'Kxr
NO. 120
WA"
AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
ERIO/%1%1—HO
Serving Cfiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
CLEVELAND, OHIO,^MONDAY MORNING,
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
UKUanapolis, Florida, Ely, Pueblo, Kock
NOVEMBER 17, 1980
■Hnanmnasa
Spring«, «11 Ohl*
RONALD REAGAN 2E ZACEL Z IMENOVANJEM ČLANOV SVOJE ADMINISTRACIJE!
Slovenska filharmonija bo le nastopila tudi v Carnegie Hallu!
NEW YORK, N.Y. — Napovedano gostovanje Slovenske filharmonije iz Ljubljane v sloviti newyorski koncertni dvorani Carnegie Hall, ki bi moralo biti v nedeljo, 19. oktobra, je odpadlo zato, ker so- godbeniki po nesreči ostali brez inštrumentov. Leti niso bili prepeljani pravočasno v dvorano. (Ur.: O tem dogodku je v AD poročal dr. Zdravko Kalan.)
Columbia Artists, ki je organiziral in sedaj vodi koncertno turnejo filharmonije, je dosegel nov sporazum z vodstvom Carnegie Hall-a in tako bodo slovenski godbeniki res igrali v tej dvorani in sicer v ponedeljek, 24. novembra.
Newyorski dopisnik ljubljanskega Dela, Dragiša Bo-škovič, ki je objavil članek o gostovanju Filharmonije po ZDA, je pripomnil, da je dvorana že razprodana.
Boškovič je pohvalil uspeh nastopa orkestra v Clevelandu in omenil pohvalno oceno o koncertu, ki jo je objavil kritik vodilnega clevelandskega časopisa The Plain Dealer. --------------o------
Stanislaw Kania se prvič sestal z delavskim voditeljem L. Waleso
VARŠAVA, Polj. — Uradna poljska poročevalna agencija PAP je objavila poročilo, v katerem poroča o sestanku med načelnikom poljske komunistične partije Sta-nislawom Kanio in voditeljem neodvisne delavske unije Solidarnost Lechom Waleso. Podrobnosti o tem srečanju PAP ni poročala, vendar je znano, da je bilo prvič, ko sta osebno govorila Kania in Walesa.
Opazovalci poljskih razmer dajejo poseben pomen temu pogovoru predvsem zato, ker je s svojim sprejemom Wale-se Kania priznal moč in vlogo Solidarnosti, organizacije, v kateri je sedaj menda včlanjenih kar 10 milijonov Poljakov, delavcev in delavk.
V raznih vojvodstvih Poljske se pojavljajo nove težave med delavci in lokalnimi partijskimi voditelji. Trenutno je npr. precej napetosti v ' vojvodstvu . Czestochowa v jugozahodni Poljski. Tamkajšnji načelnik partije Miro-slaw Wierzbicki zagovarja trdo roko napram Solidarnosti.
Ko je Solidarnost grozila, da bo zopet pozvala delavce, naj štrajkajo, ako ne bi vrhovno sodišče razve Ijavilo odločitve varšavskega sodišča, ki je samovoljno spremenilo statut organizacije, je Wiezbicki rekel, da bo uporabil silo proti štraj kaj očim v njegovem vojvodstvu in jih vse odpustil iz službe.
Do štrajka sicer ni prišlo, Pripadniki Solidarnosti pa zahtevajo odstavitev Wier-zbickega. Odločitev glede njegove usode bo seveda v rokah politbiroja partije v Varšavi.
—----o------
Ameriško Domovino v vsako slovensko hišo!
Novi grobovi
Andrew Hudin
V sredo, 12. novembra, je umrl 87 let stari Andrew Hudin z 1135 Hadcock Rd. v Brunsvvicku, bivajoč pred leti v stanovanju nad nekdanjo Simončičevo pekarno na E. 67 St. in St. Clair, nato pa 7 let na 1035 E. 70 St., rojen v vasi Dereza (Jug.), od koder je prišel v Cleveland leta 1914, vdovec, zaposlen do svoje upokojitve pri W. S. Tyler Co., stric Mija Dijanica (pri katerem je stanoval), prastric Dura Dijanica in Milke Sol-man. Pogreb je bil iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v petek, v cerkev sv. Paula na E. 40 St., nato na pokopališče sv. Križa.
Eileen M. Birk
Umrla je Eileen M. Birk, rojena Marcinko, žena Franka, mati Jamesa in Johna, 2-krat stara mati, sestra Wil-liama in Andrewa. Pogreb bo iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Hts., danes dopoldne ob 9.15.
----—o-----
Zadnje vesti
•	Los Angeles, Kal. — Požari v okolici tega mesta so uničili 30,000 akrov površine. Zgorelo je več kot 100 privatnih domov, nekaterih vrednih več kot milijon dolarjev. Požari so zahtevali doslej eno smrtno žrtev. Veter piha s hitrostjo 90 milj na uro in hitro razširja ogenj ter onemogoča gasilcem gašenje.
•	Bangkok, Taj. — Eksplozija streliva v tem mestu je ubila najmanj 31 oseb, več kot 300 jih pa ranila.
•	Yosemite, Kal. — V narodnem parku Yosemite se je odkrušila večja kamnita gmota in pokopala tri turiste, ki so takoj umrli. Sedem drugih turistov je bilo ranjenih. Predstavnica parka je rekla, da so zemeljski plazi v tem parku pogosti, redkost je v tem, da zahtevajo človeške žrtve.
-----o-----
Oglašujte v Ameriški Domovini!
CLEVELAND, O. — Novinar ljubljanskega “Dela” Boris Jež je začel svoj članek o sedanjem gospodarskem položaju Jugoslavije (objavljen je bil 4. novembra) takole: “Jugoslovanskemu gospodarstvu vse bolj pohaja sapa”. Nato je povedal, da je bila industrijska proizvodnja v državi julija letos le za 1.6 odstotka večja kot julija lani, avgusta komaj 1.2 večja'. Zmanjševanje rasti se je nadaljevalo v septembru, čeprav točnih podatkov še ni, ter da ne bo nič boljše v novembru ali decembru, morda celo slabše, je dodal Jež.
Jugoslovansko vodstvo se močno zavzema za povečanje izvoza in Jež pove, da je bil izvoz do konca avgusta res nominalno povečan za 34 odstotkov. Kljub temu pa jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj še narašča. Med najpomembnejšimi cilji stabilizacijskih ukrepov, ki jih je podvzela jugoslovanska
ZDA in ZSSR sprejele kompromisno rešitev težav v Madridu
MADRID, Sp. — Večtedenski spor med ZDA in ZSSR glede Madridske konference o detantu in človečanskih pravicah je bil razrešen, ko sta velesili sprejeli kompromisno rešitev, ki jo je predlagala skupina tkzv. neuvrščenih držav. V tej skupim so bile Jugoslavija, Avstrija, Švedska in Ciper.
Kompromis določa, da bo razprava o tem, kako so države, ki so podpisale Helsinške sporazume leta 1975, izpolnjevale svoje obveznosti glede človečanskih pravic, trajala največ pet tednov. V petem tednu razprave naj bi države predlagale svoja mnenja o tem, kako najbolj učinkovito pospeševati proces popuščanja napetosti oz. detant.
ZDA menijo, da pomeni kompromis zmago za ameriško stališče. Sovjeti so sprva hoteli omejiti razpravo o človečanskih pravicah na dva tedna, sedaj so pa pristali na pet tednov.
Vodja sovjetske delegacije na konferenci je namestnik zunanjega ministra Leonid Iljičev, ameriški delegaciji pa načeljuje bivši pravosodni tajnik Carterjeve administracije in osebni prijdtelj predsednika Jimmyja Carterja, Griffin Bell.
ZDA in druge zahodne države so popustile glede svoje prvotne zahteve, naj se v dveh ali treh letih organizira ponnvno srečanje. Kompromis ne določa točnega datuma o ponovni konferenci, kar je bliže sovjetskemu stališču.
Belgija in Romunija sta že izrazili pripravljenost, biti gostitelj take ponovne konference.
-----o-----
VREME
Oblačno in hladno danes z možnostjo dežja ali snega v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 40 F. Oblačno in vetrovno jutri z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 37 F.
vlada pred meseci, je bilo prav zmanjšanje deficita v plačilni bilanci s tujino. Do tega zmanjšanja očitno še ni prišlo.
Poleg povečanega izvoza se je vlada odločila tudi za znatne omejitve uvoza. Te omejitve pa sedaj povzročajo hude težave. Industrijska proizvodnja v državi je namreč močno navezana na pravočasnem uvozu zadostne količine reprodukcijskega materiala. Omejitve pa ta uvoz ovirajo in tako je v več tovarnah proizvodnja obstala za nekaj dni ali dlje.
Druga težava, ki se pojavlja v Jugoslaviji, je pomanjkanje raznih potrebščin. Seznam teh predmetov je precej dolg, najpogosteje pa o-menjajo meso, pralni prašek in zdravila. Zanimivo je dejstvo, da se povpraševanje prebivalstva ni kaj umirilo, čeprav so realni osebni dohodki že manjši za 5.1 odstot-
Papež Janez Pavel II. na 5-dnevnem obisku v Zahodni Nemčiji
BONN, Zah. Nem. — V soboto je papež Janez Pavel II. piripotoval v Zahodno Nemčijo na obisk, ki bo trajal pet dni. Zadnji obisk kakega poglavarja katoliške Cerkve v Nemčiji je bil Leta 1782.
Papeža bodo sprejeli naj-višji zahodnonemški državniki, med njimi predsednik države Karl Carstens in predsednik vlade H. Schmidt. Ti sprejemi bodo uradnega značaja in papež se bo zanimal predvsem za o b i s k o v a nja mest in cerkev, ki so pomembne za zgodovino Cerkve na Nemškem.
Tako bo obiskal Mainz in Fuldo, dve mesti, ki sta tesno povezani z delovanjem sv. Bonifacija, angleškega meniha, kateri je obiskoval razna nemška plemena v 8. stoletju in s tem pripravil podlago za njihovo pokristjanjenje.
Janez Pavel II. se bo sestal tudi s predstavniki zahodno-nemške katoliške skupnosti. Trenutno je v tej deželi 26.8 milijona pripadnikov rimskokatoliške Cerkve, protestantov je pa vsega skupaj 26.5 milijona.
Mnogi protestanti v Zahodni Nemčiji so jev»i. ker menijo, da papež ni hotel obiskati severni del države, kjer prevladuje protestantska vera ter se ni zanimal za srečanja s protestantskimi voditelji-
Nekateri protestanti so pa užaljeni zaradi vsebine neke knjige, ki obravnava zgodovino Cerkve v Nemčiji. Trdijo, da so v tej knjigi žaljive besede o Martinu Luthru in protestantizmu. Knjiga je bila izdana ob priliki papeževega obiska.
Dejstvo je tudi, da obstaja spor med liberalno in konservativno strujo v Cerkvi v Zahodni Nemčiji. Liberalci nasprotujejo predvsem primasu nemške Cerkve, kardinalu Josefu Hoeffnerju.
------o-------
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
ka. To pomeni, da ljudje črpajo svoje prihranke. Osebna poraba bi bila še večja, ako bi ne bilo pomanjkanja več vrst blaga za tkzv. široko porabo.
Jugoslovansko gosp odar-stvo se sooča tudi z visoko stopnjo inflacije. Novinar Boris Jež poroča, da so se cene v industriji povečale v mesecih julij in avgust za 6.6 odstotka, v prvih osmih mesecih letos pa so se dvignile dvakrat hitreje kot v prvih osmih mesecih lani.
Poleg vsega drugega je rast zaposlovanja v Jugoslaviji in Sloveniji počasnejša kot lani. Sedaj je zaposlenih v Sloveniji 773,969 oseb, kar je 1.3 odstotka več kot lani. Uradni podatki v Sloveniji kažejo, da je bilo konec julija letos nezaposlenih 11,146 oseb, gospodarske organizacije so pa imele 9621 prostih delovnih mest.
Novost v Jugoslaviji bo u-vedba novega sistema cen za
PACIFIC PALISADES, Kal. Izvoljeni predsednik Ronald Reagan, ki bo prišel ta teden v Washington, D.C., in se v četrtek sestal s predsednikom Jimmyjem Carterjem v Beli hiši, je že imenoval prva dva člana svoje administracije-
Za načelnika svoje pisarne v Beli hiši je izbral Jamesa A. Bakerja, ki je vodil voliv-no kampanjo predsednika Forda pred 4 leti, nato pa letos podpiral kandidaturo Georgea Busha. Po Reaganovi zmagi nad Bushom se je Baker pridružil zmagovalcu. Kot pravijo dobro poučeni viri, ki so blizu Ronalda Reagana, se je kmalu razvilo iskreno p r i j a ke Ijstvo med Baker'jem in Reaganom.
Za svojega osebnega svetovalca v Beli hiši je Reagan imenoval Edwina Meesea III. Meese je igral pomembno vlogo v letih, ko je bil Reagan guverner Kalifornije. Meese bo smatran kot član Reaganovega kabineta in bo vodil oziroma nadzoroval celotno domačo politiko Reaganove administracije.
Baker in Meese bosta hkrati člana vplivnega Sveta za nacionalno varnost.
Reaganovi svetovalci pričakujejo, da bo novoizvoljeni predsednik imenoval svojega osebnega odvetnika Williama Frencha Smitha za pravosodnega tajnika zvezne vlade. Smith, ki je star 63 let, vodi Reaganove osebne finančne zadeve in je njegov odvetnik že 15 let. Nekateri člani Reaganove ekipe pa menijo, da bo novi pravosodni tajnik bivši clan Nixonove in Fordove administracije, 55 let stari Caspar W. Weinberger.
Za načelnika Sveta za nacionalno varnost pa je vse pogosteje slišati ime upokojenega generala ameriških letalskih sil Brent Scowcroft. ki je že svetovalec Ronalda
mnoge industrijske izdelke. Cene teh izdelkov — npr. avtomobilov — se bodo oblikovale “prosto”, v skladu s tržnimi razmerami. Nov zakon o cenah bo začel veljati v začetku prihodnjega leta.
Poleg avtomobilov se bodo prosto oblikovale cene pohištva, ur, gramofonov, pomivalnih strojev, likalnikov, vseh vrst oblačil, usnjene in krznene konfekcije, kozmetičnih preparatov, posebnih vrst moke, pripravljenih jedi, vseh vrst kisa, medu in izdelkov iz medu, konzerviranega sadja in zelenjave, likerjev, žganih pijač, vina, piva, brezalkoholnih pijač, prevoza potnikov m blaga v notranjem letalskem prometu ter več drugih.
Napovedujejo, da se bodo cene mnogih zgoraj omenjenih izdelkov in storitev močno zvišale kmalu po 1. januarju 1981.
Urednik
Reagana na področju zunanjih zadev. Scowcroft je bil član privatne ameriške delegacije, ki je obiskala Moskvo pred dnevi in se pogovarjala s sovjetskimi predstavniki o SALT II pogodbi in drugih pomembnih vprašanjih, ki zanimajo ZDA in ZSSR.
Člani delegacije so povedali novinarjem, da so se Sovjeti zanimali predvsem za gen. Scowcrofta in so hoteli izvedeti čim več o stališčih, ki jih zavzema novoizvoljeni predsednik ZDA.
V soboto in nedeljo je bil v Los Angelesu sestanek 11 gospodarstvenikov, ki svetujejo Reaganu glede ekonomske politike. Na sporedu je bilo obravnavanje Reaganove kampanjske obljube, da bo zmanjšal proračun zvezne vlade za dva odstotka. Pogovorili so se tudi o pripravi obsežnega gospodarskega načrta, ki ga bo Reagan predložil kongresu prihodnje leto.
Drugi Reaganovi svetovalci pa razmišljajo o možnih spremembah v sistemu socialnega zavarovanja oz. Social Security. Med drugim bo ta skupina predlagala Reaganu, naj bi bili upokojenci stari najmanj 67 let, preden bi prejemali polno pokojnino. --------------o-------
Odslej bo dež precej vplival na poiek vojne med Iranom in Irakom
BAGDAD, Irak. — Poznavalci terena in vremenskih razmer v krajih v jugozahod-nerh delu Irana, kjer poteka vojna med Lakom in Iranom, pravijo, da bo deževno vreme, ki traja običajno od srede novembra do konca februarja, močno oviralo vojaške aktivnosti obeh strani.
Spopadi in celo srditi boji vzdolž bojne črte se bodo sicer nadaljevali čez žimo, trdijo ti opazovalci, vendar večjih premikov oz. napredovanj ni pričakovati.
Največ težav bodo imeli Iračani, ker so njihovi tanki, topništvo in vojaška vozila težki in se bodo vdirali globoko v blato. Poleg tega, pojasnjujejo opazovalci, Iranci držijo položaje v hribih vzdolž bojne črte, razen v o-kohci Abadana, Iračani so pa nastanjeni na nižavah, kjer , bo seveda največ blata.
Te razmere utegnejo biti posebno ugodne za iransko topništvo, ker bo le-to moglo točneje ugotoviti; kje so ira-šH tanki in droge zanimive tarče in jih tudi zadeti. Dolgi zimski meseci skupaj s stalnim deževjem pa bodo nedvomno neugodno vplivali na moralo iračanskih vojakov.
Zavedajoč se tega, Iračani sedaj napadajo važno mesto Susangerd. Bitka okoli tega mesta je baje najsrditejša doslej v tej vojni. Iraška poročila trdijo, da je v zadnjih treh dneh padlo okrog 1009 iranskih vojakov.
Iz Clevelanda in okolice
LILIJA zopet uspela—
Igra “Trije ptički”, ki jo je podalo Dramatsko društvo Lilija včeraj popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., je lepo uspela. Dvorana je bila zasedena, navzoči pa navdušeni. K temu res lepemu uspehu čestitamo vsem igralcem in še posebno režiserki Mojci Slak!
$38,000 od zvezne vlade-^
Tajništvo za prosveto zvezne vlade ZDA je objavilo seznam prejemnikov denarne podpore za raziskovanja na področju etničnih študij. Na tem seznamu, objavljenem že oktobra, je Slovenian Research Center of America. Inc., ki ga vodi dr. Giles E. Gobetz in ki ima svoj sedež na njegovem domu na Willoughby Hills, O. Vsota, ki jo bo prejel SRC, je $38,000. Naslov načrta je “Slovenian Heritage Studies Kit”.
Rev. Jože Gregor umrl—
Preteklo soboto, 15. novembra, je v Pampi, Teksasu, v hiši ameriške južne province misijonskega društva (C.M.), umrl slovenski lazarist č. g. Jože Gregor, star 70 let, rojen v Trbovljah pri Slovenj Gradcu. V Ameriko je prišel po drugi svetovni vojni. V Sloveniji je zapustil več ožjih sorodnikov, v Clevelandu pa več prijateljev. Vsa leta je bil zvesti naročnik Ameriške Domovine. R. I. P.
Sestanek staršev—
Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu vabi starše na sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. novembra, ob sedmih zvečer pod staro cerkvijo. Pridite!
Festival pri Sv. Vidu—
Sinoči so bili razglašeni sledeči prejemniki nagrad uspelega festivala pri Sv. Vidu:
$1.000 — Julia Giambetro; $500 — Ethel Lialio; po $100 — Andrej Hirschegger, Ann Gardner, Nancy Sekerak, Jean in Frank Macerol ter Gloria Shutts.
Purane: G. in ga. M. Orel, Marija Rus, Charlie Winter, August Malenšek, Tom Košir, M. Sadovvskv, Barbi Kamin, Sandy Steiner, B. Merwar in Frank Brodnick. “Doli” — Mark Childs.
Rojstvo—
Pretekli četrtek, 13. novembra, se je g. Robertu in ge. Cheryl Balish iz Eastlakea, Ohio rodila v MacDonald House, University bolnišnici ljubka hčerkica Christine Ann.
V bolnici—
Ga. Antonija Šuštar z 20561 Lindbergh Ave. se nahaja v Woman’s bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Zadušnica—
V	sredo, 19. novembra, ob 7.45 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha, Johna in Franka Šušteršiča.
Zahvalni festival—
V	nedeljo, 23. novembra, ima slovenska fara Marije Vnebovzete v Collinwoodu svoj vsakoletni Zahvalni festival. Prihodnje leto bodo farani praznovali 75. obletnico obstoja župnije Marije Vnebovzete.
Gospodarski položaj Jugoslavije proti koncu leta
1
Beseda iz naroda
• • •
LUDVIK ČEPON:
Ob obisku v Rusiji
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Vtisi in misli.
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 ža pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.Ou na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor G months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
'• No. 129 Moruj, Nov. 17, 1980
* ■ • 1 i -	‘ *	i .

NOVI ROD

J;
Prijetno je opazovati slovensko izseljensko mladino, ki se udejstvuje na toliko načinov pri naših zdomskih dejavnostih. Prav za prav ne bi smel zapisati “izseljensko”, kajti leta so za nami: malo je danes med mladino takih, ki so se — pa še ti v zgodnjih letih — s starši priselili semkaj. Izraz “mladina Slovenije v svetu” jih lepše vključuje v našo narodno skupnost, kamor upravičeno pripadajo. Njih rodna gruda pa je Avstralija, zato imajo do nje vse drugačne občutke kot mi, ki nam velja le za' “drugo domovino”. Nas j_e sicer sprejela in posinovila, rodnih vezi pa do nje nikoli ne moremo imeti.
Ni lahko biti otrok priseljene družine. Razpet je med dve kulturi v vsej njuni razsežnosti. En jezik čuje doma in se z njim sporazumeva s starši, drugega govori v šoli in svoji družbi. Različna je vzgoja v družini, kjer dorašča, kot pa jo opaža pri svojih neslovenskih prijateljih in mu jo vtepa v glavo šola. Marsikdaj čuje na svoj račun zbadljivke, ki bole in znajo udariti tudi v živo. Včasih znajo žal mladega človeka pripraviti celo do tega, da se sramuje lastnega rodu, svojega tuje zvenečega imena, polomljene angleščine staršev...
Toda če otrok priseljene družine zna vse to premostiti, najde v vsem razvoju kljub težavam toliko pozitivnega, da je na svoj rod upravičeno ponosen. Seveda zavisi od staršev v prvi vrsti in pa od naše skupnosti, kako znamo mladini prednost dveh kultur približati, prikazati v pravi luči, dati pravilne odgovore na sto vprašanj, ki z njimi mladina izseljenskih družin želi priti do' jasnosti. Morda prav tu marsikdaj obtičimo na pol j)ota — na škodo našemu mlademu rodu.
Koliko more zamoriti v mladem srcu nezainteresiranost staršev za slovenski jezik, morda nepremišljena opazka, češ da slovenskega jezika otrok res ne bo potreboval. Ali pa: kako more otrok spoštovati slovenski jezik, če sliši morda celo od lastnih staršev za isti jezik (vsaj v angleščini) ime “Yugoslav”.
Koliko bolj bi otrok izseljenske družine tudi cenil svoj rod, če bi vedel vsaj malo slovenske zgodovine (nepotvorjene seveda!), nekaj glavnih in znamenitih kulturnih točk naše preteklosti, ki nam jih celo veliki narodi upravičeno zavidajo.
Lahko oblečemo našo mladino v narodno nošo, ki jo sprejme z dobro ali slabo voljo. A če ji ne bomo razložili njenega tradicionalnega pomena in ji vlili spoštovanje do te dragocene dediščine, bo zanjo veljala za maškaradni kostum in prav nič več. Še tako resno narodno manifestacijo bo vrgla v isti koš s karnevalsko povorko, če ji ne burno znali dati razlage in vliti ponosa, da pri zadevi zavestno sodeluje kot njen važni del.
Otrok izseljenske družine bo močnih načel, če bo videl, da se načel držijo tudi starši. Če mu pravilno razložijo, zakaj so prostovoljno zapustili rodno domovino in morda celo v smrtni nevarnosti bežali preko meje ter se odpravili preko morja iskat svobode, jih bo spoštoval. Če mu hočejo resnico zaviti v nekaj neresničnih fraz (danes so žal med nami tako oportunistično/“moderne”!) in prikazati svoj beg zgolj kot sanje o belem kruhu tujine, hote pa zamolčati najgloblji in najodločilnejši vzrok svojega izseljenstva, bodo o-troka oropali bogatega spoznanja, da so življenjska načela vredna največje žrtve.
Tudi na versko polje se moremo premakniti ob tem našem razmišljanju. Otrok naj ve, da izhaja iz Ciril-Metodovega rodu tisočletne krščanske tradicije, na katero je lahko upravičeno ponosen. A ta ponos bo skopnel, če ne bo videl iskrenega zgleda staršev, ki naj bi mu pomagal v praksi živeti zares krščansko. Pri tem ne smemo pozabiti vpliva avstralske nekatoliške, da ne rečem nekrščanske, moderno-poganske okolice. Ob njem se verski vpliv staršev mimogrede izgubi, če ni zares močan in iskren. Celo katoliška šola ne more storiti dovolj, če nima zaslombe v katoliškem domu in domačem verskem življenju. Kar šola gradi, starši s svojim zgledom lahko sproti podirajo.
Pa še nekaj bi lahko dostavili: kot sem že v začetku omenil, je Avstralija rodna domovina naše mladine. Vsako nespoštljivo govorjenje o njej kot deželi mladino žali. Seveda imamo demokratsko pravico do kritike in ločiti moramo znati pojm domovine in pojm
Belokranjski klub se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — Belokranjski klub se naj lepše zat hvaljuje za tako lepo uspelo martinovanje. Na lepi jesen-ki dan 8. novembra so naši prijatelji in znanci od blizu in daleč ponovno napolnili veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair-
ju- ■'	_	rv <
Zahvalimo se našemu članu Tonetu Klčpcu iz (Jirarda, Ohio, in njegovemu ‘orkeširu, kateri so pripeljali s seboj poln avtobus prijateljev in veselo muziko ter s tem pripomogli', da je bil naš Martinov večer še toliko bolj vesel.
Letos smo obhajali 15. obletnico našega Belokranjske-, ga kluba. Za ta lep Belokranjski pfaznik nam je naš član John Dej.ak'podaril lepo darilo — veliko število kozarcev, za kar se mu naj lepše zahvaljujemo. Kozarce smo podarili našim gostom v spomin in zahvalo, ko nam že skozi 15 let s svojim obiskom pomagajo, da naša martinovanja tako lepo uspejo.
Prav lepo zahvalo zasluži tudi orkester našega člana Janeza Hutarja, ki je v veselem razpoloženju spremljal naše goste skozi cel večer do zgodnje jutranje ure.
Najlepše se zahvaljujemo uredništvu Ameriške Domovine za objavljanje naših dopisov. Prav lepa zahvala radijski oddaji dr. Milana Pavlovčiča za oglaševanje. Zahvaljujemo se tudi Toniju Petkovšku in Pavlu Lavriši z radio postaje WZAK za o-glaševanje in prodajo vstopnic za naš vinski praznik.
Končno se zahvalimo vsem tistim, kateri so na kakršen koli način pripomogli, da je naše martinovanje tako lepo uspelo.
Na svidenje spet drugo leto, 1981.
Odbor
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal., — Iz stare domovine poročajo o slabi letini grozdja, o predčasnem dežju in celo o poplavah. Prav tako je že ponekod zapadel sneg in napravil škodo na poljskih pridelkih, kar jih še ni bilo pobranih.
Cene skačejo navzgor, vse se draži, inflacija narašča kakor tudi brezposelnost.
Ljudje pogosto umirajo za srčno kapjo.
Na podeželju se vrača stara vaška navada s popeva-njcm podoknic. Prav tako se ljudje vračajo nazaj k stari tradiciji postavljanja jaslic in k tradicionalnim običajem praznovanja Božiča. Razume se, to je le v privatnem življenju.
Simončič Maks ml., učitelj glasbe in komponist, je imel uspešen koncert svojih skladb i za klavir in flavto na doma- ■ čem Delta Collegeu. Obisk .in , uspeh sta bila zelo zadovb-Ijiva.
Pred dnevi smo imeli v Kaliforniji najmočnejši potres od leta 1923. Tokrat je bil v izmeri jačine na Richterjevi lestvici od 6.6 do 7.1, medtem ko je bil leta 1923 v izmeri .iste lestvice 7.9.	■
Vzponski betonski most na velecesti 101 pri mestu Eure-t ki se je delno' zrušil V dveh odlomkih. Smrtnih žrtev ni-bilo, bilo pa je večje število, lažje in tudi nekaj težje ranjenih. Začasno je bilo 7500 domov brez elektrike, prav tako so znatne poškodbe na plinski napeljavi.
Potresi in njega sunki so v Kaliforniji zelo pogosti, večinoma pa ne povzročijo gmotne škode in niti niso omenjeni široki javnosti.
Preglejmo sedaj nazaj na zgodovino potresov v Kaliforniji po letih in škodi:
Leta 1957, močnejši potres, jačine v izmeri Richterjeve lestvice 5.3;
1960 v okraju Mendocino, jačine 6;
1968 tudi v že zgoraj imenovanem okraju s 5.9 Richterjeve izrhere;
1971 v okolici Los Angelesa s 6.4 jačine, pri katerem je izgubilo življenje 65 ljudi, ranjenih pa je bilo preko 2400 s škodo ocenjeno preko 500 milijonov dolarjev;
1979 v okraju El Centro na jugu države, jačine 6.5,	100
ljudi ranjenih, škoda okrog 18 milijonov dolarjev;
letošnje leto v januarju blizu Livermore, škoda na laboratoriju za jedrska raziskovanja je presegla 10 milijonov dolarjev, potresni sunek je imel jačino 5.8 Richterjeve lestve; maja letošnjega leta v okolici Mammoth jezera v okolici gorovja Sierra Nevada je bilo več sto zaporednih večjih in manjših potresnih sunkov.
Ne smem izpustiti tudi potresni sunek v letu 1952 pri Tahachapiskem kraju.
žuBbb5qgdlžlhg 1 m m m
Najmočnejši potres, ki ga je imela do danes Kalifornijska država, je bil v letu ROS v mestu San Franciscu in njegovi okolici, kateri je povzročil ogromno škodo in tisoče smrtnih žrtev in ranjencev.
Zadnji potres, katerega smo imeli pred dvema dnevoma, je pustil pri ljudeh velik preplah in skrb za bodočnost, saj znanstveniki še vedno trde, da bo bodočnost prinesla še močnejši potres od sedanjega.
Naj pristavim tem naravnim nezgodam molitev, katero sem često čul pri Telov h
njene trenutne vlade (Vemo, da doma krivično mečejo v isti koš domovino in režim!). A neupravičeno kri-tikantstvo na levo in desno lahko dela nepotrebno vrzel med starši in otroki, ki je včasih usodna. Usodna tudi za zavest, da se žilah kljub avstralskemu rojstvu . pretaka slovenska kri. Ista napaka se ponovi, če ob vsaki priliki primerjamo drugačne prilike v letih lastne mladosti z današnjimi tukaj. Odbiti po nepotrebnem lastnega otroka pa pomeni ga izgubiti zase in za narodno skupnost, h kateri po starših pripada. Vredno premisleka!
Eno je gotovo: dolgost življenja Slovenije v svetu zavisi od tega, koliko in kakšnega slovenstva znamo posredovati naši mladini. V tem je tudi naša avstralska narodna skupnost kovač lastne usode.
Misli (Avstralija)
XVI.
Po mojem prvem obisku v Rusiji pred 'dvajsetimi leti sem dpbil iz Clevelanda povabilo, i naj bi imel tam za slovensko skupino predavanje, govor o mojih popotnih vtisih v Rusiji. Precej ljudi' se je zbralo v eni izmed dvoran.
Po predavanju se je pri javnem razgovoru oglasila, neka meni neznana gospa z: “Pa mi smo žrtve komunizma ...” Čeprav stavka ni končala, sem jaz sam kakor' vsak drugi 'V- dvorani1 vedel, kaj je hotela reči. Odgovoril sem, da Sem tudi jaz sam ena izmed tistih žrtev, da sem pa brez ovinkov povedal, kar sem videl, in da si iz tega lahko vsak sam naredi svojo sodbo.
Gospejina reakcija je bila odraz čustvenega odziva večine poslušajcev, kot sem začutil. Prišli so, da bi slišali in se zopet enkrat potrdili v prepričanju, da je vse, kar je v zvezi z Rusijo, s Sovjetsko Rusijo več kot stoprocentno negativno, črno, nepopravljivo zavoženo tako gospodarsko kot versko in moralno.. Upali so, da se bodo globoko duševno oddahnili z onim: ‘Vidite, saj smo to vedno vedeli, saj smo vam to vedno pravili.’
Po govoru me je tedanji u-rednik Ameriške Domovine vprašal, da bi o svojem potovanju v Rusiji za list kaj napisal. Jaz sem odklonil, ker se mi je zdelo, da so duševne rane naših političnih izgnancev še preveč odprte in skeleče.
✓
Ko je za mojo odklonitev zvedel Jože Grdina, avstrijski vojni ujetnik v Rusiji v prvi svetovni vojni in znani svetovni popotnik, je pa sam za Domovino napisal par lepih člankov o Rusiji, o ruskem “mužiku”, ki ga je kot ujetnik od blizu spoznal in vzljubil. Prvi članek je začel nekako takole: “Nekdo (jaz) ni hotel pisati o svojih vtisih o Rusiji, bom pa jaz nekaj napisal.”
Jože Grdina je znal pravilno razlikovati med ruskim sovjetskim režimom in ruskim človekom. Podanik gotovega režima je v tolikih primerih čisto navadna žrtev danega režima, ni isto kot režim in se zato z režimom ne sme istovetiti.
Režimi in ljudstva
Režimi, družabno-politične ideologije pridejo in gredo, se včasih spremene tudi v teku enega samega kratkega človekovega življenja. Če kritiziraš režim, režimu oporekaš, ne obsojaj v isti sapi podanika, ki je čisto navaden ujetnik režima.	>
Ta primer istovetenja ruskega človeka s sovjetskim režimom je eden izmed tistih primerov duševnega procesa, kjer in ko čustvo iztrga vajeti iz roke razuma, ko čustvo prevlada zdrav umski preso-dek. Takih in podobnih primerov seveda ne manjka; nekateri vodjo naravnost v
**t*++*n**nt*t*rtt*+*t**f**r+
procesijah: ognja, vode in potresa — reši nas o Gospod.
Ognjenik Mt. St. Helens se počasi umir-j a. Skoda, katera je bila povzročena, znaša o-ko!i 1.2 milijarde dolarjev. Še sedaj je število pogrešanih neocenjeno.
Maks Simončič
smešno nedoslednost.
Ko sem prišel v Ameriko, sem bil kot duhovnik najprej nastavljen na prvotno nemško narodno faro. V cerkvi so mi oči obvisele na okvirih slik štirinajstih postaj križevega pota. Nekaj ni bilo prav, nekaj je manjkalo. Kaj? Dognal sem, da je bil spodnji del okvirov slik odžagan, nemški napisi postaj so morali iti, ker je Amerika bila v vojni s hitler j ansko nacistično Nemčijo.
Ne samo, da so po javnem ameriškem mnenju vsi Nemci bili borbeni nacisti, ne, tudi stara nemška ženica v Springfieldu, ki je v petkih prihajala v cerkev molit križev pot, je bila vržena v isti koš in zaradi tega sedaj ni mogla več brati, pri kateri postaji je Jezus prvič ali drugič ali tretjič padel pod križem.	f |
Iz podobnega d u š e v nega postopka izhaja tudi tista čisto neutemeljena trditev, na katero naletiš od časa do časa: ‘Vsak komunist laže.’ Mislim, da bi enako tudi v Rusiji prav lahko naletel na človeka, ki bi trdil: ‘Vsak kapitalist laže.’
Gotovo je, da so komunisti in kapitalisti, ki lažejo, zlasti med onimi pri vrhu. Kdo tega ne bi vedel, a to ni isto kot ‘vsak komunist laže’. Machiavelli, ki je s svojimi nasveti stal ob strani princu, tega ni učil lagati, a prepričeval ga je, da je laganje nasprotnika dejstvo in da mora s tem računati.
Oprostite mi, prosim, gornjo digresijo.
Napačni pogledi
Kakorkoli lahko že in dostopno je slišati in brati o ruskih podvigih na polju najrazličnejših panog, se navaden človek ne more izmotati iz mreže mentalitete omalovaževanja, mentalitete noja z glavo v pesku
Ruski človek, kot si ga domišlja, je zaostal, neizobražen, nekultiviran. Rusko žensko si še vedno predstavlja v do gležnjev segajočem na debelo nagubanem krilu z ruto zavezano pod brado in moškega z zakrpanem suknjiču in v širokih hlačah z vilami na rami.
Naj se tukaj dotaknem samo ene panoge umetniškega ustvarjanja, to je teatrske o-derske umetnosti. Moskva sama ima trideset teatrov. Cc že število samo ne začudi, pa gotovo preseneti dejstvo, da je obisk gledališč tako velik, da so predstave v najevč primerih razprodane.
Po našem programu nismo v Moskvi sami imeli rezervirane nobene predstave. Skušali smo zato preko hotelske recepcije dobiti vstopnice na licu mesta. Brez uspeha! Vse razprodano. Še najmanj izgloda je bilo za Bolšoj teater, ki je bil, razumljivo, prvi na naši listi.
Že vidim oporekovalca, la dviga roko, da vso stvar prikaže v ‘pravi luči’.'“Gledališke predstave so tako obilno obiskane, ker je to edini vrsta zabave, ki si jo Rusi morejo privoščiti; filmska industrija in umetnost je šele v prvih povojih.”
Ne, filmska industrija je razvita; kino dvoran ne manjka. Napisi nad vhodi v te kino dvorane pa seveda niso tako bliščeče kričali kot v Ameriki. In kvaliteta, vrsta filmov?' Sodeč po kaj strogih
pravilih za javno moralo, ^ in XX ocenjeni filmi gotovo nimajo mesta v teh ruskih kino gledališčih.
Odlične predstave
V teku zadnjega popotovanja po Rusiji sem imel priliko videti kakih deset oder-skih predstav, od katerih je bilo pet vključenih že v naš potni program. Vse te predstave so bile, ker namenjene za tujce, glasbeno-operetnega in baletnega značaja, ker za te predstave ni treba znati jezika: glasba je pač univerzalni jezik, ki ga vsak razume in pri baletu so govorica telesne kretnje.
Med baleti jih je bilo nekaj klasične vrste, en pester u-krajinski narodni ples v u-kraj inskih narodnih nošah in. kar je bilo zame nekaj čisto novega, kozaški balet s sabljanjem.
Vsi smo občudovali neznansko preciznost tega kozaškega plesa. Tu ni šlo zil simbolične geste; prav prave iskre so odskakovale mečev in sabelj, ki so sc z o-strim kovinskim zvokom klesale vse križem. Jemalo nam je sapo. Zdelo se je, da gr° zares in da bo zdaj zdaj cdc» ali drugi zaboden padci na tla.
Kolikorkoli že rad poslušam baletno glasbo in gledam baletne plese, sem pa seveda njih nestrokovnjaški ocenjevalec. Po tej nestrokovnjaški
oceni baletov, ki sem jih vl' del, se mi je pa zdelo, da m Rusija lahko dala Ameriki m1 posodo cel ducat, če ne več. baletnih plesalcev, ki bi SL po svoji umetnosti čisto lak ko kosali z baletnimi plesalskimi zvezdami, kot so Njm jevev, Barišnikov, Godunov. Makarova, ki so iz ZSSR lj skočili v ZDA. Lahko si mislimo, da dejstvo disidenstva tem in drugim ruskim umd nikom pomaga v njihovi P° pularnosti v Ameriki.
Kar čudno je, koliko je U11 di, ki si ne morejo predstav Ijati ruskega človeka druga če, kot človeka s sključenim hrbtom, težkega koraka, s Pa vešenim, kislim obrazom. Menda res drži, da smo Slo vani po naravi nekam b°J melanholični, a ruski člove
IG"
je vendar vkljub vsemu mu zmožen se od srca n‘' smejati, se šaliti, peti, uživa življenje.


!

Tudi Rusi znajo bil*
veseli!
Dve gala večerji sta bili našem popotnem program ' ena v Leningradu v rc's'‘1>rl raciji Sadko na Nevske prospektu in druga v ^0’sAf. | v nočnem lokalu hotela bat. Seveda sem se obeh m ^ | ležil, ker cena zanji jc vključena v vsoto, ki smo ^ plačali za turo že pred o< 1
dom.
Za eno in drugo
teh 6al‘ čist'’
večerij je izraz luksus na mestu. Človek ne bi	.
slil, da si sovjetski Rusi
Eno jc PJ v pošteV’
pred tujci, ki smo predsta^ Ijali kako polovico gostov. Sovjeti res hočejo postavi ^ hotelu Arbat : vsemi U stri in zavesami in balk ^ vtis modernosti in 0'vUhJ)(,t-dvorani jc prostora za 1
takega privoščijo, tukaj treba vzeti
Dvorana v Moskvi napravi
sto, če ne več, ljudi.
Vscdimo se k mizi- ^ (], karji v uniformah pricE.I'1 ^ koli najprej z vodko, ko^^ lahko že pričakovali. Za kega gosta je na mizi štm . pet kozarcev različnih ve ^ sti in oblik. V enega ti m ^ kar natoči vodko, ne Prc ne preveč, ker to je samo ^ le začetek raznih pijac; s seboj imaš že krožnice ^ kavijarjem, z neke vrs (Dalje na str. 3*

J
Madridsko pohelsimko zasedanje
“Pripravljalna seja za Madridsko zasedanje 1980 zastopnikov držav udeleženk na Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi, sklicanem na podlagi določb sklepne listine o nadaljevanju konference.” Bolj malo verjetno, a je vendrle resnično! Na teh šestindvajsetih besedah v slovenskem prevodu so se za poimenovanje zedinili udeleženci “Pripravljalne seje za Madridsko zasedanje... in-tako-dalje” že (!) na prvi seji. To jih je sicer veljalo ves delovni dan naporov, a soglasje je bilo popolno in dosežek “zajeten”.
Kljub dolgoveznemu nazivu je na prvi pogled kar težko razvidno, da gre preprosto za II. nadaljevanje Helsinške konference 1975. Prvo je bilo v Beogradu 1978. Pripravljalna seja načrtuje programsko snov za letošnje zasedanje, ki začne 11. novembra. Sovjetska zveza je vztrajala na gornji formulaciji, da že s to naslovno nalepko poudari naslon samo na helsinške sklepe in obide beograjske dopolnitve.
Počemu ,to in kaj se je dogajalo v Helsinkih in kaj v Beogradu? Sklepna helsinška listina nosi napis “Listina o zaupanje vzbujajočih ukrepih, o določenih varnostnih vodilih in o razoroževanju”. Ta dokument veže 35 podpisnic moralno-politično, ne pa tudi m e d n a r o d no-pravno. Vendar predstavlja prvi več-narodni poskus za kodifikacijo odnosov med Zahodno in Vzhodno Evropo.
V Helsinkih je bilo govora o odstranjevanju vsakršnih možnih napetosti, o utrjevanju- miru in varnosti v svetu.
Z zaupanjem naj bi bila dosežena ustalitev in varnost. Obsojene so bile grožnje. in uporaba sile ter pozdravljeno pospeševanje vzajemnega razumevanja, kakor tudi utrjevanje zaupanja, stabilnosti in varnosti. Jedro zaključne Helsinške listine je vsekakor bilo poudarjanje poziva k prostovoljnim “zaupanje zbujajočim ukrepom”, ki naj nasprotnike prepričujejo o vzajemni mirovni pripravljenosti, Sklenjena je bila nadalje predhodna napoved večjih vojaških premikov ter orož-
V blag spomin
Sedme obletnice smrti, naše tete
ROSE DOBRIGH
roj. Jalovec
ki je preminula J(>. nov, 1973
Sedem let je že minulo,
()d kadar te več med nami ni. V našem srcu še živiš, in boš živela do konca dni.
Umujoči:
Mary Kaucnik, Anna Mivec,
J >bn Mivec, Frank Grdanc, Helen Ferenchak, nečaki in nečakinje.
Cleveland, O., 17. nov. 1980.
2//. - ■ ■ - e	.. "V--	'	-
nih vaj z več kot 25,000 moštva, bodisi na evropskem ali obmejnem ozemlju. Vsakokrat naj bi bili povabljeni o-pazovalci iz nasprotnega bloka.
Države podpisnice nadzirajo obveznosti o spoštovanju človekovih pravic in so se obvezale pospeševati razorože-vanje, dokler “ne bo končno dosežena splošna in popolna razorožitev pod strogim in u-činkovitim nadzorstvom”. Ti dobrovoljni — ne pa pravno obvezni — sklepi so se nanašali predvsem na Evropo, u-poštevana pa je bila tudi “nadaljnja zveza s svetovno varnostjo”. Helsinška konferenca naj bi se občasno nadaljevala in določala izpolnjevanje ali morebitne prekrške sklepov in namer.
Že na prvi nadaljevalni, konferenci v Beogradu 1978 je bilo več kot težko ugotoviti izpolnjevanje ali neizpolnjevanje prostovoljnih obveznosti. Toliko težje bo to v Madridu., Kajti vmes. je Afganistan. Sovjetija skuša o-mejiti razpravljanja* na evropsko območje in zamolčati njen azijski poseg. A Zahod ne bo mogel in ne more mimo tega. Obratno. To bi morala biti najvažnejša točka programa. Na beograjskem zasedanju so uvedli nekaj določb ali sklopov, ki povsem dovoljujejo npr. Zahodu oporekati sovjetsko zasedbo Afganistana, s čemer pa ZSSR ne soglaša. Kljub temu bodo v Madridu razpravljali o tej kršitvi, saj je’ povsem v nasprotju z duhom helsinške Listine.
Do kakšnih zaključkov bo privedlo to soočenje v Madridu? Težko je predvideti kaj pozitivnega. Španska delegacija je 17. t. m. med drugim izrecno predlagala določitev naslednjega datuma in kraja za tretje nadaljevanje Helsinške konference. Sovjeti so na to. v posejanih neuradnih razgovorih nakazali, da bodo glasovali proti nadaljnjim zasedanjem, če bodo na madridskem deležni po njihovem merilu prestrogih postopkov. A najsi bodo zaključki letošnje konference taki ali enaki.
SEVEN YEARS HAVE GONE SINCE OUR LORD HAS CALLED YOU UNTO HIMSELF, BELOVED HUSBAND, FATHER, GRANDEATHER AND C! RE AT G R A ND FATHER
LAWRENCE HROVATIN
died November 17, 1973
Gone is the face we loved so dear,
Silent is the voice we loved to hear;
Too far away for sight or speech,
But not loo far for thought to reach,
Sweet to remember him who was here,
Who, gone away, is just as dear.
Sadly missed by:
Mary Hrovatin nee Sterle, wife Daughters
3 grandchildren -and 6 great grandchildren Cleveland, Ohio,
November 17, 1980.
eno drži že vnaprej. Z Afganistanom so Sovjeti utrpeli pri državah sočlanicah helsinškega pokreta velik del njihovega zaupanja — v kolikor se sploh še kdo vara z utvaro, da so Sovjeti kdajkoli zaupanja vredni.
Ne oziraje se na sovjetsko preziranje obveznih dolžnosti politični opazovalci splošno priznavajo koristnost Helsinkov. Poljaki bi brez Listine 75 težko dosegli svoje uspehe. In sovjetski medved ne bi toliko časa ždel v svojem brlogu. Moskva je glede Evrope postala previdnejša. Hoče pa to svojo previdnost omejiti res samo na Evropo in ohraniti proste roke na drugih kontinentih. Konferenčne debate bodo gotovo zanimive in živahne. Odkrile bodo nemara nove poglede na medna-redna dogajanja.
S. S.
@b obisku v Rusiji
(Nadaljevanje z 2. strani)
lato z narezkom.
Ko si s tem končal, pride na mizo ‘vichyssoi.se’ hladna juha, kateri sledijo dve ah tri vste pečenk z najrazličnejšimi prikuhami. Temu sledi, kot za na nabitek, še pečena kurica ‘a-la Kijev’.
Vseskozi je. na mizi belo in rdeče vino iz kavkaških in gruzinijskih vinogradov, ki ga lahko točiš po mili volji. Seveda so proti koncu nudili espresso in turško kavo z raznimi vrstami tort in zelo okusnim sladoledom.
Nekje v teku obeda so natakarji začeli postavljati na mizo steklenice šampanjca, eno steklenico za vsake tri ali štiri goste. Zamaški, ki sedaj začnejo s pokom vse naokoli .gdietavati v zrak, po svoje prispevajo k veselemu in prazničnemu razpoloženju.
Zavidal sem pivcem in jedcem v naši skupini, ki so priliko dobro izrabili in si od vsega do zvrhane mere in čez privoščili. Meni to ni bilo dano, če sem hotel drugi dan naprej na pot.
še “floor show’’
K taki nočni zabavi seveda spada predstava — floor show. Izbor predstave je bil dobro izbran in izredno pester: orkester s pravo izbiro instrumentov za priliki odgovarjajočo glasbo, poseben taniburaški orkester, posebne solo točke na raznih instrumentih od vijoline, čela do flavte; zborne in solo pevske točke, solo in ‘pas de deux’ baletne točke, narodni plesi, kolo rajanje in še in še kaj. Za popolnejšo sliko dodaj še bogate narodne noše, drage ženske baletne in modne obleke in k vsemu temu odlično delujoče aparatura osvetljevanja v vseh mogočih mavričnih barvah.
Decentna predstava? Da. Riskantna? Ne, razen morda za kakega prenapetega.
Po končani ‘f I o o r s h o vv’ predstavi je orkester igral razne plesne melodije, tako da so si sedaj domačini in gostje raznih narodnosti podali roke, pozabili medsebojne razlike in se veselo zavrteli.
Iskal sem izraz, s katerim bi označil mojo redko izkušnjo nočnega družabnega življenja v Rusiji. Vprašal sem za. vtise, svojega popotnega tovariša, ki mu kot mladem n fantu nočni svet v ameriški družbi ni nepoznan:	“Kako
se ti zdi?” “Saj vidiš,” je rekel, “buržujstvo, buržujsko kot v New Yorku ali San Franciscu.”

KOLEDAR
društvenih prireditev
; -| * ; I
< •
;!
<'
i:
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine!
NOVEMBER
23.—Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
29.	—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
30.	— Pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zveze poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. uri popoldne.
DECEMBER
7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob .treh popoldne. 7. — Moški pevski zbor Slovan poda koncert ob sodelovanju pevskega zbora Glasbena Matica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Dirigiral bo g. Vladimir Malečkar. Pričetek ob 4. popoldne..Igral bo Richie Vadnal orkester.
10. — Ženski odsek katoliških boršinarjev št. 1655 priredi božičnico.
13. — Pevski zbor Korotan
priredi koncert v Torontu, Kan., v dvorani pri cerkvi Brezmadežne na 739 Brown’s Line.
13.	— Dr. sv, Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi Miklavževanje za mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu, Začetek ob 2.30 popoldne.
14.	— Ženski odsek katoliških
borštnarjev št. 1655 ima prodajo peciva.
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.	;
26. — Koncert ansambla Otta via Brajka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4, pop. Po koncertu ples—igral bo ansambel Ottavia Brajka.
31.	Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave. in sicer v spodnji dvorani. Igra Alpski sekstet,
31. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi, silvestrovanje v glavni dvorani.
19 8 1 JANUAR
17. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi Pristav-sko noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 25. — United Slovenian Society, priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. pop. Za ples bo igral Alpski šekste t .	*
FEBRUAR
7. — Društvo “Modern Crusaders” št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6. zv. Igra Jeff Pecon orkester.
21.	Klub slovenskih upoko-
’ jcneev v Euclidu priredi banket in program v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 20-let-n.ici klubo.vega obstoja.
22.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1,30 popoldne.
MAREC
8. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu. Za ples bo igral Markic-Zagger orkester.
28.	—* Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci.
APRIL
25. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
MAJ
10. Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Cleveland
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
‘KOCKA JE VRŽENA!”
S tem stavkom je zaključil svoj dopis ali mnenje Mr. L, P. v Ameriški Domovini, pod naslovom: “Lemont - Center Slovenstva v Ameriki”. Vsi smo ga z velikim zanimanjem brali in se mnogi strinjali z idejo za Slovenski Center za ves Slovenski svet v Ameriki. V članku je sprožil in jasno povedal' misli, ki jih mnogi že leta gojimo, pa samo na tihem' razmišljamo. Zato je zelo priporočljivo, da bi isti dopis izšel tudi v Amerikan-skem Slovencu. Na ta način bi se ves Slovenski svet seznanil s to idejo in bi še enkrat vsak dobro premislil in pretuhtal ali bi se še to dalo uresničiti. Kaj bi to pomenilo za sedanje slovenstvo in kaj bi prineslo prihodnjim našim rodovom?
Mislim, da ni Slovenca, ki je prebral omenjeni dopis, ki se ni vzdramil in začel misliti, kako bi se ta ideja dala izvesti in ‘ kakb h‘aj bi\ besede postale dejstvo?
Zato iskrena hvala dopisniku L. P. za to vrženo kocko. Številni s mo že dolga leta mnenja in smo prepričani, da je Lemontska ustanova edini kraj, kjer bi se mogel osnovati Center vsega, kar je Slovenskega v Ameriki. Brez dvoma bi to pripomoglo tudi mnogo do verske skupnosti. Ravno tako za vse druge tradicije in dediščine, za katere nekateri veliko žrtvujejo in se borijo, da ne gre vse v pozabo. Zavedamo se tudi, da ko bomo vse te slovenske stvari opustili in če grejo v pozabo, bodo s tem trpela vsa slovenska društva in s temi tudi organizacije.
Verjamemo, da vse, kar zagleda dan in vsaka dobra ideja se da izvesti, če imamo za to ljudi, ki so pripravljeni nase pozabiti, žrtvovati, se boriti za skupnost in za pravico in delati neumorno. Če bi slovenski narod še enkrat dobil Slomška ali vsaj Zakrajška, Soj ar j a in Šušteršiča, pa Grdino in Grma in še drugih tem podobnim požrtvovalnih mož, bi se ta želja ali ideja gotovo uresničila.
Vemo tudi in se zavedamo, da je, že pozno in slovensko sonce v Ameriki že za gore zahaja, vendar je še zadosti dobrih delavcev in intidigen-tov, ki bi še to delo lahko žvr-šili. Če bi le našli “junake”, ki bi bili zgornjim podobni. Vemo tudi, da je danes več denarja med ljudmi, kakor kdaj koli preje. Ravno tako, da vsi živimo udobno živije-nje. Vsak bi žrtvoval nekaj. Ni potrebno, da se govori samo o tisočakih in milijonih? Kdo se ne bi zbal takih o-gromnih vsot?
Nikakor pa ne smemo pozabiti božjih resnih besed: “Zastonj se trudijo zidarji, če ni pomoči od zgoraj!” Če pogledamo v zgodovino Slovenstva v Ameriki, vidimo nad 90 let stara društva. Vsako nosi ime
svetnika. Poglejmo Slovenske domove, šole in cerkve, ki so jih zidali Slovenci. Imeli so močno vero. Zaupali so v Boga. Vsako delo so začeli z molitvijo. Vsa dela so izročili Bogu. Zbrali so si svetnika za svojega zaščitnika. .Pod njegovo zastavo so s ponosom korakali. Niti najhujših viharjev se niso zbali. Šli so preko vsega naprej. Zidali so šole in cerkve.. Samo poglejmo sv. Vida, sv. Lovrenca, Sv. Štefana in druge. Poglejmo še na šolo v Kaliforniji, kjer ni veliko Slovencev. Vendar so pozidali Slomškovo šolo. V Clevelandu imajo Baragov Dom in še sedem drugih. Da, ljudje, ki so bili na čelu teh ustanov, so si izbrali svetnike za svoje zaščitnike.' - Tem so zaupali, šli naprej in zmage so bile dosežene ena za drugo. Mr pa že pet let prazno slamo mlatimo. Pa se vprašajmo zakaj?
Ali imamo v mislih kakega svetnika, katerega bi vzeli za vzor? Če bi svetovali naj Slovenski Center nosi ime Baragov ali Slomškov Center, bi nam bilo kakor v posmeh. Potem se pa čudimo, zakaj nikamor ne pridemo.
Še ena stvar. Pri vsakem slovenskem skupnem delu bi moral biti zraven duhovnik. On bi moral sodelovati in nadzorovati. Če pogledamo v Spominsko knjigo Amerikan-skega Slovenca iz leta 1931, lahko vidimo, kaj vse so storili za slovenski narod duhovniki. Odkod bodo prišli duhovniki, če jih ne bomo sami prosili in cenili? Ali se lahko čudimo, da jih ni? Če bi nam le še Gospod enkrat poslal gg. Trunka, Ambrožiča, Urankarja, Odila in še nekaj takšnih mož. Naj nam bodo naši zaslužni voditelji kažipot tudi v bodočnost.
Upamo, da bodo svoje mnenje tudi drugi zayedni Slovenci objavili. Razdalje med nami so velike. Tudi čas nam je vedno prekratek. Če pa beremo take stvari po naših domovih, jih pa lažje premislimo, kaj nam manjka in kaj bi bilo potrebno za ustvaritev Slovenskega Centi a v Le-montu.
KAJ JE ŠE PRED NAMI?
Dne 7. decembra bodo Prekmurske Koline. Te so že številni leto za letom želeli. Sedaj se je pa ojunačilo Društvo Prekmurje Social Klub. Pravijo, da bodo vse pripravili po starokrajskem načinu. To
krompirjem in s solato pa še vsakovrstne -k-vajice. Yumm, Yummmy! Vsi pnice so samo po 6 dolarjev za osebo in bo v veliki dvorani Sv. Štefana. Vstopnic imajo samo omejeno število, zato prosimo, da segate po njih, ne bo Vam žal.
Tretjo nedeljo v januarju pa pripravlja Baragova Zveza kosilo v pomoč škofu Baragu. Tudi to je vseh Slovencev zadeva. Zato prosimo, da si ta datum že sedaj zaznamujete in vstopnice nabavite. Je važno in potrebno. Za tako dobro stvar gotovo nobeden ne bo izostal. Če smo pomagali škofu Slomšku, pa še moramo škofu Baragu. Prosimo tudi za molitve, da se čim preje uresniči želja “Baraga na oltar!”
Naša dobra prijateljica Mrs. Mary Hozian iz Kalifornije nam poroča, da nas vse zelo, pogreša. Vse drugo je lepo, le dragih prijateljev ni. Res! “Prijatelji domači so milega srca, ljubezen zvestoba, le biva doma!” Mary, tudi mi Vas pogrešamo. Ostanite zdrava!
Isto tako pošilja iz domovine tople pozdrave vsem prijateljem in znancem Mrs. Helen Balažič.
Gizella Hozian
PrijafeFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 6S St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
FOR RENT
' Suite Available in Beach-laud Medical Building, 20050 Lakeshore Blvd for Slovenian or ethnic doctor. Call Mr. Lokar for further information after 4' p.m. 731-5515.
(126-133)
"light" HOUSECLEANING
Thurs., or Fri. Small Bra-tenahl house. Call 249-9082 after 5 p.m.
(128-131)
APARTMENT FOR RENT
Lake Shore Blvd.- East 200 St. area. 4 rooms — Living room, Dining room, Kitchen, Bedroom and Bath.
Call 481-4411
(126-133)
Live-in (lady). To take care of my mother. Salary. St. Vitus area.
Call after 6:30 p.m. 267-3859 or 831-4122
_____________________(127-130)
Free Rent
3 room apartment (up) 4- garage for a middle-aged couple in exchange for care of my mother in downstairs apartment. St. Vitus Parish.
Call after 6:30 p.m. 267-3359 or 831-1122
(127-130)
Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing and Kitchens. Call Andrew Kozjek 481-0584 ' (115-129)
V NAJEM
3 sobe zgoraj, Norwood Rd. 431-7931
(127-130)
HIŠA V NAJEM
Na Olympic Rd. Opremijo-, na ali neopremljena. Vse gos-podinske naprave. Kličite tel. 442-2084 od 3. pop. do 6. zv.
(126-129)
CICtfOCKI LEGAL CLINIC
ATTORN EYS-AT-LAW 6128 St. Clair Avenue 611-3942
“Legal Services at Reasonable Rates” SAVE

IVAN TAVČAR:
V ZALI
slučaju onemoglosti, ki oprošča Ameriška
inskega pri vsem tem je član
člana plačevanja posmrtninskega	Zveza
Povest
“In kje je drugi,” vpraša gospod Andrej.
“Drugi je bolj v voščavi,” odgovori lovec, “doli pri studencu, ki izvira pri treh smrekah, katerih srednjo je letos sneg podrl. Na teh smrekah tiči in zaljubljen mladiček mora biti, ker je takoj z mrakom začel peti, da sem ga dolgo poslušal. Ta je pripravnejši in za gospoda Andreja kakor nalašč!”
“Vse to je dobrega pomena, bratec Andrej!” spregovorim zadovoljen. “Izpijva še čaši! Potem pa pride vrsta nate, da mi razložiš, kako se je zgodilo nesrečnemu kanoniku Amandu, ko so ga odnesli v Mrakovo hišo.”
Kaplan Andrej nadaljuje: “Ko se je kanonik Amandas zopet zavedel, je ležal v svetli kmetski sobici na postelji, pregrnjeni z belimi rjuhami. Sobica je bila svetla, toda tesna, in tik postelje je bilo prav toliko prostora, da je za silo mogel kdo mimo nje. Ko se je zbudil, se je čutil slabotnega in bilo mu je, kakor da je padel iz višine in si pri padcu razdrobil ude.
Vse ga je bolelo! In tako truden je bil, da je stežka spregledal. Posebno ga je bolela ranjena rama. Ko se ozre po izbici, se šele zave svojega položaja in se spomni, kako se je postavil proti razsrjenemu medvedu. Zdaj znova začuti vse bolečine, kakor jih je začutil v tistem trenutku, ko ga je zver prasnila po rami. Tudi deklica, sedeča pri oknu, mu je bila znana. V gozdu že je govoril z njo, pre-dne se je boril z medvedom. Pri oknu je sedela in prav pazno litala iz knjige. To či-tanje pa je takoj zbudilo veliko sumnjo mlademu kanoniku. Res, to je bilo sumljivo! Kako pride knjiga v to pogorje in kje se je naučila ženska tega kraja citati tiskano knjigo? Precej je bil Amandus v dobri svoji katoliški duši trdno prepričan, da ni vse, kakor bi moralo biti. Pravi katoličani tiste dni niso umeli čitati v knjigah, kakor včasih še dandanes ne u-mejo. Tukaj pa se je čitala knjiga in brez dvoma je tlačil satan svojo pest vmes.
(Dalje prihodnjič)
asesmenta upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in J ednoti.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 2Z6 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. Jože Rožna r
Predsednica: Angela Lube, tel. 391-5344.
Podpredsednica: Mary Noggy Wolf
Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020.
Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Športni referent: Ray Zak tel.: 526-3344
Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Joseph F. Rieg-ler
Zastopnica za klub SND in delniških sej: Angela Lube Zdravniki:	Vsi slovenski in
družinski.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu razen julija in avgusta ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. 1.
Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St. Clair Ave. vhod spredaj Spod-
7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter. Mary Prosen, Mary Sever. Seje so DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ	trčtjo nedeljo v meseeu ob
Predjed. Frances Okorn, pod- 1:3q p[lp v giov nar domu na k predsednica Nettie Malnar, taj- gQ niča Jennie Suvak, 4208 Blue-
stone Rd., So: Euclid, OH 44121, tel. EV 2-5277. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, taj. in blag. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Tel:	531-6109, Zapisnikar
Harold Ttlich. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepee in Edward Skodlar. Vodnik mladinskih dejavnosti Harold D. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobra in decembru na domu tajnika, 1482 Dille. Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Anna Ribic in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica, Antonia Stokar Podpredsednica Jennie Pugely Tajnica — Jo J. Lea, 5338 Roland Dr., Garfield Hts., O. 44125 Blagajničarka, Virginia Hartman Zapisnikarica, Christine Szendel Predsednik nadzornega odbora— Ted Szendel
2.	nad. Frank Pugely
3.	nad. Christine Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D.
zdravniki
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, 10724 Playmouth Ave., ob 7:30 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar.
Za Slov. Nard. Dom za Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar
Novi Dom #7 ADZ
nja'”dvoranaT Ako'prTde~25 \^ie- Predsednik Anton Švigelj, pod-secu na soboto se pobira en dan predsednik -°nez Žnidaršič, ajnn preje in ako pride 25 v mesecu m blagajnik Franc Kovačič, 1072 E na nedeljo se pobira en dan poz- 14 St.. Cleveland, O. 44103, te e o neje_	431-7472, zapisnikarica Jennie Lov-
Društvo sprejma nove člane od k°» nadzorniki:	Joseph Gabrič, L)ltwn& uFUStVA
rojstva pa do 60 leta starosti. Mary živoder, Gabriel Mazi.
Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno Seje so vsako prvo nedeljo v me-za varovan j e pod najbolj ugod- seču ob 10. dopoldne v starem po-nimi pogoji. Za podrobnosti se slopju Slovenskega narodnega do-brezobvezno in z zaupanjem obr- ma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo
rite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodji atletike in mladinskih aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletijjo in booster clutx Joseph W. Kovach \n Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelerdc. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo cd rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. ISO KSKJ
Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sophie
............Magayna, 315 E. 284 St., Willowick
Ohio 44094 Tel. 943-0645.
Božnar, preds. Frances Nema- Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli nich, podpreds. Anna Zakrajšek, Nadrodnice Mary Kokal, Frances tajnica Mary Ann Mott, 760 E. Žagar.
212 St, Euclid, O. Tel. 531-4556. Seje se bojo vršile tretji nedeljo Blagajničarka Mary Hochevar; v mesecu ob 2; uri popoldne v Slo-zapisniksrica Frances Novak, venskem Domu na Holmes Ave-Nadzornice:	Frances Macerol, Mesce: Jan, Marc., May, June,
Josephine Gorencic in Mary Sept, Nov., Dec. _________
Palcic.
Rediteljica Jennie Feme. Za-Btop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo;
Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich.
— Zdravniki; vsi slovenski zdravniki.— Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc
Predsednik Eugene Kogovšek PODRUŽNICA ŠT 25 SŽZ Podpredsednik: Anthony Tol.r	EdoLd Jeveo
, J1"- *«-, A^t“"	o Predsednica: Ann Maver
7Sod’.,CleVe and’ °' 4411°’ 1 L Podpredsednica: Mary Otoničar 541-7243.	Tajnica in blagajničarka: Roseanne
Pomožna tajnica Anna Nemec	Pi0rkowski, 1083 E. 64 St.,
®oL taj' Mary KoroS€<: 761*	Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-
1642
Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra,
Mary Wolf, Frank Žnidar Namestnik, Jack Chumey
Vratar: Frank Supanick	mesecu Qb 1;30 ldne.
Zdravniki. Dr. Max Rak Dr. Asesment se bira : ure d Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony y družabni sobi y avditoriju topech.	gv Vida
Seje se vršijo vsak tretji če- Asesment se pobira vsakega 25. v trtek v mesecu ob 8:00 zvečer v mesecu od 5:30 do ? ure y dyoralli Slovenskem domu na Holmes cerkvijo sv. Vida.
Avenue.	7__________1________________________
Asesmenta se pobira pred sejo, od 7:30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25.
nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 A.D.Z.
Preds. — Joško Jerkič Podpreds.. — Vida Zak Tajnica — Stella Misich, 214 Shelton Blvd.. Eastlake OH 44094 Tel.: 942-4733.
Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Vida Zak Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v SlSov. Domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall; podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, OH 44119, 481-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addle Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzhum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalka: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub drušštev: Addie Humphreys, Anna Cekada.
CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z.
Predsednik — Albert Amigoni
Podpredsednik — Stanley Ziherl
Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St, Euclid, OH 44117 Tel.: 481-6437.
Blagajnik — Robert Menart
Zapisnikar — Robert Menart
Nadzorni odbor — Frank Ahlin, William Hočevar, Mary Champa
Vodnik mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, Tel: 481-2275
Za zdravniško preiskavo —vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju.
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. 431-6933, zapisniarica Marija Mausar, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Josephine Stanič, Jennie Femec. —
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri v. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Mary Kokal, tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rej. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Naizornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Pevovodja:
ing. Franček Gorenžek Predsednik Janez Tominc Podpredsednici: Rezka Dragar, Mojca Slak
Tajnica: Silvia Kruic. 261;5ft63 ■ Blagajnik: Frank Lovšin Arhivar ka: Kari Likozar .
Odborniki:
Marija C ag el j, Toil e H&uptinan, Marko Jakomin, Mira Kosem, Muši Pogačnik, Jože Likozar. Nadzorni Odbor:
Metka Hauptman, Janez Semen
Naslov: KOROTAN, 21880 Mil-ler Ave., Euclid, OH 44119
SINGING SOCIETY JADRAN Officers for 1980
President: Florence Unetich Vice-President: Don Gorjup Secretary-Treas.: Frank Bittenc Recording and Corres. Sec’y.: Betty Rotar
Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Krištoff Librarian: Josephine Tomsic Musical Director: Reginald Resnik
Rehearsals are held every Wednesday evening from 8:00 p.m. to 10 p.m. at the Slovenian Workmen’s Rome, 15335 Waterloo RcL
SLOVENSKA PESEM CHORUS
President — Dr. Lojze Arko Vice-President— Dawn Vidmar Secretary -- Irene Trihko, 2123 West 23rd St., Chicago IL 60C08 Secretary — Lilijana Čepon, 1425 Spender Rd., Joliet IL 60436 Treasurer — P. William Trirko Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals — Every Sunday at 7:00 at Mount Assisi Academy in Lemont
Vice-Pres. — Frank Ferra Financial Sec’y. — Frank Koncilja
Treasurer — Joe Ferra Ree. Sfe’y. f -. Prank - riren Auditors: A1 Mam, Fr ances Sdlhfp,' Dan Pavšek Sr.
House Committee: Joe Ferra, Jack Videtič, Gus Petelinkar Federation Rep.: John Rabat, Joe Ferra, Dan Pavšek, Sr.
Remaining Directors: John Pri-mo, Mary Podlogar, Leroy Keeth, and Frank Podlogar
Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m,
FEDERACIJA SLOVENSKIH Officers for 1980
President — Anthony Sturm Vice President — John Rabat Secretary-Treasurer — Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Cleve., OH 44123 — Teh: 481-0124 Corresponding Sec.: Ella Sam a nich
Recording Sec.: Emil Martinsek Executive Sec’y.: Charles F. Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, Dan Pavšek, Pauline Slepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Stef fie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v hiesecu ob 8. uri zv. c SDD na Rečher Ave.
6552
Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jermie Feme, Frances Macerol,
Rediteljica: Molly Dezelan Seje se vrše vsak drugi torek v
DANICA 11 (A.D.Z.)
President — Louis Graham Vice-Pres.: Julia Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio,
44117
Treasurer: Mimi Turk Recording Sec.: Mary Hrovat President, of Auditing Committee: Josephine Levstick
1st Auditor: Josephine Levstick
2nd Auditor: Josephine Trunk Pevska dmltVM Medical Examiner: Dr. Spech Meetings. April — September — November
Društvu Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja č. g. Jože Božnar
Predsednik — Joseph Hočevar Podpredsednik -.Wencel Frank Slov. Pod. — Miro Odar Tajnik — Gregg Hribar, 1253 E. 60 St. Tele: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postotnik st.
Blagajnik — Charles Winter, ml.
Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Dramatska društva
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1980-1981
Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik— France Zalar st.
Tajnica — Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd., Richmond Hts., OH 44143
Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo Gaser . Oderski mojstri — Slavko Štepec, Frank Jenko Arhivar — Srečo Gaser Bara — Peter Celestina, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina
Kuhinja — Vida Jakomin, Rezka Dragar, Marija Hočevar, Pavla Dolinar, Minka Kmetič Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Joe Tomc Knjižničar — Frank Jenko Knjižničar — Frank Jenko Športni Referenti — Tone Hauptman, Rudi Hren, Štefan Režonja ml.
Nadzorni Odbor — France Hren; Miro Erdani, Stane Kruic Članske: seje so. vsak prvi: ponedeljek v mesecu ob osmi uri v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
LADIES AUXILIARY of SLOVENIAN
workmen’s Home
15335 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio
Jennie Marolt — President Mary Dolšak — Vice-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby — Rec, Sec’y.
Jo Tomsic — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan
Delicious fish and other dinners every Friday from noon to 8 pirn: Take-outs available, call 481-5378
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
15335 Waterloo Rd, 4411» Phone — 481-5378
Anthony Sturm — President Steve Shimits — 1st Vice-Pres. Mary Dolšak — 2nd Vice-Pres. Millie Bradač ~—Secretary Frank Bittenc — Treasurer Rec. & Corresp. Sec. — Cecelia Wolf
Auditors: Ann Kristoff, F. Bittenc, r\ Kristoff, A.: Meglich Legal Advisor — John Prince House Committee: F.. Kristoff, F. Tolar, F. Koss. W. Bayuk, A-Meglic, M. Matuch, F. Gfk.
Meetings are held every 4th Thursday of the month, at 8 p:m.
Office Hours: Moiuiay,. Wednesday and Friday frotn 7 to 9 p.m.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik — John Poziiik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič,
dan na soboto ali nedeljo, bomo od sedaj naprej pobirali asesment v petek preje ob navadnemu času. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od 11,000 in $2.00 Uohiške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar
na sn • A lice Arko- za S N D Predscd- Theresa Lach, podpredsed-™	MMmt, .»tole. Lud-
zastopnici za Ohio KSKJ Boost-	v,,13307 PUTltasA^.,
ers in mladinsko dejavnost: Jo- ^ 941-0014, blagajnik Joseph Me-sephine Winter in Alice Arko; lahfr. zapisnikar Bogomir Glavan, za Federacijo Alice Arko in nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-Josephine Winter. Zdravnik dr. S1C> A^ela Bolha, zdravniki vsi Perko. - Seje so vsako tretjo slovenski m druzmski.
nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v SND na,W. 130 St. in vsako tretjo sredo v'febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo odš 16. do Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje 60. leta. Nudi najnovejše smrt- asesmenta pol ure preje, ninske certificate od $1,000 do Društvo sprejema člane od roj-$15,000; V mladinski oddelek se stva pa do 60 leta. Imamo najmo-sprejema otroke od rojstva pa demejše certifikate življenske zava-do 15 leta. — Odbor je letos sle- rovalnine plačljive 20 let v slučaju deč: Duh. vodja Rev. Joseph nesreče dvojna zavarovalnina, v
PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z.
Predsednica, Amelia Oswald
Podpredsednica — Justine Girod
Tajnica-blagajničarka V aleria Fortuna, 1002 E. 178 St., Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191.
Zapisnikarica — Cecelia Wolf
Nadzornice — Josephine Hir-ter, Justine Girod.
Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod
Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., O. 44137, Tele. 663-6957; za pisni-karica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v marc, maj, avgust, oktobra, decembra na 2. nedeljo v
DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka Carole
A. Czeek, 988 Talmadge Rd, Joe Sezun, Charles Terček Wickliffe, Ohio 44092, telefon Knjižničar — Richard. Sterle 944-7965	Pevovodja — John Rigler
zapisnikarica, Frances Ta vzel	Vaje so vsak torek ob 8. uri zt®-
nadzomiku:	Frances Tavzel, čer v Slovenskem društvenem domu
John Cendol	na Recher Ave, Euclid, Ohio.
Seje se vrše ob nedeljah, ob
9.30 dopoldne 20. aprila, 20 julija, 19 oktobra, 21 decembra 1980 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modio za Slovenski dom na Recher Ave.
COLLINWOODSKI SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearaire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Clarke Blaything, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave, v spodnji dvorani.
mesecu ob 2:00 uri popoldne v DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ SN. Domu, 5050 Stanley Ave, Predsednica Agnes^ Žagar, pod-Maple Heights.	predsednica Arm Perko, tajni-
________________________________ ca Alice Arko, 3582 E. 80 St, 341-
GLASBENA MATICA
The Officers for the year are as follows:
President — Olga Klancher 1st Vice President —- Catherine Hopkins
2nd Vice President — John Vatovec
Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr, Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer— Josephine Bradach Auditors:	Katherine	Modic,
Sheldon Hopkins, Joseph Penko Wardrobe — Marie Shaver, Mary Ba'is
Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt
Stage — Joseps Novak, William Mehaffey.
Publicity: Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m. 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR KOROTAN 1979-1980 ODBOR
Slovenski domovi
DOM ŽAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna-tajnik — Pauline Stepic
Nadznrniki — Stephanie Pultz rie Zeitz, Bob Prince, alt. Ella Pultz.
Seje vsaki tre*ji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAlR AVE.
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 Št. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — June Price Secretary— Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan
Recording Secretary — Julia Pirc
Legal Advisor — Charles F. Ipavec
Auditing Committee
Ann Marie Zak Antonia Zagar John Milakovich House Committee Edward Bradach Louis Arko Mary Batis Charles Koman John E. Leonard James Novak Louis Peterlin Anthony Tomse Ways and Means Committee Ann Opeka John Perencevic August Rust Rudolph M. Susel Alternate: Stan Mezic
SLOVENSKI NARODNI DOM, _ MAPLE HTS., OHIO ,
Predsednik — Emil Martinsek Podpredsednik — Al Glavic Tajnik Tom Meljac Blagajničarka — Millie Lipnos Zapisnikarica Aftne Ranik, Frank Urbančič, Anton Kaplan, in Al Glavic ■' -Gospodarski odbor —• Louis Champa, Al Lipnos, Anton Kaplan, Al Glavic, Millie Lipnos Odborniki — Emil Martinsek, Al Glavic, Tom Meljac, Millie Lipnos, Louis Champa, Anton Kdplan, Al Lipnos, Anthony Cukyne, Louis Ferfolia, And/ Hočevar, Charles Hočevar, Frank Urbančič, Antonia Stokar, Anton Stimotz, Anne Ranek Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050' Stanley Ave.; Maple Hts., Ohio.	/ : .	i
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETt HOME
20713 Recher Ave., Euclid, O.
President, Mary Kobal Vice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe. Ohio, tele.: 944-1429.
Audit Committee:	Christine
Kovabeh, Norma Hrvatin, a n d Danica Hrvatin.
FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 A.M. to 8:30 P.M.; AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ« “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103	,
Predsednik Frank Grdina, pod' predsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagaj' nik Anton Oblak, oskrbnik Janez Seje direktorija so vsak drugi Košir, knjižničar Frank Cerar, od-torek v mesecu v sobi nasproti borniki: Frank Tominc, John Zakel, urada S.N.D. Začetek ob 8 uri Frank Kamin, Frank Sleme, Jo® Uradne ure: 11 a.m. do 3 — Tele: Starič, Jože Tominec, svetovalca1 361-5115.	Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom
ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjii* niča. Telefonska Številka je: *81' #617.
SLOVENIAN HOME 15810 Holmeš Avenue Cleveland, OH 44110
President — Sophie Migaynk