:15)
Multinvest: Cauter, Guštin, Jerman, KrižmančiC, Paolin, Peterlin, Picini, Stopar, Suc.
Končni vrstni red: Nuova pallavolo 26, Prevenire 22, Pallavolo 17, Sloga 15, Volley 80 6, Virtus 4.
(INKA)
n NOGOMET / ZAČETNIKI
Sovodnje končale s prepričljivim porazom
NA GORIŠKEM
Audax - Sovodnje 5:2 (2:1)
STRELCA ZA SOVODNJE: Bello in Galliussi. SOVODNJE: Francescotto, Ferlež, Vižintin, Galliussi, Semolič, Cescutti, Bello, Milocco, Ber-netic (I. Devetak), T. Devetak, Cefarin.
Sovodenjci so končali prvenstvene napore s prepričljivim porazom proti Audaxu. Igrali pa so z dokaj okrnjeno postavo. V prvem polčasu so držali korak z gostitelji, v nadaljevanju se jim zaradi utrujenosti in vročine niso mogli zoperstaviti in visok poraz je bil neizbežen.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili mladega Milocca, ki igra še za cicibane.
PRIREDITVE
/
14
Sreda, 21. maja 1997
Od danes na Bledu
30. srečanje pisateljev
Od danes do 25. maja bo na Bledu in v Ljubljani v organizaciji Slovenskega centra PEN potekalo jubilejno, 30. mednarodno srečanje pisateljev. Po današnjem prihodu udeležencev in ogledu Blejskega otoka se bo srečanje začelo jutri, 22. maja, v blejskem Park hotelu, in sicer z okroglo mizo z naslovom Esprits maudits (Prekleti duhovi), ki jo bo vodil poljski moderator Adam Michnik.
Popoldne bo sledila okrogla miza z naslovom PEN na razpotju: Ali se po obdobju hladne vojne soočamo s končiktom med civilizacijami, religijami, kulturami... Moderator bo slovenski pesnik in prevajalec Boris A. Novak.
Zvečer bo udeležence tokratnega srečanja v vili Bled sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.
Petkovo dopoldne bo namenjeno okrogli mizi Mirovnega komi-
teja Mednarodnega PEN z naslovom Vojna kot video igra z moderatorjem Alexandrom Blokhom iz Francije, zvečer pa bo v Cafe teatra v Ljubljani v okviru Evropskega meseca kulture literarni večer, ki ga bo vodil Iztok Osojnik, predstavilo pa se bo Sest najuglednejših literarnih imen, udeležencev letošnjega blejskega srečanja. Zadnja dva dneva 30. mednarodnega srečanja pisateljev, sobota in nedelja, bosta namenjena izletu v Kranj in na Brdo.
Sicer bo letos na Bledu sodelovalo 108 udeležencev, med katerimi bodo predstavniki Mednarodnega PEN ter literati iz Avstrije, Belgije, BiH, Hrvaške, Češke, Danske, Velike Britanije, Estonije, Francije, Nemčije, Madžarske, Izraela, Italije, Japonske, Makedonije, Črne Gore, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Rusije, Škotske, Sr-
bije, Slovaške, Somalije. Švedske. ZDA in Slovenije ter iz katalonskega, galicijskega, palestinskega in esperantskega centra PEN,
Ob letošnjem jubilejnem srečanju - prva, od leta 1968, so bila v Piranu, leta 1977 pa so se presedla na Bled - je Slovenski PEN izdal tudi dvojezično (angleško-slovensko) knjižico z naslovom Trideset let Blejskih srečanj. V njej so objavljeni prispevki štirih zadnjih predsednikov Slovenskega PEN (Miloš Mikeln, Drago Jančar, Boris A. Novak in Marko Kravos), dodan pa je še odlomek iz knjige Ure mojih dni Mire Mihelič, pokojne predsednice in podpredsednice Mednarodnega PEN ter pobudnice Blejskih srečanj. Natisnjen je tudi seznam vseh tem, o katerih so razpravljali udeleženci na omenjenih srečanjih v minulih tridesetih letih. (STA)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
EMK: Razstava Naša beseda
V	Narodni in univerzitetni knjižnici je v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani od danes na ogled razstava Naša beseda in zemljevidi slovenskega ozemlja, na kateri je s številnimi izvirnimi deli in faksimili predstavljena slovenska literarna ustvarjalnost ter zemljevidi slovenskega entičnega ozemlja od srednjega veka do sodobnega časa. Razstavo je odprl akademik Ciril Zlobec, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenskega jezika pri ohranjanju slovenstva in slovenskega naroda, še zlasti pa je izpostavil literarno ustvarjalnost v času narodnoosvobodilnega boja, ki velja za edinstven primer v Evropi.
Razstava, ki so jo uredili Mihael Glavan, Veselin Miško-vic in oblikovalec Miro Krajnc, je sestavljena iz dveh sklopov. Prvi predstavlja slovensko literarno ustvarjalnost od srednjega veka, reformacijskega gibanja, razsvetljenstva in romantike do 20. stoletja, s številnimi deli pa je predstavljena zlasti ustvarjalnost v času NOB. Na razstavi so predstavljena številna izvirna dela, med njimi velja omeniti letak iz leta 1515, ki vsebuje prvo natisnjeno slovensko besedilo, znamenito puntarsko pesem Le vkup, le vkup uboga gmajna, Dalmatinovo Biblijo in pesmarico, Trubarjevo Zimsko postilo, Bohoričeve Zimske urice, Prešernove Poezije in prvo avtorsko partizansko pesniško zbirko Previharimo viharje Mateja Bora, kot tudi izvirnik in edini znani izvod Italijansko-slo-vanskega slovarja iz leta 1609 in štirijezični slovar Megiserja Hie-ronymusa iz leta 1592, ki latinščini ob bok enakovredno postavlja tudi slovenščino.
V	dragem delu so predstavljeni zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja vključno z današnjim državnim ozemljem od 16. stoletja do danes. Prvi poudarek je na relevantnem kartografskem gradivu 17. in 18. stoletja, drugi pa na dragi polovici osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja, ko se je končal proces formiranja slovenske države. Razstava je zasnovana tako, da zemljevid predstavi kot dokument posesti oziroma politične moči nad ozemljem. V povezavi z likovnimi elementi zemljevid izpostavi kot kulturni tekst, likovni elementi pa predstavljajo skrito ikonograCjo avtorjevih in naročnikovih samopodob. Med zanimivostmi je soavtor razstave Veselin Miškovič omenil tudi odkritje originalne bakrene plošče A.T. Linharta Conspectus
Carantanie, ki naj bi bila tokrat odtisnjena prvič.
Razstava, ob kateri je izšel tudi katalog v slovenskem in angleškem jeziku, spada v okvir Evropskega meseca kulture, odprta pa bo do 30. junija. (STA)
Brazilski kitarist Alberto Cbicayban v petek v goriškem kulturnem domu
Priznani brazilski kitarist Alberto Chicayban se nam bo predstavil prvič v Gorici s samostojnim koncertom latinsko-ame-riške glasbe, in sicer v petek, 23. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu (Ul. I. Brass, 20 - Gorica I).
Alberto Cbicayban je rojen v Rio de Janeiru (Brazilija) leta 1950. Znan je kot kitarist, urejevalec glasbenih priredb, skladatelj in glasbeni vodja gledaliških, filmskih in televizijskih skladb, med katerimi izstopajo glasbena dela za TV Globo iz Rio de Janeira, in TV Fuji iz Tokia. Bodisi kot solist, bodisi kot član pevske skupine »Grupo Maria Deja«, ki jo je v Riu sam ustanovil leta 1974, je posnel že več plošč.
S to skupino so nastopah številni umetniki, kot npr. Caetano Veloso, Ivan Lins, Sergio Ricar-do, Sidney Miller, Vital Fahas in drugi. Skupina je sodelovala na koncertih v Rio de Janeiru, v San Paolu in drugih brazilskih mestih ter od leta 1993 do 1996 za Univerze v Parizu, v Rimu, Milanu, Veroni, Trstu in številnih drugih mestih. V Sloveniji pa je skupina nastopala v Ljubljani in Novi Gorici.
Alberto Chicayban je profesor zgodovine brazilske glasbe na Državni šoh Villa Lobos v Rio de Janeiru ter profesor glasbenega izražanja na državni šoh Gledališča Martins Perma v istem brazilskem mestu. Skratka gre za glasbenega strokovnjaka in izvedenca, M sodeluje tudi v raziskavah »Glasba in umetnost v posegih v mentalnem zdravljenju«, in je član študijskega Centra za mentalno zdravljenje Dežele FJK ter Mednarodne zdravstvene organizacije.
Koncert, ki ga ljubitelji tovrstne glasbe res ne smejo zamuditi, prireja Kulturno društvo »Jadro« iz Ronk ob 10-letnici ustanovitve ob sodelovanjem Upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici.
Predprodaja oziroma rezervacija vstopnic je v teku v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481/33288). Vstopnina 10.000.-lir.
Michael Jackson bo 8. avgusta v Ljubljani
TRST
Kulturni dom
Danes, 21. t. m., ob 20.30 zaključek letošnje sezone s komedijo Borisa Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«.
Jutri, 22. t. m., ob 10. uri predstava za šole J. in W. Grimm »PalCek«. Ponovitvi v petek, 23 in v ponedeljek, 26. t. m., ob 10.30.
SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« jutri, 22. in v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici.
Gledališče Rossetti - TS Festival
Danes, 21. t. m., ob 21. uri v Gledališču dei Fabbri »Deserto« po delih Gabriela Garcie Marqueza. Režija Gianni Bissaca, nastopa Marco Alotto.
Za abonente stalnega gledališča je vstop prost.
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Irma la dolce«, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija.
Gledališče Cristallo
Danes, 21. t. m., ob 10. uri predstava za šole: »II bosco delle storie«. Izvaja Accademia Perduta - Romagna Spettacoli.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 (red B) Shakespearov »Rihard Tretji« v koprodukciji SSG in PDG. Režija Mile Korun.
Na hipodromu v Stožicah v Ljubljani bo 8. avgusta eden največjih koncertnih dogodkov v naši državi, saj bo v okviru svoje evropske turneje gostovala popularna zvezda pop glasbe - Michael Jackson.
Direktor koncerta Toni Sabol je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob tem dogodku izrazil pričakovanje, da bo ta koncert po lanskoletnem obisku svetega očeta eden večjih dogodkov v naši državi. Po uspešni izvedi tega velikega projekta organizatorji načrtujejo, da bi na tej lokaciji priredili vsako leto kakšen podoben koncert.
Karte za koncert Michaela Jacksona bodo v predprodaji od 26. maja letos, in sicer 24 ur dnevno. Sočasno se bodo prodajale v Ljubljani, na Hrvaškem, Madžarskem, Italiji in v Avstriji, je dejal finančni direktor VVorld HIStory Tour Norman Dugdale. Vstopnica bo v predprodaji stala 5.500 SIT, karte za VIP lože pa bodo stale 500 dolarjev. Organizatorji pričakujejo okrog 70.000 obiskovalcev, hipodorom Stožice pa jih lahko sprejme tudi 150.000, vendar pa čez številko 100.000 ljudi ne bi šli, je povedal Sabol. Prireditelji pričakujejo obiskovalce tudi iz sosednjih držav: Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, za vsako območje pa so namenili tudi del kart za koncert na hipodromu v Stožicah. Vstopnice bodo velikost A4, z vodenim žigom in tiskane na kvalitetnem papirju, tako da je njihov ponaredek skoraj nemogoč, je zatrdil Dugdale.
Direktor koncertnega protokola Igor Omerza je izpostavil dejstvo, da je koncert Michaela Jacksona veliki promocijski dogodek za Slovenijo in napovedal možnost, naj bi pop zvezdnika sprejeli nekateri najvišji predstavniki naše države.
Milijonskemu občinstvu na evropski veleturneji so bodo kot predskupina na koncertu Michaela Jacksona .predstavili avstralski kvartet Human Nature, ki sicer igrajo že sedem let.
Otvoritveni koncert na evropski turneji bo 31. maja v Bremnu, sklepni pa 31. avgusta v Oostendeju. V tem času bo najmanj 36 velekoncertov. (STA)
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 24. t. m., ob 20.30 film »Angleški pacient«. Ponovitev v nedeljo, 25. t. m., ob 18.00 in ob 20.30.
V	soboto, 24. t. m., bo ob 19. uri v letnem prizorišču »S plesom grem skozi življenje«, nastop plesno-akrobatske skupine Flip Piran in gledališke skupine Gib KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Stasje in Mojke Mehora.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom: jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Linhartovi dvorani (gledališki in plesni abonma): nova slovenska komorna opera »Ime na koncu jezika« Mitje Vrhovnika Smrekarja. Ponovitev v ponedlejek, 26. t. m., ob 20.30.
Plesni teater Ljubljana: danes, 21. t. m., »De-pend dance« v sodelovanju s Acarte Lisbona s Portugalske. Ponovitev jutri, 22. t. m.
KUD France Prešeren: danes, 21. t. m., ob 22. uri šala za jazz, trio in igralca »Medved«. Club Metropol: v nedeljo, 25. t. m., ob 22. uri Videospotting.
SNG Opera: jutri, 22. t. m., ob 19.30 SNG Opera in Balet »Druga slovenska plesna simfonija«.
Lutkovno gledališče: v petek, 23. t. m., ob 20. uri gostuje skupina Philippe Genty »Voyageur Immobile« (Negibni popotnik).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST Kulturni dom V soboto 24. t. m., ob 20. uri proslava ob 50-letnici Radijskega odra.	GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: V Četrtek, 22. t. m., ob 20.45 film »Nekje vmes«. Prireja Kinoatelje.
KOROŠKA	
CELOVEC Gospodarska zbornica za Koroško Slav. dvorana: danes, 21. t. m., ob 19.30	BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: jutri, 22. t. m., ob 18. uri koncert uCencev Glasbene šole in koncert
»Slovenija v EU - konkurenca ali šansa za koroško gospodarstvo?«.
Modestov dom
Jutri, 22. t. m., ob 19.30 koncert ruskih virtuozov.
klasične glasbe.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: v petek, 23. t. m., ob 20. uri »Plešasta pevka, delirij v dvoje«. Gostuje Pri-. morsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, VVagnerja in von VVeberja,
PROSEK
Kulturni dom
V	soboto, 24. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert MPZ Vasilij Mirk ob 110-letnici zborovskega petja.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 23. t. m., ob 20.30 koncert latinskoameriške glasbe z brazilskim kitaristom Albertom Chicaybanom.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 22. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Con-
taminazioni: nastopil bo Francois-Joel Thiol-lier.
NOVA GORICA
Kulturni dom (mala dvorana)
V petek, 23. t. m., ob 20.30 glasbeno-pogo-vorni kabarejski veCer, prepleten z glasbo in pesmijo, z zgodbicami in utrinki, s sagami in smehom, tudi z govorico zvezd.
UUBUANA
Evropski mesec kulture Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: danes, 21. t. m., nastopa pianistka Marina Horak.
Frančiškanska cerkev: jutri, 22. t. m., ob 19.30 koncert Slovenskega baročnega tria.
Slovenska filharmonija: v nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri koncert Ansambla Slovenicum v počastitev 75-letnice skladatelja Uroša Kreka. Dirigent Uroš Lajovic, solisti Crt SiškoviC, Milena MoraCa, Marjan Trček in Marko Fink.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3):
do 21.5. razstavlja Claudio Cerni-goi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munari j a »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do
konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«.
Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zava-gno.
Palača Costanzi: na ogled je razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi.
Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo: na
ogled je razstava »Geofisica e Geologia Marina in Antartide«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 30.
t. m. je na ogled razstava Felicite Frai. Bottega del Mondo (Ul. Torrebianca 29bJ Združenje Senza confini - Brez meja prireja fotografsko razstavo Rina Scuccata »Portret Mozambika«.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Vero-neja.
ARS Galerija (Katoliška knjigama): do 30. t.
m. razstavlja Teresa Lendaro (urnik knjigarne).
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogled razstava Lojzeta Spacala.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: razstavlja Sol LeVVitt.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse
7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«.
a RAI3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Peter
TV dnevnik
S RAM
6.30
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.05
15.55
17.30
18.00
18.10
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gosjaodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00,9.30) dnevnik Film: Maciste, 1’ uomo piu forte dol mondo (pust., It. ’61, r, A. Leonvio-la, i. Mark Forrest) Aktualna oddaja: Verde-mattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan,; Gospa v rumenem - Jessica Fox (i. Angela Lansburv)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Velika dolina Dok.: Kvarkov svet - Sloni, živali, ki ne pozabijo Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Aladdin Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia se- -
ra - Italija zveCer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti)
Vreme in dnevnik Nogomet: Inter - Schtike 04 (pokal UEFA, finale) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Brano Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Aktualno: L’ alba della Repubblica - Italijanska ustava
1.15
1.30
Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori Film: Acque del Sud (pust., ZDA '45, r, Howard Hawks, i. H. Bogart)
RAI 2
6.40
7.00 8.50
9.15 9.35
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15 18.40
19.00
19.50
20.30
20.50
23.00
23.05
23.30
0.30
Variete: Scanzonatissima Variete za najmlajSe I Nan,: Lassie lo serivo, tu serivi Nad.: Quando si ama, 10,00 Santa Barbara Perchb? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg2
33.11.15	dnevnik Variete: 1 fatti vostri -Vaše zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in Tv (vodi Paolo Limiti)
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile / Nan.: Hunter
Variete: Go-Gart Večerni dnevnik Film: I due carabinieri (kom., It. ’84, r.-i. Carlo verdone, E. Montesano) Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik in vreme, knjige, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 Nočni Šport Jaz pišem, ti pišeš
m RAI 3
	Jutranji dnevnik
	Dok.: Narodni park Gran Paradiso
B	plim: Le signorine deli 04 (kom., It. ’55)
	Rai educational
	Dnevnik
	Rubrika: Telesognl
1	Rai educational: Me-dia/Mente, Il grillo
	Deželne vesti, dnevnik, 14.40 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik
	Športno popoldne: gimnastika, sabljanje, itd.
M y	Vremenska napovedi-
n* [j	Nad.: Un pošto al sole ;
[Ulil	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Dalle 20 alle 20, 20.15 Blob
	Aktualno: Mi manda Raitre (vodi L. Necco)
	Dnevnik, deželne vesti
9	Boks: Rosi-Nyakama (SP v supervelter kat. WBO)
H	Kviz: Un gioco a mezza-notte
B	Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme
	Variete: Fuori orario
S8 RETE 4	ITALIA 1
6.00
6.50
8.50
11.45
12.45
13.30 14.00
14.15
15.30
17.45
18.55
19.30
20.00
20.35
23.05
Nad.: Lasciati amare TV film: La trappola Nad.: Vendetta d' amore,
10.00	Perla nera 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Aroma de c: a le. vmes (11.30) dnevnik
L’ Italia del Giro Kviz: La mota della for-! tuna - Kolo sreče Dnevnik
Aktualna odd.: Es 1’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Šport: Arriva il Giro, 15.30 5. etapa, 17.00 Studio tappa
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Kolesarstvo: Giro sera Variete: Game Boat Film: 11 compagno Don Camillo (kom.. It. ’65) Film: Le donne non vo-gliono piu (kom., It. ’93)
8 CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25
13.40
14.10
15.30
16.00
18.00
18.45
20.00
20.30
20.50
23.00
23.15
1.30
1.45
Na prvi strani, vremenska napoved
Variete: Matirizio Costan-zo Show
Aktualna odd.: Forum -SodiSče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
I Nad.: Beautiful Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Forum pripoveduje
TV film: Percbš mamina lavora (dram., ZDA ‘94, r. R. Markovvitz, i. Anne Archer, John Heard) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Franco Oppini)
Aktualna odd.: Amici di sera - Prijatelji zvečer Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik
Sgarbi quoticliani Striscia la mrtizia
6.10
9.15
11.20
12.20
12.55
13.30
14.35
15.00
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00
20.30
20.45
22.45
23.45
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan,: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I., 11.30 Mc Gy-ver
Aktualno: Planet Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke, 14.30 Free Pass
Variete: Colpo di fulmine Nan.: Alta marea Variete za najmlajSe in risanke, 17.25 L’ allegra fattoria
Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch - Angel varuh
Variete: Edizione straor-dinaria (vodi E. Papi) Odprti studio TV film: Sari per sempre (dram., ZDA ’956, i. T. Calabro, T. Gold)
Aktualna odd.: Lex - Sto-rie di ordinaria ingiustizia Aktualno: Fatti e misfatti
0.00
1.05
Italija 1 šport Nanizanka: Star Trek
TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nanizanka Nad.: La ribelle Verde a riord-est Oddaja o živalih Aktualne teme: Zoom Il supplemento Nogomet Zoom
Il segno di Zero Film
® MONTECARLO
12.15
10.30
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi
13.15 14.00
16.15 20.30
22.50
Variete: Strogo osebno Film: La trappola del co-niglio (kom., ZDA ’58) Variete: Tappeto volante Film: Da qui alf eternita (dram., ZDA ’53)
Film: Serpico (ZDA ’74)
$T Slovenija 1 {r Slovenija 2
	Vremenska panorama	
	Euronevvs	
	Včeraj, danes, jutri	
	Videoring	
	Tedenski izbor: nan. Vesoljska policijska postaja	
	(20. epizoda)	
	Film: Leningrajski kavboji srečajo Mojzesa (Fin-	
	ska)	
	Avstralska dokumentar-	
	na nad.: Svet čudes	
	Poročila	
	TV igrica: Kolo sreče (ponovitev)	
	Videostrani	
	Tedenski izbor: Res je!	
	Poljudnoznanstvena serija: Kronika afriških ži-	
	vali (zadnji del)	
	Slovenski utrinki	
	EP Videostrani	
	Obzornik	
	Otroški program: Pod klobukom	
	Po Sloveniji	
	Sejem Varovanje - Seču-	
	rity	
	TV igrica: Kolo sreče	
	Včeraj, danes, jutri	
	Risanka	
	Dnevnik, vreme	
	Šport	
	Drama: Znaš žvižgati,	
	Johanna (Švedska, U.	
	Stark, i. J. Sandin)	
	Made in Slovenia	
	Včeraj, danes, jutri	
	Odmevi, vreme	
	Šport	
	Nan.: Posadka (ZDA, 14. epizoda)	
	Film:	Na valovih življenja (VB, ’554, r. M. Box, i. R. Nevvton, G. Johns, D. Sinden)	
	Made in Slovenia	
	Videoring	
Euronevvs
Tedenski izbor: Svet poroča, 12.10 Volja najde pot
Nad.; Evropa, naša zgodovina (Fr., 2. del)
Šepet iz naslonjača Nanizanka:	Hudson
Street (ZDA, 7. epizoda) Japonska dokmentarna serija: Življenje na zemlji Studio City
Nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (Nemčija, r. R.W. Fassbinder, i. G. Lamprecbt, H. Schygulla, B. Sukovva, G. John) Francoska nanizanka: Izzivalci (21. epizoda) Ameriška nanizanka: Moesha (i. Brandy Norvvood, VVilliam Allen Voung, 7. epizoda) Razvedrilna oddaja: Karaoke
Domače obrti na slovenskem: Pletarji Francoska nanizanka: Izzivalci (22. epizoda) Sejem Varovanje - Secu-rity Šport
Nogomet: Inter - Schalke 04 (pokal UEFA, finale) Včeraj, danes, jutri Zavrtimo stare kolute Plesna oddaja: Smoke Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije: Čajkovski Domače obrti na slovenskem: Pletarji
§5 Koper
15.00
16.30
17.00
17.30
18.00 18.45
19.00 19.25
20.00
20.30 22.15
22.30
Euronevvs Pogovorimo se...
Slovenia magazin Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Risanke: Baba Malu
Sredozemlje
Nogomet: Inter - Schalke 04 (pokal UEFA, finale) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri Vsedanes - TV dnevnik
r
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9,00, 10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17,00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Glasbeni utrip;
21.00	Medigra; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci Šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30,9.30, 10,30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14,00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13,00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov, koncertov; 20.00 POta naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 12,30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6,30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7,45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu primorske občine; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; Pesem tedna, 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbavno glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzante!8.15 O manjšinah; 19.30 šport.
Radio Trst A
8.00,	10,00,14.00, 17,00 Poročila; 7,00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Beli macesen (J. Kozak,, r, J. Povše); 9.40 Spoznavajmo svet žival; 10.30 In-termezzo; 11,45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Polpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenci za danes: Alojz Ambrožič, pripravlja Zora Tavčar; 18.30 Glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9,00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Literarni večer: A. Kokot.
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347
za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 101
SRED
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE AHTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem se poglablja območje nizkega zračnega priska. Hladna fronta se bo Cez Slovenijo pomikala proti vzhodu. V višinah priteka z jugozahodnimi vetrovi k nam vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.29. Dolžina dneva 14.56.
Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 5.29.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 17,2 stopinje.
BIOPROGNOZA
Vreme bo na poCutje in-razpoloženje večine ljudi vplivalo obremenilno.
OVIDEM 13/22

gp.N. GORICA GORICA^ q 13/22
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.55 najnižje -58 cm, ob 10.14 najvišje 30 cm, ob 15.34 najnižje -24 cm, ob 21.37 najvišje 55 cm.
Jutri: ob 4.25 najnižje -62 cm, ob 10.48 najvišje 32 cm, ob 16.08 najnižje -23 cm, ob 22.07 najvišje 55 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
							 ' ' 			"			
TEMPERATURE V GORAH °C			°C
500 m			22	2000 m..		8
1000 m			17	2500 m		4
1500 m			12	2864 m..		1
KRANJ		
	°UUBUANA	O
	13/22	N. MESTO
		11/23
POSTOJNA		o
O H/20	KOČEVJE	
	o	ČRNOMEU .
V Četrtek bo pretežno oblaCno s krajevnimi plohami in nevihtami. Ohladilo se bo. V petkbo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in spet malo topleje.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
STA »uganila« vzroke nesreče rakete v ZDA
CAPE CANAVERAL - Ameriško vojaško letalstvo je objavilo rezultate preiskave, s katero so ugotavljali, zakaj je januarja letos spodletela izstrelitev ameriške nosilne rakete delta 2: ugotovitve potrjujejo, da je bila domneva Slovenske tiskovne agencije o tem, kaj je botrovalo nesreči, točna.
S pomočjo obsežne in vsestranske preiskave so pojasnili zakaj je 17. januarja, natanko 13 sekund po vzletu z izstrelitvene rampe 17 A, v letalskem oporišču Cape Canaveral, v ameriški zvezni državi Florida, slabih 500 m nad izstre-liščem, razneslo nosilko delta 2 s približno 40 milijonov dolarjev vrednim vojaškim navigacijskim satelitom Navstar 2R 1 za znani globalni vojaški navigacijski satelitski sistem, znan po kratici GPS (Global Positioning System).
Slo je za prvega od 21 satelitov nove generacije zmogljivejših vojaških navigacijskih satelitov, ki jih nameravajo z nosilnimi raketami delta 2 utiriti v zemeljsko orbito do konca leta 2001. Navstar 2R 1, ki ga je izdelala družba Lockheed Martin, bi moral postati 39. satelit sistema GPS.
Razen 20 od 30 v bližini parkiranih avtomobilov, ki so jih padajoči ostanki povsem uničili, ni bil ob nesreči nihče poškodovan. Tehniki v bližini so se z zaščitnimi maskami zavarovali pred dimom, ki je prodrl v zgradbo, v kateri je bilo 73 ljudi, zaposlenih pri izstrelitvi. Po objavljenem delu rezultatov preiskave ameriškega vojaškega letalstva je zdaj znano, da je za nesrečo kriv eden od štartnih raketnih motorjev na trdno gorivo, ki ga je razneslo že sedem sekund po Startu.
Slovenska tiskovna agencija je 18. januarja letos, tj. več mesecev pred objavo rezultatov . preiskave, v poročilu o nesreči objavila med drugim tudi naslednje: "Na posnetkih izstrelitve je videti, kot da je eksplozija nastopila v spodnjem delu rakete. Na tem delu so štartne rakete na trdno raketno gorivo."
Nosilna raketa delta 2 je prej, predvsem po zaslugi enostavne izvedbe, veljala za najzanesljivejšo ameriško nosilno raketo za enkratno uporabo. Z enako raketo so na primer novembra in decembra lani na pot proti Marsu uspešno j utirili ameriški vesoljski sondi Mars Global Sur-veyor n Mars Pathfinder. (STA)
V Katerinini palači v Carskem selu, nekdanji palači ruskih carjev, je znana plesalka Maja Plisetskaja prvič organizirala ples, za katerega so morali pari odšteti po 100 dolarjev. Plisetskaja je dobro opravila svoje delo; palačo so med drugimi stražile dame v oblekah iz časa Katerine velike. (AP)
Perujski sodniki zamujajo
LIMA- Nadzorni urad sodišča v perujski prestolnici Limi je sporočil, da kar sedem od desetih perujskih sodnikov zamuja na delo. Predstavnik urada je ob tem dejal, da mu je o rezultatih raziskave kar nelagodno poročati. Sodišče so namreč nenapovedano obiskali dva dni v tednu. Prvi dan ob njihovem prihodu ni bilo na sodišču kar 90 odstotkov sodnikov, drugi dan pa 70 odstotkov. Odločili so se, da bodo zamudnikom stopili na prste z denarnimi kaznimi za zamude. (STA/Hina)
Odkrili gen, ki deluje kot "notranja budilka"
EVANSTON - Za ljudi, ki se zaman trudijo zaspati in se noč za nočjo premetavajo z enega boka na drugi, se je pojavilo novo upanje. Ameriški znanstveniki so na miših, in s tem prvič na sesalcih, odkrili gen, ki ureja ciklus budnosti in zaspanosti. Odkritje tega dela genske zasnove pri miših pomeni, da bi lahko mehanizem notranje ure morebiti kmalu odkrili tudi pri človeku. Ameriška znanstvena revija Celi v svoji najnovejši številki piše, da bi bilo mogoče na osnovi novih spoznanj v prihodnje učinkoviteje razvijati zdravila proti nespečnosti. Nevrobiolog Joseph Takahaši je dejal, da je odkritje omenjenega gena pri miših zelo pomembno, saj se skoraj vedno, če je gen mogoče odkriti pri miših, "prej ali slej ustrezen gen najde tudi v človeški genski zasnovi". (STA/dpa)
Psi živijo vse dlje
LONDON - Boljša prehrana in učinkovitejše zdravstveno varstvo v tem stoletju ne podaljšujeta življenja le ljudem, temveč tudi njihovim najboljšim prijateljem - psom. Čeprav je večina lastnikov psov še vedno prepričana, da eno pasje leto ustreza sedmim človeškim, pa je veterina opustila to metodo ocene in odkrila, da se psi razvijajo tako hitro, da je že enoletni pes podoben popolnoma razvitemu, spolno zrelemu osemnajstletniku. "Vaš pes bo že do prvega rojstnega dne dosegel pozna najstniška leta, do drugega leta pa se bo vpisal na fakulteto in diplomiral, kupil prvo hišo, kmalu pa si bo omislil tudi naraščaj, " trdi David VVatson, britanski veterinar, ki je preučeval proces staranja pasje populacije. Človekov najboljši prijatelj prav tako kot njegov lastnik živi vse dlje - v povprečju kar 18 mesecev dlje kot pred 30 leti, kar je verjetno posledica boljše prehrane in skrb-nejše nege. Večina psov srednja leta doseže med šestim in sedmim letom, kar pri ljudeh ustreza odbobju med 35. in 40. letom. Najstarejši pes, ki je živel v Veliki Britaniji, je dosegel starost 27 let in 313 dni. (STA/Hina)