ls'L&zcJom
a
VicAČice..
NO. 11
HOJW1F
St ^CA
oC>/vy ^ A6^
^4S' % ,N SP!RST
V yo^Sp^ V-ANGUAG€ C
^	CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 16, 1963
Domovi m
National and International Circulation
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAP6R
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Senatorji pripravljeni na boj o obslriikriji
Vprašanje je, ali naj govore in debate konča navadna ali dvotretjinska večina Senata. Liberalna skupina je za . navadno večino, konservativna hoče ohraniti dvotretjinsko.
WASHINGTON, D. C. — Komaj se je predsednik Kennedy poslovil v ponedeljek od Kongresa potem, ko je prebral svojo “poslanico o stanju dežele,” so se senatorji vrnili v svoj del Kongresne palače in začeli boj za in proti spremembi poslovnika. V poslovniku je dejandko sporna samo ena točka: ali naj o usodi obstrukcije odločuje kvalificirana ali navadna večina vseh senatorjev, ki glasujejo o predmetu.
Zadnjih par let je veljalo pravilo, da dve tretjini prisotnih senatorjev lahko izglasujeta konec obstrukcijske debate. To pravilo naj ostane v veljavi še naprej, tako. zahtevajo južni konservativni demokratski senatorji. To pravilo jim namreč omogoča, da lahko uspešno obstrurajo vsak zakonski predlog o reformi ci-\ dnih pravic. To je prva skupina senatorjev> ki je dejansko že začela z Obstrukcijo v prid nespremenjenemu poslovniku.
Druga skupinaj ki jo vodijo liberalni senatorji obeh strank, po hoče spremembo poslovnika v tem smislu, da že navadna večina prisotnih senatorjev lahko sklene konec debate. Dočim je v prvi skupini le 18-20 senatorjev, ki jih vodi senator Russell število druge skupine ni dognano, ker nekateri senatorji samo simpatizirajo z njo, nočejo pa povedati, kako bi glasovali, ako bo prišlo do glasovanja.
Tretja skupina predlaga kompromis: debata naj bo končana, ako zanjo glasuje 60% vseh nav. zočih senatorjev. Tudi število senatorjev te Skupine ni znano. Trenutno odklanjata obe skupini vsak kompromis. Imata pa čas za premišljevanje. Sedanji Kongres se bo namreč pečal letos največ z gospodarsko zakonodajo. Gospodarske zakone pa obravnava v smislu zakonov in tradicije najprvo predstavniški dom, potem šele senat. V predstavniškem domu so odbori za gospodarska vprašanja zelo počasni, zato bodo v senatu imeli dosti časa, da debatirajo o poslovniku v nedogled. Preseneč-nja seveda niso izključena.
GUV. JAMES RHODES
V ponedeljek je bil v Colum-busu zaprisežen in umeščen novi, 61. guverner države Ohio. V svojem umestitvenem govoru je poudarjal potrebo po gospodarski rasti Ohia in po ustvaritvi novih delovnih mest, ki naj pomagajo zmanjšati število brezposelnih v državi.
Rusi vežbajo prvo kozmonavtko
HAVANA, Kuba. — Kozmonavt Pavel Popovič je pred svojim odhodom po končanem obisku tod domov v Rusijo razkril, da vežbajo Rusi prvo žensko zr. polet v vesolje.

Senatorji mislijo tudi na počitek
WASHINGTON D. C. — Ko-
5
maj se je začelo kongresno zasedanj e; že so senatorji začeli misliti, najbrže pod pritiskom svojih žen, da bi bilo dobro, ako bi Kongres uredil tudi čas za odmor. V mislih imajo načrt, da
McCormack propadel s kupčijo v odboru za način in sredstva
McCormack ni mogel izpolniti obljube, ki jo je dal članom Doma iz Virginije pred glasovanjem v odbor za pravda Prsdstavniškega doma.
WASHINGTON, D. C. — Skupina demokratskih kongresnikov iz države Georgia je, sklenila, da bo glasovala za Kennedyjev načrt o sestavi odbora za dnevni red. S tem je podprla vse načrte odborovega predsednika kongresnika Smitha in pripomogla k zmagi predloga, naj ima odbor 15 članov. Seveda pri tem ni šlo brsz političnih kupčij. Tako je predsednik predstavniškega doma McCormack obljubil voditelju delegacije Vinsonu, da bo poškrbeL da pride kongresnik Landrum v odbor za način in sredstva.
McCormack se je na sestanku kluba demokratskih kongresnikov mečno trudil da bi zrna-
J
gala kandidatura kongresnika Landruma, toda večina demokratskih kongresnikov je proti njegovi volji sklenila, da predlaga v odbor kongresnika Bassa in Jenningsa. Landrum je tako propadel v veliko nejevoljo kongresnika Vinsona, ki bo že gledal, da se primerno maščuje bi Kongres zboroval celo leto, to- tako McCormacku kot Kenne-da imel sedem časovnih prešied-! ^yiu, a:ko 3a ne bosta mogla po-
(z slov. naselbin
LORAIN O. — Včeraj je tu umrl Joseph Perusek z 1873 E. 33 St. Pogreb bo jutri ob desetih dcp. iz Dovales pogreb, za^ voda v cerkev sv. Cirila in Metoda, potem na Kalvarijo.
ICraSJg se zraafa proti flaserp M\ v Ifrlki
TRIPOLI, Lib. — Kralj Libi-%, ki je znana pd oogastvu no .petroleju, odkritem šele v zadnjih letih, in kralj Maroka sta spoznala nevarnost, ki jima preti od egiptovskega Naserja) od kar je ta poslal svoje čete v Jemen na Arabskem polotoku in ziačel boj proti monarhiji v Jordaniji in Saudski Arabiji:
Na tihem sta libijski kralj Idris in maroški kralj Hasan sklenila zvezo in si obljubila medsebojno podporo( če bi kateremu izmed njih skušal Na-•er spodkopati prestol.
Libija vsekakor Naserju posebno diši, ker je soseda Egipta :n prejema v zadnjih letih vedno večje dohodke od izkoriščanja petrolejskega bogastva. Kralj Idris sam niti ne ve, kam z vsem denarjem, ki mu ga plačujejo petrolejske družbe, Naserju pa ga med tem tako manjka.
kov za počitek. Najdaljši bi bil v juliju in avgustu, trajal naj bi 30-60 dni. Vsako jesen naj bi se začelo znova redno zasedanje. Za načrt so gotovo vneti vsi senatorji, toda le malo jih je, ki bi hoteli to javno priznati. Pač pa nekateri protestirajo proti načrtu, najbrž samo radi lepšega.
tolažiti s kako novo politično koncesijo. Vinson je namreč v predstavniškem domu mogočen gospod in ni dobro, tistemu, ki se z njim skrega.
Oba nova člana odbora za način in sredstva se bolj nagibata na liberalno stran, zato računajo, da odbor ne ho nastopal proti .socijalni zakonodaji kot je la-L '.	.	...	,
n, Kamor bosta glasovala, tam ,a za ,c vrste	ki jih
cenijo na 1.6 bilijona dol. Niso
. , v v ,	,	všteti tudi računi za rakete Po-
pnstase, četudi ne tako velika b •	, . v .	,	,	....
f ,	, ...	.	,	'Janš, ki znašajo okroglo milijon
kot ponedeljkova pri glasovanju r;niaHpV
o številu članov v odboru za a0iar',ev
Za 41 atomskih podmornic za Polaris rakete 7 bilijonov dolarjev
WASHINGTON, D. C. — Doslej je narodna obramba prevzela 9 atomskih podmen.-.c tipa Polaris, deseto bo prevzela v kratkem; 18	j
deloma gotovih, ostale bodo začeli graditi še letos. Stroški za posamezne podmornice so se gibali med 110 in 140 milijoni dol. Pri vsaki novi podmornici so namreč zboljšani razni deli notranje opreme, kar seveda povečuje strešice.
V gornjo vsoto pa niso vklju-
NEHRU PREPUSTIL SPOR 0 MEJI Z RDEČO KITAJSKO V ODLOČITEV PARLAMENTU
Predsednik indijske vlade je izjavil, da Kitajska ni sprejela predloga nevtralcev o ureditvi «po-ra z Indijo v celoti in da bo ,on odločitev o predlogu prepustil parlamentu, j- Indija v nerodnem položaju. — Kitajska protestira.
ni. bo v je to
odboru večina. Vsekako zmaga za Kenmedyjeve
Vojne ladje za Sukarna
BEJRUT, Lib. — Skozi Sueški prekop sta nedavno plula dva sovjetska moderna rušilca na poti v Indonezijo. V poučenih virih trdijo, da bosta tam izročena indonezijski vojni
mornarici, ki je že brez tega — Samo desetina vse površi-
najmočnejša v jugovzhodni Azi-Jne Švice je uporabna za polje- podmornice. Te so sedaj že vse ji.	jdelstvo.	(skupaj močno zastarele.
dnevni red, ki mu načeluje kongresnik Smith.
za vsako raketo.
Vojna mornarica se še ni odločila, kaj bo delala potem, ko bo prevzela vseh 41 podmornic. Najbrže bo začela zboljša vati ladje, ki vršijo pomožno službo za
NEW DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Nehru je pri javnem sprejemu razkril, da rdeča Kitajska ni sprejela v celoti predloga nevtralcev o ureditvi spora z Indijo o mejah, čeprav ni o samem predlogu povedal nič natančnejšega. Predlog bo predložen v proučitev indijskemu parlamentu in njemu bo prepuščena odločitev o njegovem sprejemu ali zavrnitvi kot osnovi za pogajanja s Kitajsko.
Predlog nevtralcev, ki so ga sestavili ti na konferenci v Cc-lombu na Cevlonu v preteklem decembru, je njihovo zastopstvo pod vodstvom predsednice vlade Ceylona gc. S. Bandaranaike predložilo v začetku meseca kitajski vladi v Peipingu, koncem preteklega tedna pa Nehruju. Poleg Bandaranaike sta v zastopstvu nevtralcev še ganski pravosodni minister Kofi Ofori-Atta in predsednik sveta Združene arabske republike Aly Sa-
l-»' "V
Indija v zadi'egi
Nevtralci naj bi baje predložili Kitajcem, da se umaknejo na položaje, ki so jih imeli zasedene pred 8. sept. 1962, kot zahteva Indija in ne na linijo, kot so jo imeli zasedeno 7. novembra 1959.
V indijskih vojaških krogih niso nič navdušeni nad kitajskim sprejemom te zahteve, kor bi v tem slučaju še vedno ostal v kitajskih rekah del Ladaka v Kašmirju, preko katerega po Kitajci zgradili vojaško cesto iz Tibeta v Sinkiang. Če so Kitajci indijsko zahtevo sprejeli, Indijci ne bodo imeli možnosti zavračati pogajanja, če se nočejo zameriti vsem nevtralcem. Nehru se zaveda teže odločitve,
zato je izjavil, da bo to prepustil parlamentu.
Kitajska protestira
HONG KONG, — Kitajsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je poslalo indijski vladi ostro protestno noto zaradi indijskega kršenja kitajskega ozemlja ob meji Sikima in kitajskega zračnega prostora. Indijci naj bi zgradili na kitajskih tleh 31 strojničnih gnezd, neko indijske letalo pa naj bi pri izvidniškem poletu preletelo kitajsko ozemlje.
Kitajci trdijo, da so Indijci namerno vrgli v javnost “laž” o zbiranju kitajskih čet v Tibetu, da bi prikrili in utemeljili svoje vojaške priprave.
Zveza za napredek našla v Dominikanski republiki vzorec dela
WASHINGTON, D. C. — Zve- republikah Latinske Amerike, ne-s brez zemlje. Ker bo Tru- njem drugih deželnih pridelkov, i'd za napredek, ki jo vodi znani |Tudi vojaški krogi niso — vsaj j Hleve zemlje premalo, bo moral ki jih mora Dominikanska re-strokovnjak Moscoso, je več kot zdi se tako — dosti močni, da bi agrarno reformo raztegniti tudi publika sedaj uvažati. Zveza za leto dni iskala po Latinski Ame- megli ovirati akcije, ki bi jih na zemljo, ki pripada veleposest- napredek bo tudi organizirala riki deželo, kjer bi lahko pre- Bosch začel v duhu Zveze za nikom. Vse cilje agrarne refor. kmetijske šole in jih začetkom skusila svoje ideje o gospodar- ,napredek.	me hoče Bosch doseči do 1. 1970.'tudi vzdrževala. Pri tem ji bo-
bkih, socijalnih in kulturnih re- Naša administracija je dala Do takrat bo v glavnem razde- do pomagale razne ameriške formah, ki spadajo med njene Dominikanski republiki po kon. Ijena vsa uporabna zemlja, v ustanove, kot na primer Fordo-cilje. Kjer je poskusila, pov- cu diktature okoli 53 milijonov kolikor niše danes v rokah ma-'va.
Zveza za napredek bo skrbela tudi za mesta, kjer vlada občut-
V temenski prerok
pravi:
Hud mraz stiska še vedno večji del dežele. V Clevelandu smo imeli danes zjutraj ob šestih 3 F. čez dan bo delno oblačno z morebitnim naletavanjem snega. Najvišja temperatura 12. Za jutri napove-(dujejo malo toplejše.
sod ji je kaj spodletelo, tako da dolarjev v blagu in denarju, da lih kmetov, je mogla začeti samo delne ak- prebrodi prehodne težave. Do- Ker bo	novim lastnikom	po
oije in zato dosegla tudi samo minikanska republika sama je Ijsdelske	izemlje manjkalo	vsaj	no pomanjkanje	stanovanj. Ce-
delne uspehe.	Idodala še okoli 37 milijonov dol. prvo leto hrane, dokler ne bodo nijo, da bi bilo treba vsaiko leto
Sedaj je našla v Domikanski S skoraj 100 milijoni dol. je re- pričakali prvih pridelkov na svo- postaviti najmanj 22,000 stano-republiki deželo, kjer bo skuša- publika srečno prebolela vse jih novih posestvih, bo naša vanj; da bi bila potreba po njih la uveljaviti svoj program na prehodne težave od diktature v administracija razdelila mednje pekrita v doglednem času. Zve-celi črti. Političen razvoj v tej svobodno demokracijo. Ko bo živeža Za okroglo $5,000,000, naj- za bo ravno tako skušala onga-republ.lki ji nudi izredno ugod- ^ tekom tega meseca Bosch for- več v obliki moke, riža in fižo- nizirati zidanje novih šolskih no priliko. V Dominikanski re- malno prevzel oblast, ga čakajo la. Ker bodo novi kmetje rabi-'poslopij, ki jih majka povsod v publiki je prišel na krmilo pred-, sledeče naloge, ki pri njih lah- li tudi kredit za nakup poljedel- 'republiki.
sodnik Bosch, ki je velik levi- ko računa na izdatno pomoč skega inventarja, bo naša admi- Končno bo treba reorganizi-čar, toda noben komunist. On Zveze za napredek tako v de- nistracija dala kreditni ustano-jrati tudi tistih 44 industrijskih je ves vnet za ideje Zveze za nar ju kot v strokovnih nasve- vi za nove kmete $2,000,000,' in trgovskih podjetij, ki so bila napredek. Zato se je naša admi- tih:	ravno toliko bo dala tudi domi- lastnina Trujilla in njegove dru-
niistracija lahko sporazumela z Prva naloga bo izvedba agrar- nikanska vlada.	Ižine. Nekaj podjetij bodo spre-
njim, ko je bil v Washingtonu.ne reforme. Bosch bo v ta na- Da se novi kmetje ne bodo za-[menili v zadruge, ostala bodo pa na obisku, kako bo v njegovi de-(men porabil okoli dva milijona gnali v proizvodnjo sladkornega debila avtonomne uprave pod želi Zveza delala. Pri tem ji bo akrov zemlje, ki jo je vlada od- trsa, ki je v Dominikanski re- 'državno kontrolo, hodilo v dobro, da v Domini- vzela sorodnikom pokojnega dik- publiki glavni pridelek, jim bo Tak je torej načrt Zveze za kanski republiki nimajo domači (tatorja Trujilla. Ima že načrt, Boscheva	vlada s pomočjo	na-	napredek za Domikandko rapu-
veleposestniki in veliki pod j e t- ^ kako bo na tej zemlji ustvaril še Zveze	za napredek dala	pri-	bl-lko. Služil bo	kot vzorec za
niki tisti gospodarske in politi-, kmetska posestva za okoli 80,-. liko, da začno po nasvetu naših! republike Latinske Amerike. U-čne moči, kot jo imajo v drugih j 000 poljskih delavcev, ki so da-(strokovnjakov tudi s pridelova-Jpajmo, da ne bo propadel!
Zadnje vesti
BERLIN, Nem. — Predsednik Nikita Hruščev je v dve in pol ure trajajočem govoru pred k o n g r e som vzhodnonemške Komunistične partije zavrnil stališče kitaiske KP. da more komunizem zmagati in doseči oblast nad svetom samo z orožjem, hudo je prijemal one, ki zagovarjajo vojno neoziraje na uničenje in strahotne žrtve, ki bi jih povzročila. Zahteval je nujno rešitev b e r 1 i n skega vprašanja in trdil, da ima 100-megatonsko vodikovo bombo, ki pa jo ni mogoče uporabiti v Evropi. Vodnik komunistične Vzhodne Nemčije W. Ulbricht je ob sami otvoritvi kongresa ostro napadel kitajsko KP in njeno stališče v sporu z Moskvo.
BRUXELLES, Belg — Predstavniki vseh članic Skupnega trga, razen Francije, se se izjavili za sprejem Velike Britanije kot polnovredne članice v svojo sredo. De Gaulle je v ponedeljek na tiskovni konferenci predložil za Vel. Britanijo samo pridruženo članstvo, k> bi ji vzelo vsako možnost vpliva na politično združitev svobodne Evrope.
LEOPOLDVILLE, Kon. — Pred sednik Katange Moise Čombe se je včeraj predal in dovolil četam ZN prosto pot v Ko‘-vezi, ko je predsednik kongo ške vlade /-nova potrdil polno amnestijo za vse, ki so podpirali neodvisnost Katange. — Predsednika kongoške vlade Adulo sta v posebnih pismih pozvala, naj amnestijo potrdi, predsednik ZDA Kennedy in glavni tajnik ZN Tant.
NEW YORK, N. Y. — Štrajk pristaniškega delavstva se vleče dalje. Delavski tajnik Wirtz je napovedal poseg predsednika Kennedya vanj, če ne pride skoraj do sporazuma. — Danes se prvič po enem tednu sestanejo predstavniki newyorskih časopisov in štrajkujočih tiskarjev.
COLUMBUS, O. — Novi guverner James Rhodes je ukazal odpust vseh državnih uslužbencev, ki so bili nastavljeni po 17. septembru 1962. Prizadetih je skupno okoli 3000
I Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cirila in Mtetoda št. 18 SDZ ima v petek ob navadnem času in na navadnem kraju redno sejo.
Rokoborba—
Jutri, v četrtek, zvečer bo v Areni nastop rokoborcev. Pomerila se bosta Buddy Rogers m Antonio Rocca ter še vrsta irugih.
Zadušnica—
V	soboto ob osmih bo v cer-<cvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Čermelj ob 17. obletnici smrti.
V	petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša :a pok. Franka Perka ob 1. obletnici smrti.
V	petek ob 6:30 bo v cerkvi jv. Vida sv. maša za pok. corp. \lbina Dolenca ob 18. obletnici smrti.
V	petek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Ljub' 7’- 4. obletnici smrti.
Nov odbor—
Podr. št. 25 SŽZ ima za 1. 1963 sledeči odbor: duh. vodja msgr. L. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpreds. Stela Koporc, taj. Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., HE 1-6997, blag. Mary Otoničar, zapis. Dorothy Strniša, redit. Mally Dezelan, nadzor. Angela Verant. Antonia Mihevc in Amie Brancel, za mlad. dejav. Vicki Faletič. Seje so vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida.
Smrt v naselbini—
Sinoči je umrla v Charitv bolnišnici Violet LaMont z 1060 E. 67 St. Pogreb bo iz Z a k r ajskovega pogrebnega zavoda.
Precejšen napredek—
Župan R.S. Locher je sinoči izjavil, da je bil dosežen pri razgovorih o končanju štrajka pri časopisih P.D. i n Press precejšen napredek. Razgovo-■e bodo danes nadaljevali.
Naser bi rad imel atomsko elektrarno
LONDON, Ang. — Egiptovski lilktator Naser se je obrnil na mgleške strokovnjake, da mu lapravijo načrt za prvo atom-;ko elektrarno. Dobil je od ijih načrt, ki zahteva inveisti-dje v znesku 84 milijonov dol.
Odkod naj Naser dobi ta zne-jelk na posodo, ne vedo zaenkrat ie v Londonu ne v Kairu.
— Od vsakega dolarja pri nakupu blaga gre za njegovo izde-.avo le 41 centov, vse ostalo pa :a razpošiljanje in prodajo.
uslužbencev, v nekaterih oddelkih menda toliko, da bo z njihovim odpustom skoro nemogoče redno delo. WASHINGTON, D. C. — Sem je prišel na 2-dnevni obisk predsednik italijanske vlade A. Fanfani. Izjavil se je za skupno NATO atomsko oboroženo silo in podporo britanskemu vstopu v Skupni trg. HAVANA, Kuba. — Castro jfc v javnem govoru zavzel stališče odločnega revolucionarnega dela po vsej Latinski Ame riki, kot ga zagovarja kitajska Komunistična partija v nasprotju z mirnim sožitjem, zu katerega se zavzema Moskva.

(ysSSB&SSStzs
£3iQUli..^t*it^.mir^XCliVTig
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «dg||sw83	No. 11 Weds., Jan. 16, 1963
Kennedy o sedanjem Kongresu
Predsednik Kennedy je povedal svoje misli o sedanjem Kongresu svojemu osebnemu prijatelju in časnikarju Kil-patricku, ta jih je s predsednikovim dovoljenjem objavil v dnevniku The Washington Post. Treba jih je poznati, da bomo lažje razumeli odnose med njim in Kongresom, zato jih posnemamo v izvlečku.
Predsednik Kennedy je sedel v Kongresu vsaj toliko let, da dobro pozna ustroj tega federalnega organa z vsemi njegovimi svetlimi in temnimi stranmi. Mednje šteje sledeče:
Naš Kongres ni podoben evropskim parlamentom, kjer v glavnem velja debata in glasovanje v plenumu, dočim so odbori, pododbori in komisije le organi plenuma, ki pripravljajo zakonodajo, ne odločajo pa o njej. V našem Kongresu imajo odbori, pododbori in komisije, posebno skupna komisija senata in predstavniškega doma, ki odreja končna besedila izglasovanih zakonov, glavno besedo. Plenum le redko prekucne sklepe odborov, navadno jim samo dodaja paragrafe, besedila samega pa ne spreminja. Zato je za našo zakonodajo važno, kaj delajo odbori in — kar je večkrat še važnejše — česa ne delajo. Od njih zavisi, kakšni bodo zakoni, ako bodo končno izglasovani v senatu in pred-straniškem domu. Kennedyjevi sodelavci morajo torej zvesto spremljati vse dogodke v odborih in komisijah in tam pravočasno posredovati, ako je posredovanje potrebno.
Sestav stalnih odborov in pododborov je posledica na-qela senijoritete in ne morda volitev. Ako senator in kon-gre'ajiik zleze v kak odbor, mu ga ni treba zapustiti proti - ijfV&fi Volji, “i-tav/id’•Uko-pS&taTifJ-pfcfeedffik^dfeSTa-, rAo je v odboru najstarejši po vrstnem redu. Predsednik ne more torej nič vplivati, kdo bo predsednik odbora in kdo ne.
V našem Kongresu so podeželski volivni okraji močnejše zastopani v Kongresu kot mestni in industrijski. Zato imajo v predstavniškem domu konservativni podeželski kongresniki zmeraj večino, naj pripadajo eni ali drugi stranki. Njim hodi v korist načelo senijoritete, zato pripada največ predsednikov odborov in pododborov konservativnim politikom.
Tako imajo odbori in njihovi predsedniki veliko moč pri odločanju usode o posameznih zakonskih predlogih. Ne vplivajo lahko samo na besedilo zakonskih predlogov, lahko zakonske načrte tudi pokopljejo s tem, da jih ne spravijo na dnevni red svojih sej. To je njihovo najmočnejše orožje, ki z njim kljubujejo vsaki federalni administraciji.
Senatorji in knogresniki morajo seveda gledati ne samo na narodne, ampak tudi na interese svojih volivcev, posebno velja to za kongresnike. Pri tem ljubosumno varujejo kongresno pristojnost. Nihče se je ne sme dotakniti, posebno Bela ihiša ne. Drugače je takoj ogenj v strehi.
Kennedy se je še pred par leti vdajal upanju, da bo Kongres postopal z njim bolj milostno kot s prejšnjimi predsedniki. Moral je kmalu spoznati, da noče Kongres zanj napraviti prav nobene izjeme. Zato je kot praktičen politik skušal prilagoditi svojo politiko vsakokratnim vetrovom, ki vlečejo na Kapitelu. Ne bi mogli reči, da je pri tem imel preveč sreče. Dolga vrsta zakonskih predlogov, ki ležijo pokopani na Kongresnem pokopališču, je zgovo-re|n dokaz, da je Kongres ostal pri svoji tradiciji, da si ne da ničesar predpisovati iz Bele hiše.
Vse te skušnje so Kennedyja pripravile do tega, da hoče imeti do Kongresa zelo prožne odnose. Najpreje hoče ostati v dobri osebni zvezi z vsemi senatorji in kongresniki, !ki na Kapitelu kaj pomenijo. Ne bo jim zameril niti takrat, kadar nasprotujejo njegovim idejam. Zgovoren dokaz sta v tem pogledu pokojni senator Kerr in kongresnik Mills; oba sta prekrižala mnogo predsednikovih političnih načrtov in Mills jih kot predsednik odbora za nakazila gotovo še bo, toda Kennady jima tega ni zameril, ostal je z njima v dobrih osebnih zvezah. Šel je celo za pogrebom pokojnemu senatorju Kerru.
Predsednik bo skušal dalje biti v trajni osebni zvezi z predsedniki kongresnih odborov in komisij. Vpeljal je kot navado stalne obiske senatorjev in kongresnikov v Beli hiši in noče te navade brisati. Taki sestanki s senatorji in kongresniki so zanj neprecenljive vrednosti. Politične sile v plenumih in odborih obeh domov so namreč tako razdeljene, da navadno odločuje le par glasov, na kateri strani je večina. Ako se slučajno zameri le par politikom na Kapitolu, mu to lahko pokoplje tudi važne zakonske načrte.
Predsednik se dalje zaveda, da večina volivcev niti ne ve, kako so demokratje med seboj razklani, in da mislijo, da lahko vse doseže, ker ima demokratsko “večino” v Kon gresu. To ga sili, da se izogiba vsem sporom z južnimi demokrati. To bo najbrže razlog, zakaj ne misli začeti letos z nadaljevanjem boja za civilne pravice.
Pri takem položaju hoče predsednik predlagati Kongresu poleg obvezne proračunske in gospodarske zakono-
daje le par zakonov, ki se mu zdijo posebno važni. Ne bo torej zalagal Kongresa z ducati zakonskih načrtov, kot je delal zadnji dve leti. Na prvem mestu je zakon o davčnih olajšavah in davčni reformi. Kennedy se namreč boji, da bi prihodnje leto vtegnila nastopiti kriza, ki bi prekrižala upanje, da zmaga pri volitvah. Krizo hoče že vnaprej onemogočiti z davčnimi popusti. Šele potem, ko se bo videlo, ali bo imel z davčno reformo in davčnimi olajšavami srečo, hoče obnoviti boj za bolniško zavarovanje in za podpiranje šolstva. Dokler bo torej davčna zakonodaja na dnevnem redu, ne moremo pričakovati, da bo predsednik preveč silil na pospešeno zakonodajo glede ostalih svojih predlogov. Vse je torej usmerjeno tako, da letos ne bomo kmalu dočakali velikih sporov med Kapitelom in Belo hišo.
I BESEDA IZ NARODA |
fiekai pripomb k zadnji igri sia Recher
Cleveland, O. — V nedeljo, 6. januarja 1963, je dramatsko društvo “Naša zvezda” priredila kmečko burko v treh dejanjih “Vaško življenje.” Več let je preteklo, odkar se je odigrala na odru v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. zadnja slovenska igra. Na poibudo podjetnega predsednika društva Jakoba Stneikala in Ludvika Drobnica je društvo -skupno z novonais0ljendi( priredilo ojme-njeno igro.
Pozdravni govor; katerega je imel Frank Česen, je bil malo predolg, posebno šej ker ga ljudje v ozadju sploh niso slišali. Glavni vzrok temu je bilo občinstvo samo, ki je prišlo v tako Ogromnem številu, da je bila dvorana nabito polna in na žalost smo morali več ljudi odkloniti, ker pač ni bilo več prostora. (Naj pripomnim, da je bila dvorana premalo zračena.)
Razdelitev vlog za igro ni bila preveč posrečena, Iker pač režiser ni poznal dovolj karakteristike posameznega igralca. Pomožni režiser Božo Pust teh dejstev ni mogel več spremeniti, ker je prepozno dobil vpo-
v igrc.
Večina igralcev so bili začetniki, ki so le malo ali pa sploh nikoli preje igrali. Režiser je bil Ludvik Drobnič, ki je tudi odigral vlogo župana Uhana. Bil je dovolj glasen, pa včasih prehiter v govorjenju. Njegova hčerka Hanica (Mimi Straus) je prav prepričevalno in lepo podala svojo vlogo, vendar bi bila lahko malo bolj glasna. Kmet žiunh (Jacob Strelka!), je vlogo dobro podal, toda videlo se je; da se vloge ni dovolj naučil. Letoviščar Cilbora (Janez Mercina), njegova žena (Marija Marolt), babica Kovačiča (Jo Ann Milavec) so pokazali, da imajo dar za igranje in so se potrudili, toda treba jim je še mnogo dobre volje in vaje za izpopolnitev. Občinski birič, katerega je igral Martin Lisac) je bil dobro podan, dovolj glasen, toda premalo dosleden v svojih Ijubav-nih prizorih. Mlad mešetar (Vinko Zgodnik) in županova dekla (Caroline Zigman) sta vlogi dobro padala. Božo Pust kot dimnikarski pbmoočnik se je pa tudi sedaj izkazal, da spada' v kategorijo poklicnih igralcev ter bi bilo težlko najti osebo, ki bi vlogo boljše podala. Pohvaliti moram tudi odrskega mojstra Marjana Marolta, maskerja Luise Kaferle in šepetalki Rezko Mihelič in Milko Kolkal za dobro opravljeno delo.
Grabnarjev orkester bi lahko začel malo preje igrati po igri, in tudi odmori so bili predolgi. Boljše bi bilo tudi, ako bi bili vsi člani enako napravljeni ali pa imeli vsaj vsi bele srajce.
Lepo je videtij da se je kulturno delo na Rechar Ave. .začelo zopet buditi, ter naj igralci ne Obupajo nad mojo ostro kritiko. Ta naj jim bo le v spodbudo, da se čim boljše pripravijo na prihodnjo prireditev 3. marca 1963 cb treh popoldne.
Predviden je zabavni večer s kratko enodejanko in raznimi kratkimi zabavnimi prizori.
Korajžno torej na delo, saj je občinstvo pokazalo z obiskom igre dovolj interesa, spodbudilo
kar močno igralce s ploskanjem in s tem pokazalo, da si se želi takih prreditev, kjer se od srca nasmeje in odpočije od vsakdanjih skrbi in težav.
Pripomniti moram, da sta bila bar in kuhinja zelo dobro organizirana in založena.
Torej na svidenje prihodnjič!
Milan Jager. -------O-------
0 rajnem prelatu dr. Andreju Snoju
Cleveland, O. — Celovški “Naš tednik” od 10. t. m. je v zvezi s smrtjo prelata dr. Andreja Snoja priobčil o rajnkem naslednje podatke: “Iz Ljubljane j« dospela vest, da so 3. jan. pokapali univerzitetnega profesorja prelata Andreja Snoja. Rojen je bil v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1886. in je bil posvečen za duhovnika 1. 1910. Posvetil se je študijam sv. pisma nove zadeve.
Dolga leta je predaval duhovniškim kandidatom na ljubljanski bogoslovni fakulteti in razlagal evangelije. Znana je njegova knjiga “Uvod v novo zavezo”; med vojsko je pripravil življenjepis Jezusov po besedilu evangelistov; napisal je veliko razprav, med katerimi omenjamo le zadnjo, ki jo objavlja .Tii Z-ooinik Teološke fakultete “Novozavezna znanost v luči najnovejših bibličnih rokopisnih odkritij”; v šmarnicah za ljubljansko škofijo je predlanskim vernikom popisal na preprost način drago mu Sveto deželo.
Umrl je na hitro, in sicer v jeseniški bolnišnici. Še poleti je cbislkal nekaj znancev v Avstriji in se živo zanimal za vse, kar je na zapadu v zadnjem času izšlo pomembnega z njegovega študijskega področja. Odličnemu duhovniku, priznanemu bi-blicistu, ki nam je prevedel oz. pripravil slovensko besedilo sv. pisma nove zaveze, želimo obilno plačilo v neibesih.”
J. S.
-----o------
Rojak v zakonodaji države Miokigan
Detroit, Mich. — Joe Snyider iz St. Clair Shores je sijajno zmagal pri volitvah v državno’ zakonodajo preteklo jesen. Njegov okraj je eden največjih v vsej državi. Joe je prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v državno zakonodajo Michigana, v kolikor je meni znano. Je član KSKJ.
Snyder je bil delegat v ustavni konvenciji, kjer se je izkazal za vestnega in sposobnega javnega delavca in ga v demokratski stranki splošno cenijo. On je v vodstvu Unije avtomobilskega delavstva, sodeluje pri raznih mladinskih in družabnih organizacijah.
Slovensko življenje v našem mestu j e bilo pred leti precej živahnejše, sedaj je skoraj vse zaspalo tako pri slovenski fari kot v narodnem hramu. Slovensko čutujo in govore le še stari, kar je mladega je splavalo v ameriške vode. Morda bi bilo kaj drugače, če bi dobili po drugi svetovni vojni tu kaj novih, ki so prinesli toliko življenja med slovenski živelj v Clevelandu, Chicagu in v kanadskem Torontu, žal pri nas te sreče nismo imeli.
Kljub vsemu ne izgubljamo
korajže. Dokler nas je kaj in smo še kolikor toliko pri zdrav-
ju, se bomo še zbirali slovensko menili.
in še po J. Z.
V AMERIKI GRE ZARES TUDI V ŠPORTU!
Upokojenci vabijo
Cleveland, O. — Klub upokojencev v Collinwoodu vabi na zabavo z večerjo v Slovenski dom na Holmes Ave. v nedeljo,
20. januarja.
Upokojencem so take prireditve potrebne zaradi ohranjevanja družabnih stikov in varovanja pred preveliko osamelostjo, ki je hud sovražnik človekovega duševnega in telesnega zdravja. Mi ne gledamo toliko na finančni ~ uspeh prireditve, kot na to, da pripravimo udeležencem prijeteno zabavo, jim damo možnost, da se dobe s svojimi prijatelji in znanci in si ustvarijo še nova poznanstva.
Slovenski dom nam nudi vse ugodnosti, za kar se mu na tem mestu posebno' zahvaljujemo.
Večerjo bodo začeli deliti ob štirih popoldne.
Upokojenci vabijo, naj ne vabijo zastonj!
Joseph Malečkar.
----—o------
Iz življenja naših pionirjev
Cleveland, O. — Danes želim predstaviti čitateljem Ameriške časa. Prva je bila vedno druži-
Cleveland, O. — Odkar so stopili Sovjeti s svojimi sateliti na olimpijska tla — to se je namreč zgodilo pri olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952 — od tedaj je začel ameriški sport popuščati. Pri olimpijskih igrah v Melbourne leta 1956 in v Rimu leta 1960 so se ruski športniki močno uveljavili in vedno več zmag so odvzeli USA atletom, ki so bili vse do tedaj takorekoč nepremagljivi. O tem, da ne bi ostala Amerika prva na olimpijskih igrah ni nihče dvomil vse dotlej, dokler se niso s svojimi športniki pojavili Sovjeti, ki so nastopali s kompletno in izredno pripravljeno ekipo. O tem, da oni nastopajo z atleti, katerih amaterstvo je močno dvomljivo, se je uporabilo ogromno črnila v svetovnem tisku, vendar brez uspeha, ker jim enostavno ni mogoče priti do živega; vedno se je našel tak izhod, da tudi merodajni olimpijski odbor ni mogel poseči vmes svojo avtoriteto.
V državah, kjer še nekaj dajo na amaterstvo, je bilo na preteg prerekanja, debat in pisanja kaj napraviti, da se napravi takemu stanju konec ali z drugimi besedami, da se zopet povrnejo časi. da se bodo
Domovine moža, ki je že 62 let v Ameriki. To je Jože Teriop s 7901 Aetna Rid., doma iz Selc v dobmišfci fari. Kot 18 let stari fant je zapustil starše in dom ter odšel na dolgo pot v tuji svet. Naselil se je v Clevelandu. Prvo stanovanje je dobil v New-burgu pri Majku Gričarju na Marlile Ave., kjer je bilo tedaj glavno zbirališče novih naseljencev. V onem času so Slovenci v tem delu .Clevelanda pod voldstvom č. g. Keržete organizirali faro sv. Lovrenca. Ker cerkev še ni bila dograjena, so hodili k maši v cerkev Sv. Imena na Broadwayu. Teriop je bil med ustanovniki fare.
Leta 1903 so se nekateri fantje domenili, da gredo delat v gozdove v Michigan. Tudi on se je odločili iti z njimi, ko so pravili, da se tam zelo dobro zasluži. Tu so tedaj plačevali v tovarnah po 12 do 15 centov na uro. V gozdovih so podirali stara, debela drevesa s preprostim orodjem. Delo je bilo težko, vendar je bil zalslužek boljši. Spadali smo k cerkvi sv. Frančiška Šaleškega v Manistigue. Po neki priložnosti se je naš Jože srečal s prijazno in zalo rojakinjo Jožefino Sfcul, doma iz sosednje fare. Obema je bilo dolgčas in domenila sta se, da bosta hodila Skupaj skozi življenje. V omenjeni cerkvi sta se junija 1904 poročila. Jožeta je vedno vleklo nazaj v kraj, kjer se je v Ameriki prvič naselil. V zakonu se je rodilo sedem otrok, pet je še živih.
Življenje jima je teklo kot večini naših ljudi, med delom in trudom, skrbmi in veseljem, žena je zbolela in je julija 1955 po hudem trpljenju umrla. Tri leta potem je umrl še sin Frank in zapustil svojo ženo in otroke. To je bil hud udarec za starega moža, ki so mu opešale moči. Zanj skrbi in mu lajša dneve njegova samiska hči.
Tolažil sem ga, ko mi je pri-pcvadoval o svojem življenju in sedanjih težavah, da bo vse to minilo, da nas čaka boljše življenje, ko bomo zapustili to dolino solz.
Jakob Resnik.
Si sieUanjih ii sedanjih
dni
Euclid, O. — Nimam pri rokah zapisnikov, da bi megla kaj več in podrobnejše napisati o raznih društvih in ustanovah, pri katerih sem bila in delala skozi 33 let. Bila sem v raznih odborih in uradih, pa me je delo zadrževalo, da bi mogla prevzeti kako dolžnost za dalj
na, njej so bile posvečene moje moči. Če ji bil čas, sem šla seveda rada in prijela za delo pri naših slovenskih društvih.
Prav posebno se spominjam pevskega zbora “škerjančiki,” ki ga je vodil Louis šeme. Ta živi sedaj v topli Kaliforniji, šker-jančki pa so že davno utihnili. Bilo je veluiko veselja. Pri zlboru so peli moji hčerki Elsie in Sally ter sin Walter. Člani zbora, pa tudi starši smo se med seboj poznali, saj smo bili vsi iz Euelida in okolice. Nekateri smo poznali še iz starega kraja. Prireditev, ki so jih imeli šker-jančki, ne bom pozabila, še danes vidim, vesele obraze staršev, katerih otroci so nastopali, žal, da so ti časi mimo in jih ne bo nikdar več!
Prav tako dobro se spominjam dramatskega društva “Naša zvezda.” Koliko lepih iger je padalo. Imelo je dobre igralce, ki so znali predstavljati pristne kmečke ljudi. Večina jih je že pod hladno rušo, drugim pa je zaradi let opešalo zdravje. Društvo je zaradi tega pred 11 leti utihnilo. Počivalo je, dokler ni še živa iskra vzbudila Naše zvezde k novemu življenju. Po naporih Mrs. Mary Medvešek in Mr. Jacka' Strekala se je društvo poživilo in je pridobilo mlajših moči. Letos 6. januarja se je predstavilo z lepo in veselo igro v Slov. društvenem -domu na Recher Ave. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo je bilo s predstavo nad vse zadovoljno. Smeha je bilo na koše.
Samo to želim, da bi delniška seja SDD 20. januarja letos bila toliko uvidevna, da bi sklenila povečati dvorano. Ta je v zadnjih letih vedno premajhna, premajhni sta tudi kuhinja in bara. Je kot pri družini, novi člani prihajajo, družina raste. Imamo veliko prostora za parkiranje avtomobilov, pa tudi ra razširitev prostorov. Večkrat slišim, naj -se izdajo nove delnice in se dajo v prodaj. Tako bo gladko, le brez strahu!
Tekom let ,sem bila navzoča pri prireditvah in nastopih vseh vrst. Naši zvezdi k njeni oživitvi in njenemu nastopu 6. januarja čestitam in želim, da bi še dolgo živela in zabavala naše občinstvo. Brez družabnosti ni življenja, je le počasno umiranje.
Vsem prav iskrena hvala za trud, požrtvovalnost in žrtvovani čas!
Jenine Hrvatin.
— Otroci na Japonskem začenjajo hoditi v šolo že s četrtim letom.
tudi njihovi atleti uvrstili v prednje vrste kakor svoj ©časno. Izgleda, da bodo vsi močno pomnožili treninge svojih tekmovalcev, ne na račun služb, temveč na račun prostega časa, ki ga-imajo na razpolago njihovi atleti. Je to sicer težko in naporno, vendar ni drugega izhoda, če hočejo imeti še kako besedo na olimpijskih tleh. Tam, kjer tvorijo glavni kader olimpijskih tekmovalcev študentje univerz (kakor n. pr. v Ameriki, Japonski itd.), tam ne ho ravno težkoč pri sestavi dobrega moštva, tam pa, kjer tega ni, bo pa še vedno velik problem kako priti do res dobrega zastopstva. Kakorkoli naj že bo, gotovo je namreč samo eno: za-pad nikakor noče več, da bi mu vzhod pobral vso smetano, on bi se pa moral zadovoljiti s tem, kar ostane. Zato se zapad resno pripravlja na napad, ki ga bo izvedel tako pri zimski olimpi-š jadi v Inomostu kakor pri letni v Tokiju. Čie in v koliko se mu bo to posrečilo, bo pokazala že najbližja bodočnost; toliko pa smemo z ozirom na priprave zapada reči, da se bo vršila gigantska borba za prva mesta in v tej borbi bo imel tudi zapad svojo besedo.
Za to trditev nam je dokaz Amerika, ki je v polnem pohodu za prihodnje olimpijske igre. Gotovo je k temu mnogo pripomoglo prizadevanje sedanjega prezidenta U.S.A. Kenndeya, ki se je pred leti močno zavzel za to, da se razširijo telesne vaje in šport med vso ameriško mladino, vendar gre na drugi strani za prestiž ameriškega športa, saj je vendar ta igral glavno in prvo vlogo na vseh olimpijskih igrah. Zato opažamo velikansko ofenzivo v ameriškem športu v vseh panogah, ki bodo na prihodnji olimpijadi. S polno paro delajo prizadeti odbori, s polno paro se pripravljajo atleti s tečaji in tekmami, ki jih je vsepovsod dovolj. Prva glavna preizkušnja njenih atletov bo na letošnjih paname riških igrah, ki bodo od 20. aprila do 5. maja v Sao Paulo.
Zadnji in glavni pregled ameriških športnikov za olimpijske igre pa bo o priliki svetovne razstave, ki jo bodo odprli prihodnje leto 22. aprila v New Yorku. To bo ena naj večjih revij ameriških športnikov. Olimpijske priprave športnikov je prevzel posebni izvršilni odbor, ki bo imel mesečne iseje do o-limpijade. V tem odboru so same znane športne osebe, ki so v najožji zvezi z ostalimi strokovnimi in drugimi odbori, ki skrbe za priprave za olimpijske igre. Poleg tega so se stavili na razpolago skoraj vsi prejšnji o-limpijiski prvaki, da bodo pomagali današnjim amieriškim o-limpijeem. Skratka:	priprave
se vrše na najširši podlagi in tudi za finančna sredstva je tako preskrbljeno, da ne bo nepotrebnih skrbi.
Vse tako kaže, da se je Arne. rika vzdramila in da hoče tudi na olimpijskih igrah tako nastopati, da bomo tako pogosto slišali ameriško himno na olimpijskih tleh kakor nekdaj.
Da se priprave res vrše na najširši podlagi, so nam pokazale nedavne telovadne tekme za ameriško prvenstvo, ki smo jih gledali na televiziji. Pa vendar je to zadostovalo, da lahko povem svoje mnenje. Najboljši t e 1 o v adci in telovadkinje so nam pokazale res vrhunske izvedbe in na taki olimpijski višini, ki se dandanes zahteva. Prav nič ne zaostajajo za najboljšimi Japonci in Rusi, kar se namreč težlkoče in sestave vaj tiče. Edino izgladiti in izpiliti bodo morali svoje sestave in jim dati tisto fineso, ki se na olimpijskih tleh zahteva. In to bodo ti mladi fantje in dekleta tudi dosegli, saj imajo skoraj dve leti časa do olimpijskih iger.
Ivo Kermavner
PAVEL HEYSE:
Andreja Delfin
.« ;cv:. ,
“Samo nekaj sem hotel poz-vedeti o neki nemški trgovini,” je dejal, “kajti tu v Benetkah imam zelo skromno službo pisarja, ki mora pustiti, da ga njegov gospodar notar porabi za najrazličnejše drobnarije. Ker pa v Bresciji nisem bil dosti na boljšem in se vam ni zdelo za malo biti s svojo materjo v moji družbi, se vam bom tudi tukaj bolj zaupljivo približal; predvsem mi morate povedati, kako se godi blagi gospe, ki njeno častitljivo podobo, njeno ginljivo ljubezen do vas in njeno veliko dobrotljivost do mene še zdaj nosim v najbolj živem spominu.”
Mladenič se je zresnil in vzdihnil. “Stopiva v mojo sobo,” je dejal. “Ondi bova zaupljiveje govorila.”
Andrea ga je sledil in prvi pogled, s katerim se je ozrl po prijetni sobi, je obvisel na veliki pastelni sliki, ki je visela nad pisalno mizo. Spoznal je lesketajoče se oči in bogate lase Leonorine. Vsa zapeljiva mehkost mladosti in objestnosti se je odražala s teh smehljajočih se ustnic.
Mladenič je porinil dva stola k oknu, s katerega se je nudil razgled na precej širok kanal, na slikovit most in na korno stran stare cerkve med hišami. “Pridite,” je dejal, “in kar po domače se naredite. Naj dam prinesti vino ali sladoled? Pa saj ne slišite. V to nesrečno podobo ste zaverovani. Veste, koga prikazuje? Poznate vzorec, čigar bleda senca je komaj? Pa, kateri Benečan je ne bi poznal! Ničesar mi ne pravite o tej ženski. Vse vem, kar pripovedujejo o njej, in vse verjamem in vendar vas popolnoma resno zagotavljam, da bi tudi vi ne mislili na vse to, ko bi stali pred njo, temveč b i samo Boga zahvalili, če bi vam bilo dano vsaj malo ohraniti mirno kri.”
“Je ta slika vaša last?” je vprašal Andrea po kratkem premoru.
“Ni; nekdo srečnejši jo je imel: lep in mlad Benečan, ki je bil, kot mi je sama priznala, njen malik. Neprevidnež pa seje spozabil, daje sklenil z menoj prijateljstvo. Za ta prestopek dela pokoro v pregnanstvu, moja kazen je pa ta, da mi je zapustil to sliko in da sem videl oči izvirnika, ki so jokale za njim.”
Medtem ko je to pripovedoval, je stal pred sliko in jo ogledoval s sanjavo otožnim pogledom. Andrea ga je opazoval z najglobljim sočutjem. Ni bil lep ta njegov obraz, le zanimiv zaradi prepletanja mladeniško svežih potez z moško resnostjo in ognjevito igro njegovih izrazov. Tudi iz kretenj sloke postave sta se očitala plemstvo in energija. Andreu je nehote ušel vzklik: “Vi, tudi vi da morate ljubiti to žensko, ki vas je tako malo vredna!”
“Ljubiti?” je odvrnil Nemec s čudno mračnim glasom. “Kdo vam pa pravi, da jo ljubim, tako kot sem ljubil nekoč v Nemčiji in ki je edino vredno imena? Recite mi rajši, da me je obsedla, da z jokom in stokom nosim njen jarem, in verjemite mi, ko vam priznam, da me je sram te slabosti, a vendar neizmerno uživam v njej. Nisem vedel poprej, kako ničeva je vsa zemeljska slast proti občutku, da si pustiš raniti tilnik s prostovoljno naloženim jarmom in da si zmožen poteptati ves moški ponos za en sam nasmešek takihle oči.”
Obraz mu je pordel; šele
zdaj je opazil, da Andrea že davno več ne gleda slike, a ga zelo zaskrbljeno posluša.
“Dolgočasim vas,” je dejal Rosenberg, “govoriva o čem drugem! Kako ste se imeli medtem? Zakaj ste odšli iz Brescije?”
“še nič mi niste povedali o svoji materi,” je namignil Andrea. “Kakšna gospa! Največji tujec čuti, da jo mora spoštovati kot mater.”
“Govorite dalje,” je dejal oni. “Morda me bodo vaše besede osvobodile zlega čara, ki sem mu zapadel tukaj. Ni treba, da mi poveste kaj novega. Toda to, da od vas slišim, kakšna mati je in kakšnega nehvaležneža si je vzgojila z menoj, me bo morda spet pripravilo k dolžnosti. Boste verjeli, da sem dobil od nje že tretje pismo, v katerem me roti, naj zapustim Benetke in pridem k njej na Dunaj. Sanja, da mi tu grozi nevarnost. Največjega, čemur sem zapadel tukaj, pa ne sluti; in vendar me ne zadržuje nič drugega kot ženska, katere bi se za vse na svetu ne upal privesti v njeno čisto bližino —Pa nič,” je nadaljeval, “da mi ne bo preveč hudo: v resnici bi se mi težko posrečilo v tem trenutku izposlovati si dopust. Moj šef, grof, bi ugovarjal, češ da me ne more pogrešati, in prav zdajle je dosti takih opravil, ki bi bila njemu samemu težavna. Saj dobro veste, da smo tukaj neljubi gosti. Ne marajo se ozreti tja, od koder bi utegnila groziti resnična nevarnost, temveč se pitajo s predsodkom, da ima sila, ki jo zastopamo, svoje prste pri vseh sovražnostih, ki se v Benetkah odigravajo. Celo tako daleč so šli, da so nam naprtili odgovornost za Venierjev umor, za dejanje, ki ga prav tako obsojam iz dna svoje duše, kot imam njegove povzročitelje za kratkovidne politike. — Le povejte vi sami, dragi prijatelj,” je nadaljeval z nebrzdano vnemo, bržkone z namenom, da bi si pridobil v Benetkah enega zagovornika več, “le povejte, če količkaj kaže, da bi dosegli cilj, to je zrušitev tribunala, na tak zločinski način. Pustiva moralno stran za trenutek pri miru: ali si je sploh mogoče misliti, da bi ostala tako široko razpredena zarota tukaj, v Benetkah, tako dolgo skrita, kot bi morala biti, če bi hotela doseči pre-nlah?”
“Težko,” je mirno odgovoril Andrea. “Kar vedo trije Benečani, ve tudi Svet desetih. Tem bolj čudno, da je tokrat tako slabo poučen.”
“In zdaj denite, da bi se zarotnikom le posrečilo, kar žele, da bi inkvizitorje, na kar pa ni misliti, kljub skrivnostnosti, ki jih obdaja, umorili drugega za drugim in da bi ne bilo moči na vse zadnje dobiti nikogar, ki bi tvegal svoje življenje za tako nevarno čast — kaj bi dosegli s tem? Aristokracija s tako nevarno organizacijo, kot je beneška, potrebuje za svoj obstoj in varnost pred grozečim navalom ljudske volje kar moči krepkega jeza nenehne diktature, ki bi se morala vedno znova ponavljati v blažji ali strožji obliki. Kje pa so elementi, iz katerih bi se lahko izoblikovala prava republika s svobodnimi uredbami? Pri vas imate kasto, ki zapoveduje, in drugo, ki se ji zapoveduje, na stotine vladarjev in na tisoče podložnikov.
(Dalje prihodnjič)
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska molka
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
/
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
■Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3,
II.	podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17ST5 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR,
27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fifllerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS BRSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr, 214 Gardenland Ave, Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St, Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave, Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd, Cleveland 19, O. — IV 1-3345
di angleške in francoske tovarne, ki hočejo tudi v istem času kot Amerikanci postaviti svoje letalo na trg.
----o-----
Saxfee ustavil postopek zaradi kršenja zakona o nedeljskem trgovanju
demokratskih politikov s Kapi- telit. Bo pa to predvidpma šele
IZ URADA QLAVNECA TAJNIKA
Tem potom obveščam vse člane glavnega odbora, (da se vrši letna seja gl. odbora Slovenske Moške Zveze Jv nede-Ijojdne 17. februarja, ob 10. luri [dopoldne Jv prostorih Slovenskega doma na 15810 Holmes 'Ave., (Cleveland, Olhio. Vsi odborniki so prošeni, da se jgotovo udeleže, ker imamo Več važnih točk na dnevnem redu.
S pozdravom
John F. Jadrich, gl. tajnik.
COLUMBUS, O. — Novi, republikanski glavni državni pravdnik William B. Saxbe se je takoj, ko je prevzel svoje službeno mesto, obrnil n a državno vrhovno sodišče s predlogom, naj ustavi posto-panjf proti 12 kršiteljem zakona o prepovedi trgovanja ob nedeljah.
Saxbe je na stališču, da so zadevne ustavne določbe tako nejasne, da bi bilo napak obravnavati vprašanje pred sodiščem; to spada pred državno zakonodajo.
P@drs3ŽuIca št, 8,
S tem obveščam člane podružnice štev. S. v Euclid-u, da se viši letna seja dne 27. januarja 1963 ob 3. uri popoldne v Društvenem Domu na Recher Ave. in E. 207th St, Euclid, Ohio.
Na dnevnem redu je volitev odbora ;za leto 1963 ter razmotri-Vanje o programu za to leto.
Podružnica obstoja že 22 let in je ves čas aktivna. Seje se vrše štirikrat na leto in po vsaki seji servirajo okrepčila. Imamo letno zabavo za celo družino ter letni izlet v prosto naravo meseca avgusta vsakega leta. Vse to proti majhni pristojbini za $1.00 na mesec. Obenem nudi Slovenska Moška Zveza po štirih letih članstva vsoto $100 za pogrebne stroške, ko član umre.
Je to v resnici sto procentna razvedrilna podružnica.
Sleherni rojak, ki je pri dobrem zdravju in na dobrem glasu, lahko postane član te ali ■kake druge podružnice te zveze v starosti od 16. do 55. leta.
Imamo tudi Mladinski oddelek, v katerega se sprejemajo mladeniči od 1. do-	proti
majhni pristojbini 10 ‘centov na mesec. (To velja za vse podružnice) .
S kratskim pozdravom
John F. Jadrich, tajnik.
Tekme za nadzvočno potniško letalo med Ameriko in Evropo se je začela
WASHINGTON, D. C. —
Skupina treh naših naj večjih podjetij, ki proizvajajo potniška letala, je izdelala načrt kako naj pridemo vsaj do 1. 1969-1970 do potniškega Ietala! ki naj bi letelo s hitrostjo več kot 2,000 milj na uro. Stroški za talko letalo bodo ogromni.
Prvo letalo bi verjetno stalo nad 300 milijonov dol, koliko sto milijonov dolarjev bi pa stala pripravljalna dela, o tem se strokovnjaki ne morejo zediniti.
Pri vsem tem je treba vpošteva-tij da bi svet rabil kvečjemu ’ Angeles, nekaj sto takih letal. Zanimivo, | Miami.
da se z istim načrtom pečaj o tu-j slišal politična poročila glavnih
Demokratska stranka deta našrte za bodošnost
WASHINGTON, D.C.—Glavni odbor demokratske stranke, pomnožen s predsedniki in podpredsedniki državnih odborov bo v sredo začel zborovati in delati politične načrte za letošnje in prihodnje leto. Voditelji bodo prišli gotovo dobre volje, saj so se pri novembrskih volitvah dobro odrezali, med tem ko Kennedyeva priljubljenost med volivci še zmeraj raste. Res jih bo motila prisotnost glavnega strankinega blagajnika, ki bo prinesel seboj še ostanek $400,000 dolga od zadnje volivne kampanje, toda obupali radi tega ne bodo. Nameravajo namreč vključiti v program zborovanja tudi običajno poli tično večerjo in še posebno zabavo, kar bi dalo strankini blagajni dosti dohodka, da pokrije ostanek strankinega dolga.
Glavni odbor bo prerešetal u-spehe in neuspehe zadnje volivne kampanje m skušal najti način, da se nekatere demokratske ipolitične napake ne bodo ponavljale od volitev do volitev. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje, kje naj se prihodnje leto vrši demokratska konvencija. Za to čast se potegujejo Chicag;0) San Francisco, Los Houston, Detroit in Glavni oodbor bo tudi
tola. Tudi predsednik Kennedy bo poslal svoje sotrudnike na poročanjej med njimi bo tudi njegov brat Robert in svak Shiver. Demokratsko zborovanje bo trajalo najmanj 4 dni. -------------o-------
NASA bo poslala prihodnjega satelita proti Marsu
WASHINGTON, D.C. — NASA je nameravala posuti novega satelita na Venero. Uspehi, ki jih je dosegla v prvim satelitom, so ji pa pa dali pogum, da je spremenila svoj načrt. Njen prihodnji satelit bo letel v novembru ali decembru 1. 1964 proti Marsu. Verjetno je prišla NASA do spremenjenega sklepa tudi, ker so Rusi že poslali svojega satelita proti Marsu lanskega novembra. Satelit teh ta 1,965 funtov in bo prišel blizu Marsa šele okoli 25. junija. Med instrumenti ima tudi posebne fotografske aparate, ki bodo fotografirali Mars v daljavi 6,000—6,300 milj in pošiljali slike na zemljo.
NASA pa še ni opustila načrta, da pošlje na Venero nov sa-
1. 1966. Novi satelit bo skušal pognati posebne gondole na Venero, ki bodo seveda tudi napolnjene s telekomunikacijskimi instrumenti.
Moški dobijo delo
V DEŽJU ALI SNEGU . . . f— Mlekar v Bangorju, Maine, je ob nedavnih snežnih zametih, kakršnih ne pomnijo 'že več desetle tij, moral skozi visok sneg do svojih odjemalcev.	\
VOZAČI STALNO DELO
52 TEDENSKIH PLAČ
ČE
...STE STARI 22 DO 55 LET ...ČE STE RADI MED LJUDMI RADI VOZITE ...IN RADI VEČ ZASLUŽITE.
Sedaj najemamo vozače
za polno in delno zaposlitev
Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne.
TAXICAB DRIVERS
Employment Office 1453 Superior Avenue
(13)
Sen. Young predlaga Churchilla za častnega državljana
WASHINGTON, D. C. — O-hijski senator Steve Young bo znova predložil Kongresu, naj imenuje Winstona Churchilla za časnega državljana Združenih držav. Doslej je dobil to čast le Francoz Lafayette, ki je pomagal Združenim državam v njihovem boju proti Angliji v revolucionarni vojni.
Ne zvezna vlada ne Kongres ne kažeta posebne vneme za Youngov načrt, zato bo ta vrjet-no tudi tokrat obtičal.
MALI OGLASI
Gostilna naprodaj
V Collinwoodu je naprodaj gostilna z licenco D-5. Za pojasnila kličite EX 1-0407.	(12)
Sobe se odda
Štiri sobe s kopalnico in garažo se odda na 15921 Holmes Ave., na novo dekorirane. GL 1-3838.	(13)
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska in enostano-vanjska hiša sta naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V aližini Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204.	(14)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Iščemo zastopnika
da bi prodajal gotovim tovarnam zalogo zdravil za prvo pomoč; provizija. Kličite EN 1-2110.	(11)
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Iščemo ženske, da bi čistile urade, izkušene, na vzhodni strani. Kličite od 9. zj. do 11. zj. UT 1-5561.
— (12)
MALI OGLASI
FOR SALE
5 ft. bath tub, cast iron, built-in. $20.00. EN 1-9835.
New 5 ft. built-in bath tub, full recess. $35.00. EX 1-4837.
New 4 ft. built-in bath room outfit. 3 pcs. m color. $50.00. — EX 1-5907.
Used 72” sink cabinet wood. Complete with fittings. EX 1-4838.
Used — wash stand, toilet boxes, toilet bowls, kitchen sinks and bath tubs. $5.00 each. EX 1-4839.
New 2-part laundry tubs. $12.. EX 1-5907.
New 30-gal. automatic boiler, slightly damaged. $39.00. EN 1-9835.
Used refrigerators, 12 cu. or more. $35.00. HE 2-2844.
ft.
Electric range, EX 1-5907.
used. $50.00.
3 pc. 5 ft. new bath Built-in, full recess, in $75.00. EN 1-9835.
outfit.
colors.
Sobe v najem
3	in 4-sobno stanovanje, gorkota in vroča voda, na novo dekorirano. $40.
Dve 4-sobni stanovanji $35.
Vprašajte na 1334 E. 55 St., ali kličite Ed Koporc UT 3450.	(11)
V najem
4	sobe, spodaj, pri Waterloo
Road, oddamo osebam srednje starosti ali starejši dvojici. Nič otrok. Kličite po 6. uri MU 1-0793.	(12)
IZDELUJEM:
Kitchen Cabinets, Formica Tops. Bathroom Cabinets
7002 St. Clair Ave., tel. 881-6356. GOVORIMO SLOVENSKO!
Gre ven iz mesta
Pohištvo naprodaj z a 4 sobe, vse v dobrem stanju. Na 528 East 147 St., blizu Freeway.	—(12)
Naprodaj
Vdova mora prodati dohodninsko posestvo, dvodružinsko hišo, 6 sob zgoraj, 5 sob spodaj, 2 kopalnici, trgovina in oprema. Garaža za 2 kare, velik lot. čez cesto od sv. Lovrenca cerkve in šole. Samo $10,500. MI 1-6327.
(13)
Dober kup
Lastnik prodaja ranch hišo v Willowick, 3 spalnice, priključena garaža, stanovanjska in jedilna soba 28 čev; blizu transported j e, šole, trgovin. Pod $18,500. WH 3-6855.
(13)
Naprodaj
Krasen prostor na vogalu za trgovino, lekarno, itd., na St. Clair Ave., in E. 76 St., blizu White Company. 2300 kv. čev. prostora. Nov pročelje, vse na novo dekorirano. Velika klet. V najem ali pogodbo. Kličite lastnika SW 1-4085.
— (16,18 jan)
Hišna popravila
Izvršujem vsaka hišna popravila. Dobro in solidno delo zajamčeno. Kličite LI 1-
F, 2-1 4337.
— (13)
if3
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
Lev Nariškin je sprejel Andreja z odprtim naročjem in ga je takoj peljal k svoji svakinji Ani Nikitišni, ker nista stanovala oba brata v isti hiši.
Ana je sedela pri svoji toaleti pred beneškim zrcalom. Njena oprava je bila sicer že končana, toda Ana je vendar vzela še nase peignoir iz bruseljskih čipk, ki je padal od belih ramen do tal, zakaj komornica ji je še ravno venčala napudrano frizuro z dragocenimi, umetnimi cvetlicami. Ana Nikitišna je bila krasna, pravi vzor velike dame, graciozna in koketna; posebno krasna pa je bila v tem kabinetu, kjer se je vse svetilo od od snežne beline: atlasive tapete, čipkasta pregrinjala in srebrna toaleta, in kjer je ona vsled bele polti ponosnega obraza vendar zmagovala nad vso ostalo belino.
Sprejela je mladega sorodnika nič manj vljudno kot Lev Nariškin.
“In vi ste torej za sedaj glavni svetovalec našega ljubega strička?” je vprašala svaka, iskala je pri tem z rožastimi prsti v perlasti skrinjici primerno “mouches” za svoje snežno belo obličje, pomignila je komorniei, naj odide in je pristavila: “Ali veste, da bi se moj soprog z vami bojeval za to veselje, ko ne bi bil ravno v Moskvi?”
“In res, lahek bi mu bil boj za ljubezen in prijateljstvo tega našega ljubega strička, ako bi vi, kakor vam ukazuje dolžnost,
. ^eli svojemu soprogu na pomoč, kaj ne da, Andrej?”
Ana Nikitišna je posvetila na Andreja s temnim leskom svojega milega pogleda; Andrej je zardel.
“Poglejde, poglejte; on je zardel!” se je smejal Lev na vse grlo, “kako dolgo že nismo videli kaj podobnega? Škoda, Andrej, da boš to dragoceno lastnost v Petrogradu kmalu izgubil; hodili bi te gledat kakor kak čudež ”
Te besede niso bile posebno
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDROMAT — Coin-operated Westinghouse. 3129 Broadway; 26 washers, 6 dryers. Good clientele GR 7-6460.	(11;
REAL ESTATE FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS — OWN-ER TRANSFERRED — 3 Bedroom ranch.] living-diningrm., 2 baths, 2 car gar., full bsmt. Crptg., drapes. Built-ins. Storms - scrns., awnings, Patio. Nr. everything. Small DN. PYMT. No brokers. CL 9-2154 after 5 PM. for appt.	(12)
TWO FLAT BRICK — 5 & 6 Rms.,
3	BedrrrL up and 2 down. Newly decorated. Separate heating units just installed. Gas forced air. New 2 car gar. Enel, porches. Vic. Augusta & Austin. Must sell. Priced right. No Brokers. MA 6-1586 after
4	P.M.	(12;
TOWNHOUSE — BY OWNER 2 Bedrooms, full finished basement, with 2 rooms. All appliances. Priced for quick sale. AUSTIN 7-0826. (13;
TOWNHOUSE FOR RENT
MOUNT PROSPECT BY OWNER 2 Bedrm. townhouse and 1 car gar. Convenient to transp., schools and shopping. — CLearbrook 3-0485.
1	(13;
vljudne, da bi vrnile Andrejevemu licu normalno barvo, zato je bil vesel, ko je Ana vstala, da bi ogledala v večjem zrcalu svojo dolgo vlečko, če so njene gube dovolj slikovite.
“In kje, ljubi striček”, je vprašala in zopet obrnila svoj ju-nonski obraz k mladeniču, “kje nameravate začeti svojo kariero, na velikem dvoru ali na malem?”
“Oprostite, madame”, je rekel Andrej, “toda vaše besede m; niso dovolj jasne.”
“Dvor njenega veličanstva imenujemo veliki dvor”, ga je poučevala Ana s koketno namišljenim naglasom materinskega prijateljstva, “in mali se imenuje dvor velikega kneza in njene soproge.” Potem je zopet sc dla k toaleti in je pristavila šaljivo: “Na noben način vam ne morem priporočati velikega dvora, zagotavljam vas, da bi bil grof Šuvalov na vas ljubosumen, in morda ne brez vzroka— vous etes trop joli garcon, mon cher cousin ”
“Kdo je grof Šuvalov?” je vprašal Andrej Černišev v zadregi in je vnovič zardel. Ana in Lev sta se spustila v smeh.
“Pojdiva že!” je rekel Lev. “Razume se, ljuba Ana, da bo imel mali dvor to posebnost, šteti deviško zardevajočega se Andreja med svoje dvorjanstvo. Kar se pa grofa Šuvalova tiče”, je rekel Andreju, “no, grof uživa veliko prijateljstvo.”
“Recimo rajši na j večje prijateljstvo”, se je smejala Ana Nikitišna za krasno dišečim robcem.
“Torej največje prijateljstvo”, je nadaljeval Lev, “pri njenem imperatorskem veličanstvu, carici Elizabeti.”
Poslovila sta se od Ane. Toda medtem, ko so sluge pomagale Andreju v predsobi obleči plašč, se je Lev hitro vrnil v budoar svoje svakinje.
“Slišite!” ji je rekel napol šepetajo, “bodite nekoliko dni bol-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
TOOL m DIE MAKERS
A-l MEN ONLY EXPERIENCED IN TOOL AND DIE SHOP WORK 1ST AND 2ND SHIFT
LAYSTROM MFC.
3900 W. Palmer St.
Apply after 8:30 A. M.
(12)
HOUSEHOLD HELP CHILD CARE
Experienced woman under 40 to help care for small children. Pleasant north shore home. Convenient to all transportation. Live in. $40 to $50 per week. Own room, T. \. Thursday and Sunday off. References required. Call BU 8-2818, before 5 P. M.	(13;
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER for Genl., Hskpg. Plain cooking) Care for 3 Motherless Children. Live in, own room or go. Expr. and Refs. Req. Steady position for Woman under 40. — 764-0735 After 6 P. M. or Wk-Ends.
(12)
EXPERIENCED COUPLE.
Man - driver and woman house • keeper and cook. — Private room and bath. Recent ref’s. AL 1-1510.
(12)
ni in ne hodite iz hiše. Ko vam porečem, povabite Andreja Černičeva na večer k sebi; to bo čez tri ali štiri dni, ko ga bom namreč vpeljal pri velikem knezu ”
“Ah!” se je čudila Ana, “čemu to?”
“Ali ni res, da je Andrej nenavadno lep?” je vprašal Lev in ni odgovoril na njeno vprašanje.
“In ta preprostost njegovega govora in sanjavost njegovih oči!” je rekla Ana ne brez vneme. “Ta barva gozdne samote mu res pristoja a ravir! V kratkem času bo ves Petrograd zaljubljen v našega strička.
“Upam, da bo”, je odvrnil Lev; “ker naš striček je napram damam popolnoma malomaren,”
“Oh, bomo videli!” je rekla Ana hitro.
“Za sedaj pa delajte, kakor sem vas prosil!” je odgovoril Lev in se je odpravljal k odhodu.
“Amnak vprašam vas še enkrat. Čemu to?”
“Zgodilo se bo to le v večjo slavo Nariškinov!” je odvrnil Lev in je odhitel k Andreju.
Dan, na katerega je Andrej s hrepenenjem čakal, je slednjič prišel. Gosnod Bibe, Levov pariški krojač, je prinesel o pravem času novo, naročeno obleko in gospod Guimbel, francoski zlatar, mu je poslal nakupljene dragocenosti, kakor je bil obljubil, samo s pristavkom, da ne bi bilo mogeče najti podobnih niti v slovečih zlatarskih proda-jalnicah Palais Rovala. Andrej se je torej onega dne ves svetil od pravega lišpa širom vladajoče boginje Mode.
Lev Nariškin si je medtem izbral najpripravnejši čas, da vpe-
lje svojega varovanca na polžke in nevarne parkete dvora, čas, ko je bil veliki knez najboljše volje, to je dan, ko je vedel, da dobi Peter novo pošiljatev žga-njice, ne da bi to tajna policija Elizabete preprečila, sam pa je prinesel skrivaj prejšnji večer v palačo majhen zaboj igrač in svinčenih vojakov, to posebno, najljubšo stvar bodočega vladarja ruske države, katerega naj večja strast je bila: napiti se žganja in se igrati pri zaklenjenih vratih včasih do dveh po polnoči z igračami. To je podnevi spravil pod posteljo svoje žene. Vsako jutro je pregledal svoje lesene in svinčene vojake in se je zato oblekel v popolno uniformo. Onega dne, ko je Lev Nariškin pripeljal Andreja na dvor. se je prikradla majhna miška v njegovo trdnjavo iz lepenke in je snedla tam z naj večjim mirom dva, iz testa napravljena stražnika z orožjem vred. Peter jo je popadel, dal jo je obesiti in je ukazal, naj se pri tem ozira na vse ceremonije, ustanovljene za obešanje. Potem je poklical svojo ženo in ji je rekel z najbolj resnim obrazom: “Vidite. ta miška je napravila tako težek zločin, da je morala biti obešena. Moji psi so jo vjeli, obsodil sem jo in po prekem sodu in tri dni bode postavljena na javnem kraju — kot strašilni vzgled. Kaj pravite k temu?” “Da bi se lahko ta miška pritožila, ker ni bil zaslišan nien zagovor”, je odgovorila velika knežnja z nasmehom, z onim nepremagljivim nasmehom, ki je imel s svojim čarom tudi na Petra vpliv vkljub njegovemu pokvarjenemu okusu, ki ga je pri-
MAPLE HEIGHTS POULTRY S GATERIKG
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mv mmm m mm
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
vedel do tega, da se je vedno zaljubil v ženske, ki jih je imel vsakdo drug za cvet vse odurnosti.
“Bistrost vašega razuma me vedno nadkriljuje”, je zaklical za ženo, ki se je medtem vrnila v svojo čumnato, in z nasmehom na ustnicah in z veselo voljo, ki mu jo je napravila pošiljatev igrač, je stopil v veliko dvorano, kjer ga je dvorjanstvo že pričakovalo. Takoj pri vstopu je za-
gledal Leva Nariškina in njegovega varovanca, Lev mu je bil že precej pripovedoval o svojem sorodniku: izmislil si je o Andreju bajke, ki so ga priporočalc-prijateljstvu velikega kneza, in nalagal se mu je brez zadrege, da Andrej na vsem svetu nikogar tako ne občuduje, kakor Friderika II., da je bil ves osupel, ko je prvič zagledal uniformo holštinskega polka, da si je kupil nemško slovnico, da ima ve-
liko spoštovanje do protestan-tovske vere itd. Ni bilo torej čudno, da veliki knez ni mogel niti pričakati trenotka, ko se sreča z Andrejem, ki je bil že prej pri njem v milosti.
(Dalje prihodnjič) x
— Država New York je imela od leta 1820 pa do letos redno največ prebivalcev v vsej deželi. Sedaj jo je v tem pogledu prehitela Kalifornija.
W	~5
1
I
A. BROFMAN DEPT. STORE
SIOS ftdlalr AvSiit HleveM 3» 0B -- Ei S 4110
1 Velika
RAZPRODAJA
i
l
Sr'
zaloge I
AMERIŠKA DOMOVINA

bi morala bit:
1*1	1 * V *v *
:r>
c:
3
I
1
g-
is
S
k
II k k
fS
m
|
m
j£s
M
Š§
1
m
ŠS
m
p
•25
Mnogo ŽENSKIH PRALNIH OBLEK, po redni cehi do $3.98,
v raiprsiafi p® § 1.04
Pcsebr.a skupina BOLJŠIH ŽENSKIH OBLEK, pc redni ceni do $8.98,
v razprodaji p®
Vse ženske koteninaste in boljše obleke in tudi vse ženske domače halje
¥ razpre#ji z 2§% popusta
od redne cene.
ŽENSKE HLAČE, KIKLJE in BLUZE, vs£;
¥ rsiprsikj! z 2S% popusta
od rednih cen.
ŽENSKE BOMBAŽNE NAGLAVNE
rute po.	... 40 e@n§®¥.
Posebna skupina PRALNIH OBLEK ZA DEKLICE; po rednih cenah do $3.98. vse gredo v razproda jo po	(j) f c00
Vse BOLJŠE OBLEKE ZA DEKLICE
¥ razprodaji z 2D % popusta
od rednih cen.
Vsi SVITERJI, BLUZE, JOPIČI in HLAČE ZA DEKLICE
v razprodaji z 20% popusta.
Posebna skupina MOŠKIH SRAJC v redni vrednosti do $5.98
¥ razprodaji p® S S .04 §

I
I
p
S
l
H
1
| Vse MOŠKE FLANELASTE in ŠPORTNE SRAJCE
¥ razprodaji z 10% popusta
od rednih cen.
Vsi ZIMSKI JOPIČI IN SVITERJI ZA MOŽE IN DEČKE
st
S
1
v fazp?8sfeji i 20% pojnisla. |
ZIMSKE KAPE ZA MOŽE DEČKE IN OTROKE
¥ razprodaji z 20% popusta
od rednih cen.
3
$
I
s
ir
i=
Oskrbujemo naš okoliš z oblačili ŽE 43 LET. Vedno si prizadevamo, da bi pri vsaki novi
igj priliki postregli BOLJŠE KOT KDAJKOLI POPREJ. — Pridite sedaj in prihranite si veliko denarja.	OGLEJTE SI ZALOGO IN SE PREPRIČAJTE.
Razprodaja začne v četrtek dne 17. jartuarja iSSl
Trgovina je odprta od devetih zjutraj do sedmih zvečer.
V* '-v"
PRI NAS DAJEMO IN ODKUPUJEMO TUDI ZELENE “EAGLE STAMPS”.
5;
B
P
I
sl
M
1
I
si
i
g,
1


NOVI ŽENSKI SIJAJ i— Pariški ženski frizer in lasuljar \Raimondi je ob nedavnem obisku v New Yorku predstavil novo žensko večerno frizuro, kot jo vidimo na sliki. Pripomogla naj hi nežnemu ppolu jdo novega sijaja in privlačnosti.,	, j