št. ~ 5. feto. Poštnina oavšatlrana. .-»»miezne številke 1 D. V L!ub‘Jant, v nedelje, 1. oktobra 1922 NflfoCnina za kraljevino M SHS Mesečno 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Blasi, enostolpna mm vrsta 50 para. večkrat popus . Orijentska konferenca se vrli v IMudtani. NACIONALISTI RAČUNAJO NA PRIJATELJSKI SPORAZUM, CANAK — ANGLEŠKI GIBRALTAR NA DARDANELAH. Uredništvo: Woifova ulica 1/L Telefon 360 Uprava: . trg 8. Telefon M okopisi se ne vračajo. ašaniem ie priložiti znam za odgovor. Pariz, 30. septembra. (Izv.) Kakor IH« ♦ s *Ghicago Tribune« iz Smirne, je Do Jr Kemal Pasa predvčerajšnjim daljšem posvetovanju sklenil sestati 2 zavezniki k predkonferenci, ki naj se vršila začetkom prihodnjega te-a ul ki bi razpravljala o pogojih za nl?^irje in 0 nada]ini konferenci, ki bt se vršila v Benetkah ali kakem li«MSein kraju v Italiji. Kakor poročajo “o. ie izdal Mustafa Kemal paša na-opni komunike: »Vlada in velika najina skupščina v Angori izjavljata, da strinjata z željami, ki jih je izrazila anta v svoji noti pod nastopnimi £>SOji: Carigrad in zapadna Trakija se *"iata takoj izročiti nacionalistični vla-Angorska vlada je voljna, sestati se .^IdPniki antantnih držav v Muda-®ui, kjer bi razpravljala z njimi o prijavah za bodočo konferenco. Ta sklep Pa mora biti še ratificiran po veliki narodni skupščini.* Pariz, 30. septembra. (Izv.) Kakor Poroča »Chicago Tribune«, so turški Nacionalisti popolnoma zasedli nevtralno cono ob južni obali Dardanel. Vse Ozemlje izvzemši Čanak je zasedeno. * Urška konjenica je bila ojačena s pehoto in čaka, kako se bodo dogodki na-alje razvijali. Hamid bej je včeraj izjavil Zavezniškim vrhovnim komisarjem, da se je izvršilo zasedenje, ker Protestna nota zevznikov ni dospela v toke turškega poveljnika. To je zakrivilo porušenje turških poročevalskih *vez, kar je zopet krivda opustošenja, j so ga povzročili Grki. Nacionalisti v Carigradu izjavljajo, da računajo na prijateljski sporazum. V LONDONU RAČUNAJO Z MOŽNOSTJO SOVRAŽNOSTI. London, 30. Septembra. (Izv.) Kakor doznava »Daily Telegraph«, so bili člani parlamenta pozvani, naj bodo pripravljeni, ako bo njih navzočnost potrebna v Londonu. Ako namreč pride do sovražnosti na bližnjem vzhodu, namerava angleška vlada skli^ti parlament k Izrednemu zasedanju.; NEPRESTANA ANGLEŠKA OJACE-NJA ZA DARDANELE. Malta, 30. septembra. (Izv.) Kakor poroča Reuterjev urad, prihajajo neprestano na Malto angleške čete, ki so namenjene za Čanak. Brodovje, ki ima tudi odpluti proti Čanaku, je bilo ojačeno za deset torpednih rušilcev. Oklopnica »Georg V.« je odplula proti Levanti. V kratkem ji bo sledila oklopnica »Benbovv«. CIVILNO PREBIVALSTVO IZPRAZNI GALIPOLI. London, 30. septembra. (Izv.) »Daily Mail« poroča iz Carigrada: V odgovoru na zadnjo poslanico angleškega vrhovnega poveljnika generala Harring-tona je izjavil Mustafa Kemal paša, da je pripravljen, svoje čete nekoliko umakniti in se omejiti na ureditev civilne in polcijske uprave, in sicer pod pogojem, da se umaknejo angleške čete. Kakor poročajo listi iz Čanaka, je general Harrington odredil, naj civilno prebivlstvo izprazni Galipoli. Padec grške monarhile. VFNiTpfn? m.4Z^1LA.SENA REpUBLIKA. - NOVO M[NISTERSTVO. ENIZELOS NA DELU. — REVOLUCION1RANJE GRŠKE ARMADE, Beograd, 30. septembra. (Izv.) Listi Poročajo iz Aten, da se je tamkaj pro-»asila republika. Atene, 30. septembra- (Izv,) Sestavljena je nova vlada, ki ji načeluje Zaimis. Ministrstvo zunanjih poslov Prevzame Politis. Ker se nahajata oba državnika v inozemstvu, bo začasno Vodil kabinet Krakidas, dočim prevzame Kaneropulos ministrstvo zunanjih Poslov. Pariz, 30. septembra. (Izv.) Venize-Jos je prejel od revolucijskega odbora brzojavko, v kateri mu ta izraža zaupnico glede obrambe narodne stvari in 8a prosi, naj takoj priskoči na pomoč. Pariz, 30. septembra. (Izv.) Kakor poročajo listi, se Venizelos sestane v Londonu z angleškim ministrom zunanjih poslov lordom Curzonom, nakar odpotuje iz Pariza v Rim. Kakor se govori, si Venizelos prizadeva doseči sprejem Grčije med zavezniške države. Pariz, 30. septembra. §Izv.) Venizelos je snoči zapustil Pariz in odpotoval v London. Atene, 30. septembra. (Izv.) Grške čete v Epiru in Trakiji so se pridružile revoiucijonarjem. Pred itdvo italijansko vlad®. NOVI MOŽ — GIOVANNI GIOLITTL . Rim, 30. sept (Izv.) Razmere v Ita-postajajo vsak dan bolj neznosne, jlasti zadnje dni se je položaj poostril, ~a je odstop vlade le še vprašanje ča-•K* V parlamentarnih krogih se govori, ?a ie bodoči mož stari, izkušeni dr- **vnik in mnogokratni ministrski pred-®dnik Giolifti, ki se zopet povrne na *pmilo države. Njegova naloga bi bila, sestavi novo vlado, ki bi imela zna-koalicije. V to koalicijo naj bi po r^anjih načrtih vstopile skupine cen-in pa oficielni socialisti. Giolitti ” nalogo, da vzpostavi predvsem **** in mir v notranjosti države. Za nas Jugoslovane se s povratkom v s 6?a Iisfcka Giolittija ne obetajo pre-hn! * Casi- ^es te, da i® P° doseda-via Izkušnja*1 Giolitti edini mož, ki ob- V j. Položaj in da more le on v kaosu, katerem se nahaja danes Italija, na-red. Vedno smo videli, da je at’ kadar s* Italijani niso znali Dof- ?oniagati’ ali Pa kadar je dežela irebovala krepke izvedbe zasnovanih nJ®v’ b'l pozvan Giolitti, da se postavi jj,0 o italijanske vlade. In reči mora-VeI, da mu ie njegova naloga skoraj tjas, 0 uspela. Baš sedaj, ko vlada pri s,e n-K?Padni sosedi taka zmešnjava, da ie več ne spozna v tem kaosu in ^lekovidnega, zraven pa tudi bravi ne2a’ izkušenega moža, da na-rcd* se zopet POtevlja ime tega da 4enega državnika. Res pa je tudi, teož P? zabrska krajevna organizacija preko svojega strokovnjaka novopečenega ravnatelja Voglarja je imela monopol na nameščevanje učiteljstva v mariborskem okraju. Gospodje so uprav besno nastopali proti vsakomur, ki ni bil član JDS in si ni naročil »Jutra«. Še pride čas, ko bodemo tudi to likvidirali; ta čas ni več daleč! In kdo je nastavil upravne organe pri pokrajinski upravi? Ali ne dr. Kuko-vec-Zerjavova klika s podpisom svojega vodje Svetozara Pribičeviča? Deževalo je raznih dvornih svetnikov itd. in če se je kdo drznil le malo ugovarjati, je bil drugi dan v »Jutrut ožigosan kot protidržaven demagog, lump in novem kaj še vse! Kdo je preganjal poštene napredne učitelje in profesorje samo radi tega, ker so na raznih strokovnih sestankih mirno in stvarno povdarjali kam vodi naš narod in naše šolstvo taka klikarsko-koritarska mafija? Ali niso bili to ljudje okoli »Jutra«, »Nove Dobe« in »Tabora«? A'i niso ravno ti gospodje krivi, da »ima« v ministrstvu g. Svetozara »puno demokratskih stručnjaka«, a nobenega Slovenca? Kam ste spravili »idealno lep« program jugoslovanske demokratske stranke? Je le to enakopravnost na podla?! najmodernejše ustave na svetu — Vidovdanske ustave? Sedaj i ko se vedno kažejo uprav katastre!.-’' ? posledice vaše izdajalske politike, sedaj prihajate, zavijate oči in zvračate krivdo na drug?. Obmejno šolstvo je po Vaši krivdi tako zanemarjeno, v vseh uradih drucih recorov je po Vaši krivdi črtano veliko število reob-hodno potrebnih uradniških mest. Ome-niam samo sodišča in finančne urade. Vi ste s svojo protekcijo postavljali svoje ljudi na vodilna mesta in Jih po dveh letih proglašate po časopisju za nesposobne In centraliste. To delate Vi, ki ste proglasili centralizem za največje dobro na svetu. Ali je mogoča še večja duševna blaznost? Takih stvari ni delala niti najbrutalnejša klika pod Šušteršičem na Kranjskem! Če mladinska klika okoli dr. Kukovec-Zerjava misli, da si bode na tak račin ohranila moč in oktro-Irala slovenskemu narodu dve ob'astl, da bi s! potem dve kliki v Sloveniji ustvarile svoj pašaluk, se ta gospoda moti. Obračun pride, slovensko ljudstvo bo pomedlo z ljudmi, ki v naših obmejnih mestih delajo razne bankokratske kšefte z najhujšimi nemškimi velekapitalisti, uvajajo poslovno moralo in korupcijo med ljudstvo in zanemarjajo nalašč vse kulturne in socijalne ustanove med narodom. S tem bo pa tudi onemogočeno, da bi upravni organi delali protinarodno, ker bodo ti upravni organi na svojih mestih izvrševali svoje dolžnosti po zakonu In potrebah naroda, ne pa po ukazih peščice centralističnih avanturistov. Naše narodno ženstvo. Z'bližajočimi občinskimi volitvami te b^ado začela obravnavati vprašanja ljubljanskega občinskega gospodarstva. Z ozirom na duh časa in socijalno smer naše dobe bodo našle tudi socijalne težnje posameznih strank primerne programe. To pa posebno še radi tega, ker so sddjalna vprašanja v svoji korektni oblikfci. in samo taka pridejo za resno In stvarno občinsko delo v poštev — v tesni zvezi s splošnimi higijeničniml in hiananitarnimi potrebami ljublj. mesta. Zeip umestno bi bilo, da se odkrije Be druga polja občinskega udejstvovanja, kT so za splošni gmotni in duševni napredek ravno tako važna, kakor so- cijalna in gospodarska. Tu sem spadajo v prvi vrsti kulturna stremljenja, kakor skrb za različne panoge šolske vzgoje, knjižnice ter končno ljudska univerza. Zlasti knjižnice in ljudska univerza zaslužita vso pozornost bodočega občinskega sveta. Ljubljana ima sedaj univerzo, v njeni sredini je zbrana večina slovenskih književnikov, novinarjev in drugih javnih delavcev, tako da Je realizacija širokopotezne ljudske univerze pravzaprav stvar dogovora in energične lnicijative, vse drugo bo šlo samo od sebe. S filharmonično dvorano je dobila Ljubljana pripravno predavateljsko sobano. Kot tretje polje udejstvovanja pa mislimo socijalnohumanitamo delo, ki je Ljubljani zelo potrebno in s katerim naše mesto prav občutno zaostaja za stremljenji meščanstva velikih mest. to je tisto polje, na katerem bi se dalo organizirati splošno priznane, javnim smotrom posvečene sile našega narodnega ženstva. Naše narodno ženstvo sl je s svojim dosedanjim javnim delom utrdilo častno mesto v splošnem razvoju slovenskega naroda in njega duševnem napredku. Narodno ženstvo — povdarek ni zamanj na besedici narodno, se je doslej izkazalo kot glavni či-nitelj našega podrobnega nacijonalnpga in narodfiomanjšinskega dela. Zgodovina slovenskega Sokola in Družbe Cirila in Metoda je ena sama visoka pesem tega nesebičnega dela. Beseda narodno ženstvo pomeni naravnost ženstvo, ki deluje v d"eh smereh. Res je tudi, da so tako smer delovanja našega ženstva določil! splošni pogoji našega nacljonalnega razvoja to borb« za narodni obstanek slovenskega naroda. Ni nobene zapreke, da se ne bi sedaj po osvoboditvi in v neoviranem svobodnem nadjonp.lnem življeniu v lastni državi izprerr.enila smer delo”a-nja narodnega ženstva, da bi torej naše ženstvo krerili na nova pnta in iskalo novih inspiracij svojega javnega delovanja. Tak°. smeri predstavljajo splošna humanitarna stremljenja sodobne družbe. Kako \a. pri nas z mor?.1no zaščito mladine, s snlošno bedo najniž-jili slojev, z mor?lr.iml pogoji družinskega življenja naših predmestij? Ali ne bi kazalo ustanoviti društvo, ki bi sesljalo iz vrst narodnega ženstva, k^e-ro bi si nadelo nalogo poseči malo v t še bolj verjetno pa •*» da ga bo realnost prav kmalu iztrez-ornoč, samo da se ji ugodi glede i. onemim* Tracije z Odrinom. Naša Piomacija je postavila na komod- enodnevno stališče, da je okupa- cija Trakije po Turčiji manjše zlo, kakor pa vojaški spopad na Dardanelah. To je tudi eno stališče, ki pa očituje precej ozkosrčnosti. Menda pozabljajo v Beogradu, da je svet videl že marsikatero odločno diplomatično akcijo, ne da bi bila ta izzvala zadnje konsekvence in privedla do vojne. V Beogradu je tradicionalno omalovaževanje diplo-matjčnega dela, vkoreninjena je stara teorija, da so vojne edino orodje za dosego zunanjepolitičnih uspehov. Pač tudi nazor, ki bi se pa boljše podajal akademičnemu opozovalcu, kakor pa aktivnemu voditelju zunanjepolitičnih interesov. Vprašanje Carigrada in Dar-danelskih ožin, ki bi se v sedanji situaciji dalo postaviti pred evropsko diplomacijo, se bo zastrlo z lokalnimi mirovnimi pogajanji med Grčijo in Turčijo ter z zaščito kolonijalnih interesov velike antante v Mali Aziji. Gospodarske vesti. + Postopanje pri uvozu živil v svr-ho pobijanja draginje. Organizacije, ki uvažajo živila v svrho pobijanja draginje, se morajo obrniti pred izvršitvijo naročitve za dovoljenje za nakup deviz na odbore, ki delujejo pri Narodni banki Odbori pošljejo te prošnje, opremljene z njihovim mnenjem, generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva, ki jih reši v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko. V prošnji mora biti navedeno: množina in v-sta blaga, cena in vkupna vrednost, kje je položen denar in na koga naj se izstavi deviza. O rešitvi obvestijo odbori pri Narodni banki in njenih filijalah prosilce. Odbori obvestijo poleg tega tudi sekcije ministrstva za socijalno politiko pri pokrajinskih upravah, zato da morejo te ugotoviti, če se prodaja blago resnično po določeni ceni. + Nabave deviz. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je dovolil rešitev onih prošenj za nakup deviz, katerih plačilni rok zapade še v tem mesecu, kakor tudi za dospelo blago, ki je bilo naročeno do 2. septembra. Ta odredba velja do konca tega meseca in Narodna banka bo rešila vse one prošnje, ki odgovarjajo tem pogojem. -F Umaknitev amerikn^skih zavarovalnih družb Iz evropske celine. Tri največje amerikanske zavarovalne družbe New Vork Life. Equitable in Mutual, nameravajo vse svoje posle na kontinentu popolnoma epustiti in vse police v vrednosti ene milijarde dolarjev prenesti na novo organizirane evropske družbe. V Angliii pa bodo delovale naprej. -F Zlati carinski naddavek v Nemčiji Od 4. do 10. okt. znaša zlati carinski naddavek v Nemčiji 34.400. -F Zveza industrijcev in mere proti oderuštvu. Povodom zadnjih opravičenih odredb proti oderuštvu z lesom je imela sekcija za šumsko industrijo Zveze industrijcev v Zagrebu konferenco, ki je izrazila mnenje, da se morajo politične oblasti poučiti kaj je oderuštvo. Po mnenju konfemce ni oderuštvo, ako kdo prodaja po dnevnih visokih tržnih cenah, četudi je kupil ali sploh nabavil blago nesorazmerno ceneje. Postopati bi se moralo samo proti onim, ki hočejo z velikim dobičkom preko tržne cene izkoristiti konjunkturo. -F Povišanje Izvozne carine na usnje. Kakor javlja zagrebška trgovska in obrtniška zbornica, je povišana izvozna carina na ustrojene in predelane goveje in telečje kože na 1000 Din. od 100 kg. Povišanje je stopilo takoj v veljavo. -F Velesejem v Novem Sadu. V torek se je vršilo v Novem Sadu zborovanje prirediteljev novosadskega polet- nega sejma, kjer se je govorilo o pripravah. Na zborovanje so bili pozvani, vsi industrijci, trgovci in ostali pridobitni sloji. V prvi vrsti se je razpravljalo o nastanitvi posetnikov sejma, ter bodo v to svrho sezidali velik hotel z 200 sobami. Vsled tega zidanja se bo moral sejem predvideno preložiti na jesen 1923. -F Suficit južne železnice v Jugoslaviji. Iz poročila ravnateljstva Južne železnice je razvidno, da delajo proge te družbe v Avstriji in Madžarski z deficitom. Edino jugoslovenske proge izkazujejo mesečni prebitek nekpliko milijonov dinarjev mesečno. + Adresar francoskih izvoznlčarjev. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu je razgrnila najnoveiši obširni adresar francoskih industrijskih in drugih izvoznih podjetij interesentom na vpogled. -)- Dobava bakelj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuie na dan 7. oktobra t. 1. ponovno ofertalno licitacijo glede dobave 5000 bakelj iz smole. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Rudarsko ravnateljstvo v Skop-Iju. Ministrstvo za šume in rude namerava ustanoviti v Skoplju rudarsko ravnateljstvo, ki naj bi izvršilo pripravljalna dela za rudarsko eksploatacijo Južne Srbije. -F Poljedelski stroji iz Nemčije, Naša država dobi iz Nemčije na račun re-parac' za 25 milijonov zlatih mark poljedelskih strojev mesto živine, ki bi jo morala Nemčiia izročiti naši državi ~F izdajanje deviz pri bankah. Banke ne bodo smeie več izven borznega poslovanja izdajati deviz razven potom kliringa. To pa ne zadeva prometa z valutami. -F Dodatek I k II. delu začasne tarife za prevoz blaga na progah direkcije Beograd, ki vsebuje številne dodatke in dopolnitve, zlasti v klasifikaciji blaga, stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1. Dobi se na postajali za ceno 10 dinarjev. Dnevne vesti. — Obvestilo stužbodajalcem. S 1. julijem t. 1. je bil uveden novi zakon o zavarovanju delavcev in služinčadi (razen kmetijske). Podjetniki in služb )-dajalci prihajajo često v zadrego, ker ne vedo, kje dobe potrebne informacije in tiskovine. Opozarjamo s teni vse službodajalce, da dobe tiskovine za bolniško in nezgodno zavarn"anje pri poslovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v katero področje spadajo. Tam dobe tudi vse potrebne informacije. Cim bo mogoče, se bodo tiskovine dobile tudi pri občinskih uradih in prodajalnah tobak0, kar st bo pravočasno razglasilo. Navadna pisma delodajalcev okrožnemu uradu in njegovim poslovalnicam v zadevah bolniškega in nezgodnega zavarovanja so poštnine prosta. Na naslovni strani kuverte je spodaj na levo zap!sati: Službeno! Po § !9i zak. o zavarovanju delavcev poštnine prosto! Za službena priporočena pisma se plača priporočilna pristojbina. — Visoka poštnina in nje posledice. Uradnik Thonetove tvrdke v Všetinu G- K. ima hčer. Ker je skrbni oče mnogo čital in čul o ruski revščini, je poslal svoji hčeri, ki je omožena na Ruskem, 10 kg težak zaboj sladkorja, moke itd. Dne 17. t. m. pa je prejel od hčerke pismo, da je pošiljka pač prispela, a je ne more dvigniti, ker nima toliko, da bi plačala poštnino, ki znaša celih — 70,000:000 rubljev. — Tako ubija visoka poštnina ves promet, ovira trgovino in industrijo, kar je vse v diametralnem nasprotju z nalogo poštne uprave. Tudi v Jugoslaviji bo padel promet še bolj kakor je že. Kakor se sliši, ni bližnjega paketnega prometa skoraj nič, po novih poštnih pristojbinah bo pa tudi drugi poštni promet padel na srednjeviško stopnjo- Gospod poštni minister Miladinovič jo je ubral za ruskimi sovjeti- A, bogme, ta pot ni prava. Žalostna nam majka! —■ Študij naših dijakov v inozemstvu. V ministrstvu za prosveto se te dni izberejo dijaki, ki potujejo na stroške naše države v češkoslovaško republiko. Objavljen bo tudi natečaj za one dijake, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v Angliji. Po najnovešji odločitvi ministra za prosveto imajo za ta mesta prednost oni kandidati, ki so svoje nauke že končali, ali pa oni dijaki ki so že študirali nekaj časa v teh dveh državah. — Paketne pristojbine ostanejo ne-Izpremenjene, t. j. težna in vrednostna pristojbina, dalje obvestnina, dostavni- na in ekspresnina je danes ista kakor Je bila pred 25. septembrom. Podražila pa se je z omejenim dnem pristojbina za povzetje, in sicer takole: do 25 D 1 D 20 p, od 25 do 50 D 1 D 70 p, od 50 do 100 D 2 D 50 p, od 100 do 300 D 3 D 50 p, od 300 do 500 D 4 D 50 p, od 500 do 1000 D pa 5 D 50 par. — Državna borza dela- Pri vseh podružnicah »Državne Borze D:la« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 17. do 23. septembra 1922 dela 208 moških in 127 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 237 moških in 125 žen skih del. moči Posredovanj se je izvršilo 188. Promet od 1. jan. do 23. sept. izkazuje 29.026 strank in sicer 14.357 delodajalcev in 14-669 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 8.607, Dela iščejo: kovinarji sedlarji, peki mlinarji, mesarji, tkalci usnjarji, krojači šivilje, natakarice, trg. sotrudniki, prodajalke, slaščičar, pis. moči šoferji, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, rudarji, kleparji, clek-tromonterjl mizarji, zidarji tesarji, lesni strugarji pleskarji, čevljarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Povratek ujetnikov iz Rusije. V nekaj dneh se vrne po Donavi preko Odese okrog 200 Vojvodincev, ki so bili ujeti v Rusiji. — Zakon o prenosu vložkov iz deželne deske štajerske in koroške v deželno desko kranjsko in zakon o začasni uvedbi sodstvo v Prekmurju je objavljen v »Uradnem listu« št. 102. — Tifus v Novem Sadu. Povprečno je zbolela v Novem Sadu ena oseba na mesec za tifusom. Sedaj pa se je pojavil tifus kar v 20 slučajih. Sanitetna oblast je ukrenila vse potrebno, da se prepreči razširjanje epidemije. — Cerklje pri Krškem. Blagoslovitev in otvoritev novega mostu čez Krko bo v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1-Spored: Ob 11. uri blagoslovitev, deklamacije in slavnostni govor. Popoldne ob pol 2. uri velika veselica z zelo bogatim sporedom na mostu in na travniku poleg mostu. Sodelujejo: dve godbi in pevski zbori- — Čisti dobiček veselice se porabi v pokritje dolga za most. Odbor za gradbo mostu vas vabi. — Zapadna državna meja povzro-čuje obžalovanja vredne posledice na narodni zavesti in morali obmejnega prebivalstva- Zato je z veseljem pozdraviti vsako obmejno prosvetno društvo. Čitalnica v Hotedršici pri Logatcu, obnavlja sedaj svojo, med vojno jj Eli popolnorha uničeno knjižnico' In prod vse idealne rodoljube, da ji pomagajo pri njenem narodno-kulturnem delu, $ tem, da ji darujejo slovenske knjira katere sprejema upravništvo »Jugoslft* vije«* - \ — Organlzacla nove vrste. Kako? se čuje, organizira roparski glavar Ju-suf Mehonic v Južni Srbiji roparske tolpe. Raditega so ojačili orožništvo | vojaštvom. — Nevarno vlomilsko tolpo se !• posrečilo aretirati somborskemu orož* ništvu. Vlomilci so s svojim »strokov* njaškim delovanjem« povzročili straft med prebivalstvom cele srednje Bačke, Pokradli so na raznih krajih blaga to denara za preko pol miliona dinarjev« »Bilanco« o njih delovanju pa bo sedaj sestavilo sodišče. — Za lastne lase se ie obesila letna vdova Forberg iz Eislebna, ki J® živela s svojimi štirimi otroci že Šest tednov v največji bedi. Vsled lakoti je zblaznela, tekla na policijo'in prosi« la uradnika, naj jo ustreli. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se je obesila za las$, — Strela je ubila pri poslednjem Vt-harju v Vojvodini posestnika Cvejlca iz Bečkereka. Njegovo truplo je bliO popolnoma izogljenelo. — Aretacija roparjev. Orožništvo v Očsslavcih je aretiralo Jožefa Hof« nika in Jakoba Kranjca, ker sta na ce« sti napadla Antona Filipiča in mu iztrgala harmoniko. Hojnik je skrajno pokvarjen človek, ki je še-le komaj prišel iz mariborske jetnišnice. — Bobegn-1 iz zaporov. Kaznjenec Josip Jazbec, ki je bil obsojen na pet let težke ječe, je pobegnil iz zaporov, zagrebškega sodišča- — Od veselja zblaznel Kmalu po izbruhu svetovne vojne je bil Tržačan Guido Usmann kot vojak odposlan ni bojno polje v Galicijo, kjer je bil kmalu ujet. Od tedaj pa ni dobila negova družina nikakega poročila o njem. Vsled tega so ga smatrali za mrtvega. Pred par dnevi pa se je vrnil k svoji družini ves sestradan in slabo oblečen, tii prvi pogled ga je družina spoznali. Toda to družinsko veselje se je skoro izpremenilo v veliko žalost, kajti Gvl». don je nenadoma zblaznel od samega veselja, da je zopet videl drage svoje«, — Več kosov perila je bilo ukradeno Frančiški Vrtačnik na Viču. — Novodobni Adam. Ivan R. nesrečnež, ki je bil že večkrat v norišnici pri Sv. Ivanu, se je pred par dneVf na Borznem trgu v Trstu do golega slekel. Prav tak kakor je prišel na svet, se je delj časa sprehajal po trgu in prepeval. Med tem sta prišla dva gospoda, ki sta nesrečneža površno oblekla ift ga odpeljala z avtomobilom v bolnico, odtam pa v opazovalnico. j . — Prepir med princi Danski pr®« stolonaslednik Friderik in grška prince* za Olga sta se skregala in razdrla svojo zaroko. — Umrl je v Podkrnoser emer. 'dekan in zlatornašnik g. Janez Wieser % 78. letu starosti. N. p. v m.! — Strela. Svetislav Cvejič, posestnik v Vel- Bečkereku je med novihto vedril pod nekim drevesom na polju. Naenkrat je udarila strela v drevo to ubila Cvejiča. Ljubljana. := Mestni gasilski urad sprejme V službo mizarja samca. Informacije gte- " de pogojev službe se dobe v gasilskem uradu vsak dan ob 8. do 12. ure. = Telepat Svengali v korist »Kola Jugoslovenskih sester«. Znanega telepata g. Svengalija, ki se je Ljubljančanom s svojimi frapirajočimi predstavami tako priljubil, je zaprosilo »Krf« jugoslovenskih sester« v Ljubljani za r "t? - b st .trt*, k gostilne pi Mraku na Rimski cele zasijalo našemu uradništvu novo' thce veselega, nepričakovanega upa-v va^ut* ali pa najmanj zvišanje draginjskih do-Gospod Lilleg, kraljevi dartni ttj Upravitelj in vse časti vred« ^Predsednik tudi Časti vredne urad- Sprot organ’zacbe, je v vsakem oziru lorn n šahist s človeškim materija« vZo da lcar zatemni dr. Vidma rja in ^ ren uradniški kočijaž, ki zasluži, Priznajo red sv. Save prvega »trad • 2 dosmrtno rento na račun v Cey aniu streniranih uradniških želod-l(u * nebistveno je, da finančni minister {jV anudi še ni pritrdil nobenemu na-rojg,,Vendar bi bilo uradništvu pripo-Pojj da ne dela predčasnih dolgov ^ tem kontom in je sigurneje, če si <%rofd°2leden das tesneje zveže tp0 Pasu in ako pojde po tej poti, bo-ttii Pošiljali v enem letu Nanse- cJjo$t°d^ ruske pomožne akcije, slike ^tnfko^ jugoslovanskih dvornih ^Bankoborbe v Ljubljani še vedno v^^j-hale. Zadnjo so imeli v ^>lo-httiDn , ki je bila baje precej iri *ker je šlo na boj za življenja ni! V imenu naroda in za narod. ležai- Vavem bojišču so seveda ob- tt]eo’ nekateri zagrebški akcijonarji, 2rnaSovalci pa je prišel v upravni w*ed drugimi dr. Pirc, vodja slo-^kih mladodemokratov in kot pred- sednik gospod Legvart, vrlo znan iz blaženih dr. Šušteršičevih časov, ko je nudzoioval mleko slovenskih krav. Očitno pa ta borba ni tako utrudljiva in naporna, kakor v zasedenem ozemlju z Italijani čemur bo sigurno pritrdi! nekdanji goriški odvetnik dr. Pirc, ki je pokazal v osvobojeni Jugoslaviji prav posebne zmožnosti velike ambicioznosti vsestranske agresivnosti in plodovite agilnosti. Kdo pa bi zameril vsem malim in velikim bančnim borcem, ko se v petem letu po svetovni vojski ravnajo po splošno veljavnem reku: Pomagaj si sam in bog ti pomore! Narod gleda od daleč in hira, a kakor gotovo se vrti božje solnce okrog zemlje, tako gotovo pride nekega dne ogenj in žveplo nad današnjo pozlačeno Scdomo in Gomoro ... Z zadoščenjem moram ugotoviti, da je prenehalo po našem časopisju ome-tavanje s protidržavnimi elementi in separavistl da bo morda v nekaj mesecih prišel tujec do prepričanja, da so v Jugoslaviji res jugoslovanski državljani, ki se sicer lasajo med seboj, a jo vendar vsi ljubijo. Zadnjič sem bral pesem o temnih elementih in separatistih v poročilu o učiteljski skupščini v Sarajevu. Očividno polagajo gospodje učitelji prav posebno pažnjo na to, da ne prenehajo hoditi po naši lepi domo- v.r Cankarjevi »Hlapci«. Zameriti pa Jim tega ne smemo, ker vsakdo deia, kakor zna in more ali pa celo mora... Med slovenskimi kulturnimi delavci je prišlo do globokega razkola: razcepili so se v bezniške in nebezniške kulturne delavce. Posebna komisija ima nalogo, da izvrši to velevažno klasifikacijo, ki je življenskega pomena za nadaljni razvoj slovenske in jugoslovanske kulture. Iz našega kulturnega sveta bi bilo še omeniti, da se je prepeljal brez posebnih nesreč gospod magi-stratni nadsvetnik, pisatelj in žurna-list Fran Govekar iz starodemokrat-skega tabora v mladodemokratskega, kar poročam brez posebnih garancij za resničnost te vesti. Kdor bi se utegnil za zadevo intenzivneje zanimati, naj povpraša v uredništvu »Naroda« in »Jutra«, kjer so na razpolago avtentična poročila. Zagrebški kongres je vzvalovil tudi slovenske duhove, tresljaji se čutijo najbolj v demokratskih vrstah. Proces konsolidacije je počasen, a vrši se korak za korak. Zagreb ja prva postaja na naši Kaivariji, če je pa zadnja, o tem dvomim. Druga pride morda čez eno, dve ali tri leta in žrtev bo še mnogo na obeh straneh, ker resnica in pravica nikdar lahko ne zmagujeta, a ne-omahljivo vero v njuno končno zmago moramo nositi v svoji notranjosti vedno in povsod. Kakor v halejdoskopu se vrti tudi ljubljansko življenje, slike se prikazujejo in zopet izginjajo, pravo zrcalo duševnega meteža v veliki naši domovini Ljubljana bo vedno sta- la zvesto ob strani malega slovenskega naroda, a tudi skupne jugoslovanske države v sporazumni harmoniji z brati Srbi in Hrvati... _____ Mljslii pomeniti. m. Uradniško vprašanje, Relsner In zlata valuta. Vsa naša familija na desno in na levo ter daleč nazaj je izrazito uradniška, zato izvirajo te vrstice gotovo iz avtentičnega vira, vsaj toliko avtentičnega, kot »Avtonomistove« vesti o gradbi Pucljeve železnice. Najprej seveda primeren uvod! Uradništvo je bilo od nekdaj steber države, poleg policajev njena najsigur-nejša zaščita in oni faktor, ki daje vsem javnim aktom in nastopom primeren poudarek in prepotreben sijaj. Ne mislim tu ravno šenklhvških procesij, ki bi izgubile brez dostojanstvenih cilindrov in vojaškega streljanja sploh vsak »vic«, temveč sploh vsako večjo prireditev, kakor n. pr. različne pogrebe, parade, sprejeme, pojedine in slavnosti. Le pomislimo, kako neumno in dolgočasno bi izgledalo vse to brez različnih Govekarjev, Baltičev, Vodopivcev, Škabernetov in kakor se že zo-ve vsa ta množica ocilindranih odličnjakov, ki v takih slučajih nastopi korporativno. Pa ne samo to. Brez uradništva bi ne mogel plačati niti davkov, ne mogel bi k vojakom, ne mogli bi te zapreti zaradi kaljenja nočnega miru, »Jugoslavija« in podobni protidržavnl listi M se ne mogli škandalizirati nad našo u-pravno korupcijo itd. Da niti nacionalizacija tujih imetij bi ne mogla funkcionirati tako brezhibno. Še več: Brez uradništva bi ne Imeli niti polovico toliko narodnih dam a trikrat več zarjavelih devic, »Jutro« bi ostalo brez naročnikov, Reisner brez mandata itd. itd. Tega se je na primer pokojna ’Av- -strija dobro zavedala, zato je napela vse sile, da ga priveže nase. Ustvarila? mu je elegantno uniformo in dala celo sabljo (skrajni čas, da si jih omisli tudi ljubljanski magistral že zaradi Govekarja) in dala mu je toliko plače, da iea lahko peljal vsako nedeljo popoldne; vso familijo do tretjega kolena k Alešu na Ježico ali k Slepemu Janezu v Dravlje. Z eno besedo: Uradnik, zlasti višji, je bil gospod, ki kakemu žurnalistu na cesti še odzdravil ni, zato so bili T» zlasti višji tudi državotvorni do kosti. Vsem seveda še Bog ne ustreže in zabavljači ne bodo izginili nikdar, pa če bi jim leteli pečeni golobi v, umazana usta. Vojna, ki je tako strašno pustošil* vse idealne in materialne vrednote, seveda tudi mimo uradništva ni mogla brez sledov. Višji so prinesli $yoJQ ... - [fcno Predsfavo v korist »Kola«, kar Je *• Svengall tako! obljubil Predstave Svengallja so vzbujale v Ljubljani Velikansko senzacijo. Prepričani smo, da bo isto tudi pri torkovi predstavi, ki se vrši v korist »Kola«. Upamo, da bo narod no-za vedno občinstvo pravilno cenilo g. Svengalija, ki se je brez pomisleka odločil, staviti svoje moči našemu narodnemu društvu na razpolago. Pa ne bo obiska nikomur žal, ni treba po-iebej omenjati — saj je vsak večer moralo oditi mnogo ljudi brez vstopnic. Njegovi psihični eksperimenti, za ka« jtere se zanimajo, kakor smo Izvedeli, tudi zdravniki, so povsod vzbudili vse-občo pozornost in so zelo poučno vplivali o tej strani psihičnega življenja. Predstava v korist »Kola« se vrši v torek, 3. oktobra, ob pol 9. url zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Poleg čitanja misli bo Izvajal g. Svengali tudi popolnoma nove poučne poizkuse iz telepatije ln salonske magije. Nadalje sugestija v budnem stanu, pri kateri se mora občinstvo smejati do solz. Novost pa bo v torek eksperimentiranje z magnctično žico (WUnscherute). Predprodaja vstopnic v torek od 3. ure popoldne dalje v »Narodnem domu«. — Predstavo vsemu zavednemu občinstvu najtopleje priporočamo. Zagotavljamo, da se ne bo nihče kesal, da sl je ogledal Izredno umetnost g. Svengallja, obenem pa podpira na ta način naše narodno društvo »Kolo«. *= Iz odvetniških krogov. V Imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani Je Vpisan gospod dr. Josip Cepuder. «* Vinska trgatev se vrši danes popoldne In zvečer v dvorani Filharmonije. Začetek ob polu 5- uri. Vabljeni so vri, ki so dobre volje. =* Smrtna kosa. Umrl Je včeraj zjutraj predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, gosp. Ivan Kavčnlk. Pokojnik je bil rojen v Dragomerju pri Brezovici. Gimnazijo Je študiral v Ljubljani, višjo šolo pa na Dunaju. Njegova prva služba je bila na ljubljanskem magistratu. Za tem Je služboval v Kranja In v drugih slovenskih krajih. Ko je Je zopet povrnil v Ljubljano. Je šel k tukajšnjemu sodišču, kjer Je ostal do svoje smrti. Pokojnik Je bil zelo naobra len mož, ki Je z dušo in srcem živel le svojemu poklicu ter s« tako po lastni pridnosti povzpel do visokega službene ga mesta. Pogreb se vrši juti i popol dne ob 4. url Iz Karlovške ceste 5t. 30, na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva blagi pokojnik v miru, preostalim pa naše sožalje 1 = Umrla je na Zaloški cectl št. 15 poslovodklnja I. delavskega kn~surr.ns ga društva v Ljubljani, gdč. Helena Gregorač. Pogreb Je bil včeraj. *3!ag ji spomin! ■s* Poizkus samomora. Na Tržaški cesti Je kuharica Radoslava Debelak, uslužbena pri Jakobu Fligelnu pila lizol, nakar so jo obšle slabosti ln končno je padla v nezavest. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji očistili želode*. Za enkrat so JI rešili življenje, v drugo pa upamo, da dekle ne bo več poizkušalo kaj takega. a= Surovost. Cesta na Južni želez uico je posuta z gramozom. Po tej cesti je peljal Franc Rataj s konji težak voz Konja sta napenjala vse sile, toda ni šlo dalje. To pa je Rataja ujezilo in začel je konja nabljp.ti z blčevnikom po glavi. To njegovo početje pa Je opazilo »oko pravice«, vsled česar se bo neusmiljeni ▼oznlk moral zagovarjati na pristojnem mestu. « Voz In konja ukrasti to ni kar tako. In vendar se najdejo tudi taki »mojstri«. Ko se je pretečeni četrtek gostilničar Andrej Rozman Iz Horjula mudil na mitnici na Gosposvetski cesti in pustil svojega konja par trenutkov iz vidika, mu je med tem časom neznan lopov odpeljal v02 in konja. Rozman ima škode 65.000 kron. — Policijske vesti. V noči od 23. na 24. sept je neznan storilec vlomil skozi okno gostilničarja Franceta Kreola v Petrovčah in pokradel perila in drugih stvari za 7446 kron. — Pne 23. sept. je bilo iz veže nekega hotela ukradeno Jožefu Domu 6000 kron vredno kolo z znamko »Fortuna«. = Ljubljanski trg. Ljubljanski trg je v letošnji Jesenski seziii precej ugoden. Množina sadja in gob je letos 1«* redna. Glede mesa je trg dobro založen. Konsum svinjskega mesa je zelo ruduciran vsled visoke cene 94 do 100 K za kg. Goveje meso prve vrste 60 do 64 K, druge vrste 42 do 50 K, tretje 36 K. Občinstvo v Ljubljani kaže mnogo premalo kritične presoje kvalitete blaga. Vsako meso, čigar kvaliteta ne odgovarja prodajni ceni, naj se dosledno zavrne. Prodajalci se morajo strogo držati cen, katere imajo vidno označene. Telečje meso prve vrste 60 K, druge 58 K. Slanina in mast se vstraj-no drži na stari ceni. Riba in sal 140 K, mast 160 K. Upliv konkurence amerl-kanske masti, ki se v detajlu prodaja v Ljubljani po 120 K kg, bi bil Izredno učinkovit, če bi se preskrbelo večjo množino; posamezni vagoni pridejo premalo v poštev. Analiza amerikan-ske masti je izkazala čisto svinjsko mast, vsled tega se more to blago občinstvu popolnoma priporočati. Prekajeno meso prve vrste 120 K, druge 110 K. Kvaliteta mesnih Izdelkov je zadnje čase zopet zelo nazadovala. Vzrok leži v nesposobnosti In malomarnosti naših producentov, ker Jim manjka za to potrebne strokovne izobrazbe. Od tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, od katerih naj bi se učili, dobimo običajno le Izmeček. Dvig produkcije mesnih iz* delkov bi bil zelo priporočljiv, ker se s tem konsumentv. zelo olajša ln poceni prehrana. Samo ob sebi umevno se sme spraviti v tržni promet samo prve vrste blago vsled velike opasnosti teh Izdelkov za človeško zdravje. Glede klobas se priporoča občinstvu vsled velikega prcostajanja mesa na trgu veliko pozornost. Perutninski trg je primeren, kvaliteta blaga pa slaba, ker ni pri nas še razvita vzorna reja perutnine v prvi vrsti vsled pomanjkanja ln draginje krmil. Divjačine in rib letos na trgu ni skoro nič. Cena mleku 12 K liter; slede kvalitete vlada stara mize-rlja- Moka se konstantno cržl na ceni 30 K šf. 0 v detajlni ravodaji. Konkurenca nmerikanske rioV bi bi!a tu izredno o)r'utna, ko bi se posrečilo spraviti v^čjo množino blaga v Ljubljano. Maribor. Ogenl. V stanovanju blagajničarke mariborskega mestnega kopališča se je vsled nepogašene žrjavice vnela obleka In preden so sostanovalci zapazili ogenj. Je že začela goreti tudi oprava. Blagajničarka ima več tisoč kron škode. Celje. Celjski občinski svet ima Jutri v pon-deljek redno sejo, katera obsega poročila raznih odsekov In raznoterosti. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Colju lepo napreduje. V četrtek zvečer se je v društvenih prostorih vršil širši članski sestanek, na katerem se je sestavil dramatični odsek, razpravljalo se je o ustanovitvi plesne Šole, o prirejanju predavani in še o nekaterih drugih stvareh. Za oktober se pripravlja tudi gledališka predstava, ki s« vprizori ob priliki prireditve »Bratstva« v Narodnem domu. Francoski krožek se je te dni ustanovil v Celju. Ustanovni občni zbor se je vršil pod predsedstvom župana dr. Hrašovca In Je bil dobro obiskan. Pripravljalni odbor pod predsedstvom župana namerava v kratkem urediti vse potrebno, da se bodo sestanki in kurzi redno vršili ter preskrbeti tudi primeren lokal za čitalnico In knjižnico. Pred Štirinajstimi dnevi smo vprašali, kaj Je z nakupovalno zadrugo in z njenim računom. Prav enako želimo tudi poznati kot odborniki razstavnega odbora računski zaključek od obrtne razstave 1922 v Celju. Računi so zaključeni, treba je sklicati odbor in jih predložiti Istemu. To prosimo samo zaradi tega, da se ne bo zopet pozabilo. Prvenstveno nogometne tekme Jesenske sezone se orično danes v nedeljo 1. okt. v Celju. Kot prva nastopita najmočnejša nasprotnika »Atletiki« In »S. K. Celje«. Tekma se vrši ob 4. uri popoldne na igrališču pri »Skalni kleti«. Novo veliko stanovanjsko hišo je postavil tovarnar Westen v Gaberju. Hiša ima mnogo stanovanj in bo moderno urejena. To )“■ že tretja stanovanjska hiša, ki jo je postavil tovarnar We-sten za svoje uslužbence. Kaj pa druga industrijska podjetja v Celju? Novo meščansko šolo v trgu Vojnik pri Celju otvorijo še letošnjo jesen. ŽO' la bo nastanjena v poslopju bivše nem' ške Šole. Z gobami se Je zastrupila v Gaberju tovarniška delavka pri Westenu Katarina Smodej. Prepeljali so Jo v boln‘co, kjer Je kljub zdravniški pomoči umrla. Treba je dobro pregledati gob<», pred-no se jih skuha, posebno, če iste naberejo otroci. V tej družini so bili zastrupljeni po gobah tudi otroci, katere pa se je posrečilo rešiti. Smrtna kosa. Umrl Je v Gradcu celjski trgovec s knjigami In papirjem gosp. Fric Rasch. Pred nekaj tedni je tako nesrečno padel, da si Je zlomil nogo. Prepeljali so ga v Gradec v bolnico, kjer pa Je umrl. Gostilničar Johann Prlstovschegg na Spodnji Hudinji v celjski okolici priredi večkrat domač koncert Na te koncerte pa vabijo plakati, ki so tiskani v tako spakedrani slovenščini, da je škandal. Proti takemu omalovaževanju naS?ga jezika bi se moralo pač ostreje ::rstopiti Pokralina. Zagoija ob Sav!. Splošno og^.'v'«'e Je vzbudil v Zagorju ukrep okrajnega s^dišJa v Litiji, M jc s silo vrglo na cesto družino F. I. ndniškega podurad-nika z 9 otroci, n« da bi se mu preje nakazalo drugo stanovanje. Iz človekoljubja je dal tukajšnji »Sokol« rodbini (11 oseb) sobo (garderobo) v »Sokolskem domu« na razpolago. — Prva seja novega obč. odbora se je vršila v sredo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne. Odborniki NSS so stavili za prvo sejo sledeče predloge: 1. Potom ulog in osebnih intervencij pri vladi naj se po>pešl zidanje prepotrebnih delavskih stanovanj s sfranl trboveljske družbe. 2. Preskrba prebivalstva s cenejšim me:.om, eventuelno otvoritev občinske mesnice. 3. Ureditev krušne zadeve, oziroma otvoritev občinske mesnice. 4. Povišanje podpore občinskim revežem. 5. Nadzorovanje gostiien oziroma zakotnega žganjetoča. 6. Izvolitev zastopnika občine v »Elektr. zadrugo«. Preureditev VI., VII., VIII. razreda ljudske šole v 1., H. in III. razred meščanske šole. 8. Povišanje plač občinskim uslužbencem. Pri prvi točki se Je sklenilo, da naj se prosi trboveljsko družbo, da zida stanovanja, ker prisiliti se Je ne more. Za proučitev druge točke, znižanje cen mesu oziroma otvoritev občinske mesnice se izvoli tričlanski odsek, ki prouči to zadevo. Tretja točka, otvoritev ( občinske pekarne oziroma pritisk na peke, da pečejo kruh po primernih cenah z zadostno težo, se tozadevno poveri v drugi točki izvollenemu odseku. Povišanje podpore občinskim revežem, ki nimajo nobenih dohodkov, se takoj izvede. Nadzorovanje gostiln, da ne bodo dajale preveč pijače gostom in za kaznovanje pijancev in razgrajačev se poveri trem odbornikom. Nato se izvolijo trije odborniki, ki nadzorujejo gradbo občinske javne razsvetljave. Gosp. županu se poveri, da stopi v stik s tukajšnjim voditeljem ljudskih šol in napravi vlogo na »višji krajni šolski svet« v svrho otvoritve meščanske šole v Zagorju. Občinskim uslužbencem se poviša' plača šele s 1. oktobrom za ca. 30 odstotkov. Dodatni predlog odbornikov NSS, da se povišek zaračuna in izplača tudi za nazai od 1. V. 1922 Je socljalist g. Cobal (JSDS) pobijal in ga ni dal na glasovanje. Končno je stavil odbornik Fllsk (SLS) prosti predlog glede glasovanja za »avtonomijo«, kar pa je bilo stavljeno na dnevni red prihodnje seje. Iz Črnomlja nam poročajo: Kakor smo imeli poleti premalo dežja, ga imamo zdaj že več ko preveč. Vina bomo pridelali dosti In to dobre kapljice, ampak nastopiti bi morali lepi solnčnl dne- vi, sicer bodo pričele jagode pokati in gniti Da ni bilo zadnje dni toliko dežja, bi bile cene vinu še bolj padle kakor so. Danes ga ponujajo po 18 K, žal, da tudi za ta denar ni kupcev. Marenberlt. Podružnica Jug. Matice v Marenberku priredi v nedeljo, dne 8. oktobra 1922 ob 3. url pop. v Bruder-manovi dvorani v Marenberku s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Velka« iz Podvelke in orkestra iz Vuzenice koncert s tombolo s sledečim sporedom: 1. Godba orkestra, pevske točke, govor g. dr. Medveda iz Maribora. tombola in prosta zabava. Slovenska Bistrica. V četrtek, dne 28. sept. 1922’ ob pol 5. uri popoldne smo izkazali zadnjo čast našemu vrlemu prvoboritelju g. Petru Novaku, posestniku, gostilničarju in bivšemu deželnemu poslancu, ki je bil pred vojno in tudi po prevratu duša našega narodnega, kulturnega In gospodarskega življenja. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni Peter Novak med nami, Je pokazal n:egov veličasten pogreb, katerega se niso udeležili polnrštevilno le domačini, temveč v veliki meri tudi slovenjebistriški okoličani. Sokolstvo. Gradbeni odsek Sokola, Moste priredi v nedeljo, dne 1. oktobra 1.1. ob 4. uri popoldne v društvenem prostoru na Selu »vinsko trgatev« s plesom in drugim zabavnim sporedom. Na razpolago bo razen Jestvin tudi dobro vino. Ker Je čisti dohodek namenjen za zgradbo »Sokolskega doma« vabi k obilni udeležbi odsek. Zdravo! Gletališfe In slasba. Dramsko gledališče se otvorl v nedeljo Cankarjevimi »Hlapci«. Pregled letošnje sezije nam nudi mnogovrsten izbor naših in tujih del. Tudi klasična drama bo poleg najmodernejših zastopana. V pričetku sezone gostuje gospa Marija Vera iz Beograda. Izmed novo-angažiranih članov pozdravljamo g. Milana Skrbinška, ki po daljši odsotnosti zopet nastopi Režiral bo »Rorn^ duše«, za razvoj dramatika Iv. Cam» ja značilen in zelo zanimiv prvene«. Pripravljena je v režiji g. QsiP« f senzacijonelna drama R. U. R. Pra5Kf^. dramaturga K. č&pUa* Študira *** mrtvec«, Tolstojeva posmrtna dram« izredne notranje sile,, nadalje *Hw Gabler« Henrika Ibsena. Kakor vse »a že. bo tekoča dramska sezona skus»» glede kakovosti izbranih del in po svir jem pomnoženem ensemblu po umetniškim intencljam vodstva dosie-den in smotrni program. Gledališki abonmaji se sprejemajo t gledališkem knjigovodstvu gledališče) še v pondeljek, dne 2. 1922 od 4. do 6. popoldne, v torek, fl« 3. okt. 1922 dopoldne In popoldne » enako v sredo, dne 4. okt. 1922. Društvene vesti. Ruski akademiki, katerih večina 21^ v taki bedi, da so primorani v prosMJ času nositi opeko, omet, deske Itd. P raznih stavbiščih in podjetjih prlre® danes, v nedeljo v Narodnem domu pl^ in Istočasno v areni zanimivo predstav« gledišča »Deveta dežela«. Natanč*® spored se Izve iz lepakov, po mestu Ne odvrnite Jih, ko vam bodo prišli 1P nujat vstopnice! Vstopnina 10 Din. J. A. D. »Triglav«, podružnica 1 Ljubljani, opozarja tovariše »Triglav«* ne« z ozirom na pričetek predavani* zimskem semestru na ljublj. univerzi tj* sledeče: Menza se otvori šele okoli Z* oktobra v akad. kolegiju, zato nikar «* prihajajte, če nimate važnih razlogo^ še prej za stalno v Ljubljano, temv* pridite le k lnskribciji in se potem t? nite do otvoritve menze nazaj domoV< Univerzitetna uprava še do danes nlffl* nikakšnih navodil lz Beograda radi df* Žavnih štipendij, vendar Je pričakoval da Jih do lnskrlbcije dobi, zato prine* site k lnskribciji s seboj vse listine, V bodo eventuelno potrebne kot prflot* k prošnjam za drž. štipendije: uboJj» list, zrelostno spričevalo, kolokvljska I# izpitna spričevala, zdravniško sprlčevfr lo, za tovariše, katerih bratje In sestf* še obiskujejo kako šolo, bo potrebno potrdilo šolske oblasti o njih obisku, na* dal;e reverz, da bo prosilec dvakrat tako dolgo služil v drž. siutoi kot uživa štipendijo (pri mladoletnih moralo t* reverz podpisati stariši), event. še krstni in domovinski list. Ker Je pričakovati da se bo reševanje prošenj in Izplačam* štipendij precej časa zavleklo, priskrbi** si za najmanj 2 meseca kje drugje gmot* nih sredstev, posebno z ozirom na dej* stvo, da je PDJA, kl ne dobi več drl .subvencije, že 5. sept. t. 1. zatvorllj menzo in bo moral letos vsak tovarl* plačati celo hrano v menzi, ki bo stal* okrog 38 K dnevno. Prošnje za spr* jem v akad. kolegij bodo okoli 10. olj* rešene. Tovariši, kl so bili že lani defl’ nitivno sprejeti in so Izpolnili pogoJ* glede učnih uspehov, bodo se z dovoli* njem ravnateljstva smeli že prej vselit* hrano bi dobili do otvoritve menze * »Domovini« za 40 K dnevno. Natanfr nejših navodil glede menze, drž. iti* pendij in eventuelnih drugih podpor z** časno ne moremo dati; kakor hitro W to mogoče, bo odbor pravočasno tov* riše v časopisih obvestil. Ker mora P® društvenih pravilih biti vsak »Trigl*’ van« član »Sokola«, opozarjamo »Tip glavane« kakor tudi tovariše, ki nam*1 ravajo vstopiti v »Triglav«, da se Bi®* rajo izkazati s člansko izkaznico <*$• s potrdilom o sprejemu pri ddlflaStjjJ sokolskem društvu ali pri enfera Izffl#* ljubljanskih sokolskih drufteV. — M«!** Ervin, cand. iur., t 2. predsednik. " ......... ■ ■ 1 lidnost, naprednost in državotvornost tudi v Jugoslavijo, 1 nižji, ki so poprej radi zabavljali, morda brali poleg »Laj-baharice« tudi »Narod«, ali se pa upali srečati celo Kristana, so pa postali vsled naraščajoče mizerlje popolnoma nezanesljivi, da ne rečemo več. Sicer se je oglasil parkrat t uma, jezika in peresa svitlim mečem g. Govekar, da, z visokega katedra zagrebške univerze Je stopil celo tam g. dr. France Ilešič, zakrilil z rokami in skušal z mogočnim svojim glasom ločiti temo od svetlobe, a kaj hočeš, če ti pa pride na drugi strani takle Deržič in ti seže brez vsake manire v žep, izvleče denarnico in ti t največjim cinizmom prešteva tvoje groše. Prot) taki brezobraznosti bi mo* ral sicer vsak uradnik ogorčeno protestirati, ker se mu Jemlje s tem ves ugled, a nižje uradništvo se je vsled vladajoče svobode že tako izgubilo, da ni I« molčalo temveč celo pritrjevalo. Poleg lega so nastopali tudi različni dragi hujskači in z največjim demagošt« vem begali nekoč tako vzorne uradniške vrste. Očitali so n. pr. gosp. Ribnikarju, da je postal čez noč iz nadzorni-ka ljubljanskih branjevk sekcijski načelnik, a nihče ni pomislil, da je Ribni* kar tudi narodni mučenik in da Je med vojno rešil s svojo aprovizacijo Ljubljano najmanj ruske lakote. Kričali so O premajhnih plačah, a nihče ni znal pripeljati g. Kumanudiju takega osla, ki bi »Izločeval« zadaj cekine, tako da re* giogel sJačati piti bosanskih be- gov in a», ki gotovo še težje čakajo. — Čvekali so o neki pragmatiki, a izvršena ni bila še niti redukcija, s katero se je hotelo vendar napraviti le prostora par borim tisočem naših ruskih bratov ter očediti belgrajska ministrstva prečanske. a prečanske kraje protidr-žavne sodrge. Ko je bilo vse to hujskanje na vrhuncu In se Je bilo resno bati, da različni Deržiči, Gosarji, Lemeži in Kocmurji popolnoma zmešajo že itak tbe-gano uradništvo, se Je končno žrtvoval g. Relsner in stopil Iz rezerve. Moi Je veljal za tolerantnega in nepristranskega moža, o katerem je bilo gotovo, da bo že s svojim prihodom V Belgrad kar panal tamošnje trdoglavce ter z enim mahom priboril uradništvu v 0-svobojenl domovini vsaj oni položaj, kl ga je Imelo v mačehovski Avstriji. Bil je svoječasno napredni deželni poslanec in je nastopil na JDSarskl kandidatni listi, a na drugi strani je pa zalagal svoje Šolske knjige pri »Jugosl. knjigarni«, gotovo ne zaradi honorarja, temveč iz gole neprlstranosti. V uradniški zvezi je z največjim pogumom branil svete pravice uradništva in nastopil nekoč celo na uradniškem shodu. Z eno besedo: Ce kdo, je bil g. Reisner poklican In zmožen zavezati hujskaškim demagogom dolge jezike ter rešiti enkrat za vselej uradniško vprašanje- Nič Čudnega tedaj, če Je bil tudi izvoljen (po zaslugi dr. Tavčarja), vkljub temu, da nekateri zlasti cižie uradništvo ni hotelo ceniti njegove žrtve, temveč Je raje drvelo za plavimi, črnimi in rdečimi odrešeniki. Ko je prišel v Belgrad, je kmalu pregledal situacijo. Videl je sicer, da ima v demokratskem klubu uradništvo največ sovražnikov, a mož si je mislil: Ce Hočemo trdnjavo premagati, je najbolje, da se ugnezdimo v njej. Rečeno storjeno. Uradništvo je med tem kričalo, zabavljalo in zahtevalo zlatih gradov, tako da so prišle njihove zahteve opeto« vano na razgovor v parlamentu ter sta g. Kumanudi in Pribičevič le z največjo težavo odbijala njihove naskoke in zahteve. V teh Časih je g. Reisner v parlamentu diplomatično molčal, ker Je slutil, da njegova ura Še ni prišla. Pogosto ga je hudo ščegetal jezik, zlasti tedaj, ko Je zastopnik vlade, katere hrbtenico tvori njegov klub, predlagal, da oe lahko uradne ure na sklep ministrskega sveta poljubno podaljšujejo, a vedno sv j« mislil: Govoriti Je srebro, molčati pa zlato — — — Tem pridneje se je pripravljal na glavni naskok. Ker je imel med tem o-gromno posla z revizijo nekih Čudnih kontov v Jadranski banki, se je ta naskok nekoliko zakasnil, a s tem večjo vehemenco se je zagnal v boj sedaj in vse kaže, da bo ubil zato kar dve muhi z enim udarcem, namreč izdelal prag-matiko in osrečil uradništvo z zlato valuto ter tako enkrat za vselej zavezal Jezike brezobraznim hujskačem, to tem bolj, ker ima v Žepu resolucijo načelstva ljubljanske oblastne organizacije JDS in pa neomajno zaupanje onih u-radnikov, ki so bili vzadnjič »pri Mraku«. To oboje tvori gotovo orožje, kateremu se ne more ustavljati ves Beograd. Ker tudi Troja ni padla že pri prvem naskoku, tudi tu kaka presenečenja niso popolnoma nemogoča, a vse kaže, da nas g. Reisner to pot ne bo razočaral. Po najnovejših poročilih ima uradništvo tako pragmatiko, kakor tudi zlato valuto do malega že v Zepu kajti neumorno delo g. Reisnerja in njegovo navihano postopanje Je rodilo že pri tem prvem navalu kolosalne uspehe. Odbor za pragmatiko je sprejel Že ducat paragrafov in izvolil pododbor, ki naj izvoli odsek za študlranje § 14. Morda Izvoli ta odsek Še kak pododsek, ki bo študiral kak drobec tega §, a nič ne de, bo pa pragmatika zato tem bolj preštudirana. Dalje Je tudi zlata valuta že r’o malega v žepu, kajti g. Kumanudi, Reis-nerjev somišljenik je že doslej Izjavil, da Je pripravljen z vsemi silami pobijati draginjo in še z večiml silami delovati na izboljšanje valute. Prijatelji, kaj hočete še več?! . Ni sicer izključeno, da pride 20P** Deržič in bo vprašal, kakšna bo J* Relsnerjeva pragmatika in koliko nov bodo natresli vsakega prvega J nikdar polne žepe uradništva, a dl#* vendar ne bomo cepili. Gre za princip* in načela, v posameznostih pa dva prst* sem ali tja. Eno stoji: Cele trop# P®* slancev smo že imeli ln na stotine nlstrov, a šele g. Reisner Je fant od re, zato je seveda 2a trdno pričakovaj da se po prevratu tako zrahljane ur»f niške vrste zopet strnejo za g. Relsn*f jem, pa naj ga vodi kamorkoli. . Pripis: Kakor nam poročajo i* bližje okolice g. Reisnerja, kl stoji kor lev in zmaguje na vsej črti, sta p^*J gmatlka ln zlata valuta zasiguraul-do te ure še ni znano, kakina bo pragmatika in koliko bo zlate valUj* Razen radikalov, demokratov in stojnežev so premagani Že vsi. Ce s« udajo Še ti, je pripravljen g. strmoglaviti vlado. Uradništvu Poroča hladno kri, edinstvo In neorraP zaupanje. Posebna previdnost Je trebna, pri predstoječih ljubljanskih ° Člnskih volitvah, glede katerih pa P*£ šlje g. Reisner Še pravočasno potre&» navodila. Danes, dne 1. oktobra ob 5. uri popoldne se vrSI v dvorani Filharmonije v Ljubljani vinska trgatev ‘j Gospodarstvo. Stanle Narodne **nke Kralj. SHS. Dašan1”^"«. fina"čnega ministra, g. le Mn* ,aVi> ’ Je obrazložil stanje na-X°, banke sledeče: žna?., j bankovcev Narodne banke, ki se m ^acto nekaj preko 5 milijard, °ra razdeliti po bistvu v dva dela, u n Dol milijarde je dobila država Mirrt 2 razstavHenimi državnimi domala ♦« Pravzaprav polno krite, Odplači->ega dolga tvori stalno temo “~ raz- IV l0?.vJ!a«Jln bodo v kratkem vladi pred e"i konkretni predlogi, tako da je '•'jele tozadevne akcije pred durmi, ostn i2' de* obtoka bankovcev tvori « mi okrogl° ®00 milijonov dinarjev la« stavljen na razpolago na pod-2akona, odnosno zlatega kritja dr-^nčnem ^°.|Podarstva ob Popolnem *ov^lato kritle banke znaša 500 milijo- i., V efektivnem zlatu, srebru in zla-Vrednotah, pretežno dolarjih. V srni-» zakona je bančno vodstvo upravl-ihn0’ s*avlti na razpolago gospodar-/j1 trikratni znesek t. j. 1500 milijo-, nariev, proti popolnemu bančne-11X11 kritju. ansko pa J® Narodna banka iz-,}a le gori omenjenih 500 milijonov r*hcnim bankam in industrijskim podton ko se nahaja nadaljnjih ko indlJonov na žiro-kontih banke, talim so PravzaPrav samo interno v Bančno vodstvo ima poiemta-^ Po sedanjem stanju možnost, pod-naše gospodarsko življenje in nje-r'1’® Potrebe (izvoz sliv etc.) še z najinimi 150 milijoni dinarjev. Na ta na-5® tnore banka popolnoma zadovoljiti k e upravičene zahteve; umetničenja, o jerih se tako mnogo govori, so pojmoma nepotrebna, tako da so tudi jvsti o povečanju Inflacije v svrho od-. ranitve pomanjkanja denarja najmanj Wetirane. Kako malo se more govoriti o Itaki glaciji v pravem pomenu besede, do- • *zuje dejstvo, da je zlata vrednota v i^ki Še sedaj vknjižena po predvojni 4^»* »e seaa: Tako je ''knjižena vrednost na-J°leondora z 20 dinarji, zlatega dolarja . 5 dinarji. To postopanje je že v vseh j^ih državah odpravljeno. Pri even-'emem realiziranju zlatega zaklada bi Ve* banka Ponoroma lahko odkupiti e* obtek po današnjem tečaju; dolžno ^*hierje države in kritje državnih do-hen takozvane Musilove proge za Ča-0lPa iz obzira. *. Naloga notne banke je, kriti potre-države in bo tudi vedno mogla za-vsem zakonitim zahtevkom, ne * bi povzročila dejansko inflacijo. M. Klodič. eleznka Kočevše-Brod Moraviee. l, Nočem prežvekovati stotikrat ene t*i stvarl nameravane rove ^*e2niške zveze Slovenije z morjem ki zdi se mi samo, da tekom doseda-1borbe za izbiro trase ni bilo dovolj ^etreseno razmerje, ki ga označujem .naslovu tega članka, Zato nekaj be-** o tem vprašanju. thJ*ernirn0 na^rei ^abar kot izhodno ®dišče. Daljava Čabar — Delnice mi-Broda na Kulpi meri po cesti pri- I Itn 41 km‘ Vozimo najprej od vi-L® 532 m na 223 m (višina mosta pri na Kulpi) t. J. 300 m navzdol, od h “a ivuipi/ i. j. duu m navzaoi, oa |.,sta naprej na Delnice po mestoma , strmi in slabi cesti pa 507 m nav-Del^icna 730 m visoko ležečo postajo Uv^° bi se zgradila železnica Ko-V. i'“rod Moravice, bi znašala dalja-ob ‘N°va Postaja Brod na Kupi 0 32 km, prihranilo bi se torej na . avi 91/2 km, na cestni vožnji nav-okroglo 500 m. »o glavni razlogi, zaradi katerih tjd.01 se po mnenju Čabrancev ali njih ^bPnikov zgradila železnica Kočev-k r°d Moravice, akoravno odgovar-Vrfca Kočevje in Crnomeli-Severin-bh.„Vsko Širšim interesom, nego prvo- A?iVana* ae čabrancem res ne da poma* Ctiav„a n°ben drug način? Da vidimo 1 leSi ,a° blago za izvoz iz teh krajev je hi. * SlCer trft^innmo \r etnor? nn tftoril* er Pojde večinoma v smeri na L ztjAS® pa Proti Ljubljani. 2e ako se ._ °Uša cesta na Delnice, postane po- S' j , *uti L/ciuiLC) yusiaiiv 1JU b^r -5 ®2Van® Muslove proge za Ca 4a vp ^matičen. Iz Kuželja do vhO' ^vitrDelnic0 je namreč mogoče na „ if..novo cesto, dolgo približno 14 S tem L,rt.bI lahko dali vzpon le 3%. *Uoriu « bila v osebnem prometu proti ^eta « ’ Poseli Brod na Kupi od kabin ia va2nost’ ker ne smemo pomaka .b^ trajala vožnja osebnega etulcR r° n/Kupi - Brod Moravice -*0inj "ataanj IV2 ure! Železniška ^e^n*ce-Sušak bi bila napram 6 dini • od n/Kupi - Sušak tudi za hjj, anev cenejša. Kdo torej bi delal Vd MVlnek Kuželj - Brod n/Kupi - ^ici ' ^eln5ce po cestl in že- * » skupaj 43 km pota, zakar bi ra- ko bi prišel iz Kuželja po novi cesti prej naravnost na Delnice? Mislim, da nikdo! V blagovnem prometu z novo cesto važnost postaje Brod n/Kupi gled dela čabarske doline Čabar - Kuželj res ne bi bila popolnoma uničena, vsekakor pa bi se tovor vozilo naravnost na Delnice, posebno blago z višjo tarifo. Saj izda že pri lesu razlika v tarifi na Sušak zaradi večje daljave Brod/Kupi - Delnice 40 do 150 dinarjev pri vagonu, po kakovosti lastnega izdelka. Toda les v glavnem ne prihaja iz okolice Kuželja, ampak Iz ozadja doline. Iz Cabra moramo pa napraviti še drugo novo cesto, dolgo tudi 14 km, ki bi vodila mimo Okrivja, malodane horizontalno v bližino Gerova; od tod bi vozili po stari cesti do bližine Biljevine, do tu pa naprej zopet po cesti, ki bi se jo imelo v dolžini 10 km na novo zgraditi naravnost do postaje Delnice. Skupna daljava Čabar-Delnice bi bila 39 km brez večje izgubljene višine, ako bi se obstoječa cesta izmed Gerova in Biljevine tudi še mestoma preložila. Vprašam zopet: Kdo bi še vozil svoj les potem iz Cabra na Brod n/Kupi, ko bi ga mogel z istim trudom in stroški spraviti po novih cestah naravnost na Delnice? Tudi gotovo nikdo! Oglejmo si še položaj Prezida, ki leži 765 m višoko. Računajoč s prej navedenim novim cestnim delom Biljevina —Delnice bi znašala daljava Prezid— Delnice 41 km z nepretirano izgubo višin, dolžina obstoječe ceste Prezid—Ca-bar—postaja Brod n. Kupi pa 44 km. Stoji torej, da bi tudi iz Prezida ne bilo niti tovora niti osebnega prometa za postajo Brod n/ Kupi! Ondotnim krajem bi bilo torej pomagano z zgradbo približno 45 km novih cest, kar bi stalo danes okroglo 20 milijonov dinarjev; ta vsota je dosegljiva tem več, ako pomislimo, da bi take težnje gotovo podpirala vojaška oblast, kateri je na tem ležeče, razpolagati ob meji s kolikor mogoče gostim in dobrim cestnim omrežjem. Gotovo bi se to dalo prej doseči, kakor železnico, ki stane več kakor milijardo kron in ki naj je privatna konkurenčna proga proti uzakonjeni državni železnici Kočevje — Stari trg — Severin — Vrbovško. Druga manj enostavna in dražja rešitev vprašanja zveze krajev okrog Prezida (Loški potok, Draga, Trava, Cabar, Stari trg pri Ložu, Babna polica, Babno polje, Milancv vrh itd.) bi bila potom ozkotirne železnice na Delnice, Lokve ali najbolje v smeri naravnost na Bakar. Ta zadnja trasa bi bila najbolja, ker bi prvič prečila naravnost srce pragozdov med Kočevjem in Kvarnerskim zalivom, drugič pa zaraditeg?., ker bi tamošnja industrija ne bila več odvisna od dostave vagonov in sploh od obrata državne železnice, ampak bi dobila neodvisen izhod za ukrcavanje direktno cb morski obali. Vzponi in padci i na progi bi mogli biti 30 stopinj in več (glej takozvana Steinbeissova gozdna železnica v Bosni); denar za tako železnico bi se gotovo prej dobil, kakor za Musilovo progo, ker bi bila prav gotovo rentabilna. Toda o podrobnostih teh varijant morda drugič. Končno še nekaj besedi glede boja, ki se ga vodi še vedno ob Musilovi progi proti uzakonjeni zvezi na Vrbovško. Hoče se za Musilovo progo vkljub vsemu Izposlovati koncesijo in delati na to, da se začne graditi. G. dr. Musil predloži v kratkem izdelani podrobni projekt, ki bode, o tem ni dvoma, strokovno prvovrsten in na zunaj najlepše izdelan. Ako tudi je detajlni projekt za Musilovo progo glede stanja del treno-tno, kakor stvari danes stoje, v tem ali onem oziru ugodnost, je tak projekt vendar še le papir. Vprašam: Ali je verjetno, da izda država koncesijo za privatno železnico, ki naj dela konkurenco lastni državni železnici? Morda se misli, da državna uprava to stori iz stališča, češ, potem ni treba, da gradim svojo železnico, ker gradi privatni kapital svojo in prihranim si tako težke milijone. Proti tej domnevi vprašamo zopet: Ali je verjetno, da pogazi državna uprava zakon, sklenjen v parlamentu in podpisan od kralja? In ako bi se to neverjetno početje vendar nameravalo, ali se bodo pustili interesentje okrog proge na Vrbovško to dopasti? — Mislim, da ne! — In z zgradbo Musilove proge naj se baje na vsak način začne. AH misli kdo, da bo dobiti za Musilovo progo milijardo kron (ali še več) od strani privatnega kapitala, ki vendar ve, da se misli s tem denarjem le delati konkurenco državni progi? Ako pomislimo, da privatni kapital tudi dobro ve, da za eksploatacijo šum zapadno od Kočevja ni treba Musilove proge, ampak da se da to doseči na drugi, cenejši in boljši način, Mi pristaši uzakonjene proge na Vrbovško gledamo mirno razvoj te zadeve. Ako se misli z malimi stredstvi začeti z gradnjo Musilove proge, samo da se začne, naj se le; to bode v zemljo zabit denar, ki ga tzdavateUl nikoli več videli ne bodo. — Mi stojimo na temelju zakona! Socialna Volitve v pokol-ninskg zavod. V kratkem bodo razpisane volitve v upravo pokojninskega zavoda. Čakati je treba le Še, da izide novi štatut z uradnim tekstom. Z volitvami samimi se ne bomo bavili ker je to — pri nas vsaj — politična stran socijalne politike, ampak opozorili bi pri tej priliki na druga dejstva. Ce nas spomin prav zelo ne vara, bodo to izza prevrata prve volitve v eni avtonomij, ki izvajajo socijalno zavarovanje. In zdi se nam koristno, že v naprej opozoriti bralce, kak pomen imajo volitve v upravo takih zavodov. To tembolj, ker smo imeli priliko naleteti pri ljudeh, pri katerih bo moral biti pojem avtonomije v mezincu, popolno nevednost v tem pogledu. Ker je primera s pookjninskim zavodom radi predstoječih volitev najbolj priročna, si izposojamo njegovo organizacijo za tele vrstice. Pri tem pa nam je pogledati malo nazaj. S pokojninskim zakonom je bila očrtana tudi organizacija avstrijskih zavodov za pokojninsko zavarovanje. Ustanovila se je centrala na Dunaju in deželna mesta v provincah (n. pr. v Gradcu in Trstu). Ker pa se je vlada zadovoljila s tem, da je zahtevah od dotakratnih privatnih, večinoma strokovnih pokojninskih društev in zavodov le prilagodenje zakonitim predpisom in predlaganje bilanc, se z ustanovitvijo Javnega zavoda ni napravil več kot eden korak naprej: pri občem zavodu so bili zavarovani le tisti, ki niso bili že zavarovani pri kakem privatnem zavodu, a ti so lahko še vedno sprejemali nove člane. Da‘ni bilo Za Avst-I-je pri nas nikakega posebnega zanimanja za ta zavod, dasi je bilo precej drage, se ni torej čudili, zlasti, ker se g v»* ški in tržaški deželni urad najbrž ni dosti brigal za slovanske zavarovance. Pri volitvah pa Slovenci niso nastopili kot taki, temveč kot službodavcl in nameščenci in pa: kolikokrat so se vršile volitve od leta 1909 do vojne? Ob prevratu je narodna vlada SHS v Ljubljani z naredbo ustanovila začasnega jugoslovanskega dediča avstrijskih javnih in privatnih zavodov z delokrogom v Sloveniji, nakar Je zc-maljska vlada u Splitu razširila delokrog ljubljanskega zavoda. Upravo je predstavljal odvetnik dr. Žirovnik v zvezi z direktorjem dr. Sagadinom, poklicanim iz graškega deželnega urada. Dasi pa je vlada imenovala upravo, se JI ni nič posebno mudib, spraviti veled vojnih in povojnih razmer zastarani zakon v sklad s potrebo, in zavod do lani o^tal zelo podoben temu, kar so Rimljani zvali »hereditas iacens«. Vsled vojne, ped upravo ene o«ebe radi smešno nizkega zavarovanja (do leta 1921 je bila najvišja premija K 30 mesečno pri neomejeno visoki pbči), in zlasti vsled pomanjkanja trdnega pripravnega temelja se je zabrisal pra- vi značaj zavoda, vsled nizkih dajatev, ki so zastale na predvojnem nominalu, jo postal zavod celo obsovražen, nameščenci so si pustili odtrgavati mesečno 30 kron ne da bi vpraševali kam gredo. Od leta 1921 se Je začelo izboljševati vsaj zavarovanje s povišanjem premij, tako da je treba še dvakratnega poviška, pa bo zavarovanje vsaj približno tam kot leta 1914, zdaj pa vabi zavod k volitvam prve redne uprave. Za zavod je velikanske važnosti, da se zavedajo pomena teh volitev. Šele skozi volitve bedo občutili v čem tiči avtonomnost zavoda, ki je sicer bila tuširana že v Avstriji s tem, da je predsednik — predstavnik zavoda — imenovan, in voljen. Po svojih zastopstvih bodo pričeli vplačevale! premij res sami upravljati premoženje, ki že zdaj reprezentira prijazne vsote. Z volitvami šele bo za zavarovance postal zavod meso in kri, in to smo hoteli povedati. še par besedi o načinu volitev. V principu si stojita nasproti dve fronti z nasprotnimi interesi, ki pa volita sporedno in ločeno v enakomočnih grupah :službodajalci In službo jemalci. Ce Je bil potrjen proiekt statuta, ki ga Je sestavil zavod, volita obe interesni gm* ni zopet ločeno po poklicnih jedinicah, ki se jim oddeli število mest po Številu zavarovancev dotičnega poklica. S tem bi bilo doseženo zastopanje po moči in številu poklicne skupine. Koliko je s tem odstranjena morebitna politična zloraba volitev. Je druga stvar, s katero se ne mislimo baviti. Volitve se vrše posredno, kot n. pr. volitve predsednika Združ. držav Sev. Amerike. Zavarovanci volijo le delegate za občni zbor, ki izbere iz svoje srede načelstvo in nadzorstvo. Oglleni fcarbon) papir The Rex Co. Ljubljana. politika. Izobraževanje delavstva v Angliji. I. V poslednjih letih Je na polju Izobrazbe Anglija napravila tako ogromno delo, da se ji čudijo celo Nemci. Anglija Je konzervativna država In vztraja dolgo pri svoji tradiciji, toda če enkrat uvidi, da je treba radikalne spremembe, potem napne svoje sile in dela naravnost čudeže. To dokazuje že svetovna vojna, v kateri je Anglija ta-korekoč iz ničesar ustvarila ogromen vojni aparat, ki ni bil h koncu vojne nič slabši, kakor nemški. Medtem, ko se je že preje na polju prosvete storilo za mladino v Angliji jako mnogo, se je zanemarjalo vzgojo delavstva, ki je temelj angleškega narodnega bogastva. Radi gori omenjene angleške lastnosti pa so se razmere v tem oziru tako spremenile, da lahko tekom desetih let že pride do silnega napredka. Na Angleškem ni tako kot drugod, ko se vse podi za kako novo idejo. Tamkaj osvaja nova ideja ped za pedjo, ker je Anglež hladen in nestrasten in gleda na vsako novo stvar zelo skeptično. Ce pa mu enkrat njegov zdravi razum pokaže, da je stvar dobra, potem zgrabi zanjo in se bori, kakor pravi žilavi German. Isto vidimo tudi pri ideji delavskega Izobraževanja. Že v drugi polovici 19. stoletja jo je propagiral Ruskin, no uresničevati se je začela šele, ko se Je delavstvo združilo v milijonskih delavskih organizacijah, ki razpolagajo s tolikimi sredstvi, da lahko tudi same mnogo doprlnašajo za izobraževanje delavstvo. Prvo angleško delavsko vseučilišče Je bilo ustmovljeno 1. 1899 v Oxfordu ln je bilo na Čast prvoboritclja te ideje. nazvano *Ruskin College«. Ta College ni v nlkaki zvezi z znanim oxfordskira vseučiliščem. V upravnem svetu sede samo delegati različnih delavskih organizacij. Niegov cilj je: odgajat dijake ne samo kot delavce, temveč tudi kot državljane, ki naj v prvi vrsti pomagajo delavskemu gibanju in vsem delavskim orgrnizacijam, katerih delovanje gre za odpravo kapitalističnega nasilja, politične neenakopravnosti in vseh drugih socialnih krivic, ki preprečujejo da bi bila človeška družba boljša in pravičnejša. L. 1903 se je omenjeni College preselil v lastno poslopje, ki se je 1. 1913 temeljito preuredilo in služi danes za stanovanje in predavanje 50 dijakom. V poslopju Je velika dvorana, knjižnica, skupna družabna soba in jedilnica. Kakor hitro bodo dopuščala sredstva, se bo zavod razširil. Po vzorcu amerikanskih in nekaterih angleških visokih šol obstoji tudi odsek za poučevanje potom dopisovanja za one delavce, ki iz kakršnegakoli vzroka ne morejo osebno prisostvovati predavanjem. Večina dijakov dobiva štipendije od svojih strokovnih organizacij. Tu najdemo rudarje, železničarje, tesarje, mizarje, peke, stavce, poljedelske delavce Itd. Ta raznoličnost strok pripomore mnogo k razširjenju duševnega obzorja poedinih dijakov. V zavodu se nahajajo tudi posamezni dijaki iz tujih držav, tako na primer iz Holandske. Tečaji trajajo dve leti, so pa tudi taki, ki trajajo samo tri mesece. Popolna oskrba s šolnino vred stane 100 funtov letno, k čemur pride Še svota za knjige in različne malenkosti, ki znaša kakih 20 funtov. Štipendistov je v zavodu sedaj 25. Predavanja so tako sestavljena, da nudijo dijaku temeljit obči pregled v takozvanih socialnih vedah, toda poleg tega se ozira tudi na moderne jezike in književnosti. Glavna svrha izobraževanja je, da postanejo dijaki po končanem Študiju koristni in delavni člani delavskega gibanja, da ne zapu-ste svoje prejšnje stroke in da kot funkcionarji delavskih organizacij vodijo delavstvo. Za to jim šola nudi temeljit pouk v politični, ustavni in indu« strijalni zgodovini lastne domovine in nekoliko tudi drugiK držav, potem o ekonomskih vedah, posebno o Zgodovini, metodah in svrhah delavskega gibanja. Kot bodoči borec mora biti vsak organizator tudi dober govornik, *ato se dijaki uče tudi retorike (govorništva). Da si napravi čitatelj lahko sodbo o glavnih predavanjih, jih naštej*-mo nekaj, ki so Javljena za Šolsko lato 1922/23: ekonomska teorija In zgodovina, socialna in politična zgodovina, Javna uprava, knjigovodstvo, angleška književnost, govorništvo, marksizem, tradeunionizem, industrialnl zakoni, kooperativno gibanje, francoščina, nemščina, angleška gramatika, psihologija in socalizem. Učitelji in profesorji so ali stalno nameščeni ali pa prihajajo 12 vseučilišč le na eno ali tudi celo serijo predavanj. College izdaja tudi svoj list. Življenje dijakov je jako družabno In kaže skoro isto lice, kot v splošnem življenju visokošolskih dijakov na Angleškem. V okvirju zavoda se nahajajo socialni, zabavni, športni, pevski in dramatični klubi. Vsako leto enkrat se zbero vsi že izšolani dijaki in ob tej priliki se v kakem industrijskem centru izvede velika akcija za College. Ruskin College danes ni več poizkus, temveč je trdno zakoreninjena Institucija, ki gre v lepo bodočnost, kot to kažejo drugi kraji, kjer se po njegovem vzorcu ustanavljajo nova delavska vseučilišča. Iz delavskega vseučilišča v Oxfordu je dosedaj Izšlo 600 dijakov, od katerih sta dva že izvoljena v parlament, da ne govorimo o množici odličnih voditeljev, tajnikov organizatorjev, pa tudi pisateljev. Zavod s* še sedaj vzdržuje od prostovoljnih prispevkov kakih 100 strokovnih organizacij. Zamisieki. Socijalno vprašanje je drevo, ki Poganja iz rodbine. ZrevoluciJoniraJ današnjo rodbino, pa podereš današnjo družbo, Podreti današnjo družbo pp-meni revolucijo, socijalno vprašanj« *• da torej rešiti z revolucijo. ~~ • • - Za socijalno vprašanje Je trdba so* cljalnih ljudi in teh ne vzgaja ne Četrta zapoved, niti današnja država. Zto-kaj četrta zapoved Je menica, k! t« vklene do ustanovitve tvoje rodbine, ki Jo prezentiraš svojim otrokom, ki bodo napravili isto z njihovimi Današnja država vzdržuje konfesije brez religij, šole brez vzgoje, in ljudje, ki prihajajo iz njih, so stroji, konvencijonalistl Stroj more samo nadaljevati, z nadaljevanjem se ne dela niti evolucija, Še manj revolucija. Socijalno vprašanje J* pa vprašanje začetka. mmm J J m—m Po navadi Je takole: Po rojstvu krstijo človeka, ne da bi čakali, da lahko pove, če hoče tako ali ne. Gorje starišem, ki imajo pogum — prepustiti odločitev otroku, zakaj vsa soseščina bi bila pokoncu. Ali soseščina — pa ne v hribih, ampak v Ljubljani — se briga tudi zato, zakaj otrok vpije. In če ga ne dušiš po nasvetih soseščine, si v nevarnosti, da te ovadijo radi detomora. Tako J« otrok ločen od materinega telesa, od prvega diha vklenjen v krog svojega časa te ljudi tega časa. Po letih pride v šolo, kjer stopi i stik s sovrstniki, ki si medsebojno suf-lirajo konvencljonalnosti, z učitelji, Id so že aparat konvencljonalnosti. In konvencijonalnost pomenja skrito grožnjo, da ne stikaj po stvareh, ga katere so bili starejši preneumni Pomenja srednjo linijo civilizacije, ki ti ne dovoljuje razmaha, ker bi podrl s tem lažizgradbo, ki daje tisočem sodobnikov hrano in opravičenje za notranje ravnotežje, alias »kulturo«. In čim se človek uda, nastane žanj socijalnost »problem« t. J. vprašanje, ki mu išče zaman rešitve — v drugih. — • • — ■ • • ■ Rešitve socljalnega vprašanja IŠČI v sebi. Pri tem ne pozabi, da si današnji človek, človek, katerega notranjost ni ena, ampak magacln drobcev raznih notranjosti Bolnice v Slovenili In ministrstvo lavnega zdravla. Strankarski listi režima so pred dnevom objavili izjavo ministrstva za narodno zdravje glede zadolžitev bolnic v Sloveniji. To izjavo Je razglasil tudi »Uradni list« za Slovenijo, tako, da Je dobila dotična izjava uradni 2naČaj. Ministrstvo narodnega zdravja je radi svojega postopanja seveda v stiskah, ker parlament se bo sestal v nekaj dnevih in tam se bo zahteval jasen račun glede bolnic v Sloveniji. Toliko pa moramo že danes povedati, da se s to »uradno izjavo« hoče prevarati Javnc.st, da bi se krivično postopanje proti vodju zdravilišča v Topolščici dr. Drobniču, proti bivšemu ravnatelju ljubljanske bolnice dr. Krafgherju in pa proti bivšemu sanitetnemu šefu dr. Krajcu upravičilo. Samo ta namen ima uradna izjava ministrstva narodnega zdravja. Mimogrede naj bo povedano, d« It načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Štampar svojčas izustil, da to vat bolnice na Hrvaškem gmotno v redu te da Imajo dobre uprave, doilm so bolnice v Sloveniji zadolžene po krivdi zdravstvenega odseka in po krivdi uprave bolnic. Kakor pa izvemo ima B, pr. bolnica v Zagrebu 12,000.000 (dvanajst milijonov dolga, ker tudi ni mogla izhajati z denarjem, katerega J« dobila od ministrstva za narodno zdravjt Enakomerno so zadolžene vse bolnic« na Hrvaškem. Če imajo pa hrvaške bolnice primerno' manj dolgov, ]• pa vzrok tega dejstvo, da imajo hrvatsk« bolnic« lastne dohodke. Na Hrvaškem a« predpisuje in pobira še danes avtonomni davek za bolnice, katerega pobira ft-panijska oblast ln ga izroči neposredpO bolnicam. Bolnice v Sloveniji pa tega nimajo, ker pobira vse nekdanje deželne doklade država za državno blagajno1. »Uradna izjava« razglaša, koliko se Je dovolilo za bolnice v Sloveniji v proračunu za leto 1922/23, to je od 1. avgusta t. 1. naprej, zamolči pa, koliko so Imele bolnice v Sloveniji denarnih sredstev na razpolago v letih 1919, 1920, 1921 in I. polletju 1922 in koliko se je potrebovalo za enega bolnika na dan z vsemi potrebščinami vred, koliko je torej stal en bolnik na dan z vsemi potrebščinami vred. Šele tedaj, če bo to pojasnjeno, se bo moglo soditi, če je bila uprava bolnic, ozir. zdravstveni odsek kriv, da so se bolnice zadolžile. Ce se za bolnice, ki nimajo lastnih dohodkov v proračunu za leto 1922/23 več rabi, kakor za one bolnice, ki imajo lastne dohodke, kakor na Hrvaškem in drugod, je to samo ob sebi umljivo in ni noben dokaz za to, da je ministrstvo bolnicam v Sloveniji bolj naklonjeno, kakor pa v drugih krajih. Ministrstvo narodnega zdravja je na mnogokratne prošnje za kredit vedno molčalo. Ako ministrstvo ni imelo zadostnega kredita, je bila dolžnost ministrstva podrejene organe opozoriti, da se omeji spreiem bolnikov na toliko, kolikor je pač mogoče z nakazanim kreditom izhajati. Tega ministrstvo ni storilo, takega navodila ni izdalo in zdravstveni odsek tudi ni bil upravičen samovoljno sprejem omejiti. Ko se je februarja t. 1. nameravalo obrat v bolnicah omejiti z ozirom na pomanjkanje kredita, je ministrstvo takoj naročilo popolni obrat v bolnicah, ne da bi pa nakazalo potrebni kredit. Čeprav je ministrstvo iz uradnih poročil moralo videti v kako slabem gmotnem stanju se bolnice nahajajo, je pustilo delati dolgove. Kdo je torej kriv, da so se bolnice zadolžile? Nihče drugi, nego načelnik v ministrstvu narodnega zdravja dr. Štampar, kateri je vse zadeve bolnic vodil in še vodi, in kateri je imel namen, da najde povod 2a odstranitev dr. Krajca. »Revizije«, katere Je dr. Štampar v posameznih zavodih »vršil«, so bile samo na videz In tako površne, da o revizijah sploh ne more biti govora. Prave revizije, katera bi zamogla zadevo stvarno pojasniti, še do danes ni bilo. Ker so se lastni dohodki bolnicam (plačilo oskrbnin) odtegnili, so bile bolnice navezane zgolj na kredit, katerega so dobivale potom zdravstvenega odseka od ministrstva. Ta kredit pa nikakor ni zadostoval, če se je hotelo obratovanje vzdržati v dosedanjem obesgu. Naj se dokaže, koliko bolnikov so bolnice na dan oskrbovale v letih 1919, 1920, 1921 in I. polletju 1922 in koliko so dobile denarnih sredstev v tem Času, potem se bo še le lahko dokazalo, kolik ose je porabilo za enega bolnika na dan za hrano in pa za druge izdatke. Za druge izdatke se rabi vsega skupaj več ko za hrano. Tem potom se lahko dokaže, koliko odpade za enega bolnika na dan za hrano, zdravi'a operacijska sredstva, inštrumente, aparate, kur- javo, osobje, inventarske potrebe (perilo i. dr.) snaženje, gospodarstvo, pogrebne stroške itd. Iz tega se bo šele videlo, če so bile uprave dobre ali slabe. Pripomniti se mora tudi, dž so se ustvarili od leta 1920 naprej v nekaterih bolnicah specialistični oddelki, oziroma so se razširili in dopolnili obstoječi oddelki, tako n. pr. v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju. Ta ureditev in razširjenje tudi ni bilo brezplačno, stale so velike vsote, ni se pa dalo za nje potrebnih kreditov. Ti izdatki spadajo še v dobo pokojnega sanitetnega šefa dr. Oražna. Ker so se računi za omenjeno ureditev deloma plačali, so morali drugi zaostati. Tako n. pr. se je uredil v Ptuju ki-rurgični oddelek, ker bolnica ni bila urejena za kirurgijo. V Celju se je ustanovil za ženske ginekološki oddelek, ker za porodništvo in Ženske bolezni na Štajerskem ni bilo zavoda. V Mariboru se je ustanovil oddelk za očesne in vratne bolezni in pa oddelek za spolne in kožne bolezni. Kdor pozna razmere, ve, kaj take ureditve stanejo, kredita pa ni bilo v potrebni izmeri. Računi so se morali plačati, zato so pa drugi zaosta- li. Ce se bo vse to pojasnilo, potem šele bo mogoče objektivno soditi, kje leži krivda. In vsega tega dokaza ministrstvo za narodno zdravje do danes ni prineslo, prineslo Je samo neupravičene obdolžitve, da prevara javnost. Največ se predbaciva, da so se star ri računi plačavali, dovi pa zaostali neporavnani. Po naziranju ministrstva bi se bili morali samo isti računi plačati, za katere je bil nakazan kredit po dvanajstinah. Pripoznamo, da odgovarja ta zahteva zakonskim predpisom, a dvanajstine niso zadostovale, pa tudi niso bile redno nakazane, zatorej so morale bolnice stare račune plačevati, da so si obdržale zaupanje dobaviteljev in za-mogle dalje obratovati. Ali bi pa bilo manj dolgov, če bi se bili samo novi računi plačali, stari pa zaostali? Nasprotno, s tem, da so se stari računi plačali, se je prihranilo na obrestih in tako dolgovi zmanjšali! Če bi se ne bili stari računi plačevali, bi bili danes računi iz leta 1920 in 1921 na dolg, ker pomanjkanje kreditov izvira že iz te dobe. Uradna izjava sama pripozna, da so dobile bolnice v Sloveniji v prvih 7 mesecih, to je od 1. januarja do 31. julija kredit, ki odgovarja povprečno 15 dinarjev na dan za enega bolnika. Koliko so dobivale pa 1920 in 1921. tega pa ne pove.) Ce bi bilo to res, je že dokazano, da je bil kredit povprečno polovico prenizek, ker v tem času je vsled narasle draginje samo hrana stala že 12 do 14 dinarjev na dan, drugi izdatki so pa tudi najmanj toliko znašali. Če so res bolnice v drugih krajih s tem kreditom izhajale, kar pa ne verjamem, potem niso bili bolniki tako oskrbljeni, kakor je bilo potrebno. Sprejem bolnikov v bolnicah se je omejil še koncem meseca junija t. 1., ko je ministrstvo narodnega zdravja na dolgo molčanje vendar enkrat izprc- besed govorilo veliko pomembno »Zdravstveni odsek z dvanajstii'3 mora izhajati.« Ker to ni bilo ria dru* način mogoče, kakor da se obrat bolnicah omeji na toliko, kolikor se zamore bolnikov oskrbovati, se le moralo izvršiti. Kdo je torej kriv omejitve? Zopet ista oblast, kater* meče sedaj obdolžitve na druge. Osobja se res vsled te omejitv* obrata ni odpustilo, ker je bil takrat no vi proračun v razpravi in se je tor« upravičeno moralo upati, da je onteji' tev prometa v bolnicah samo kratkotrajna, ki bo odpadla takoj, ko bo nod proračun odobren, kar se je tudi ud«J* stvilo. Če bi se bilo osobje odpustilo« bi se ne bi moglo ga nadomestiti ket za bolnico sposobno osobje ni lahk® dobiti Ministrstvo polaga veliko važnost t takozvano magacinsko knjigo za pred' mete prehrane. Pripomnimo, da so tudi do sedaj točno vpisali vsi nakupo-vani in porabljeni predmeti v poseben žurnal, da je bilo točno videti vsaUj mesec, kaj je od prejšnjega meseca za' ostalo, kaj se je nakupilo in kaj In ko* ] 'iko se je porabilo. Vsi računi so iorel bili in so tudi sedaj v redu. Tudi predbacivanje, da so bili no* l.ateri upravitelji brez dovoljenja n* dopustu, je neupravičeno, ker se ni nahajal noben upravitelj in sploh noben uradnik brez dovoljenja pristojne obla sti na dopustu. E. GABUR1AI Zločin v Orcivalu. (Dalje.) »Imamo ga!« je vzkliknil oče Plantat, ves bled od razburjenja. »Ne radujte se prezgodaj. Morda je bil Hektor tako previden, da ni šel sam kupovat. V tem slučaju je naša naloga težja. A ne verjamem « Gospod Lecoq je umolknil. Janulja je baš takrat že v tretje odorla vrata in viknila s svojim grmečim basom: »Miza je pogrnjena!« Nekdanja kaznjenka Janulja je znamenita kuharica; oče Plantat je ugotovil to že pri prvem založaju. Toda jed mu ni dišala; vse preveč ga je sklelelo vprašanje, ki ga je hotel zadati gospodu Lecoqu. Njegova duša je bila polna tiste grenke tegobe, ki jo občutimo pred vsakim mučnim korakom. Tajni policist, ki je velik jedec kakor vsi možje dejanja, se je zaman prizadeval spraviti gosta v dobro voljo; zaman mu je nalival kozarec s prelestnim bordojcem, darilom hvaležnega bankirja, kateremu je našel blagajnika, ki jo je upihal v Bruselj, »na letovišče«. Mirovni sodnik je bil ves molčečen in žalosten; baš toliko da je odgovarjal. Ko je stopil v to hišo. ni mislil, da mu bo tako težko izvršiti svoj namen. Zdaj pa ga je davil ves tisti brezumni sram. s kateflth zre starec na mladega Človeka, tik preden mu zardevaje odkrije svojo najglobljo skrivnost. Smešnosti se ni bal. Njegovo čuvstvo je bilo nedosegljivo roganju brezsrčnih ljudi. Tudi nevarnosti ni bilo nikake. Policist je že itak vedel vse skrite misli, ki jih je bilo toli mučno priznati naravnost! Tako je koprnel in okleval, ko se je v predsobi nenadoma oglasil zvonec. »Gospod,« je prišla povedat Janulja, »neki agent iz Cor-beila, Goulard po imenu, bi rad govoril z vami. Ali naj mu odprem?« »Da; privedite ga semkaj.« Začulo se je rožljanje zapahov in verig; kmalu nato Je stopil Goulard v obednico. »Dvorni detektiv« gospoda Dominija se je nojavil v svoj! najlepši obleki, z belo srajco in visokim ovratnikom. Vedel se je spoštljivo in leseno, kakor pristoji staremu Vojniku, ki še ni pozabil naukov svojega narednika. »Kaj vraga iščeš tu«, ga je osorno vprašal gospod Lecoq, »in kdo se ti je drznil dati moj naslov?« »Gospod,« je odgovoril Gotflard, očividno preplašen po tem sprejemu, »izvolite mi oprostiti; gospod doktor Gendron me pošilja s temle pismom h gospodu mirovnemu sodniku.« »Res,« je potrdil oče Plantat, »snoči sem prosil Gendrona^j naj mi čim najhitreje sporoči uspeh mrliškega ogleda: ker nisem vedel, v katerem hotelu se ustavim, sem rekel poslati obvestilo k vam.« Gospod Lecoq je pomolil gostu pismo, ki mu ga je dal Goulard. »Oh. kar odprite ga,« je dejal mirovni sodnik, »saj va* zanima istotako kakor mene ...« »Dobro,« je rekel tajni policist, »a stopiva rajša v moj kabinet.« Vstal je in poklical Januljo: »Prinesi možu zajtrk,« je velel. »Si že kaj jedel danes?« »Odteščal sem se, gospod, ne več.« »Nu, prigrizni kaj, dokler se ne vrnem, In pij steklenico vina na moje zdravje.« Spet sta se zaprla z očetom Plantatom v kabinet. »Da vidimo, kaj nam sporoča doktor,« je rekel detektiv* prelomivši pečat. Pisanje se je glasilo: »Dragi Plantat! V naglici hočem napisati nekaj vrstic, da vam jih pošljem k našemu čarodeju...« . »Oh.« se je prekinil gospod Lecoq, »doktor Gendron je res J preveč ljubezniv!« (Dalje prih.| UP MALI OGLASI Ig ..-J!1:.J_ LIČNO Izdelano novo stolnico. Naslov v upravi lista. 577 PRODAJA: LOKOMOB1LA .Badenla. popolnoma nova. 20/26/34 PS za 1,000.000 mark. M. Podlesnik, Altotting. Zg. Bavarska. Na zahtevo na-tančen popis. 567 SPALNICO, dobro ohranjeno, nov damski zimski plašč čevlji in dobro ohranieno žensko obleko — Bleiweiso-va cesta l/podpritličje (klet). 576 pod »Merkur«, na upravo lijta;______________________578 HlSO na krasni legi v periferiji Ljubljane, pripravna Za vsako obrt in trgovino z 12 stanovanji. 4 gostilniškimi lokali, skladiščem, ve. likim gospodarskim poslopjem, krasnim gostilniškim in zelenjadnim ugodnimi pogoji. ■ SPREJME SE PRODAJALKA, mlajša moč In učenka za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v upravi lista. ____________________ 583 ŽAGARSKI MOJSTER z daljšo prakso in dober manipulant želi primerne službe. Gre tudi Za skladiščni-vrtom oodlka- C-nl- Ponudbe na uora-Naslov v | 1Ista pod ’SPreten lonA- upravi lista. 564 580 STROJNIK, samostoten z VODNO MOČ za 8 konj-jveč:o prakso !šče primerne »kih sil. 3 m padca ali še,službe pri večjem parnem več, ker je v tem kraju stroju ali na mnogo lesa je pripravna za kako veliko žago ali tovarno. ■ Nahaja se pri državni cest’-. 15 minut od železniške postaje; kar se bo potrebovalo prostora za stavbo in podjetje se lahko potem odmeri na željo kupca. Naslov pri upravi Usta. 573 surovo Ponudbe na uoravo ped »MarUiv 500«. olje. lista 579 ŽELEZNINAR, soretna. iz-urjena mlajša moč, se Išče za takojšen nastop v Ljubljani. Reflektanti z dobrimi referencami naj stavijo svoje ponudbe z zahtevo plače mZHO: MESEČNA SOBA s posebnim vhodom na periferiji mesta se išče. Ponudbe na uoravo lista pod »Soba št 566«. 566 VINOREJCI, sadite izboljšano Šmarnico. — Zahtevajte natančno pojasnilo od g. Vrbniak. Št 11) — Velenie, Štajersko. 560 POZORI Zavarujte peliske pridelke proti toči. gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite živ-ljenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celiu, Lava št. 23 8.so ŽEPNE URE. preči .stiske in stenske, popravlja naj-solidneie tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici t. 506 DELAVNI PLAŠČI (hlače in bluza skupaj) za avto, motocikle, mehanike, jako praktični se dobijo Sv. Petra c. 16. 585 $®SBHSE£$S f komadu; vplačilo preostalih 50 mora sledeti najpozneje do 31. januarja 1. 1923. 6. Na položena vplačila se bo izdalo začasno potrdilo, a pri vplačilu C^0" kupnega iznosa delnica društva. Ta emisija je deležna dobička tekočega leta. 7. Za uplačevanje fungira: „Jadranska banka d. d.“, Beograd; „Prva Hrvatsk® Štedionica“, Zagreb; *Francusko-Srpska banka A. D.“, Beograd; „Hrvatska Eskontni® banka d. d.“ Zagreb; „Slavenska banka d. d.“ Zagreb; „jugoslavenska banka ^ Osijek ter vse njihove podružnice. ZAGREB, dne 5. septembra 1922. \ V Upravni Odbor Jnposlovenstop ivttn L r v Zaorebu •••i J, , JUGOSLAVIJA«, 1. oktobra '1922. P. n. gospodinje, šivilje, krojače, Čevljarje, in sedlarje ope« sariamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah materija] predvojni cene nalnlZJe edino le prt' UNITED - AMERICAN ‘ LINES - INC prevaža potnike z najnovejšimiirzoparniki preko J Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi • in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika ssa-J *: loga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatik«. • Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter • Martiny". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje • r polnogumijastih obročev. • Centrala: Ljubljana, Rimska cesta Stev. 2. ® Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana, j? Podružnice- Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. 9 ' Telefon štev. 470^ ® Maribor, SurJIteva ul. štev. 9. Telefon štev 133. ® Beograd, Knez Mlhajlova ulica broj 3, Ljubljana, Su. Petra nasip št.7. Pouk v vezenju brezplačen! Istotam ^%le, olja vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih •»rojev in koles. - Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In malo! Nalnlžje cenel Točna postrežba I Vozne liste ter vsa potrebna; pojasnila izdaja SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje. I Sprejemam lisičje In druge kože V barvo; stroj in popolno izdelavo mo-“''hiranje kožuhovin izvršujem točno in po najnižjih cenah. Kupujem vsako-divje kože po najvišjih dnevnih cenah. (: P. SEMKO, krznar, Glince 230. IGalalit stil bila brez Dblebe V ADAM IN EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstna obleke za gospode, dame in otroke v trgovini _ O. BERNATOVIt Ljubi jama, Mestni trg 5—6. Biserni Prvovrstni Brez konkurence Tovarna gumbov - Slov. Bistrica jomlioS. KORNGUT Wlen XIX, Welnzlns. 3. AbtS. Razno perilo za dame, gospode Ih deco priporoma tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg št 10. i^enj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem piela od g. Frančiške Letanja katero otvorim 2. oktobra 1.1. Nadevala si bodem vsestransko ustreči željam svojih *«lcev s svežim maslom, sirom, mlekom, skuto, sme-kpim krompirjem, svežimi jajci, različnim namiznim J in prvovrstnim vinom v steklenicah, sladkim kiltom, hruškovcem itd. PO najnltjlh cenah. I. del (mOŠKi zberi) je ravnoKar izšlo. Cena partituri 10 Dia Naroča se pri Fani Jakobi*, Jenkova ulica 6, MARIBOR. Električni stroii proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka Karol Florijančič, Celje, Proračuni brezplačno 1 “"•iiaiiuiiiiiiiiuiiiiriiiiif.iiiiiiiiimiiiiMtiitiiiiiiiiiimiiiiHiiinimiuimiHHi hft I^UmI primeren za kako GB SC lOnOItrgovino'na rar ^ MM lUllHi meroma promet- W]u. Ponudbe pod „lokal" na upravo lista. Il,ll'>iniiiiiimiiii]!ii«!i!i:i!iii!iiiiiiii!iiiiiimiiii imiiiiiiiiiniiiiiminiiiiiiiin [čgg Pevska društva segajte pridno po njih! J§|§] rmature in sesalke, zvonovi LJUBLJANA Transmisije j^ečja Izbira | Sličnih pletenin, nogavic pmia ln rokavic !iMniuu. TVRDKA GRIČAR MEJAČ zaloga oblek za gospode, dame in otroke S se ie preselila iz Prešernove ulice štev. 9 • v Selenburgovo ulico štev. 3. { Vogal Knafiove ulice. • Proda se stanbeni prostor za zidanje malih atano* vanjskih hiš ali pa in* dustrijo v Ljubljani. — Naslov pri: ALOMA COMPANY, anončna dr., Kongresni trg 5/1 Telefon žtev. 174. «••••• •_••••** Pneumatika. »a popravila, m vožnje. fo blago in cenah nudi ) d. z o. z. »JUOOSLAVTJA«, 1. oktobra 1922. Obrestovanie vloe, nakup in prodaja vsakovrstnih vred- -g-”"*-!.- L-"»- | — ......................... V'-- nostnih papirjev, deviz in vftiut. borzna naročila, predujmi in krediti vsake, vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov. nakazila v tu- in inozemstvo, 'sate-deposits LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju) LJUBLJANA ■ • Brzojavk« - KREDIT UUBUflNfl.— Telefon ft. 40, 457. In 648 —.. ir—. NaiveiJI davki, katere plaCate Vam nastanejo, ako nt ^ ifflpJ gledate na to. kje nakupujete, zgubite denar In Imate poleg tega večkrat »e sitnosti. Poskusite enkrat t llustrovanlm katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik Henri Maire) v LJublfanl. Mestni trg 8. Ta Vam svetu |e resnično dobre ure. spe-J® Cijalne znamke JKO" I2 lastne trornlce Tri *% v Svld, kakor tudi druge dobre ?epne ure. Hita t *a pest n e ure. svetilne In stenske ure. Mf-A j verižice, prstane, zapestnice, uhane, na* HI*:” IIH fnlmo orodje, krstna in birmska darila In VSo drufl° zlatnino in srebrnino. Pa tudi f» v nV porabn« predmete, kakoi n. pr. Ikarie. ftole. britve, lasestrilne in brivske stroje. ^steklorezce. doze za tobak. svalClce in smodke. naligače in denarnice kupite dobro In ceno pri tvrdki: H. Suttner (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani St. 8. Delniška glavnica: Din 60,000.000. sssa Rezerva: Din 30,000.000. Podružnice: Bled Jesenice Prevalje Cavtat Korčula Sarajevo Celje Kotor Split Dubrovnik Kranj Sibsnik Ercegnovl Ljubljana Tržič Jelša Maribor Zagreb Metkovid RMERIKRNSKl ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BRNK, Cortiandt Street 82, New-York City. BANKO YUGOSLAVO DE ČHJJuE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenlr. UUBUANA . GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2. Šivalni stroji m stroji ta pletenje Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica. Pisalni istraji JUoT. Kolesa iz prtih to varen! Dflrkop ■ ■— Styria ............... VVaffenrad. nmimiiiiiiiiimiimimmiiiinmiiuiuiiniiiiiiiiimimniin:itiiiii;niii!iuiiiii!i!!iMimii Direktni izvoz svinjske masti, slanih in loja iz Združenih držav. j=a • S391 . ■■ =..... ■ ' ■ --1 Oblažilnica ra Slovenijo, r. z. z o. z. v Ižubiiani en gros — Zadružna centrala za manufakture — en detajl I Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki l Skladišče v ..KRESIJI11, Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje. Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5. Podružnica v SOMBORU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11. DpoStcvajtc pri nakupih! ■■■■■■ Upoštevajte pri nakupih! ^====? ... , IBSD»CD0Q-: ~ 1 Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGAJ stavbeni in pohištveni pleskar in ličar □bljana, Kolodvorska ulica št. 6. Ilavenska banka d. d ■ Ljubljana (prele Jugoslovanska Union banka) Zagreb Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Skolja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). _ Budapest: Balkan Bank r. t. Afilaciie: Split: Jugoslavenska industrijska banka. wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 K., Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovniki za domačo uporabo kakor tudi za indusfriisfea podjetja in razpela: Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporaW kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. 1 Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d v Ljubljani, Miklošičeva cesta Delniška glavnica K 20.000.000-- H Underwood II « tt pisalni stroji so najboljši » n ma»nsss8s«snnn: II Opalosraph II UUBUANA Tel 268 - Gradišče St 10 . Tel. 268 razmnoževalni aparati so svetovno« ss s; « u a » znani sj t: a n » ** izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.