'Lazite Poštnina rialma v ootooim Q» » Slmrenskl dem Stcv. 148 U fjubliani, 2. |uU|a 1336 Smisel in nesmisel prerekanj v Zvezi narodov: * Za mir je treba tvegati tudi vojno Ženeva, 2. itulija. o. Včerajšnje zasedanje^ 7.N se je pričelo popoldne z govorom delegata južnoafriške zveze. Ta je izjavil, da se njegova država drži in se bo držala načel ZN ter bo zmeraj zahtevala v vsakem vprašanju skupno akcijo. Poudaril ije, da je bila ZN ustanovljena zato, da bi se preprečila taka dejstva, kakršno je zavzetje Abesinije. Kanadski delegat je dejal, da je treba sankcije ukiniti, ker so se gospodarske sankcije izkazale za neuspešne. Za njim je govoril angleški zunanji minister Eden. ki je dejal, da je zbor ZN poslušal poziv ,'besinsikega cesarja, izgovorjen z dostojanstve-' ti o, ki ie vzbudila splošno sočutje in zani-ivje. Sedanje okoliščine so težavne, toda treba priznati, da so sankcije izpodiletelc. V abesinskem vprašanju bi zdaj imela pomen samo vojaška akcija, ki bi bila edino uspešna. Ta akcija je pa zdaj nemogoča. Eden je opozoril v svojem nadaljnjem govoru še na položaj v Sredozemlju. ZN ie z gospodarskimi in finančnimi sankcijam« storila marsikaj, da bi preprečila katastrofo v Abesiniji, toda to ji ni uspelo zaradi tega, ker so vojaške akcije na frontah potekale docela drugače, kakor pa bi bilo pričakovati. Po njegovem mnenju ni potrebno, da bi zbor priznal italijansko zasedbo Abesinije. Angleška vlada se bo ravnala strogo po obveznostih, katere ije sprejela, in želi, da bi sklepi ZN ostali v veljavi tako dolgo, dokler bodo potrebni. Eden' ie izjavil, da je istega mnenja kakor njegov francoski tovariš Blum, da je svet preveč oborožen. To dejstvo je še pomnožilo težkoče glede ohnove ZN. Svetoval je, naj se zasedanje odgodi do septembra, šele tedaj naj bi sc pogajali o vprašanju preureditve ZN. ftoljševiški zastopnik Lit vino v je dejal, da zaupa v ZN in da bo medsebojno zaupanje članic v bodoče edino moglo pospeševati uspešno delo ženevske ustanove. Ustanova ZN ie dobra, samo nejasna je, treba io je ne reformirati, marveč samo natanko določiti smisel in pomen posameznih členov. Predvsem gre to za določitev napadalca v vojni, kar je že skozi prizadevalo težkoče. 3000 funtov kazni eni vasi Angleži duše Arabce z globami Jeruzalem, 2. julija, o. Podiranje starega dela Jalfe, ki se je začelo pred kratkim po načrtu, se nadaljuje. Angleški visoki komisar je obiskal koncentracijsko taborišče Sarafand, kjer se nahaja že okrog 150 uglednih arabskih osebnosti, ki so spadale med vodstvo gibanja. Danes bodo zopet odvedli več arabskih voditeljev. Visoki komisar je obiskal taborišče z.ato, ker so ujetniki stopili v gladovno stavko. Komisar je odredil olajšave za ujetnike. Kakor v Lydi, so angleške vojaške oblasti tudi mestecu Beisan naložile globo, ker so v okolici tega mesta arabski četniki napadli angleško policijsko patruljo. Pri tem so bili ranjeni trije angleški policaji, od katetrih sta dva umrla. Zato je vojaško poveljstvo kaznovalo z globo 3000 funtov, katero so morali prebivalci plačati takoj. V Haifo je dospel oddelek angleškega vojnega brodovja, ki šteje 13 enot ter se tam zasidral. Angleži trdi jo, da je t* obisk zgolj navadno potovanje angleškega brodovja po Sredozemskem morju. Italija izstopi iz ZN? V Tel-Avivu so angleške oblasti prijele sedem komunistk in jih spravile v betlehemsko žensko kaznilnico. Policija je komunistke presenetila pri sestanku. Sploh se zadnje čase opaža delovanje komunistov tako med Judi, kakor med Arabci. Na splošno pa se opaža v vsej Palestini delno pomirjenje, ker Angleži nočejo nemirov, ki so jim ze zdaj zrasli čez glavo. Palestina mirnejša Jeruzalem, 2. julija. Neredi v Palestini še niso renehali, čeprav niso več tako jjogosti kakor prej. e vedno so jvj raznih 'krajih človeške žrtve. Arabskim upornikom primanjkuje strelivo. Navzlic temu pa hočejo boj nadaljevati. Vsekakor pa bo sedanje gibanje prenehalo v jeseni, ko bo treba opraviti poljska dela. Angleške čete že računajo s tem, in se izogibajo vsaki strogi in neusmiljeni akciji in skušajo nasprotnika utruditi. Sinoči ie bila vržena bomba pred policijski ko-misarijat. Bomba ni eksplodirala. Italijanski časnikarji izgnani iz ZN in iz Švice Ženeva, 2. julija, o. Italijanski časnikarji, ki so vprizorili predvčerajšnjim o priliki neguševega govora na izrednem zasedanju zbora ZN demonstracije proti negušu, eo bili včeraj ob pol 23. izpuščeni. Kakor je znano, je zaradi njihovega nastopa postal položaj pri ZN zelo čuden, ker švicarska policija ni hotela aretiranih časnikarjev izpustiti, niti n3 Jiosredo vanje italijanskega poslanika v Bernu. Po prvem zaslišanju so izpustili dva časnikarja, ki sta bila aretirana zaradi demonstracij proti negušu v zborovalni dvorani skupščine ZN. To sta bila dopisnik agencije Stefani Marchini in dopisnik >Gazeta del Popoloi Fascetti. Ostali aretirani italijanski časnikarji so bili odpravljeni v ječe jet-nišnice Saint Antoine. To so bili sledeči: Ciucci, dopisnik >Corierre della Scrac, Caprin, tudi dopisnik >Corierre della Sera«, Morelli, dopisnik »Gazela del Popoloc, Signoretti, ravnatelj turinske »Stampec, Moreale, dopisnik »Popolo di Italiac, Cassuto, dopisnik »Piccolac, Angeli, dopisnik »La-voro Fascista«. Odločeno je, da pridejo vsi pred sodišče. Sinoči je policija izpustila iz ječe St. Anthoine vse ostale časnikarje. Odšli eo v spremstvu policijskih agentov v svoj hotel, kjer jih je že čakal italijanski konzul v Ženevi in policijski načelnik ženevskega okrožja. Tu so izvedeli, da jim je glavno tajništvo ZN vzelo izkaznice, ki jih upravičuje- jo za časnikarsko delo pri ZN. Policijsko načelstvo v Ženevi pa je vse te časnikarje izgnalo iz svojega področja. S tem so dejansko tudi izgnani iz Švice. Ženevski krogi smatrajo, da bo dogodek z italijanskimi časnikarji dal samo prvo znamenje za izstop Italijo iz Zveze narodov. Kako bo vladala Italija v Abesiniji London, 1. julija. Glede na včerajšnje dogodke v Ženevi poroča posebni poročevalec '/Timesa«, da je italijanska napoved, da bo predložila Društvu narodov poročilo o napredku svojega civilizacijskega delovanja v Abesiniji, sprejeli v krogih DN z dvomi. Ta del italijanske spomenice se zdi, da kaže, da ima Italija namen vladati v Abesiniji po določbah o mandatih pakta DN. V glavnem v tukajšnjih krogih čakajo s presojo, dokler se ni bodo pokazali rezultati. Reuterjev dopisnik poroča iz Ženeve, da tamkaj prevladuje mnenje, da je demonstracija italijanskih novinarjev predznak izstopa Italije iz DN. Rim, 1. julija. Po vesteh iz Adis Abebe so italijanske čete zasedle obmejno in carinsko postajo Mojale na meji Kenije na skrajnem jugu Abesinije. Sovjetska Rusija meni, da je splošna razorožitev najboljše jamstvo za mir. Dokler ne dosežemo splošne razorožitve, ne moremo delati drugače za mir, kakor da utrjujemo ZN. Govoril je tudi predsednik francoske vlade l.eon Blum, čigar govor so pričakovali s precejš-niini zanimanjem. Dejal je, da ie Francija proti politiki dovršenih dejstev. Ko je Nemčija to politiko začela, smatrajo Erancozi, da je radi tega po 18 letih prvič nastopil trenutek, ko je strah pred vojno upravičen. Francija je prepričana, da je treba ZN preurediti dejansko, ne samo z besedami, tako da bo sposobna za dejanja in tudi za odločevarije z orožjem, če bo treba. Za ohranitev miru je treba tvegati tudi v<„no. Današnja Evropa še daleč ni mirna. Vsi čutimo, da je obzorje prepreženo s črnimi oblaki. [Murn je govonl že dopoldne. Predsednik zbora ZN van Zeeland je poslal negušu pismo, v katerem v imenu zbora izraža abesinskemu cesarju obžalovanje zaradi napada italijanskih časnikarjev. V Abesiniji ni varno Adis Abeha, 1. julija. Glede na tendenčne in popolnoma neresnične vesti, ki jih je objavil del tujega tiska o položaju v notranji Abesiniji, je imel dopisnik agencije Stefani v Adis Abebi razgovore z dopisniki Reuterja, Havasa, DNB-ja, Uni-led-Pressa, >Paris Soira«, »Daily Telegrapha« in arabskega lista >Al Ahrania". Vsi ti dopisniki so pooblastili dopisnika agencije Stefani, da izjavi v njihovem imenu, da smatrajo te vesti za jx>pol-noma neutemeljene in neupravičene, ker so se osebno prepričali, • da docela netočno rišejo sedanji položaj. Omenjeni tuji dopisniki smatrajo za smešno trditev o nezanesljivosti železniškega prometa med Adis 'Abebo in Džibutijem. Dopisniki izjavljajo, da se redno mude na železniški jiostaji, ko odhajajo in prihajajo vlaki, in se stalno raz-govarjajo s potniki. Dopisniki prijjominja.jo, da so se lahko osebno prepričali, da je železniški promet ne samo popolnoma zagotovljen, temveč da vlaki celo hitreje vozijo, in da jih je čedalje več. Omenjeni dopisniki so potrdili dopisniku agencije Stefani, da ni nobena izmed navedenih lažnivih vesti prišla od njih. Angleži se ne umaknejo iz Abesinije London, 2. jnliia. AA. Reuter: Angleški poslanik v Addis Abebi Sidney Barton je pri svojem prihodu v Ramsgart izjavil, da so netočne vse vesti, ki pravijo, da je angleško jjoslaništvo v Addis Abebi ukinjeno. Sedaj vodi jx>sle prvi tajnik Roberts. Glede bodočega razvoja je rekel Barton, da je Abesinija problem, ki ga lahko reši samo Evropa. Samo en del je zaseden od italijanskih čet, cela država pa še ni pokorna. leto «. Položnice ra obnovitev naročnine so priložene celotni poštni nakladi današnjega »Slovenskega doma«. Vljudno prosimo, da se jih poslužijo pravočasno vsi p. n. naročniki, ki jim ie s koncem junija potekla naročnina. »Slovenski dom« velja za en mesec samo 12 Din. Predsednik vlade v Belgradu Ljubljana, 2. julija. Po dvodnevnem bivanju na Bledu, kjer je poročal Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu o tekočih zadevah, sc je včeraj predsednik vlade g. dr. Milan Sto,iadinovič z vlakom, ki vozi skozi Ljubljano ob 9.42 vračal v Belgrad. S predsednikom je potovala tudi njegova ga. soproga ter šefa obeh kabinetov gg. dr. Gašič in dr. Protič. Belgrad, 2. julija. Danes dopoldne se .je vrnil z nekaj dnevne odsotnosti — bil je na Sokolskem zletu v Subotici, nato pa dva dni na Bledu — predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoiadinovič. S predsednikom se je vrnila tudi soproga ter kabinetna šefa dr. Gašič in dr. Protič, ki sta spremljala predsednika na njegovem potovanju. Francoska vojska se bo modernizirala Pariz, % julija. AA. Havas: Včeraj je bilo uradno objavljeno poročilo, ki ga je pred parlamentarnim vojnim odborom podal vojni minister Daladier. Minister je posebno podčrtal visoko moralo francoskih vojakov. Tudi izkoriščanje mate-rijala dopušča, da lahko mirno zremo vsem razmeram v oči. Podčrtal je potrebo za motoriziranje in mehaniziranje vojske, upoštevajoč pri vsem obrambni značaj armade. Glede kadrskega roka je rekel, da je nujno potrebno, da se ohrani Še sedanja kadrovska doba. Tudi vaje rezervistov se morajo pospešiti. Modernizirati moramo vaje v polkih in jih razširiti tudi na šport. Vlada bo tudi računala s tem, da je treba popraviti kadrovski rok v tistih edinicah, ki so najbolj prizadete po spremembah iz zakonskih dekretov. Glede discipline je izjavil, da mora vojska še naprej ostati izven politične manifestacije in da mora vojska služiti samo varnosti domovine. Poročilo je bilo sprejeto z navdušenjem na znanje. Pariz, 2. julija. AA. Havas poroča: Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za letalstvo je vojni minister Daladier podal obširno poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje. Seja obe. svetnikov JRZ Vse občinske svetnike, elane kluba JRZ, vabim, da se zanesljivo udeleže seje kluba, ki se vrši danes, v četrtek ob 20 v mestni posvetovalnici. — Predsednik dr. Kamušič. Havana, 1. julija. A A. (Reuter.) Grofica Ca-vadonga bo zahtevala ločitev svojega zakoua z bivšim španskim prestolonaslednikom. Nove Hitlerjeve ponudbe Angliji Berlin, 2. julija, o. Iz nemškega zunanjega ministrstva prihajajo vesti, da je Hitlerjev odgovor na angleško vprašalno spomenico glede nemških mirovnih načrtov v glavnem že gotov. Kakor je znano, je Nemčija dolge mesece odlašala s tem odgovorom. kar je povzročalo težkoče in sitnosti vsej angleški politiki. Zaradi negotovosti kaj bodo Nemci odgovorili, je Anglija imela povsod drugod, tako zlasti v abesinskem vprašanju zvezane roke. Po dosedanjih vesteh bo Hitlerjev odgovor vseboval tri glavne točke: V prvi ponuja Hitler kot stvarno jamstvo 7,a svoje prejšnje predloge tako zvani zahodni pakt, ki naj bi zagotovil mir ined Francijo in med Nemčijo. Vprašanje tega miru je v Evropi še zmeraj najvažnejše in najbolj bistveno. S tem predlogom hoče Nemčija dokazati, da ne goji do Francije nobenih sovražnih namenov, kljub temu, da ji v Evropi to pripisujejo. Angleško javno mnenje je Nemčijo takih namenov obdolžilo zaradi zasedbe Porenja. S ponudb« te pogodbe s« hoče Nemčija zaradi tega koraka opravičiti. Druga točka je posvečena težavam, ki nastajajo zaradi sovjetskih predlogov o sistemu paktov o nenapadanju. Nemčija se zaveda, da predstavlja, boljševizem največjega sovražnika za njo in za vso Evropo. Zato ne more Nemčija iti v nobene organizirane zveze, ki bi utrjevale politični ali gospodarski položaj boljševikov. Tretja točka se pa obrača na Anglijo z željo, naj bi Anglija pomagala, da se razčistijo vsa vprašanja angleške politike, ki so negotova in »aradi katerih se vrti Nemčija v nejasnosti. Nemški listi poudarjajo, da je nejasnost glede angleških načrtov zrasla predvsem zaradi zadnjega govora Ihiffa Cooperaja, angleškega vojnega ministra. Nemčiji ni vseeno, kakšno^ je vojaško razmerje med Francijo in med Anglijo. Nemčija sicer priznava vzajemnost med tema dvema državama, toda ta mora biti jasna in odkrita. Slomškovi dnevi v Mariboru. Ministri na tribuni. Narodne noše nosijo knjige s podpisi za beatifikacijo. V soboto v Velike Lašče k proslavi 100 letnice Stritarjevega rojstva Ljubljana, 2. julija. Kakor smo že poročali, bo dne 4. in 5. julija t. 1. v Velikih Laščah in Podsmreki velika proslava 100 letnice rojstva Josipa Stritarja. Spored te proslave je sledeč: V soboto, 4. julija ob 8 zvečer! 1. Godba otvo-ri uvod v proslavo. 2. Deklamacija »Turki na Slevici«. 3. Mladinski zbor iz Vel. Lašč zapoje »Mlade vojake«, »Predice«, Koklo«. 4. Govor tebanski inšpektor Ivan Dolenec). 5. Mlad. zbor iz Ribnice zapoje »Oba junaka« in »Žabjo svatbo«. 7. Recitacija iz »Zorina«, iz »Spominov«, »Pikin Jožek«. 8. Duet »Izgubljeni sin«. 9. Duet: »Spomladi v gozdu«. 10. Igra »Oderuh«. 11. Prizor »Na senožeti«, »Pikin Jožek«. 12. Mešani zbor iz Vel. Lašč zapoje »Pozimi iz šole«, »Večerno«. 13. Godba zaključi večerno proslavo. V nedeljo, 5. julija: 1. Ob 4 zjutraj budnica. 2. Sprejem gostov po prihodu vlakov in odhod v Podsmreko. 3. Služba božja ob 10.30 v Podsmreki. 4. Govor (Franc Terseglav) in odkritje spominske plošče. 5. Petje: »Molitev za slovanski rod«. 6. Govori zastopnikov društev in korporacij. 7. Deklamacija »Doma«. 8. »Bože pravde« (godba). Po proslavi povratek v Velike Lašče na veselico s pestrim sporedom, Voznina po železnici bo polovična z veljavnostjo od 2. do 9. julija 1936. Legitimacija K 13 in mokri žig! Udeleženci-, ki reflek-lirajo na stanovanje, naj se obrnejo na odbor za Stritarjevo proslavo v Velikih Laščah. Čudovita avantura mariborske dijakinje Maribor, 1. julija. Danes okrog poldneva se je odigraval v Dra- vi prizor, ki je poleg vse tragike izpadel še prav srečno in veselo ter vzbuja sedaj v Mariboru dokaj šaljive pozornosti. Junakinja dogodka je inla-dai jedva 16 letna dijakinja tukajšnje trgovske šole Julčka, nezakonska hčerka nekega uglednega Mariborčana. Julčka je živahna deklica, kateri rojijo po lepi glavici vse druge reči, samo šola ne. Ta je bila vedno na zadnjem mestu in zaradi tega ni prav nič čudno, da je temu primerno izglodalo sedaj ob zaključku leta tudi njeno šolsko spričevalo. To spričevalo je delalo deklici težke skrbi, da ga ni upala pokazati doma. Postala je otožna in čisto obupana in nazadnje mislila, da zanjo ni več druge rešitve, kakor smrt. Skok v Dravo Danes okrog 11. ure je tavala deklica obupana po promenadni poti vzdolž desnega brega Drave. Gledala je v umazane valove silno narastle reke, nazadnje pa zbrala ves pogum ter se pognala čez ograjo v vodo. Nekaj ljudi je opazovalo smrtni skok ter so prestrašeni zakričali in priskočili k obrežju. Nihče pa ni tvegal, da bi se bil pognal v Dravo, ki jfe zaradi visoke vode deroča in skrajno nevarna. Ljudje so mislili, da so valovi dekleta zagrnili, takrat pa se je že pokazala njena glava daleč od brega na površju vode. V obleki preplavala naraslo Dravo Julčka se je izkazala kot izvrstna plavačica. Dekle je rezalo narastle valove reke, da je bilo veselje, kljub temu pa je bilo oblečeno in s čevlji na nogah. Za čudo pa se ni obrnilo nazaj k bregu, temveč je plavala proti sredini reke. Morda so jo trenutki obupa pred skokom v vodo tako zmedli, da je raje iskala rešitve na drugem dravskem bregu. In v resnici je preplavala Dravo, kar pri tako visoki vodi zmorejo le najboljši plavači, pa še med temi bi našli malokaterega, ki bo to umetnost napravil oblečen. Med mariborskimi plavalkami pa je Julčka gotovo pobila vse rekorde. Pod železniškim mostom je deklica dosegla levo dravsko obrežje ter se vsa izmučena izvlekla iz vode. Zatekla se je s težavo do gostoljubne Bir-tičeve gostilne, kjer jo poznajo. Vsi prestrašeni so jo gledali tako onemoglo in mokro, da je vse curljalo od nje. Mislili so, da ji je slabo ter so ji ponujali vode. Julčka pa se je krepko odrezala: »Vode sem se že dovolj napila v Dravi, dajte mi kaj boljšega«. In res so ji dali žganja, ki ga je željno popila nekaj kozarčkov. Potem so jo nagio slekli ter spravili v posteljo, premočeno obleko pa so dali sušit. Obvestili so tudi očeta, ki je ves zaskrbljen prihitel. Svidenje med njim in smrti ubeglo hčerko je bilo zopet srečno, pozabljeno je bilo slabo spričevalo in tudi drugi spori, ki so baje uied obema vladali. Celjske novice Celje. 1. julija. Celjski šahisti v Celovcu. Včeraj smo obljubili, da bomo danes priobčili rezultate o šahovskem dv<> maichu, ki so bili doseženi v Celovcu. Ob prilik) 6vojega gostovanja so celjski šahi9ti obiskali tudi jugoslovanskega konzula, ki jih je prav Prazno sprejel in se z njimi razgovarjal. Podroben rezultat dvomatcha, ki se je končal, kakor smo ze poročali s 7 in pol proti 2 in pol za Celje, je bil: ing. Sajovic, Celje: dr. Trinks, Celovec A: Cjjan, Celje : Eisendle, Celovec 1 :0; Skitek : dr. Nothna-ing. Popperl 1 :0; šmigovec: dr. Paher 1 :0; Gra-šer : Krisper 1:0; Diehi l: Waldherr 1:0; Kocmur : baron Unterrichter 1:0; dr. Čerin . Keber 0 .1, Prvo imenovani je vedno Celjan, drugi Celovča . Prva partija je bila končana ze v 1 uri in 30 minutah, in sicer je Kocmur (Celje) premagal Unter-richterja, nato sta sledili dve zmagi Celo^anergerja Ivana v Zbelovem pri Ločah je na praznik napadel v prepiru z nožem pred gostilno Šalamon z Zbelovem delavec Štefančič Ivan in ga poškodoval jxj levi roki in desni strani prsnega koša. — Potočin Marija, hčerka dninarja iz Rifnika pri Sv. Juriju ob j. ž„ stara 2 leti, je doma padla S stola in si zlomila levo nogo. Kamnik Kamnik, t. julija. Zaključek veselice s pretepom. — K temu članku v našem listu z dne 30. junija dodajamo sledeče: Dogodek, ki se je odigral po gasilski veselici v Stranjah v gostilni pri »Kerinu«, nt bil lnsciniran no godcih, pač pa obratno: Zbadanje se je pričelo okrog 4 zjutraj od strani nekega fanta, katerega je neki godec takoj opozoril na rni-r. V hipu pa je udarec z »Štefanom« po glavi, da se je takoj onesvestil in v krvi obležal. Napaden je bil brez razloga tudi godec L. R., ki je ravno pospravljal svoj inštrument. Prvi udarec je dobil s stojalčkom malega bobna po glavi in v trenutku, ko je glavo dvignil, je sledil še drugi udarec, s katerim mu je zadal hudo rano na bradi in mu izbil in zobe v gornji čeljusti. Tretji muzikantje na srečo usel brez vsake telesne poškodbe, docim je četrti kljub temu, da se je skril pod mizo, dobil samo nekaj brc. Dodatno naj še omenimo, da je godce povabil v gostilno h »Korlnu« gostilničar sam. Godci so «a opozorili na morebitne posledice prekoračenja policijske ure. Čudno pa je bilo obnašanje gostilničarke, ki je odklonila ranjenim godcem voz, s katerim bi prepeljali ranjence. Primorani so bili čakati prvega avtobusa, ki je poškodovance odpeljal v Kamnik k zdravniku g. dr. Polcu Juliju, da jim je nudil prvo pomoč. . Katasterska uprava se je te dni preselila iz Ljubljane v Kamnik in se nastanila v hiši g. Karla Stareta, v prostorih, kjer so nekdaj bili orožniki. Jesenice Jesenice, 1. julija. Nasilstva brezposelnih delomrznežev, ki se naj-raje potikajo okoli jeseniškega industrijskega oki> liša, so že tako nesramna, da mara vmes posegati orožništvo. Tako je pred nekaj dnevi neki tak delo-mrznež prišel navse zgodaj prosjačit v neko hišo na Savi. Ker je bil popolnoma pijan, seveda m nič dobil, nakar je pričel razsajati, treskati z vratmi, ženo, ki *e mu je postavila po robu, je vrgel na tla, nato pa 6 kamenjem pobijal okna m žarnice. Ko je tu opravil, je šel nad delavstvo, ki je zaposleno z zgradbo škarpe ob držav, cesti ter ga obmetaval s kamenjem, pri čemur pa ga je zalotil orožnik in aretiral. Ali je bil to eden izmed družbe, ki je pred kratkim časom strahovala prebivalstvo v Krizah, se še ne ve. Skrajni čas je, da se s tapimi izrodki nekaj ukrene. Kaznjenca na begu Maribor, 1. julija. Danes sta pobegnila od zunanjega dela za Kalvarijo dva kaznjenca tukajšnje jetnišnice in sicer Viktor Lopa mik, čevljarski pomočnik iz Gajšovcev pri Ptuju ter Rupert Hotman, delavec, iz Maribora. Prvi je bil obsojen radi tatvine na 6 mescev strogega zapora ter bi bil kazen odslužil koncem avgusta, drugi pa bi moral sedeti 5 mesecev ter bi prišel na svobodo 3. avgusta. Kljub razmeroma kratki dobi, ki ju je še delila od svobode, sta raje tvegala nevaren beg, ki ju bo zopet spravil za zamrežena okna še za daljši čas. Zelja po svobodi je pri takih tičih močnejša kakor trezen premislek. Razprava o sleparijah s hranilnimi knjižicami Ljubljana, 2. julija. Po 7 mesecev trajajoči joreiskavi je sedaj za« deva o miljonskih sleparijah s hranilnimi knjižicami toliko dozorela, da je razpisana že glavna razprava, ki se bo 11. avgusta ob 8.30 vršila pred malim kazenskim senatom v nekdanji porotni dvorani. Raznih sleparij je obtožen Josip Grašek, lastnik realitetne,, pisarne v Ljubljani. S svojimi špekulacijami in manipulacijami je oškodoval 208 malih im velikih vlagateljev za 3 milijone dinarjev. Malemu senatu bo predsedoval g. Ivan Brelih, javno obtožbo pa bo zastopal drž. lož. g. Branko Goslar. Grašek je sam ali pa po svojih posredovalcih kupoval hranilne vloge raznih naših denaT-nih zavodov, v mnogih primerih je plačal strankam celo 100% nominalne vrednosti, drugače pa prav visoke odsiotke. Knjižice pa ie pozneje prodajal za manjšo vrednost. Uvedel je prakso, da je vlagateljem obljubil plačevati dogovorjeno kupnino po visokih obrokih, presegajočih one, ki bi jih dobivali pri denarnih zavodih. K razpravi so jx>vablicne samo 3 priče in izvedenec g. Ivan Božič. Sodišče pa bo o procesu obvestilo tudi okoli 137 oškodovancev od 208, ki zahtevajo povračilo od Graška povzročene jim škode. Neki oškodovanec je izgubil 405.000, ko je njegova vloga znašala 993.000 in jo je prodaj za 675.500 Di:n. Druge stranke so izgubile po 10.000, 20.000 in 30.000, kakor tudi še višje zneske. S strankami je sklepal tudi pogodbe contra bonos moreš, izrabljajoč denarno stisko svojih kliicntov. To postopanje meji na oderuštvo. Ponesrečen poizkus v kopališču Ljubljana, 2. julija. Včeraj popoldne je bila v kopališču Ilirije nevsakdanja dogodivščina. V kopališču se je pojavila okrog 30 letna šminkana dama, ki ie s svojim obnašanjem hotela že naprej dokazovati, da je iz tako zvanih »boljših« krogov. Ob njene šminke, ob njeno »naravno« barvo las in ob druge njene damsko izumetničene zadeve bi se nihče ne spotaknil. Je pa bilo nekaj drugega, ob čemer celo kopališki paznik ni mogel samo zamežikniti: dama je imela svojevrstne hlačke — v Ljubljani takih ne vidimo vsak dan — kar pa je bilo nad pasom, pa ne vemo, ali so bile naramnice ali sicer kaki pripomočki, Soglasno mnenje občinstva pa je bilo, da tisti komad blaga — če to niso bile naramnice, ki naj drže hlače — ni mogel »lužiti svojemu namenu. Dama je kmalu po svojem prihodu postala središče vsega zanimanja na Iliriji; zanimanja seveda različne vrste, ker si je zadevščino vsako po svoje komentiral. Enoten komentar je bil izražen le v tem, da imajo na Iliriji tokrat svojevrsten cirkus, kateremu je po večkratni intervenciji napravil konec sicer dobrodušni in vseskozi uvidevni paznik s tem, da je damo le pregovoril, da se je odtegnila dobrodejnim sončnim žarkom. Ponarejalci denarja na zatožni klopi Celje, 1. julija. Pred malim senafom sla včeraj zagovarjali 2 skupini zaradi jxmarejanja in razširjanja ponarejenega denarja. Pri prvi skupini so sedeli na založni klopi 25 letni delavec brez stalnega bivališča Kobale Stefan, 23 letni mehanik Ivan Cokl z Zg. Pristave, 18 letni kovačev sin Bole Rok od Sv. Donatija, in 24 letna želarjeva /ena Podkrižnik Terezija iz Zahenberca pri Rogatcu. Prva dva sta do 11. aprila t. 1. v Zg. Pristavi na Dravskem polju delala denar, in sicer kovance po 2, 20 in 50 dinarjev. Zadnja dva sta sjrravljala ob istem času v rogaškem okraju jx>narejeni denar v promet. Podkrižnikova je bila poleg tega še obtožena, da je iz cerkve v Rogatcu odnesla tuj dežnik v vrednosti 52 din. 'Kobale in Cokl priznavata, da se jsoznata že delj časa in da sta v zadnjem času delala skupaj v Zg. Pristavi, obč Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Modele sta naredila iz cemneta, nakar sta poskusila najpirej z novcem za 2 din. Ker pa je bilo to zamudno delo in se ni izplačalo, sta se sjrravila na izdelavo 20 in 50 din. kovancev. Na veliki teden jih je Kobale odnesel za 630 din v svoj domači kraj v Žahenberc pri Donački gori. Tam je tudi začel denar razpečavati, a je trgovec Murko Simon v Cestah pri Rogatcu spoznal falzifikat in ga izročil orožnikom. Tu je ujx>rabil za svoje delo tudi Beleta in Podkrižnikovo, s pomočjo katerih je hotel spraviti čim več ponarejenega denarja v promet. Zaradi tega so bili obsojeni Kobale in Cokl vsak na 5 mesecev srtogega zapora. Bele in Podkrižnikova sta bila pa oproščena, ker nista vedela, Ptuj Smrt pod avtomobilom. Danes zjutraj okrog 3 so našli na glavni cesti pri Borovcih blizu Ptuia popolnoma razmesarjeno moško truplo neznanega moškega. Komisija, ki se je podala na kraj, kjer je ležalo truplo, je ugotovila, da je neznanec bil povožen od še ne znanega tovornega avtomobila. Kako je prišlo do tega tragičnega dogodka in kateri avtomobil ga je povozil, še ni dognano. Ptujskim orožnikom se je končno posrečilo dognati istovetnost ponesrečenca, ki je identičen z 42-letnim Martinom Meškom iz Prestave pri Veliki Nedelji. Nadalje se je ugotovilo, da je Meško kritično noč bil na potu iz Maribora peš na svoj dom. Domneva se, da je bij Meško tako vinjen, da ni opazil avtomobila, ki je pridrvel za njiim. Ni pa izključeno, da je dotični šofer vozil t>rez luči in da ni opazil po cesti korakajočega Meška. Vsekakor j>a je šofer moral čutiti, da je povozil človeka, vendar pa se ni ustavil in ije drvel naprej proti Ormožu. Uvedena ie preiskava, da se izsledi brezvestni šofer. Truplo na tako tragičen način preminulega Meška, ki zapušča ženo in 8 net>reskr,bljeTiih otrok, so prenesli v mrtvašnico pri Veliki Nedelji, kjer bo obdukcija. Nezgode in nesreče. Pri izogibanju voza, naloženega s senom, se je nevarno ponesrečil 14-letni Friderik Gajser, pastir v Trnovcih. Padel ie pod voz tako nesrečno, da mu je kolesje šlo čez levo nogo in mu jo popolnoma razmrcvarilo. — S češnje je padel 17- mestu ter naznanjajo daleč naokoli, da so v Ljubljani nabori. Zgodaj zjutraj te prebudi harmonika in mimo okna vriska skupina teh mladih ljudi, ki so namenjeni k naboru. Pa se priključi vzadaj skupinici kak štu-dentek, njemu še drugi, pride bosonog šolar, ki ga pošiljajo na trg, priključi se še kaka mlekarica s svojim vozičkom. In tako rajža po ulicah cel sprevod. V prvi vrsti nateguje eden harmoniko, ostali pomagajo s petjem ali vriskanjem In po ulici se vse ustavlja in gleda razpoložen sprevod. Na vrsto pride kak »Regentropfenvvalzer«, prikrojen našim podeželskim potrebam, za njim kak »Dumme Au-gust« potem pa še kaka domača. Tako so tudi naborniki internacionalni v pesmi, v vrisku so pristni Kranjci, v »Auibiksu« pa »Panslovenci«. »Aufbiks« je namreč isti v št. liju in Prevaljah, kakor na Rakeku, na Dolenjskem in kjerkoli na Slovenskem. Je to nekak »odziv-lozinka« za slovenskega fanta, posebno pa reg ruta. Znano je, da je točenje pijače za časa nabora nabornikom pre|jovedano. Res je prepovedano — točenje, ni pa prepovedan kak drug način, po katerem pridejo fantje do pijače. Saj je toliko možnosti, prebrisane glave najdejo vsako leto še nove načine in veselega razpoloženja v posledicah pijače sploh ne manjka menda na nobenem naboru. Saj so letos fantje iz neke vasi pripeljali s seboj v mesto kar celo barigljico ter se postavili pred neko gostilno in tam jsokazali, da pridejo do pijače tudi brez gostilničarja. Naj že bo nabor kronan s pijačo ali ne, veselega razpoloženja nikdar ne manjka. In ko se te dni mladi fantje postavljajo s svojimi rožami po ulicah, jih starejši Ljubljančani kar zavistno gledajo. Toda ne toliko zaradi naborov, kakor zaradi mladih let, ki jih oni morda niso mogli prebiti tako razpoloženo, saj se je tedaj vse pripravljalo na svetovni požar ... Seja mestnega sveta Ljubljana, 2. julija. Za jutri, v petek popoldne ob 17 je mestni župan dr. Adlešič sklical sejo mestnega sveta. Na dnevni red pridejo važne zadeve, ki se tičejo ljubljanske občine. Tako so v resoru finančnega odbora na dnevnem redu med drugim: Odobritev -računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske in Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1935. Pobiranje go-staščine od novih hiš v letu 1936-37 — ukinitev. Električna zadruga za Zgornjo in Spodnjo Šiško — prevzem omrežja po mestni občini ljubljanski. Regulacija Ilirske ulice. Plačilo za cestni svet na Vilharjevi cesti Mikuž Ivanki in Kristini. Nakup sveta od Društva slepih za postavitev linijskega trošarinskega urada na Smartinskii cesti. Nakup sveta za postavitev linijskega trošarinskega urada in tehtnice v bližini tovarne »Štora«. Prevzem plačilne obveznosti za posojilo pri Kmetski posojilnici, ki se jc najelo za nakup zemljišča za novo pokopališče v Zgornji Šiški. Splošna molo-železniška družba — odpis odnosno prepis dolga za garažiranje avtobusov. Kredite za ureditev poti na Rožnik. V resoru tehničnega odbora bo zlasti zanimiva raz-prava o postavitvi spomenika viteškemu kraliu Aleksandru I. Zediniteliu. Po javni soji se vrši tajna, na kateri bodo oddana službena mesta na interni razpis z dne 20. junija t. L Nadalje se bodo rešile tudi prošnje občinskih uslužbencev glede bolniškega dopusta ter razne manjše personalne zadeve. Gradbeno delavstvo in podjetja Ljubljana, 2. julija. Dne 27. junija 1936 smo objavili poročilo, da se gradbena družba inž, Dukič in drug ne drži obvez, sprejetih ob priliki sporazuma z dne 5. 6. t. 1. in da delavstvo ne plačuje po dogovorjenih cenah. Tvrdka Dukič je z ozirom na to naše poročila pozvala Strokovno komisijo, dalje Narodno strokovno zvezo in Jugoslovansko strok, zvezo, naj te organizacije tvrdki takoj sporoče imena onih delavcev, ki niso bili izplačani po dogovoru. Tvrdka zatrjuje, da vsa določila dogovora točno iizr>olnjuje in ji ni znan niti en primer, do bi se obveze kršite. Zadevo bomo zasledovali in o razvoju poročali. Utopljenec v Dravi Maribor, 1. julija. V Vuhredu je Drava naplavila truplo neznanca, ki je bilo že skoraj razpadlo. Ležati je moralo najmanj 2 meseca v vodi. Utopljenca ni nihče prepoznal. Telo je 175 cm visoko, okroglega obraza, redkih zdravih zob, oblečen pa je bil v suk-nene sive hlače, zelenkasto suknjo, telovnik iz zelenega žameta, srajco iz navadnega platna, bele nogavice iz domače volne ter visoke črne čevlje. Truplo so pokopali v Vuhredu. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 2. julija: Obisk M. D. Jutri, petek, 3. julija: Heliodor, škof. * Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. V noči na Vidov dan je neznani vandal ukradel lovorov venec s slovenskim trakom, ki je bil položen na Trubarjev spomenik ob 350 letnici smrti začetnika slovenske književnosti. Za tako barbar-stvo slovenski jezik nima besede. Tatvin« je pritajena policiji. — Avtoizlet 4. do 6. julija Grossglockner; 25. do 30. julija Dolomiti in Milano. — Informacije in prijave: Izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. * Mestne počitniške kolonije. Mestno poglavarstvo javlja, da je odhod kolonije v Medno (deklice) v petek popoldne ob 15.44, na morje (dečki) pa istotako v petek popoldne ob 18.23. Starši naj zanesljivo pripeljejo otroke vsaj 1 uro pred odhodom vlaka na glavni kolodvor, da bo vodstvo lahko še enkrat pregledalo otroke in uredilo vse potrebno za pot. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobave raznega materijala, cementnih cevi, konop-nenih cevi, lesa, cementa, litoželeznih izdelkov. Interesenti se opozarjajo na oglas v ura-dnem listu št. 52 z dne 27. VI. 1936. _ »Prosvetno društvo Ljubljana mesto« priredi v nedeljo, 5. julija, peš izlet v Sv. Jakob ob Savi. Na tem skupnem sestanku obeh bratskih društev bo govoril g. Ivo Peršuh iz Ljubljane. Zbirališče je pri viaduktu na Šmartinski cesti. Odhod točno ob 13, Na ta izlet vabimo tudi vse prijatelje našega društva. Bog živil Važno za vojne invalide, njih žene in voine sirote. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je dostavilo banski upravi dravske banovine razpis glede odobrene uredbe o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona od 4. jul. 1929 s spremembami in dopolnitvami od 4. dec. 1929 in 18. nov. 1930, ki stopi v veljavo in dobi zakonito moč 1. aprila 1936. Podrobnosti te uredbe so razvidne iz odloka kralj, banske uprave dravske banovine VI No. 15.124/1 z dne 18. junija 1936, ki je nabit na občinski deski mestnega poglavarstva v Ljubljani. Protituberkulozna zveza v Ljubljani se zahvaljuje gojencem gospe Pavle Lovšetove (gg. Gregorin Miro, Irkič Ignacij, Jeločnik Alojz, Korunovič Ljiljana, Murn Anica, Orel Anton in Papler Albert), ki so čisti dohodek svojega pevskega koncerta v ljubljanskem radiu dne 25. junija t. 1. v znesku 400 Din poklonili za namene Zveze. Plesna šola Mete Vidmarjeve Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 2. julija: 12.00 Glasbeni utrinki s slov&n-ttkoga severa (ploA(e) 12.45 Vreme, poročila 13.00 CaH, epored obvestila 13.15 Vse mocrofte, kar kdo hoče! (,plošče po željah) 14.00 Vreme. boiv,a 19.00 Cas, vrevme, poročila, spored, obvestila 19..% Nacionalna ura: O poreklu 8u-madiincev (dr. Drobnjakovič ica BoLgruda) 19.50 Pesmice e kitaro (gg. Jožo Pengov in Fran Mi'l>Čiin«ki) 20.10 Slo-venščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 20.30 Naši najnilajfii konservafcorsti 22.00 Cas, vreme, poročila, bpo-red 22.20 Koncertni plesi (Radijska orkester). Drugi programi CETltTEK, 2. julija. Beltjrad l: 20.00 Simfonični koncert onlussbra kraljove prard-e 22.00 Zenski vokalni ja?a —* Belorad U: 14.00 Književno življenje v južni Sonbiji (Mitropaa) — Zagreb: 20.00 Prenos iz Be&girada 22.15 Plesna glasba — Dunaj: lfl.35 Koncert Ey«lerjevali del 2100 Igra 22.10 Brahmsov vuodinskd trio 2tf05 PJenna glasba — Budimpešta: 20.00 Vokalni koncert 22.00 Colo 2Tt.no Salonski orkester — Trrt-Milan; 17.15 Vokalni koncert 20.S5 Pester vefier — Rim-Bari: 17.15 Ilkstnitnenft.aJ.nd koncert 20.45 Frainchettijova žaloigra »Jorijeva hči«, nato plesna glasba — Vraga: 10.30 l>ahka glasba 20.00 Narodne pesmi 20.25 Drinkw»terjeva igra »Kresna noč« 21.15 Beethovnova komorna glasba 22.15 Salonski orkester — Varšava: 21.00 Poljske narodno pesmi 21.30 Braev. nskega violinska sonata 22.15 Lahka in plesna glasba — Ncmike pottaje imajo ob 20.00 ramlične zabavne programe — Strassbourg: 20.30 Koncert Schubertovih in Bruchovih skladb. Tragedija mlade artistinje Maribor,^1. julija. Danes zjutraj ob 4., ko je vstajalo nad mestom mlado jutro, se je poslavljalo od vzhajajočega solnea mlado življenje. Na balkonu Velike kavarne na Glavnem trgu se je pojavila mlada, jedva 20 letna artistinja Betka Horvatova iz Belgrada, gledala v globino proti Dravski ulici ter splezala Čez ograjo. Ko je stražnik, ki stoji stalno na začetku mosta, opazil njeno namero, mu je Se pomahala z roko ter z nasmehom dejala »na svidenje«, potem pa se je spustila ter padla na stop-njišče, ki vodi od mosta v Dravsko ulico — kakih 16 m globoko. Pri padcu si je zdrobila lobanjo in obe nogi ter nezavestna obležala. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je pa že pri kopanju v kopalnici umrla. Betka Horvatova je bila nameščena 14 dni v Veliki kavarni kot kabaretna plesalka. Sinoči ji je potekel arigažman, novega pa ni iniela. Že vež dni jo je zaradi tega mučila eilna potrtost in pred tremi dnevi je poskušala izvršiti samomor, kar pa so ji preprečili. Danes zjutraj se ji je namera posrečila. Sinoči se je poslovila še od dveh natakarjev v kavarni ter vsakemu dala 50 Din napitnine, rekla pa jim je, da ne bo šla nikoli iz Maribora. Potem je preživela no5 ves čas v veseli družbi ter bila zelo razigrana. Ob jutranji zori se je nenadoma dvignila iz družbe, šla na hodnik ter skočila v globino. Ni zapustila nobenega pisma in nobenega drugega znaka, zakaj je izvršila nesrečno dejanje. Cerkev na Muti v plamenih Polno zasedeno dramsko gledališče v soboto zvečer je bilo dokaz velikega zanimanja, ki ga uživa plesalka gdč. Meta Vidmarjeva in njena plesna šola pri ljubljanski publiki. In lepi rezultati letošnje produkcije so vse gledalce znova utrdili v prepričanju, da se v tej plesni šoli dela res z vso resnostjo po1! visoko kvalificiranim vodstvom. Letošnja produkcija pomeni nadaljevanje lanskoletne. Za osnovnimi elementi plesnega koraka so prišle letos na vrsto krivulje: osmica, krog, lok, krivulja, spirala. Telo je po smeri gibanja vezano na gotov lik, Ta vezanost povzroča neko nevidno trenje telesa v prostoru; gibi telesa in kretnje rok pa to trenje, po katerem so prav za prav bili izzvani, spremene v čudovito, skoraj slišno muziko. Vsak lik je bil potem prikazan v številnih variacijah — odtod menda naslov »Nianse v prostoru« — in je zato tudi vsak učinkoval kot formalna enota. Izvajanje učenk je bilo brezhibno, pri ne- katerih (Grafenauerjeva, Sirnikova) je doseglo posebno lepo stopnjo dovršenosti. Na koncu vsakega od treh delov programa je nastopila še gdč. Vidmarjeva s samostojnimi točkami. Prva »Stoji drevo« je bila čudovita v skrivnostni simboliki, »Čarovnica« je imela kljub romantičnemu sižčju trdno arhitektonsko zgrajenost, »Dolenjska« (ob melodijah naše narodne pesmi) pa je bila posrečen poskus, pritegniti narodne ele-metne v sfero višjega umetnostnega ustvarjanja in nakazati osnove našemu domačemu umetnemu plesu. V celoti, po teh treh umetninah plesalke in delu njene šole, smo lahko veseli, da imamo v Vidmarjevi resno umetnico in vsaj eno resno plesno šolo, ki je vsekakor potreben atribut vsakega kulturnega naroda. Na koncu bi še omenil, da je bila klavirska spremljava g. Bojana Adamiča, kar večkrat ni bila prav lahka naloga, vseskozi odlična. W. Pogovori s cestnimi bednezi Maribor Seja občinskega sveta bo jutri ob običajni uri. Na dnevnem redu je oddaja del v novi Magdalen-ski šoli. Sv, mašniško posvečenje podeli prevzvišeni vladika dr. Tomažič v nedeljo ob 7 zjutraj v stolnici 18 lavantinskim bogoslovcem. Pokroviteljstvo nad letošnjimi plavalnimi tekmami na Mariborskem otoku, ki se bodo vršile 18. in 19. t. m., je prevzel župan dr. Juvan. Tekme se vršijo za državno prvenstvo ter bo sodelovalo na njih okrog 500 plavačev. Plavalni tečaj za mladino na Mariborskem otoku prireja SSK Maraton. Sprejemajo se vanj fantje in dekleta od 11. do 16. leta. Tečaj je brezplačen ter ga vodi priznan strokovnjak v plavanju, trener g. Darko Prvan. Prijave sprejema vsak dan na otoku g. Marjan Bervar. Športno veselico priredi SSK Maraton prihodnjo nedeljo popoldne za Tremi ribniki v gostilni pri Lovskem domu. Vabljeni vsi člani in prijatelji kluba. Žegnanje v stolnici. Mestna in stolna župnija praznuje v nedeljo farni praznik sv. Janeza Krstnika. Ob 10 bo v stolnici pontifikalna sv. maša. Ljubljana, v juliju. Beda pogreza ljudi vedno bolj na dno in v Ljubljani (v drugih slovenskih mestih najbrže ni nič drugače) je prav pogost primer, da človek na svojih vratih najde človeka, ki je bil nekoč še ugleden mož in v dobrem položaju, ki pa sedaj mora beračiti. Zadnji petek je policija prijela kar 50 beračev. Le majhen del med temi so bili delomržneži, oziroma brezposelni mladi fantje, povečini pa so bili to pravi poklicni berači, nekoč marljivi obrtniki,, vdove obrtnikov, ali kakršnikoli nastavljenci, celo kronski upokojenci. Nekatere zgodbe teh poklicnih beračev so bile prav pretresljive. Tako je moral dežurni uradnik poslušati zgodbo stare ženice, ki je pripovedovala približno takole: »Ko sem imela moža, mi je bilo dobro. Bil je dober krojač, znan po vsem mestu. Hodili so k njemu oficirji, duhovniki, ugledni gospodje z deželne vlade iri z magistrata. Železničarji in poštarji so hodili k mojemu možu naročevat obleko. Toda mož je v začetku vojne umrl in od tedaj sem brez dohodkpv. Sedaj moram beračiti.« V istem tonu in slogu je šlo pripovedovanje vseh starejših prijetih beračev in beračic. Vsakdo med prijetimi pa je zatrjeval, da ne berači pri vseh, temveč da ima svoje »kunčafte«. To so namreč družine, ki v petkih dajejo po dinar ali več, ali pa morda krožnik tople juhe znanim beračicam in beračem. »Ne nadlegujemo ljudi, ne prosimo po cesti, mi imamo stalne dobrotnike!« Tako približno so prijeti berači pripovedovali na policiji. Deset ur hoje za poldrag dinar. Dva gospoda zobljeta v znani ljubljanski restavraciji »mešano«, to je mali golaž z vampi. Pride prodajalka »suhe robe« in za božjo voljo prosi, naj gospoda odkupita vsaj eno leseno žlico. Ljubljanska gospoda zagotavljata ženski, da sta samca, da nimata kuhinje in da ne vesta, kaj bi počela s suho robo, torej, da ne bosta nič kupila. Ženska spozna, da tukaj ne bo nič kupčije in si vsa obupana naroči osminko vina in eno žemljo. V pogovoru s kuharico ji pove: »To je moja prva hrana za danes. Razen vode nisem ničesar drugega zaužila!« Gospoda, ki sta ta pogovor ujela na uho, sta bila slučajno odbornika neke človekoljubne organizacije in sta se zaradi tega že morala nekoliko pozanimati. Spraševala sta žensko in prodajalka »suhe robe« jima je odkritosrčno odgovarjala, tako da v njenih besedah res ni bilo zvijače: »Jaz nisem z Blok, tudi iz Ribnice ne! Jaz sem iz Sodražice. One z Blok in iz Ribnice, te znajo prodajati. Jaz pa ves dan tekam okrog, ponujam in sem prodala komaj za poldrug dinar. Sedaj grem proti domu v Sodražico. Deset ur hoje bo zame!« »Kaj pa mož, nič ne zasluži?« »Tri leta je od tega, kar mu je pri delu padla sekira na nogo in mu jo presekala. Sedaj leži doma! Jaz moram skrbeti za otroke. Kadar je doma kaj denarja, kupim moko za močnik, za katerega se otroci kar trgajo!« »Koliko imate otrok?« »Osem!« »Pa boste šli sedaj domov?« »Moram iti! Poldrug dinar sem izkupila in ga moram nesti otrokom domov. Vsaj za močnik bo!« Ženska pove, da nima niti 40 let, izgleda pa, kakor da bi jih imela že 60. Resnična revščina presune oba gospoda, ki poravnata za njo kozarec vina in žemljo in naročita še golaž in še kozarec vina ter ji stisneta nekaj drobiža v roke. Uboga ženska joka ter se zahvaljuje v hvaležnem jeziku. Ves teden ni toliko izkupila, kolikor je sedaj dobila za miloščino. Pa »suha roba« niti ni njena: ima jo samo v komisiji in le na prodaj. S solzami se poslovi in odide po Dolenjski cesti počasi in s trudnim korakom na daljno pot proti Sodražici. »Imela sem prtfparanol« Že nekaj let hodi po ljubljanskih ulicah stara ženica. Ustavi se včasih v frančiškanskem samostanu, kjer poprosi za krožnik juhe, povpraša za kos kruha pri dobri družini, izprosjači semintja kakšen dinar ter roma neprestano od enega konca mesta do drugega. Pobira kosti in staro železo na smetiščih, kar prodaja za mal denar trgovcem ter tako nadaljuje svoje borno življenje. Ko jo je nekdo zadnjič vprašal za ime in stanovanje, se je ustrašila in pobegnila. Strah jo je ljudi in le težko je iz nje spraviti vsaj nekaj priznanja o njeni lastni življenjski tragediji. Ženica pripoveduje (samo človeku, ki mu zaupa): »Bila sem imenitna kuharica v Trstu, Le pomislite: 8000 goldinarjev sem imela že prišpara-nega. Prišla je vojna. Še preden so Italijani začeli vojno, so prišli Francozi z ladjami pred Trst in streljali na mesto. Jaz sem zbežala v Ljubljano. Denar sem naložila v neki banki, toda bil je čimdalje manj vreden, nazadnje pa je še banka propadla. Kar sem šparala 35 let, je vse propadlo in sedaj moram beračiti! Nimam ne za hrano, ne za obleko! Ne zamerite, da vam to pripovedujem!« Nesrečen fantovski spopad na Butajnovi pri Horjulu Ljubljana, 2. julija. Na sodišču so se pričele sodne počitnice. Mnogi sodniki so že včeraj in prejšnje dneve pospravili svoje mize. Hiieli so reševat zaostale za-zadeve. Mize so prazne. Sodniki pa so odšli rta letni oddih. Mnogi v gore, drugi v domače kraje, tretji tudi zn nekaj dni na morie. Po hodnikih ju -stične palače je skoraj zavladala grobna tišina. Le pred št. 28. je še velik zbor malih pravdarjev in tožbaTjev, ki iščejo zadoščenje za svojo kruto žaljeno čast ali pa, ki so se pregrešili zaradi malenkostnih stvari. Kazenski senat na okrožnem sodišč« bo po malem posloval in reševal le tekoče kazenske zadeve. Dva državna tožilca sta odšla na dopust. Pred mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, je včeraj okoli 11.30 stopil simpatičen, zdrav in vitkorasel kmečki fant, star 23 let. Zdravje odseva z njegovega obraza, pa tudi priprosta odkritosrčnost. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik ga je obtožil zločina uboja po čl. 178/11 k. z., ker je na Veliki četrtek 9. aprila letos, ko je odhajal od maše v prepiru z nožem sunil Jožeta Malovrha v hrbet med 8. in 10. vretencem tako močno, da je z ostrino noža segel do pljuč in prerezal pljučno žilo. Zaradi notranje krvavitve je ]ože Malovrh podlegel poškodbi. Obtoženi Janez Raztresen je imel dailje casa prijateljsko razmerje z 20 letno Frančiško 2elez-nikarjevo, ki je služila pri Malovrhovih. Janez sc je z njo seznanil na svatbi svojega bratranca, ki je poročil njeno sestro. Janez sc je odločil, da povede Francko pred oltar. Hodil je k njej večkrat vasovat. Stal je na lestvi in se z njo razgovarjal. Maribor, 1. julija. Včeraj opoldne je divjala nad gornjo Dravsko dolino silovita nevihta, ki je bila posebno usodna za Muto in njeno okolico. Toča je zabila vse dobesedno v tla ter povzročila ogromno škodo. Strela je treščila v zvonik župne cerkve, ki je bil krit s skodljami ter ga zažgala. K sreči je nagel nastop mutskih in vuzeniških ognjegascev preprečil, da bi se bil požar razširil na streho cerkve. Gasilcem je pomagal tudi strahovit naliv, kljub temu pa je ostrešje na stolpu zgorelo. Drugi udar strele je zadel ključavničarsko delavnico železolivarne ter vrgel ob tla nekega vajenca, vendar ga ni težje poškodoval in tudi ničesar ni zažgal. Tretja strela Je udarila v poštno poslopje ter unlSila varovalke na telegrafskih in telefonskih napeljavah. Jugoslovani na kolesarskih dirkah .Tour de France" Spodaj pa so stali na straži njegovi prijatelji. Malovrhovim, zlasti Jožetu, to ni bilo povšeči. Janez Raztresen je sodnikom v pretrganih stavkih pripovedoval, kako je prišlo do žalostnega obračuna med njim in Jožetom. ?.e prej mu ie grozil lože. Prepovedal mu je hoditi k Francki. Zabiča) mu je: »Ko te dobim v pest, te bom. Vsakega suhca mora biti enkrat konec!« Jože je bil mnogo močnejši kot Janez. Jože je nekoč celo streljal nanj. Na Veliki četrtek sc je Janez vračal s Francko od maše proti domu. Ko sta se točila, je nato za njim priletela dober meter dolga palica, ki jo jc pobral. Nekaj minut nato pa je priskoči! Jože mu strgal palico iz rok. Začel sc je prepir. Jože ga je udaril po glavi, da je padel. Pobral se jc, potegni) nož in zamahnil okrog. Jože je zastokal: »Jezus, Marija!« Sam je bežal, Jože pa se je splazil k Osredkarjevim. Jožetovo truplo so prepeljali na dom k Malovrhovim, kjer so gn položili na mrtvaški oder. Janeza pa so opoldne orožniki odpeljali najprej v vrhniške sodne zapore, nato pa v ljubljanske. Gospodar Malovrh je Francki usodni dan kratko in osorno pripomnil: »No, Jože je sedaj že zdrav!« Francka je takoj zapustila službo. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je predlagal sodbo v smislu obtožbe, Branilec dr. Marjan Marolt, odvetnik na Vrhniki, jc poudarja),, da Janez ni bil znan kot pretepač, da je bil miren fant. Pledira) je v skrajnem primeru za obsodbo zaradi prekoračenja silobrana. Po kratkem posvetovanju je bil Janez Raztresen obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 1 leto strogega zapora. V kazen se mu všieje zapor od 9. aprila naprej. V poletni vročini na strme vrhe Poletje je hud čas za vse ljudi, ki so prisiljeni stanovali v grmadah vročih poslopij, požirati saje tvorniških dimnikov in vdihavati žehteči, smrdljivi duh asfaltnih cest. Prah se nabira na oknih, šolske klopi in uradniški pisalniki postajajo od sile neugodni: vse, kar Jeze in gre, postane mesta čez glavo sito. Približala se je doba kislih kumaric: možgani nočejo več prav ustrezati. Ali mislite, da se nam po uredništvih godi kaj bolje? Dragi čita-telj, to je ob vročem letnem čaeu skupno zlo, tako, da si mirne duše lahko podamo roke! Tudi mi si želimo vsaj za nekaj dni proč iz mestnega hrupa! Kamorkoli že, samo nekam ven iz mesta, na morje, v gore! Ne štejle nam v zlo, če vas bomo skušali v naslednjem nekoliko navdušiti za gore, za naše slovenske gore! Saj je v poletnih mesecih domala vsa vveekendska Jugoslavija zbrana ob morju, na naših gorah pa počasi opažamo padanje obiska, vsuj na nekaterih točkah. Zadnja leta krize so prinesla neko čudno lagodnost v široke ljudske sloje: trumoma se tudi naši ljudje zaganjajo k sinji morski obali, kjer lahko v mehkužni vročini južnega eolnea polegajo po plažah in leno čofotajo po valovih, kakor nepregledno krdelo flegmatičnih pingvinov. Zvečer pa ples, čigar erotično nemirnost lepša in niansira z vseh kontinentov in od vseh ras k nam importirana tuja, potuhnjeno zlagana sentimentalnost. Dan za dnem pole-ganje po plaži, malo plavanja (le toliko, da se telo osveži) po slani in topli morski vodi, flirt, ples, pijača po tri dinarje liter — to slednje je res huda izkušnjava za poštenega Kranjca 1 Tako življenje je za narode ob obalah Sredozemskega morja, za južnjake, ne pa za nas! Počitnice in oddih^ ž la dolce far niente — so morda po okusu našega soseda, nas pa, ki smo vajeni svežih prepihov od gorskih sedel, snega in mrzlih zvezdnatih noči, tihega, temnoplavega cvetja in zlatih pšeničnih polj, — nas pa ta, duhu našega naroda tuja sredozemska miselnost samo kvari. To poleganje na voljno vročeni pesku, jazz in flirt v množicah je import iz modernih kopališč onih velikih narodov, ki jih je civilizacija ze zdavnaj pokvarila, — za »snažne jugoslovanske seljake«, kakor nas z ljubeznivo superiornostjo, a brez dvoma tudi z onemoglo nevoščljivostjo v srcu nazivajo Francozi —, za nas pa tako životarjenje ni! Mi imamo gore, gore, za katere nas zavidajo narodi, prave, samotne, okrutno lepe, v deviškem miru žreče vrhove, kjer v opoldanski tišini tiho pojeta veter in sonce. Te gore še niso, kakor one v Tirolu alj v Švici, postale samo neke vrste ogromni prirodni spomeniki, v katere zabadajo potovanja željne Angležinje in snobski Amerikanci svoja kukala. Naše gore so strnjena veriga vrhov, grebenov, kotanj, pašnikov, macesnovih gozdov in snežišč, v katerih neprestano neslišno snuje enotna gorska duša. To so kraji za naše letovanje, za naš oddih, odmor in razvedrilol Zakaj se no bi še vi letos pridružili prijaznemu staremu gospodu, ki stanuje v sosedni hiši ter vsako leto izrabi svoj dopust v gorah? Z njim bi hodili po smrekovih in jelovih gozdovih, po zelenem, smolnatem hladu, po vlažnih, mahovnatih globelih, po razkošno obsijanih solnčnih jasah, kjer je vse rdeče jagod. Tu vas vabi po prijetni hoji klop iz smrekovega lesa, sedite, tamle je studenec, okrepčate se! Kako vam bo teknila majhna juži-na! Nad nežno zelenimi vrhovi vas neso oči k sivim 6tenam, k vrhovom, ki se kopljejo v ostri dopoldanski solnčni lučil Kakšen pogledi Kakšen mir in samola! Drobni ptiček, ki se oglnša v gošči, je kraljiček. Počasi vas prevzema neodoljiva, nasilna silovitost prostora, ki ga oklepajo strme, gole stene, v svoji nepristopnosti odmurne in privlačne hkratu! Kaj, koče in planinski dom, vse je videti odtod majhno kakor škatljice. Kako oeter, čist in zdrav je ta zrak! Zvečer se bo pošteno prilegla postelja, ko vam bo prijetna utrujenost premagala ude. Z vsako biserno kapljico znoja, ki vam ga bo pot iztisnila iz telesa, se bo izcedilo iz vas nekaj bolezni, ki vam je v nieMu niso mogli izgnati ne padarji ne zdravniki. (Dalje sledi.) fff 1. julija odpotujejo v Pariz jugoslovanski kolesarji Abulnar Franc (Ljubljana), Fiked Rudolf, Grgec Stefan in Ljubič Stefan (vsi Zagreb), da se udeležijo velike kolesarske dirke »Tour dc FTancc«. Ta dirka jc tradicijonalna krožn« tekma po Franciji, katere se udeležujejo najboljši evropski vozači. Priredi jo veliki francoski športni list »L’ Auto«. Tekma se prične 7. julija in konča 2. avgusta na velikem stadionu Pare de Prince v Parizu. Vozi se 21 dni, 10 dni pa je določenih za odmore med posameznimi etapami. Od teh 21 etap je najdaljša in najtežja v Pirenejih, ki je dolga 325 km. Najkrajša pa sc vozi ob Rivieri na progi Nizza—Cannes in je dolga »le« 126 km. Tekmuje vseh skupaj 90 tekmovalcev, ki so razdeljeni v tri kategorije. V 1. kategoriji star-tajo mojstri »asi« A v 4 skupinah po 10 vozačev. Tu tekmujejo izključno samo v posameznih skupinah Francozi, Belgijci, Nemci in Luxemburg — Španija (vsaka po 5 vozačev). Prejšnja leta so imeli posebno skupino tudi Italijani, ki pa letos zaradi znanih sankcij ne stortajo. V II. kategoriji »asi« B ije 5 skupin po 4 vozače, kj jih sestavljajo zaporedoma: Švicarska, Nizozemska, Avstrija, Romunija in letos tudi Jugoslavija. V III. kategoriji »Tounist routier« nastopi 30 posameznikov, ki so izključno Francozi. Start je skupen za vsako etapo, razen pri petih elapah, ki so razdeljene tako, da sc prva polovica proge prične s skupnim startom, druga polovica pa s startom posameznikov v presledkih po 3 minute. Tu starta oni, ki je prišel v prvi polovici na cilj prvi kot zadnji in obratno. Starta se vedno ob takem času, da se doseže cilj, ki jc navadno na kakem dirkališču med četrto in peto uro popoldne. Tekmovalec, ki v kaki etapi ne doseže casa, ki je manj kot 10, 15 ali 20 odstotkov — kakor je pač za dotičrvo etapo določeno — slabši od prvaka te etape, mora odstopiti od nadaljnega tekmovanja. Tako pride na oilj navadno le polovico tekmovalcev, ker ostali med tekmovanjem odpadejo zaradi siabih rezultatov ali pa zaradi poškodb, ki so zaradi težke proge zelo pogoste. Za moštvo štejejo trije člani skupine. Ako pndeio na končni cilj od celc skupine samo dva vozača, se šteje tretji za plasman moštva, kakor da bi privozil za zadnjim poedincem končne etape. Vsi drugi so rezerve in se njihova mesta Majejo med poedince. Tekmujejo samo profesionalni vozači. L Auto garantira vsakemu vozaču dnevnice po 150 frankov. Vsa oskrba, je šc poleg te nagrade. Razen tega so za celokupno tekmovanje in pa za posamezne etape razpisane posebne nagrade za po-edine zmagovalce, za moštva, za uspehe po kategorijah in za uspehe kot posameznike. Te nagrade zbere list L’Auto od posameznih velikih tvorniških podjetij. Za letos so do sedaj zbrali že 750.000 frankov, t. j. več kot dva milijona dinarjev. Vsi tekmovalci so tudi zavarovani za slučaj nezgode, in sicer v višini zavarovanja 300 frankov dnevne plače. . . Vsaka skupina ima svojega maserja. Nasi tekmovalci so si izbrali za to profesajonalnega rokoborca (prosti stil) Bukovca, ki je v Parizu zelo priljubljen, ker tam stalno zmaguje. Z njim so naši vozači tudi zavarovani pred kakimi nevšečnostmi, keT on dobro j>ozna tamkajšnje profesi-jonalne razmere. . Jugoslovanska skupina ze od začetka tega leta stalno trenira na težkih cestah Ljubljana—Su-šak, Sušak-Zagreb in Zagreb-Ljubljana. Na ravni cesti so odlični Zagrebčani, v vožnji navkreber pa je Abulnar daleko boljši od njih. Vsi se počutijo odlično in so uverjeni, da bodo častno zastopali državne barve. Izpod neba padajo zvezde Slučaji Med preprostim narodom je močno razširjeno •praznoverje, 6» se izpolni vsaka želja, ki io ima človek takrat, ko zagleda zvezdni utrinek, še preden pad ena tla. Koliko želja bi sc potem človeku izpolnilo. V vsaki jasni noč ibi moral žrtvovati čas in opazovati zvezdnato nebo. Skoro bi se dalo reči, da bi se mu izpolnile sploh vse želje, toliko ba videl zvezdnih utrinkov. Le malokaterim je znano, da se vsako moč utrga preko 500 zvezdnih utrinkov z neba. Večinoma so to za nas le neznatni drobci, vmes pa se utrga na zemljo tudi večja žareča krogla, ki se trga izpod neba brez šuma v rumeni ali rdečkasti luči. Prav pogosto pa se za e trni otrinki vleče dolg žareč rep. Meteorji padajo To so meteorji. Zgodovina pozna take primere meteorjev, kii so uničili kar razsežne dele zemeljske površine in jih spremenili v pustinje. V najnovejšem času je poznan meteor, ki je v letu 1903. 30. juliiia padel na zemljo v Sibiriji. Ta meteor so videli potniki v vlaku, kako se je velikanska žpreča krogla utrgala izpod neba in rezala ozračje s strašnim ropotom in eksplozijami. Kmalu se je zatresla zemlja vsenaokoli, potres so čutili še prebivalci, ki so bivali 80 kilometrov vstran od kraja, ria katerega je padla krogla. V neposredni bližini pa so popokala okna in se podirala vrata. Ko so znanstveniki pozneje pregledovali ta kraj. so ugotovili, da je meteor popolnoma uničil nad 1000 kvadratnih kilometrov plodne zemlje in vse gozdove. Drevesa so bila dobesedno zdrobljena. Hvala Bogu, da so tako ogromni meteorji izredna prikazen in zraven še zelo redka. Na vsem svetu jih do danes poznajo samo devet. Največkrat se zadjejo meteorji globoko v zemljo, tudi preko sto metrov v globočino ter vsenaokoli razrijejo zemljo. Premer jame je meril več kot kilometer. Največji meteor take vrste je padel na zemljo pri jezeru Bosumtwi na Zlati obali Afrike, na zemljo, ki trpi veliko pomanjkanje vode. Nastala je jama s premerom osem kilometrov. Svetovno znane so tudi meteorske jame na otoku Osel v zalivu pri mestu Rigi, katerih največia ima v premeru 110 metrov, globoka pa je 15 metrov. Danes so te jame napolnjene z vodo. Iz katerega časa so, pa je danes neznano. Skrivnost Iz starega veka in prav tako iz srednjega se je pa ohranilo mnogo vesti o meteorjih. V teh časih je bil ta pojav tajinstven, niso si ga znali pravilno razlagati in so zato kamne, ki so padali izpod neba, po božje častili. Takega izvora je znani črni kamen, ki ga mohamedanci po božje ča-sie v Kaabi v Mekki. Naistarejši meteorski kamen, ki ga imajo danes ohranjenega, je padel na zemljo v Alzaciji 1. 1492. 16. aprila in se zaril skoro dva metra v zemljo. Tehta več kakor sto kilogramov. Vendar to ni najtežji meteorski kamen. Na zemljo jih je padlo še mnogo in težjih, ki se pa vsi sestoje iz rudnin, ki jih na zemlji ali v njei ni Neke vrste železo, ki zato imenujemo meteorsko železo. V Grenlandiji je padel na zemljo meteor, ki tehta več kakor 600 stotov in je danes shranjen v Newyorku. V jugozapadni Afriki je v Hobi padel meteor, ki tehta več kakor 1200 stotov. Iz tega bi moglo nastati vprašanje, če je človek sploh še varen na svojem sprehodu ali bivanju v naravi pred smrtjo, ki mu jo utegnejo prinesti meteorji. Sicer je poznano, da so padli meteorji pokopali pod seboj tudi človeka. Vendar so taka poročila precej negotova in se skoro v nobenem primeru ne da z vso gotovostjo to dokazati. Večina utrinkov je zelo majhnih in še preden padejo na žrmljo, se zgube zaradi izredno hudega trenja v zraku ali pa padejo na zemljo že v majhnih drobcih. Torej bi se motali izpod neba utrgati že ogromni kosi, da hi se zemljani morali bati za svoje življenje. Povprečno pada v Evropi le osem meteorjev dnevno na tla. Dalje so izračunali, da pade od 66 meteorjev le eden na človeške naselbine. Odkod meteorji Danes je znano, da vsi ti meteorji nimajo nič opraviti z zvezdami stalnicami, ki jih redno lahko opazujemo na nebu. Te zvezde so namreč iz zgnetenih plinov s strašno vročino. Prav tako pa je dognano, da je v vsemirju polno malih koscev kamnov in kovin, včasi tudi v večjih razsežnostih, ki se prav tako vrte okoli solnca kakor zemlja. To so nekaki majhni planeti, ki nimajo stalnih poti, temveč križajo pota zemlje in drugih planetov vsevprek. Imenujemo jih meteorite. Zgodi se, da pride tak majhen planet iz območja privlačne sile solnca in začne z izredno brzimo leteti proti drugim svetovom. Mnogokrat slučaj nanese, da zaide proti zemlji, ki ga potegne nase. V tem hitrem letu sc zaradi trenja trgajo kosci, trenje samo pa zaznavamo kot izredno oster šum. Pri tem nastajajo tudi za njimi bleščeče se proge. Trenje povzroča izredno vročino, vendar ostane meteorit v svoji sredini mrzel. In ko ic zrak zavrl hitrost meteorja ugasne tudi svetlobna prikazen, in gledalec ve, da je meteor najbrž padel na zemljo. Ko pade na zemljo, ni več tako vroč, da bi mogel kaj vžgati. Zgodilo se je celo. da jc padc.l meteor na zemljo popolnoma s hlajen. Pred štirimi leti Dne 5. novembra 1932. je padel tak meteor v Brambachkirchnu na Zg. Avstrijskem. Proti 10. uri na večer je stopal neki kmet preko polja, ko se je nenadno vse naokoli njega razsvetljilo. Po nekaj sekundah je nastala zopet tema. Mož se jc prestrašil in pohitel v bližnjo vas, kjer je prav tako našel kmete, ki jih jc ob tem nenadnem pojavu isto tako prevzel strah. Nenadno jc nastal strašen ropot, nato tresk in šumenje. Kmetje so se vrgli na zemljo iz strahu in slišali močan udar ob zemljo. Potem je nastala popolna tihota Drugi dan so kmetje preiskali vso okolico in našli ncka- slovec Baola, in tako se je zvezda repatica Tu<# •po njem nazivala. Ko se jc tako leta 1845 vračala k soncu, so zvezdoslovci opazili, da se je pretrgala na dva dela, ki sta sc drug od drugega naglo oddaljevala. I.eta 1855. se je ta komet po-stednjikrat pojavil. Stikali so za njim še vse naslednic čase, vendar kometa ni bilo več. Nenadno pa so 27. novembra 1872. opazili, da je zemlja v svojem teku dosegla mesto, ki se je križalo s potjo izginulega kometa. Nenadno je nastalo nekaj ur trajajoče močno vršanje zvezdnih utrinkov. Dognali so, da so bili to kosci kometa Biela. Tudi leta 1885. se je na določeni termin ponovil isti pojav. To so bili zadnji ostanki razbitega kometa. Tudi v drugih primerih se je pokazala zveza med zvezdnimi utrinki in zvezdnimi repaticami. Zvezdni utrinki mnogokrat tvorijo kar edo meglo meteorjem okoli sonca in vsak dclec se ponavadi giblje v črti kakega kometa, ki se ni pojavil nikdar več. In ko se zemlja približa tej množici meteorjev, jih del pritegne nase in jih pritegne v naše ozračje, kjer zaradi prevelikega trenja splahnijo. Taka je skupina »porzeid«, ki spadajo k neki zvezdi repatici, odkriti leta 1862. Vidimo jih pa 10. avgusta vsakega leta. V isto vrsto spadajo tudi »leonide«, ki jih vidimo 12. novembra vsakega leta. Gibljejo se v progi neke repatice, odkrite 1866. -k'M ‘i. Prva izvirna slika iz velikega boksarskega boja Schmeling s Louis. Slika kaže različna razdobja boja, ki nas uče, da je sreča opoteča. ko 100 m od vasi meteor, majhen po obsegu, ki se ie četrt metra globoko zaril v zemljo. Znanost na delu Seveda je prišlo to na uho znanstveaukom, ki so stvar raziskali. Pri tem so jim v največji meri služila pripovedovanja kmetov. Za znanstvenike je v takih primerili pripovedovanje očividcev nepogrešljivo. Znanstveniki so dognali, da je bil ta meteor prav edinstven. Po svojem sestavu ni bil iz sončnega območja, pač pa ije zašel med zemljo in sonce, zemlja ga jc pritegnila nase, da je s hitrostjo 45 km na sekundo rezal ozračje, se posvetil najprej nad gornjo Italijo, preletel Visoke Ture v višini 50.000 m. Solnograško v 25.000 m višine, se pozneje v višini 14.000 m raztrgal na dva kosa in en kos je nato nad vasjo Prambachkirchcn v višini 6000 m ugasnil ter nato padel na zemljo. V zadnjem delu padanja jc imel le 250 m hitrosti na sekundo. Lc nekaj sekund je bilo od trenutka, ko je ugasnil, pa do trenutka, ko sc jc zaril v zemljo. Koščka, ki se je bil od njega odtrgal, niso mogli nikjer zaslediti. Razblinil se je v majhne drobce kot vsi majhni me-teori. Taki delci so svetla megla, ki sestavlja žareči rep za letečim meteorjem. V začetku 19. stoletja so večkrat opazovali neko zvezdo repatico, ki sc je na vsakih 6 in tri čeri leta približevala soncu. Odkril jo jc zvezdo- Zvezdni utrinki in mali meteorji so glasniki daljnih svetov v vsemirju. Dokazujejo, da v vseh drugih svetovih vladajo isti zakoni kakor na zemlji iste smovi, Je da se mešajo med seboj v drugačnih razmerjih. Zato nudijo znanstvenikom priliko, da študirajo izvenzemeljske sinovi in sestav svetov ter zakone, na katerih sloni gibanic v vsemirju. Angleškim literatom nese Ob priliki T>bjavljenjs zapuščine angleškega pisatelja Rudyard Kiplinga, ki je pred nekaj tedni umrl, sc je svetovno časopisje razpisalo o dohodkih ne samo Kiplingov.ih, pač pa tudi drugih svetu znanih romanopiscev. Rekord izza zadnjih let nosi slavni Hall Cairie, ki jc zapustil 250.000 funtov štcrlingov, nekako 63 milijonov dinarjev. Takoj za njim pa sledi Kipling, toda, ic pa za celih 100.000 funtov »lažji, ali 25 milijonov dinarjev. Charles Dickens je imel zapuščine »samo« okoli 24 milijonov dinarjev, Thomas HardY tudi nekako toliko; sloveči, tudi med Slovenci znani John Gals-worthY je imel ob smrti dvajset milijonov dinarjev. George Moore pa le osemnajst. Vsekakor se Angležem izplača pisanje romanov. »Glej, glej, kakšen slučaj, ravno danes smo govorili o vas, ali prav sinoči sem mislil nate.« Kolikrat je slišati to frazo, ko se znanci srečujejo «ia ulici. So pa slučaji, ki so v resnici slučaji in Judi zanimivi. Angleži beležijo najbolj čuden slučaji ko fe bil pred 250 leti •umorjen sir Godfrcy, in sicer v kraju, ki se je imenoval GreenbcrrY Hill- Umora obtoženi in usmrčeni so bili trije moški,, katerih imena so bila: Green, Berry in Hill: Torej vsi trije priimki po krajevnem imenu, v kaleretn sc je iz-vršal umor. Bili pa so usmrčeni po nedolžnem, ker pravi morilec jc mnogo let pozneje na smrtni postelji izpovedal svoj zločin. Major Harkar, ki je pripadal indijski kava-leriji, ic šel nekega dne na lov na tigra. Ko je sprožil, sc mu ie cev puške pokvarila. V obupu je pograbil puško, da bi skušal tigra ubiti s kopitom puške. V tem opazi na tleh pred seboj vojaški revolver. V hipu jc segel po njem m ustrelil prav v trenutku, ko se je tiger pognal proti njemu. Ko ie žival poginila, si jc ogledal samokres in po začetnicah njegovega imena spoznal, da je njegov. Pred leti ga ic na lovu zgubil. Sloveči filmski igralec Gary Cooper je dobil ukaz, da igra v nekem novem filmu potepuha. Vso garderobo filmske družbe so premetali, a nobene primerne obleke ni bilo zani. Poslal je svojega slugo k starinarju v Los Angeles. Ko je pomerjal ponošeno obleko, jc segel v žep in iz njega privlekel pismo z naslovom: »Mr. Gary Cooper.« Bila ie torej njegova lastna obleka, katero je pred toliko in toliko leti zavrgel. Zanimiv je primer nekega morilca, ki je bežal iz kraja svojega zločina. Neopažen se ie pognal na vlak in naenkrat sedel v kupeju svoji žrtvi nasproti. Morilec jc bil tako prepaden in prestrašen, da se je s svojim vedenjem izdal in vse priznal. Pri obravnavi pa se ie izkazalo, da je bil tisti potnik brat umorjenega, ki sta si bila dvojčka in popolnoma podobna. Neki časnikar je bil poslan intervjuvat nekega slavnega moža, kot je bilo to dogovorjeno. Ko je vstopil, ga jc sluga prijazno sprejel, mu odvzel suknjo ter dejal, da bo kosilo takoj servirano. Poročevalec je bil vesel tako izrednega sprejema, sedel ter se poslužil dobrega obeda. Ko je ravno dokončal, je slišal iz predsobe, kako je nekdo ukazoval: »Štefan, takoj mi prinesite kosilo.« Sluga je vstopil s svojim gospodarjem wed in sedaj so vsi trije dobesedno zijali. Zunalist in sloveči mož sta si bila na las podobna in sluga je bil seveda prepričan, da streže svojemu gospodu. Slučaj je nanesel, da ie izmed ducata poročevalcev šef lista ravno tega poslal. Neka gospa sc v natrpanem vlaku ogorčeno obrne proti sosedi, češ, da sc bo pritožila, ker njeni otroci delajo tak hrup. »Oh, potrpite, gospa,« se opravičuje mati mladih razposajenccv, »vaša nadloga še ni nič v primeri z mojo. Meni s6 otroci raztrgali vozni listek, eden jc ubil okno v sosednjem vozu, jaz pa sem denarnico pozabila in se peljem na napačnem vlaku.« • Neki antikvarnar je kupil med drugimi tudi neko turško knjigo. Ker ni znal prebrati naslova, knjige pri vpisovanju v katalog ni mogel označiti drugače kakor z opazko: »Knjiga, ki ima začetek na koncu.« Novo! Novo! F. M. Willam Ms letoen Marlas der Hutter iesn 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legifa Tedaj pa jc padla po nas vsa tolpa. Borili smo sc s telesom proti telesu, zmeda je bila strašna. Videl sem dobro, da drži vsak Beduin v desnici dolg nož, ki ne daje slutiti ničesar dobrega. Kaid je poskušal nategniti zaklop, da bi spravil naboj v puško. Harvey ve, da je stre-lilnica prazna in se nasprotniku smeje ter ga neprenehoma udarja po licih s pestmi. Weisser in Lass se vsak borita z nekaj domačini ter si olajšujeta dušo z raznimi nemškimi kletvami. Kar se tiče mene, me je vzel na muho oduren beduin, ki jc bil oborožen z dolgim nožem. Lase je imel spletene v dve kiti, črne oči so mu bile kar krvave.od besnosti. V desnici je držal bodalo, rinil se je s komolci do mene 'in grgral kakor šakal- ter smrdel. Odbijal sem ga od sebe, tako da sem metal sem kamen za kamnom, pa se mi je vendar Umikal se mi je, kolikor se je pač dalo, se pripogibal in se delal majhnega kakor hijena. Me- tal sem kamen za kamenom, pa sc ml je vendar vse bolj bližal, pripravljen, da mi prereže grlo. Harveyu se je posrečilo, da se je prikopal do svoje puške in jo nabil. Strel se je razlegel, krogla je zadela kaida v nogo in mu razdrobila kost. Zbrala se je vsa vas. Vaščani so dirjali skupaji, oboroženi z noži, srpi, pištolami in puškami. Strel iz Harveyeve karabinke rias je za nekaj časa rešil, zato smo bežali. To pot pa nismo tekli proti meji: vedeli smo, da nas tam čakajo strašne muke in klanje. Na desni sem opazil majhen kolodvor v francoski Siriji. Morda je tam kaka postaja . • • Naj bo, kakor hoče, treba je bilo rešiti življenje. Zato smo drveli v tisto smer, za nami pa vsa vas El Umtaje. Med bojem so nas izborno zdelali. Nismo imeli več ne čutar, ne torb, ne kap. Obleka obeh Nemcev je bila spremenjena v cunje. Jaz sem si pa povrh vsega še zvil nogo v gležnju, ki je v kratkem strašno otekel. Tečemo po globokem koritu izsušenega potoka, ki je obrobljeno s strmimi bregovi. Od vsepovsod udarjajo krogle preganjalcev in se zarivajo v zemljo na bregovih. Ena me je oprasnila po ušesu, druga mi je odbila peto s coklje. Usoda je hotela, da je to bila ravno zdrava noga. In tako sem menjaje se poskakoval z zvite noge na, tisto, ki je imela čevelj brez pete. Nenadno pa je pridrvel z neverjetno br-zino za nami bosonog divjak, ki je mahal s srednjeveškim kopjem. Pograbil sem karabinko, pokleknil in sprožil. Divjak je izginil, razblinil se je kakor utvara, kar je menda tudi bil. Umikali smo se po navadi legije. Oborožen s karabinko sem pokleknil na poti in se boril na vso moč kakor samostojna vojna edinica, ki mora varovati zaledje vojske. Streljal sem zelo skrbno, preganjalci so za nekaj časa zaostali. Potem so sc spet priključili tovarišem v teku. Ti so se med tem že odmaknili. Potem izročim puško Harveyu. Zdaj se on spusti na koleno, strelja in tako zadržuje preganjalce, mi rpa sc medtem pomikamo naprej. Toča krogel, ki nas je bila obsula pri odhodu, se je malo zredčila. Naše natančno streljanje jc doseglo učinek. Cc bi bili tisti ljudje kaki dobri strelci, bi nas bili zadeli ne vem kolikorkrat. Posluževali smo se tega načina vojskovanja in se bližali postaji. Preganjanje je medtem ponehalo. A to ni bik) samo zaradi našega streljanja. Če bi bili utegnili misliti, bi bili kaj kmalu prišli na to, kaj se skriva na tej mali postaji z rdečo streho. Še en strel, ki je odmeval v naših ušesih, še nekaj zablodelih krogel. Preganjanje je nehalo. Popolna tišina je nastopila. Bili smo pred postajo. Velik vodnjak nam je dal čudovito sveže vode. Ustavili smo se in pili vodo iz korita kakor konji. Okoristili smo se s skrivališčem. Tako je pretekel ostali del dneva. Sedeli smo ob rezervoarju, pili vodo in kadili ter tako počivali. Obupani smo bili v resnici. Vsi naši načrti, katere Sni otako dolgo kovali, so šli po gobe ... Toda bili smo tako izmučeni, da je trajalo dolgo, preden smo se v tisti tišini, ki vlada okoli nas, vsaj malo popravili. Kaj naj storimo? Vemo, kje je prava pot, toda to vednost srno drago' plačali. Meja je oddaljena komaj nekaj kilometrov. Zakaj ne še enkrat poskusili sreče ... In tako smo spet zbrali svojo moč ter po sončnem zahodu spet krenili na pot. Podobni smo bili otrokom, ki so izgubili pot v gozdu. Toda komaj smo krenili, se je izza grebena, odkoder nas je moral ves dan gledati, pokazal sirski žandar na konju. Trenutek preden se je vzdignil iz skrivališča, je ustrelil v zrak iz revolverja. Vedeli smo, kaj to pomeni. Bilo je končano ... Harvey je vrgel svojo karabinko stran in vzdignili smo roke ter čakali orožnika. Sedemnajsto poglavje. Tisti trenutek, ko je slabotni pok revolverja pretrgal tišino okoli male obmejne postaje, je moja legijonarska pustolovščina stopila v novo razdobje, katerega sc nič kaj rad ne spominjam. V začetku stvar ni bila tako slaba. Sirski orožnik je bil dobričina in mu je bilo v dno srca žal, da nas je moral ujeti. Odpeljal nas je na postajo, kjer so z nami dobro ravnali. Tudi kapitanu je bilo kar žal in neprijetno zaradi nas. »Zakaj, za zlomka, niste poskušali ponoči švigniti čez mejo?« --------------- — ! ..- i, i. mlm. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Bakovec. Urednik: Jože Košičefe.