Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane i.— Din, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev. 52.	Sreda 26. junija 1929.	Leto IV.
Vojna strast Se ni polegla.
Po madridskem zasedanju Društva narodov.
V Madridu so razpravljali v Zvezi narodov o narodnostnem, manjšinskem vprašanju. Do zaključka na tej seji niso prišli. Slučaj je pa hotel, da je izšel v angleškem listu Mac-donaldov članek o tem vprašanju. Macdonald! pravi, da je treba manjšine zaščititi v smislu Wilsonovih načel, ki je rekel, da naj se dovoli premaganim narodom pravica samoodločbe ob sklepanju miru. Pri sklepanju miru se na Wilsonova načela niso ozirali. Macdonald bere v svojem članku sedaj levite vsem državam, ki tega vprašanja v svojem, delokrogu niso povoljno rešile, češ, manjšine morajo imeti svobodo razvoja, ne pa, da se jih zatira, potujčuje, jim jemlje enakopravnost itd.
Francoski socijalistični list »Po-pulaire« soglaša z načeli Macdonal-da, nasprotno pa meščanski listi, zlasti francoski in italijanski, napadajo Macdonalda, češ, da se vtika v notranje razmere tujih držav, čeprav je tudi to vprašanje svetovnega miru.
Macdonald je napisal sicer članek že več mesecev prej za volilno propagando, ali objavljen je bil šele sedaj. Meščanske stranke to jezi, ker je s tem' zopet poudaril eno naravnih pravic narodov.
Zlasti značilno pa je, da tako italijansko kakor francosko časopisje očita, da je-bil Macdonald med voj-
no Izdajalec domovine, ker je bil proti svetovni vojni in je bil zaradi tega preganjan.
Iz tega zlohotnega očitka Mac-donaidu, ki je tudi med imperialistično vojno bil odločno za mir in sporazum, se jasno kaže prikrita imperialistična vojna bestija, ki hoče zatirati manjšine ter smatra, da je protivojno stališče izdajstvo, dasi je za vsakega pametnega človeka jasno, da se dajo tudi najkompliciranej-ši svetovni in lokalni spori reševati s sporazumom in s poravnavami, če imajo za to participenti resno voljo.
Macdonald jasno pove, da je vsaka nezadovoljnost, tudi narodnostna, ognjišče sporov im da je ta ognjišča treba odpraviti s tem, da se da prizadetemu nezadovoljnežu svobodo in enakopravnost.
Nasprotniki tega načela pa pravijo, da je teror zdravilo.
Narodnostni sporazum, svoboden razvoj narodov in z njim njegovih manjšin je svetovni problem, ki tvori važno dejstvo v pripravljanju' svetovnega miru. Ta problem je svetoven, to ni posezanje v tuje države, ampak le zdravo mišljenje, kako bi položili zopet en kamen k zgradbi svetovnega miru.
Imperijalistično meščanstvo tega noče razumeti; mi to razumemo, ker vemo, da so Macdonaldova načela v tem, vprašanju prava.
Mednarodni zadružni dan.
(V nedeljo 7. julja 1929.)
Letos poteka osmo leto, odkar so sklenile zadružne organizacije praznovati prvo nedeljo v juliju kot splošni zadružni dan. Praznujejo ga po vsem svetu s shodi, obhodi, veselicami itd.
Letošnji zadružni dan je za naše zadružne organizacije kakor tudi za ostali delavski pokret toliko važnejši, ker se baš sedaj izdelava nov enotni zadružni zakon, od katerega je mnogo odvisno, v kakem pravcu se bo jugoslovansko zadružništvo zadržalo. Kakor znano, prevladuje zaenkrat v odločilnih krogih mnenje, da je treba usmeriti delovanje zadrug v svobodno zadružništvo. Temu stremljenju je treba dati baš na zadružni dan čim večjega povdarka, ker je tudi znano, da so sile na delu, ki bi hotele zadružništvo še tudi zakonodajnim potom ločiti v privilegirane in svobodne zadruge.
Še v enemi oziru je letošnje praznovanje zadružnega dne jako važno. Letošnje leto je nekakšen mejnik, ko zadruge zapuščajo njihovo dosedanje samozadružno delovanje in prestopajo na pota socijalne politike množic. V manifestu mednarodne zadružne zveze v Londonu, ki ga objavlja zadnja številka »Konzumenta«, je razvideti, da je ta pravec nove poti zadružništva prišel spontano tako od naj višjih vrhov zadružnih organizacij kakor tudi od spodaj, od ogromne množice članstva.
V Sloveniji je zarezalo na ta pota prvo haše Konzumno društvo za Slovenijo, kateremu je treba priznati veliko odločnost v smeri tega novega razvoja. Parole, ki jih letos izdaja »Kodes«, so že daleč od tistih časov, ko so tako naše zadruge, kakor vse zadruge sploh agitirale zgolj na individu-alno-egoistični čut. Višek nekdanje agitacije so bila — povračila.
Ne samo, da so privatni podjetniki to parolo že skoro po vseh krajih prevzeli,
temveč tudi splošen razvoj, sili zadružništvo, da nasloni svoje delovanje in svojo agitacijo v višji in popolnejši pravec. Delovni človek je zbujen iz letargije. Ogromni sunki svetovne vojne so ga zbudili. Kakor so bili njegovi občutki prvi trenutek po prebujenju še blodni kaos, tako se njegova miselnost vedno čistejše kristalizira v glavna vprašanja življenja.
Kaj bo z meno] na starost?
( Kaj bo z družino v slučaju moje smrti?
Kaj bo z menoj in družino, če postanem brezposeln?
Ako hoče delavsko zadružništvo spo-redno korakati z ostalim delom delavskega pokreta kot njegov bistven in sestavni del, potem mu seveda ne preostane drugega, kakor da tudi ono išče odgovora na zgornja tri vprašanja.
Konzumno društvo za Slovenijo se ie v ta vprašanja pravilno poglobilo in nanje tudi pravilno odgovorilo. Ono je sklenilo vso silo prigospodarjenega kapitala usmeriti v to, da se ta tri vprašanja rešijo na 1 korist delovnih množic. Konzumno društvo j za Slovenijo je zopet enkrat temeljito do- > kazalo, da se smatra za del delavskega pokreta. Ono rešuje ista vprašanja kot delavski pokret, le z drugimi sredstvi! In tako je prav!
2e prejšnja leta smo smatrali zadružni dan kot praznik vsega delavskega razreda. Letos storimo to tem raje, ker vidimo na zastavah našega zadružnega pijonirja »Ko-desa« iste parole, kakor so napisane na naših lastnih. Zato poživljamo vse prijatelje delavskega pokreta, članstvo vseh delavskih organizacij, nai se v množicah udeleži prireditev zadružnih' organizacij na slavnostni dan in naj hrabro zakliče z nami:
Živelo delavsko zadružništvo!
Natelo o narodnih manjšinah.
Na madridski konferenci Zveze narodov so mnogo govorili o manjšinskem* vprašanju. Do pozitivnih sklepov niso prišli. Značilno je, da je v Zvezi narodov včlanjenih 54 držav in 14 od teh se je doslej obvezalo, izpolnjevati mirovne določbe glede narodnih manjšin. Velesile se za to vprašanje niti ne zmenijo. Nemški delegat dr. Stresemann je zahteval, da se vprašanje reši v prilog manjšinam.
Povsem* drugače je označil manjšinsko vprašanje predsednik francoske vlade Briand, ki je rekel, da pri tem vprašanju ne pride vpoštev samo vprašanje pravic manjšin, ampak tudi vprašanje integritete države, ker ima manjšinsko vprašanje za marsikoga čisto druge cilje. Nekatere države hočejo same odločati o manjšinah, za druge je vprašanje samo sredstvo za vmešavanje v druge države, da med manjšinami netijo i
upornost in nezadovoljnost. S tem se ustvarja iredenta v posameznih državah. Jasno dokazujeta to govora Bethlena in Horthyja. Ali prav Nemčija in Madžarska pred vojno manjšinskega načela nista priznavali.
Po mnenju Brianda je zaščita narodnih manjšin posezanje v suvere-niteto držav in ogrožanje miru s pospeševanje iredente.
Glasilo zagrebške inteligence »Slob. Tribuna« odobrava Briando-ve razloge. Omenja pohvalno tudi znani Macdonaldov članek ter dostavlja, kar je pravilno, da se mora urediti manjšinsko vprašanje brez razlike za vse države po istih principih, če je res potrebno.
Da, je potrebno. Napačno pa je naziranje Brianda in sploh vseh tistih krogov, ki se tega vprašanja boje zaradi iredente in integritete držav. V današnjih razmerah, ko države ne dajo narodu in manjšinam ne politične, ne kulturne in ne gospodarske svobode, je na Briandovi trditvi nekaj resnice. Toda vzrok iredente in pasivnosti ne tiči v manjšinah, ki hočejo uživati svobodo in se razvijati, ampak v metodah vladanja, ki si prisvajajo pravico, zatirati individualnost in gospodarski razvoj manjšin. Če ima manjšina v državi enake svoboščine in enako možnost udejstvovanja kakor vsi
drugi državljani z ozirom na svojo individualnost, nima nobenega vzroka za ogrožanje miru ne v državi in ne zunaj nje. Nezadovoljnost in iskanje tuje pomoči se pojavlja notorično le tam, kjer del prebivalstva preveč občuti krivice in nasilstvo.
Manjšinsko vprašanje je trd oreh v Zvezi narodov, ker se večina držav boji soodločevanja drugih dt-žav v njih notranjih zadevah, dasi v interesu človeške družbe. Zlasti so tukaj prizadete velike kolonijalne države, ki ravnajo s tujimi narodi kakor s sužnji. Manjšine se imajo sicer pravico pritoževati pri Zvezi narodov proti krivicam, toda o teh pritožbah se samo poroča prizadetim strankam, pa je stvar gotova.
Manjšinsko vprašanje bo rešeno šele takrat, če se uveljavi povsod enakopravnost za manjšine in če prevzame nad državami kontrolo boljša Zveza narodov. Ali danes gospodje v Zvezi narodov tega ne marajo, ker bi morali sami sebi dati neprijetno maršruto.
To nam dokazuje, da živi med državami močan imperialistični duh, ki jim brani opustiti diktaturo in krivice, zaradi katerih se ravno zbuja hrepenenje po pravici in svobodi.
To hrepenenje po svobodi in pravicah imenujejo imperijalisti iredento.
Ratifikacija, trgovske pogodbe z Albanijo.
Za mir m gospodarsko zbližan je na Balkanu,
met z blagom. Najkrajši in najcenejši transport med našo državo in1 Albanijo je zaraditega, ker obstoje jako stare in najkrajše zveze, ki so že od nekdaj vezale centre Balkana z morjem ter so tudi dalmatin. pristanišča v stalni zvezi z Dračem' in' Valono. Albanija je knaška zemlja, ki je navezana na uvoz žita. Agrarna Jugoslavija s svojimi poljedelskima pri* dedki pa lahko reši problem gladu v Albaniji, ki je za Albanijo vsako leto aktualen.
Ugotavljamo z zadovoljstvom ta korak resnega zlbližanja med nami in Albanijo, in sicer tembolj, ker se s takimi normalnimi odniošaji utrjuje mir na Balkanu, in ker se s tem, kar smo že večkrat naglašali, odpiral vrata našemu domačemu gospodarstvu preko sosedov na bližnji vzhod.
»Rad. Nov.«
Pred nekaj dnevi je 'bila ratificirana trgovska pogodba med Jugoslavijo in Albanijo. Po polnih treh letih zapletenih odnošajev je to prvi korak stika in tudi zbližan ja med obema državama. Dogodka ni treba precenjevati, ali 'tudi ne prezreti priliko, dai poudarimo, kako bi bil sporazumi in gospodarsko sodelovanje med nami in Albanijo neprecenljive vrednosti za obe deželi. Zlasti bi iimeli od normalnih trgovskih vezi koristi mnogi obrtni centri južne Srbije, kakor tudi vsa naša industrija, ki po naravi gravitira tja dloli proti jugovzhodu. Albanija dobi v Jugoslaviji svojo najprirodinejšo gospodarsko zvezo, ker jugoslovanska industrija in nje izdelki prej odgovarjajo prilikam in potrebam Albanije, kakor produkti katerekoli dežele. Poleg tega je važen moment: transport in pro-
Potrebno razCiščenje!
O socijalizmu, veri In cerkvi.
Diskusija v našem listui h pomenu. oziroma odnosu marksizma in socijalne demokracije do vere (religije), je vsekakor zelo razveseljiv pojav, čeprav doslej še ni mogla po svojih prispevkih privesti do zadovoljivega končnega zaključka, kajti obe struji, ki sta «i v tej diskusiji dokazovali upravičenost, odnosno logičnost svojih izvajanj, sta, dasi obe citirajoči vidne in znanstvene utemeljitelje razrednih nazorov družbe, ostali na svojem starem! in diametralnem si nasprotju, K potrebnemu razčiščenju, ki mora nastati po tej diskusiji, pa je vsekakor treba opozoriti predvsem na nekatera dejstva in šele potem soditi, kdo od obeh ima prav. Sami citati zlasti Karla Marxa stvari ne bodo razčistili, ker imamo izkušnje, da se je Marxa na prav različne načine citiralo in komentiralo.
Poglejmo najprej stališče obeh struj. Prva struja smatra verski moment za privatno stvar. Tudi verni ljudje so in naj bodo člani delavske-
ga socialističnega gibanja. Verski moment je neodvisen od bistvenosti in nujnosti zahtev razredno-ekonom-skega programa delavcev. — Druga struja je ateistično (brezbožno) ori-jentirana, odklanja verski (religijo-zen) princip in smatra pristaše religij za duševno omejene. Samo ateisti morejo tvoriti razredno-zavedno gibanje proletariata!
2elja je, da ima naša diskusija predvsem namen razjasniti med so-drugi one pojme, ki so že celo desetletje rak-rana v našem gibanju in ki že toliko let zavirajo normalni razvoj socijalne demokracije v Sloveniji. In v tem prepričanju, ko imamo za seboj bratomorne boje vseh pol-, nad- in marksistično prosma-tranih programov bivših delavskih strank, se moramo energično postaviti k razjasnitvi in v teh vprašanjih odnosa pristašev različnih in tudi verskih nazorov delavcev, ki imajo po svojem razrednem redu stati v vrstah socijalne demokracije, osvojiti stališče, ki so ga že pred deset-
letji osvojile danes velike socijalne demokracije v različnih državah Evrope. Preko teh dejstev ne sme- j mo in ne moremo iti!
Vprašanje, ki gra s tem načenjam, ; ni komplicirano. Še večjo enostav- ' nost pa miu daje znano geslo,: Pro- j letarci vseh dežel, združite se! Vsak delavec danes čuti nujnost tega gesla in tudi kmet, ki ga razvoj družbe tira do gotovega spoznanja, vidi v tem geslu tudi zase rešitev. Je to vprašanje čisto družabno vprašanje proletarca-delavca in kmeta in vprašanje njegovega razmerja do gospo-darja-kapitalista in veleposestnika. Oba dva vesta, da jima solidarnost nudi močno oporo, ako zavest enega kot drugega doseže stopnjo, ki mu narekuje: močan si, zahtevaj, ali pribori si!
To gibanje je v tej dobi kapitalizma in industrijalizacije dobilo nov. moremo reči tudi, pospešen tek. Življenski boj se je poostril, ker je množica narastla in ker je zavest solidarnosti pojačala njeno moč. Karl Marks, utemeljitelj marksizma, je to analiziral, favoriziral načelo majori-tete in pokazal s tem proletarijatu, da ima Rravico do produktivnih sredstev. — Kot se razvija vsaka znanost, tako je v tem napredoval- tudi marksizem. Novejši družabni razvoj je pokazal, da je na eni strani pro-letarijat že sjloma vzel pravico do produktivnih sredstev in uvedel diktaturo pad kapitalističnim razredom, na drugi strani pa vidimo, da je proletarijat z organizacijo prisilil meščanstvo, da je proletarijat priznalo, mu v socijalni politiki priznalo njegove zahteve in s tem’ določilo pota normalnega in bolj človeškega razvoja. Prva pot se zrcali v komunizmu in diktaturi, druga pot pa v socijalni: demokraciji za mirno in človeško sožitje človeštva.
In sedaj razlikujmo!
Naše stališče je proti diktaturi enega kakor drugega razreda. Mi
smo za socijalno, to je družabno demokracijo. Delavski razred ima pravico do odločanja v javnem življenju, mora biti odločujoča komponenta v gospodarstvu in ima meriti odnose do nasprotnih, posedujočih razredov po svoji moči. V zavesti,* da smo ljudje, smatramo vojno za nečloveško obračunavanje, podobno živalskimi instinktom in odklanjamo vsled tega vojno, kakor tudi diktature razredov. To stališče socijalnih demokracij je obče človeško in proletarijat, ki ima v tej družbi večino, ima v smislu razvoja družbe in obstoječih razmer, a s sodelovanjem vseh proletarcev brez ozira na vero, narodnost, na narodnostno ali versko navdahnjenost, v družbi uveljaviti svoja človečanska načela in s tem priboriti proletarijatu v socijal-nem, gospodarskem, kakor tudi v političnem pogledu pravice, ki si jih laste na nejgovo škodo drugi razredi
Vero in narodnost ter nacijonali-zem je zato smatrati vsakemu soci-jalnemu demokratu za privatno zadevo, ker sledi, da v socijalni demokraciji ni iskati posebnega nazora ateistov (brezbožcev), ali vernikov, religioznih ljudi. Socijalna demokracija je v bistvu politična formula za izhod proletarijata iz socijalnega suženjstva do one človeške stopnje, ki proletarijatu v družbi gre, do enakopravnosti. Gospodarsko-razredni interes proletarijata je torej bistvo tega razrednega boja. Zgodovina pa prav tako uči, da religiozni in prav tako narodnostni moment v tem boju nista igrala odločilne vloge, ker je smatrati obadva momenta le kot nebistveni komponenti proletarčevega mišljenja v boju za socijalne pravice.
To, kar že imamo pri nas, je. torej tembolj usmeriti po tej rešitvi, kajti dejstvo je, da je prav to povzročilo ugled in moč inozemskim socijalnim demokracijam.
Franjo Aleš.
Dnevne novice,
Pogovor dveh konj pp dirki*
Po športnih poročilih posnemamo, ntstedtijo bajko:
»Tj, šitnel, zakaj dopuščaš, da ti čepi za tilnikom grbasta pisana opica, te zbatja z ostrim železom pod rpbra in pretepa z bičem skoro do smrti?«
»Ljubi pram, ne vprašuj tako neumno. To vendar mora biti tako!«
»Zakaj ?«
»Zato. Syeta naša dolžnost je, da žrtvujemo vse: pljuča, srce, mišice in živce boju in zmagi. To mora biti geslo konja!«
»Zakaj se moramo boriti in zmagati?«
»Prvič zaradi nagrade, drugič zaradi časti.«
»Ali tehi ne prejemamo mi. ampak na§i lastniki.«
»Zato nas pa lastnik prijazno potreplja pq plečih. Če smo bili pridni. CL kako prijetno dene to zvestim kpnjskim plečam!«
»In kaj si misliš, če ti pri dirki pojemlje sapa, da že več ne moreš dalje, ali da se utegneš zgruditi in poginiti na mestu?«
»Tedaj si mislim,: Vzdržati treba! In da morem vzdržati, mi »pomaga« lastnik z ostrogami in bičem.«
»Ali nisi nikdar mislil na to, kako bi se jezdeca otresel?«
»Nikdar! Kako moreš kaj takega vprašati? S srcem in kopitom sem vdan lastniku in dirki!«
»Fuj, čveteronoga žival ... v tebi je nekaj človeške duše!«
' Šimel se umakne razjarjenemu pramu in vzdihne: »Boljševik!«
Velik napredek avstrijskih socijalnih demokratov. Avstrijska soci- ! jalno demokratska stranka je izdala j tiskano letno poročilo za leto 1928. • Iz poročila je razvidno, da je štela stranka koncem1 leta 713.834 članov napram 669.586 članom koncem leta 1927. Prirastek leta 1928 znaša torej 44.248, od teh 26.079 žensk, kar zelo povišuje zavestno kvaliteto avstrijskih žen. Iz tega je razvidno, da vsa gornjeavstrijska buržuazija fašizma stranki ne more škodovati, nasprotno, privaja v njeno, okrilje vedno več do sedaj indiferentnih ljudskih mas. Absolutno največji prirastek s 29.670 novimi člani beleži Dunaj, ki je štel koncem leta 267.731 moških in 149.616 ženskih članov, tako, da je na Dunaju vsak četrti prebivalec politično organiziran pri socijalistih. Na prirastku so udeležene vse ostale zvezne dežele razen Burgenlanda, ki kaže neznaten padec. Relativno najvišji prirastek izkazuje Koroška.
Zveza narodov In manjšine. V »Prager Presse« je objavil znani francoski publicist J. Sauerwein daljši članek o manjšinskem, vprašanju ter prihaja do zaključka, da bi smela priti avtoriteta države do veljave samo v političnem področju. Vse drugo, kultura, mišljenje, čustvo se mora iz avtoritete izključiti. Fašistična doktrina je mogoča le v Italiji. Za srednjo Evropo bi bila taka doktrina nesreča. Polagoma se bo moralo tudi priti do tega, da potrebujejo narodi gospodarsko svobodo. Cipi bo človeštvo sadove svojega dela lahko brez ovir svobodno izmenjavalo, se bo mogla državna avtoriteta omejevati samo na vzdrževanje miru in najhujši vzrok Vojn bo izginil z naše zemljine. Zbližanje evropskih držav je rppgqče, če je za to volja. Zedinjene države^ Evrope se morejo uresničiti samo, če usmerijo .narodi na znotraj in zpnaj svoja pota* v isft) smer. Tak režim ne zmanjša avtoritete držav, marvep jo še poveča, ker soglaša vsak državljan z njim prostovoljno. Že na tem
S
vam prihrani denar, čas in delo.
Razpečava v kraljevini SHS Fran K*. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26.
zborovanju Zveze narodov se je čutil ta idiom, o katerem pred dvajsetimi leti ni bilo slutiti. V sedanji dobi pa se mora naglo pojačiti, ker je sodelovanje narodov nujno.
Konferenca glede pomorskega razoroževanja se bo vršila jeseni, kakor domnevajo v Angliji in Zedinjenih državah. Konference se udeleži tudi Japonska. V Evropi se pojavlja nezaupanje v konferenco, češ, da hočeta Anglija in Zedinjene države uvesti hegemonijo v Atlantskem morju, kar pa ni verjetno, ker prav ti dve državi dobro čutita, kaj pomeni za narodno gospodarstvo', če se investira leto za letom milijarde za vojsko, to je v neproduktivne namene.
Kaj pravi filozof o svetovnem miru. Znani učenjak in filozof H. G. Weils je imel' v Berlinu predavanje o svetovnem miru. Na tem predavanju je rekel: »Ce hočemo priti do svetovnega miru, moramo pouk o zgodovini postaviti na drugačen temelj in do cerkve zavzeti drugačne odnošaje, da ne bo cerkev vedno služila kapitalističnemu režimu in njemu v prid netila sovraštvo med narodi.« — Tako trdi učenjak, filozof. ki nedvomno pozna razmere in naslanja svojo trditev na znanost. Realna zgodovina brez oboževanja trinogov, vojn itd. ter boj proti vzgoji, ki podpira ožji in širši impe-rijalizem, pripravlja svetovni mir.
Zopet »Heim>vehr«. Francoski zunanji minister je pred kratkim v nekem govoru izrazil svoj dvom o faktični razorožitvi Avstrije in potrebo, da se mednarodno nadzorstvo nad njo podaljša, kajti vedno se čuje o oboroženih pohodih in napadih fašističnih »Heimwehr«-ov in o njihovi številčni moči, o čemur pričajo tudi fotografije o lanskem pohodu v Dunajsko Novo mesto, ki jih ne morejo utajiti. »Arbeiter Zeitung« pa: objavlja v zadnjih številkah serijo člankov, ki razkrivajo ozke stike avstrijske vlade, zlasti vojnega ministra s »Heimwehr«-i, katerim dajejo podpore v denarju in v orožju, tako, da so celo s plinskimi bombami opremljeni. Radi teh odkritij vlada med avstrijskimi vladnimi krogi precejšnja nervoznost.
Odredbo o odpiranju in zapiranju obratov je minister socijalne politike dr. Drinkovič podpisal. Veljavna bo za vsa podjetja v državi, v kolikor se ne bodo sklenile med delodajalci in nameščenskimi organizacijami ugodnejše pogodbe. Naredba je plod znanih anket, pri katerih so bili delodajalski zastopniki jako arogantni.
Štiridesetletnico ženske obrtne šole v Ljubljani praznujejo te dni. Dne 3. decembra 1928 je minulo 40 let, odkar so bili otvorjeni prvi razredi. Šola je postala 1. 1911. državna.
Bratko Kreft:
človek mrtvaških lobanj*
Kronika raztrganih duš.	117
Profesor Kaves. Ko je vstopil, so nekateri najprej nekaj zašepetali, nafto je Toni glaisno ponavljal: »Živijo avtor!« Saneh po razredu in nato očetovska .pripomba profesorjeva: »Prihranite si to za odmor!« Leo se je opravičil zal zamudo radi klavirja, dn razrednik je 'opravičilo sprejel. V velikem odmoru je vršelo po hodnikih. Profesorji so Hodili po dvoje in se 'tiho pogovarjali o škandalu, tki ®e je zgodil sinoči v teatru. Leo je čutil iz njih pogledov nph misli ini besede.
»Mogoče bo celo konferenca. Mogoče me še izključijo . . .«
Razven Janikota ni imel nihče »Nemoči« v rokah. Ne šolska ne državna cenzura. Ali ni to prestopek, na katerega se lahko konferenca nasloni. Nič zato. Roj je treba vojevati naprej. V tretji uri je napisal zaradi šopka opravičilno pismo narodnjaku Popoviču. Prosil ga je, da naj ne vzame njegove geste kot odklanilnost in nehvaležnost. Tako je ipač prišlo. Za priznanje se mu najlepše zahvaljuje, ne toliko zaradi šopka, tem več zato, ker je on eden izmed redkih starejših ljudi, ki ga jp razumel. S tendenco je napisal delo. Opozoriti je hotel ljudi na borbe mladega človeka . . .
Popoldne je obračunal v gledališču. Blagajna je izkazala 3000 Din čistega dobička. Do zadnjega kotička' — vse je bilo izasedeno. In je šel z denarjem k ravnatelju Novaku, blagajniku Dijaškega! podpornega društva. Med potjo se je Odtočil, da ga bo
prekinil, če mu bo začel pridigati in moralizirati. Najprej računi in denar, nato pa lahko govori, kar hoče. Prijazno mu je ponudil stol zraven isebe. Pri štetju so se mu svetile oči, zakaj 3000 Dih je bil velik dar v tem času, pa najsi ga je obrodila »Nemoč« ali karkoli. Leo je bil vesel, da ni začel najprej s pridigo. Ko sta obračunala, mu je dal hvaležno pisano potrdilo in’se mu zahvalili za denar. Tudi roko mu je stisnil. Leo je že htotel oditi. Pa ga ni pustil.
»Sedite!«
Sedaj je Leo vedel, da bo nekaj prišlo. Ravnatelj si je prižgal cigaro.
»Veste, saj je vse lepo, to vaše stremljenje. Vsak mlad talentiran človek dela v mladosti »umetnost«. Ampak pri nas so pač slabi časi Hm! »Nemoč!« — Naša publika pač hi za take reči. Saj veste, kaj so delali s Cankarjem. Ampak, Vuk, zakaj niste mesto Gospodinje postavili njenlo hčerko na oder? To bi bilo vsaj bolj razumljivo. Kaj bodo talce babe zapeljevale študente. Haha!« Gospod ravnatelj se je smejal skozi zobe.
»Saj Gospodinja ni talko stara.« Samo toije odvrnil Leo. Že po stopnicah pa je mislil': »To je torej moja napaka, moja nemoralnost, da nisem postavil na oder še bolj zapeljivega, sočnega, mladega telesa . . .O, gospod ravnatelj! V družbi me napadla, se škandalizira, med štirimi očmi — pa tako kritiko . . .«
Zvečerilo se je že in lokalni napredni dnevnik je že izšel. Kupil si ga je med potjo v trafiki. Prva kritika. Napisal jo je urednik sam. Saj ga pozna. Suh, dolg človek. Zadnje dni je bil večkrat pri njem v uredništvu. Prijazen človek.
In! piše, da so koncertne točke zelo dobro uspele, da je bil prolog živ, uporen, da so bile pesmi obeh žalostne, preveč žalostne za mladega človeka.
Z »Nemočjo« se je pečal podrobno. Drugi prizor je po dinamiki primerjal s Strindbergovo »Gospodično Julijo« ... To je 'bilo vsekakor laskavo. Toda na koncu je prišel do preseneti,ivih zaključkov. Mlad človek ,je niapisal to delo. Po literaturi jo je napisal in ne po življenju. Po živ-ljenju ga ni mogel miatpisatiL Premlad fe se. To je literatura ...
Leo je obstal: »Lepo bi bilo, če bi bila literatura . . .« Živčni film je zagnal skozi njegove misli podobe Tonijev, Frančekov, Stanetov, Mirkov . . . itd. Mhogo jih je. Že popoldne je izvedel za dva iskučajai. Im baje se je pestfAu Srnami Jedkata na Dunaju pri tisti gospe, kjer je bil inštruktor, podobno godilo ...
Kritik mu je sicer priznal talent, 'odrekal pa mu je poznanje življenja, tudi idejo mu je zavrnil, rekoč: »Čez pet let bo mladi avtor mislili 'drugače. Ko bo prišel v življenje . . .«
To je bila prva kritika. Drugi dan jie izšla druga v lokalnem klerikalnem dnevniku. .Prvi del — vse ptoaiv. Dtriugt del' — »Nemoč« adikj^nijafiria. »Nemioč« je zanikala, ubila vse tisto, kar je povedal prolog-	i
»Oh, dlakocepci, kraitkovidnezi! Človek mora
obračunati z gnilobo, da lahko gre v zdravje. Pokazati, odstreti mora zastore ... Nič ne de.«
To še ni bilo dovolj. Ves teden se je govorilo in pisalo o »Nemoči«.
- ZVEČER ta
namakanis
ZENSKA
Z3UTRA3 za
izkuha=
vanje
Zopet pojemika med Mussolinijem in papežem. Mussolini je dal sedaj natisniti lateransko pogodbo, sklenjeno med Italijo in vatikansko državo. »Duče« pa je dodal temu uradnemu dokumentu kot uvod, oziroma predgovor, svoj znani govor, ki ga je imel v parlamentu povodom ratifikacije omenjene pogodbe. Papež se je takrat čutil prizadetega in ie pri dveh prilikah Mussolinija zavračal, ker se je vmešaval v cerkvene zadeve ter razlagal bistvo cerkve in vere na svoj način. Papež pa sedai zopet čuti potrebo, da zavrača Mussolinijeve trditve in zato je pisal svojemu tajniku kardinalu Gaspariju, kjer želi, da bi on primerno zavrnil Mussolinija, kar je slednji storil s tem, da je ponovno objavil oba papeževa govora. Ja, avtoriteta hoče biti nad avtoriteto!
Na Grškem stavkajo delavci v pomorskih lukah. Lastniki naklada-lišč iso zato nlajeli neorganizirane stavkokaze. Med stavkajočimi in stavkokazi je v Pireju prišlo do pravcate bitke, talko, da je morala posredovati policija in vojaštvto in Je bilo precej oseb na občil straneh teiijie in lažje ranjenih.
Vojna na vzhodu? Alarmantne vesti, češ, da so ruske čete vkorakale v Mandžurijo v odgovor na to, da je nankinSka vlada zaprta ruski 'konzulat v 'HadbinU, se iz Moskve kot neresnične dememtiraijo.
Pleme Kurdov v Turčiji se je zopet uprto v okolici Vana in ErzerumOi ■in ima turiška vlada dositi posla 'z njimi.
Rockefeller mlajši obišče Rusijo.
John E. Rockefeller mlajši obišče meseca julija Rusijo. Petrolejski kralj sre v Rusijo, da poizkusi sporazumno s sovjeti urediti razmere na petrolejskem trgu ali vsaj doseči sodelovanje z rusko petrolejsko industrijo. Ker bo Rusija potrebovala kapital pri svojem srospodarskem programu, je verjetno, da sklene kupčijo z amerikanskim milijarderjem.
Klara Zetkin Izključena. Klara Zetkin je napisala .ostro kritiko proti Stalinovi politiki. Nemško zastopstvo v komunistični internacijonali je zaradi tega predlagala, da se jo izključi iz komunistične stranke in iz strokovne internacionale.
Predsodek. Soproga predsednika Zedinjenih držav, gospa Hooverjeva, je povabila soprogo zamorskega poslanca v vladno palačo k sebi na čaj. V treh zveznih državicah je nastalo zaradi tega veliko razburjenje. Zakonodajni zbori v Teksasu, Floridi in Viai§iingt'onu so že protestirali proti tej vljudnosti gospe Hooverjeve. Demokratski senator vi Vašmgtonu je rekel, da naj predsednica ne pozabi, da se ima zahvaliti tudi julžnim državam, da prebiva začasno v Beli hiši. — S tem je označena duhovitost »demokratskih« Američanov.
Mehika in Vatikan. Med' Mehiko in Vatikanom se je dosegel sporazum. Mehika sklenjenih zakonov ne bo izpremenila, marveč je samo dovolila, da se sme duhovništvo, ki je 1. 1926. zbežalo, vrniti v svoje župnije in cerkve. Melrikanska država je namreč sprejela zakon o ločitvi cerkve od države ter zaplenila del veleposestev proti odškodnini, kar je potem povzročilo krvavo revolucijo, ki je trajala dve leti in so jo vodili pobožni dostojanstveniki v interesu cerkve in veleposesti.
Zaradi Madžarske se Mala antanta na vse pretege posvetuje v Belgradu, v Pragi in Bukarešti. Riu-
munija, ki se najbolj razburja, bo obvestila o nastopanju Madžarske tudi Zvezo narodov.
Pruska vlada je sklenila z Vatikanom »cerkveno pogodbo« (ne konkordat v običajnem ismislu). K temu jo je napotilo dejstvo, da so Bavarska in neke druge katoliške province nameravale sicer skleniti vsaka 1 svoj poseben konkordat, kar bi od-nošaje osrednje nemške vlade na-praim Vatikanu še bolj kompliciralo. Zato je sklenila miemiškai vlada s cerkvijo posebno pogodlbo, ki velja za celo državo. Pogodba vsebuje medsebojne finančne obveznosti in razdelitev cerkvenih provinc. Pri imenovanju novih Škotov si pridržuje vlada pravico veta. Šolstvo se v tej pogodbi sploh ne omenja in ostane slej ko preg svoibodno. Verski pouk se vrši le na zahtevo prizadetih občanov, »Slovenec« to novico z velikim zmagoslavjem razglaša, pa če ibi bili vsi konkordati taki, bi bili tiudi mi zadovoljni. Eniako je budi veselje nad izmiritvijo med mehiško vlado in cerkvijo precej kislo, 'ker jasno predstavljal kapitulacijo klerikalizma pred vladino odločnostjo. Dokler je še cerkev upala, da ji bodo od nje nahujskani iin plačani vsfcaiši priborili nazaij privilegije, je ‘bila nepomirljiva, ko pa je vse skupaj1 vzel vrag in frama-
zonski Calles, so se pa radi začeli (pogajati. Sedaj bo menda mir.
Častni doktor ljubljanske univerze je postal dr. Danilo Majaron. Slavnostno promoviranje se izvrši danes ob 11. uri na slavnostni seji.
Kuga v Egiptu. V gornjem in spodnjem Egiptu se kuga silno razširja.
Velikansko gledališče. V mestu Atlantic Gity v Ameriki se gradi gledališče, ki bo imielo prostora za 40,000 gledalcev, na odra bo pa lahko 1500 igralcev hkrati igralo.
Prosluli pučist Pabst, vodja' avstrijskih heimverovcev, je baje dobil od kitajske nacijonalne vlade povabilo, naj bi prišel mesto umrlega nemškega1 obersita Bauerja na Kitajsko kot vojaški organizator in svetovalec. Pabst je odgovoril, da naj počakajo nanj še par mesecev, da za-more poprej v Aysfcriji »napraviti red« in zavzeti s svojimi fašisti rdeči Dunaj. Zdi se nam, da Ibodo Kitajci potem lahko dolgo čakali nat svojega svetovalca.
Kot noč in dan je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje, ampak vzamete ZENSKO HVALO in SCHICH-TOVO TERPENTINovo MILO. - Poglejte naš današnji oglas!
Za tiskovni sklad so darovali:	F. S.
Din 10, Športna in kulturna društva Maribor Din 313.—. Iskrena hvala. Sodrugi posnemajte!
izvoljen narodni poslanec g. Pušenjak in jareninski župan gospod Štarl.
Na predlog člana J. Hrastelja je občni zbor sklenil, da naj načelstvo zadruge v zvezi z drugimi faktorji doseže, da se štajerska vina zavarujejo z varstveno izvozno znamko. Dejstvo je namreč, da se prodaja po Sloveniji in drugod mnogo vina. pod štajerskimi firmami kot Ljutomerčan, Jeruzalemčan, Pekerčan itd., pa niti od daleč ni štajersko vino. Ustvariti je treba do kakih pet vrst štajerskega vina, ves promet vinske trgovine naj vinogradniki usmerijo potom syojib zadrug, ki edino bodo mogla očuvati našemu vinu njegov sloves. Občni zbor je ta predlog sprejel in upati je, da bo v kratkem mogoče zadev« uredit).
Zato je umesten poziv vinogradnikov: »Združite se v zadruge in bost? sam) — vinski trgovci s svojim blagom in bo vaše blago uživalo svoi sk)ves še nadalje in imelo tudi svojo ceno!«
Gostilničarji, pozor! Ce hočete točiti dobro vijjo, obrnite se na Osrednjo štajersko zadrugo v Mariboru, Meljska c. 10, ki im« v zalogi veliko množino starega In novega vina svojih članov vinogradnikov iz Slovenskih goric. Ljutomerskega okoliša in Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zadružni kleti.
KUltVB.
Recitacijskl zbor berlinskega Ljudskega odra. Berlinskemu Ljudskemu odru (Berliner Volksbiihne) se je priključil reci-tacijski zbor, ki goji obenem tudi ritmiko. Vodita ga Karl Vogt in Berta Triimpy. Mladina se je zbrala tu v resnično idealno skupnost, da bi sodelovala pri zgradbi nove družbe. Po težkem poklicnem delu se zbira zvečer in se uči; za svoje delo ne dobi nikake plače. Tej mladini je tuje Vsako veseljačenje in hoče služiti, polna navdušenja, samo veliki in pravični stvari. Zbor je priredil pred kratkim v gledališču na Btilowplatzu nastop. Predvajali so zborno igro Loba Franka »Križarska vojna strojev«. Zal, pa je tu vložila mladina mnogo truda za manj vredno stvar. Frankovo delo ne upošteva namreč vseh izraznih sredstev zbora in je tako nejasno, da je mogoče razumeti njegovo vsebino (borba mase proti stroju in zmago svobodnega človeka nad njim) samo s komentarjem, natisnjenim na programu. Tudi poizkus, da bi povečali vpliv z filmskimi vložki — kot dela to Piscator — se ni posrečil. Razen tega je predvajal zbor dve sceni iz starejše igre Bruna Sch&nlacka »Razdvojeni človek«, dalje Kurta Borka; »Naša je zemlja«; dve proletarski pesmi pa so tolmačili z ritmiko. V poslednjih točkah, ki so mnogo boljše, je dosegel zbor prav lepe uspehe. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je bil ta nastopi velik dogodek. Ko pa je zadonela pesem: »Bratje, k solncu, k svobodi!«, tedaj smo čutili vsi, kako je vzvalovalo v mladih telesih hrepenenje milijonov po svetlobi in življenja Novi evangelij za zemeljsko srečo vseh zahteva tudi lastno obliko svečanostnega kulta. V delu te verne mladine gledajo kal in prve po-četke nove svečanostne kulture, ki bc nekoč družila svobodne in enakopravne ljudi k skupnemu vesejju. — Heinz Lue-decke, Berlih.
Mladinska reviia »Svobodni duh« (Der Freia Oeist). V vestfalskem, mestu Rheinu je začel pred kratkim izhajati bojni in zelo simpatični mesečnik »Svobodni duh«. Mladi in strastni ljudje so se zbrali tu pod zastavo »Mlafle fronte« in so ustanovili ta mesečnik, ki se bojuje za svobodo ustvarjanja in življenja. Obsega članke o politiki, vzgoji, književnosti in gledališču in Veseli moramo biti odkritosrčnosti In brezobzirnosti,. s katerima pove Ui mladina svoje mnenje. Mogoče se ni vse logično fundirano in formulirano. Toda predpravica mladine je, ne biti moder, temveč temperamenten in bojevit. .Časopis izdaja Hans lsenbeck. — Heinz Luedecke, Berlin.
Kongres zveze nemških delavskih pevskih društev v Miinchen«.
Dne 17. t. m. se je vršil v Munchenu sedmi kongres delavskih pevskih društev Nemčije. Udeležilo se ga je nad sto delegatov iz države in zastopniki delavskih pevskih društev iz Avstrije, Švice, Ceho-i slovaške, Ogrske, Alzacije-Lorene in iz I Amerike. V imenu socijalnodemokratične I stranke Nemčije je kongres pozdravil državni poslanec s. Henrich Schulz, ki je
Se o fabrikaciji muškatelca.
Pred kratkim so bili pred okrajnim sodiščem obsojeni člani načelstva »Osrednje štajerske vinarske zadruge« radi po-tvorjenja vina na ta način, da je fabrlcirala »muškatelca« s pomočjo bezgovega cvetja. Navadno vino se je tedaj ume{i}p pretvorilo v dišeči muškatelec, kj je; pri na§ delikatesa, ker se pristnega vina te vrste silno malo pridela in je isto zelo drago. Med kaznovanimi odborniki sta tudi dva katoliška duhovnika in sicer katejiet Rezmah in pa kaplan ter občinski svetnik IJrastelj. Ker nam je vetrič slučajno zapihal na inizo »Slovenca« iz 1. 1927, ki opisuje vrline gornje zadruge ter vabi vse interesirane kroge — tako producente kakor tudi konzu-mente, naj se samo in edino poslužijo te zadruge, »ki nudi garantirano pristno blago«. Ako primerjajo čitatelji »Slovenčevo« poročilo z delovanjem gornje zadruge, tedaj se jim pokaže v žarki luči klerikalna morala.
Sicer se kapitalizem in morala izključujeta, toda klerikalna podjetja se poslužujejo plašča svete vere, ki odvrača vsak sum od sebe, kajti naše t^obro ter vemo ljudstvo vendar ne more misliti, da bi se ga moglo tam goljufati, kjer sodelujejo ne le krščanski možje, marveč celo duhovniki. Da, to slepo zaupanje ljudstva v klerikalno prisotnost, zaradi vere, je prineslo klerikalcem velikanske dobičke, je prineslo klerikalizmu moč, ki jo zlorablja. Iz omenjenega članka je razvidno, da je sam Hrastelj predlagal, da se naj doseže patent, s katerim se naša vina zavarujejo kot pristna. Da in kdo bi naj bil mislil, da se bodo ti ljudje v kratkem času morali zagovarjati kot fabrikanti muškatelca, ki so zadali zadružništvu najhujši moralni udarec, kajti v zadruge do danes ni še; nikdo sumil. Ako je bflo vino slabo, tedaj se je kvečjemu sumilo gostilničarja, v nobenem slučaju pa ne zadruge! Zadruga je posredovalec med producentom in konzumentom, katere naloga je, skrbeti za to, da dobe kon-zumenti pristno blago; zato je v blago, ki gre skozi roke zadruge, več zaupanja kot pa v ono, ki gre skozi roke privatnih špekulantov.
V predmetnem slučaju pa je zadružništvo težko kompromitirano. »Slovenčev« članek priobčujemo zato, ker je karakterističen nad vse in ako primerjamo ta članek z dejstvi, ki so bila v sodni dvorani iz-nešena in dokazana, tedaj vidimo, kakšen je klerikalizem na zunaj Tn kakšen je na znotraj, to je v — teoriji in praksi. Dobro bo,
ako si naši čitatelji ta članek shranijo, ker bo še dobro prišel!
*
Položaj vinogradnikov.
Občni zbor Osrednje štajerske vinarske zadruge v Mariboru.
Maribor, 29. decembra 1927.
Načelnik zadruge Robert Košar, veleposestnik in vinogradnik v Sv. Bolfenku pri Središču je podal uvodoma oris splošnega položaja vinogradništva. Meja z Av-- strijo je zaprta, za naše vinogradništvo je to težka preizkušnja. Skrb naših zastopnikov bodi, da se omogoči zopet odprodaja vina v Avstrijo. Nujno je, da dobi zadruga svojo klet v Gradcu. Gostilničarji zaradi visokih stroškov ne morejo direktno kupovati, saj znaša za en vagon do 48.000 Din stroškov, poleg tega pa nihče rad ne kupi celega vagona vina. — Oblastna skupščina je naložila nov davek na vino. Obl. skupiščina mora delovati, nimamo nič proti temu, samo eno zahtevamo:	oblastna	skupščina	podpri
zato naše vinogradništvo, posebno naše vinarsko zadružništvo. — Istočasno pa je treba povdariti, da se naj vinski zakon začne izvajati kar najstrožje. Dalmatinski petijot mora prenehati nositi ime vina. Znano je, da ie samo na Split prišlo 800 vagonov sladkorja za — petijot. Zahteva naj se najstrožja vinska kontrola. — Pridružuje se protestu oblastne skupščine glede § 69. v fin. zakonu.
Baza, na podlagi katere zadruga mora procvitati, je že prekoračena. Da pa se prodaja vina še bolj pospeši, je potreba vež zavesti pri našihl ljudeh, saj za» druga nudi več kot druge vinske trgovine, ker nudi konkurenčno ceno in garantirano blago."— Osrednja štajerska vinarska zadruga je danes v vinski trgovini na vplivnem mestu, pa bi lahko bila še bolj, če bi vsem bilo jasno, da je to delo zadruge — osamosvojitev vinske trgovine, ki jo naj dobe v roke vinogradniki sami. Osrednja štajerska vinarska zadruga združuje danes vse manjše vinarske zadruge razven one v Ivanjkovcih in poleg tega večje število požrtvovalnih in uvidevnih zadru-garjev. Želeti pa je, da se naši vinogradniki vsi na splošno zavedajo, da samo potom zadružništva morejo rešiti vinsko krizo.
Bilanca kaže, da je zadruga uspešno delovala. — Prometa je bilo nad devet milijonov dinarjev. V nadzorstvo je bil
Član „ Cankarjeve družbe44
bo vsak organizirani so dr im in sodružica. Zaupniki, ki ste dobili bloke, ali jih imate Se izpolnjene? Pišite po druge. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi člani.
povdarjal veliko važnost in zasluge delavskih' pevskih društev za osvobodilno gibanje proletarijata. Kongres je z minutnim molčanjem stoje počastil spomin onih delavcev, ki so padli za svobodo v Munchenu v bojih leta 1919.
Poslovno poročilo je podal predsednik zveze s. Fehsel, ki je konštatiral mogočen napredek zveze, ki združuje danes 5064 pevskih društev z nad četrt milijona člani. Zveza izdaja svoje glasilo v mnogo nad stotisoč izvodih. Zvezno založništvo muzi-kalij se je nad vsa pričakovanja dvignilo, tako, da je že danes resen konkurent meščanskim muzikalnim založništvom in na najbolj poti k socijaliziranjh muzikalnega trga. Vendar — povdarja govornik — pri vsem tem niti najmanj ne prikrivamo našega proletarskega značaja in socialističnih tendenc, kajti, dobra tretjina v naši založbi izišiih muzikalij je izrazito tendenčna in borbena.
Sodrug Alfred Guttmann se je kot umetniški svetovalec zveze s toplimi besedami spominjal letos umrlega profesorja Siegfrieda Ochsa, kateremu se ima zveza mnogo zahvaliti za svoje umetniške kvalitete.
Zvečer istega dne so bili delegatje kongresa gostje mesta Miinchena.
Ko čitamo taka poročila, nam nehote stopijo pred oči naše revne razmere. Kje smo še mi? Sicer imamo tudi pri nas »Sa-vez radn. pjevačkih društva«, vendar je to premalo. Po našem mnenju bi bilo bolje, če se vstvari za enkrat samo zveza delavskih pevskih društev Slovenije. Ce pristopijo tej zvezi vsa naša delavska društva, bi bila dana možnost, da: začno z združenimi močmi izdajati slovenske muzikalije, primerne za delavska pevska društva in da nam oskrbe končno tudi prepotrebno delavsko pesmarico, ki je še danes nimamo, dasi so naša društva že po 30 in več let stara. Najlažje bi se to oživotvorilo v okviru naše kulturne matice »Svobode«, kot samostojna pevska podzveza. Društva, ki k tej pod-zveZi pristopijo, obdrže svoja imena in avtonomijo, plačajo samo malo članarino za potrebe podzveze. Obenem bi dobili s tem tudi takoj svoje glasilo »Svoboda«, ki bi stalno dajala del svojega prostora na razpolago za poročila podzveze.
Savez brez praktičnih koristi je nepotreben, da bi pa s svojimi skromnimi sredstvi inogli izdajati muzikalije in glasilo kar v treh jezikih na enkrat, je nemogoče. Zato naj skrbi najpreje vsak zase; idejno pa ostanemo itak združeni.
O tem predlogu naj bi razpravljal prihodnji občni zbor Saveza, ki se bo vršil julija meseca v Mariboru. Hrvatje in Srbi naj bi si enako ustanovili svoje podzveze in šele na podlagi teh naj bi se ustvarjal Savez za celo državo, kot reprezentant pred svetom.
Ljubljana.
Delavcem - kolesarjem v Ljubljani in okolici. Na Zadružni dan v nedeljo, 7. julija, nameravajo prirediti zadružne organizacije v Ljubljani slavnostni obhod po mestu. Na j druga mesta še danes. Mogoče, da v tako «*>» **«■ ——si* »1—a„io„	za celokupno prebivalstvo — važnih za-
g. Weixlu to dobro znano in da je tedaj trdil nekaj, kar je bilo proti njegovemu najboljšemu prepričanju. Toda neoziraje se na trditve g. Weixla, hočem tu enkrat javno postaviti vprašanje vsem, ki se jih tiče, tako konzumentom, kakor pekovskim mojstrom ter vsem javnim organom: Zakaj torej, moramo mi v Mariboru plačevati kruh za cel dinar dražje kakor se ga plačuje v Beogradu in v ostalih južnih mestih. Poleg tega pa kruh ne sestoji iz same moke, ki se jo mora dovažati semkaj, ampak sestoji tudi iz 30% vode, ki je ni treba dovažati, ker jo imamo tukaj, vsled česar se razlika še bolj zmanjša. Jaz se tedaj ne strinjam s tistim dogovorom ali sporazumom, ki ga je napravil ne vem kdo v imenu mestne občine s peki, kajti občinski svet nima nobenega aprovizacijskega odseka ali odbora kot,ga je imel svoječasno in kot ga imajo
čelu sprevoda naj bi vozili okrašeni delavski kolesarji. Zato prosimo vse delavce, ki posedujejo kolesa ali bi si jih lahko za ta dan izposodili, da prijavijo svoj naslov tajništvu Konzumnega društva za Slovenijo, Ljubljana VII, Zibertova ulica. Najbolje je, če popišejo zaupniki po posameznih tovarnah in delavnicah vse kolesarje in pošljejo na skupni listi njihov seznam na zgoraj označeni naslov.
Horlbor.
Naše krušne cene.
Odgovor gosp. obč. svetniku Weixlu.
V zadnji seji mariborskega občinskega sveta je predsedujoči podžupan g. dr. Li-pold poročal o nekem sporazumu med predstavniki mestne občine in zadrugo mariborskih pekovskih mojstrov glede novih krušnih cen. Pri navajanju novih cen kruhu, sem podpisani napravil medklic, da je cena belemu kruhu 4.50 Din, še vedno previsoka, ker je na jugu države, to je v Banatu in tudi v Beogradu, kruh za cel dinar cenejši kot v Mariboru. Nato je vstal g. obč. svet. Weixl, prišel k moji klopi ter rekel: »Ali ne veste, da stane prevoz .enega kilograma moke iz Banata do semkaj 1.50 Din.« Jaz sem g. Weix!u odgovoril, da to ne drži, dasi nisem točno vedel, koliko stane prevoz. Pripomnil pa sem, da se bom takoj prihodnjega dne informiral. . Sedaj, sem v položaju pojasniti he le gospodu Weixlu, ki je predsednik trgovske organizacije, marveč celokupni javnosti, da ni niti približno prav, kar trdi g. zastopnik trgovskega gre-mija, da bi namreč stal prevoz moke, oz. žita, 1.50 Din za kilpgram, marveč da v resnici stane prevoz enega desettonskega vagona moke ,iz Sombora do Maribora 3575 Din, to je za en kijogram 0.35% para. .Tedaj namesto poldrug dinar komaj, nad tretjino dinarja! Sem trdnp prepričan, da je
1	  i	" i io iiji.ii— i
devah zastopa mestno občino samo župan ali mestni svet, tega jaz ne vem. Občinskemu svetu se take stvari komaj poročajo, a kaj še, da bi isti hotel stvar' jemati v lastne roke. Fakt je, da se mariborskim pekovskim podjetnikom — vsaj gotovemu delu — sijajno godi in postajajo ti od dne do dne bogatejši, da sistematično nakupujejo hiše in' da dajejo svojim hčeram sijajne dote. To bodo drugi še bolje vedeli kot jaz. Seveda so pomočniki kljub temu slabo plačani in je tu ali tam kakšen Nemanič skrahiral zaradi konkurence ali pa iz drugih znanih vzrokov. Ako ne bi hotele poklicane oblasti v tem oziru ničesar ukreniti, da se namreč konzumenta bolje zaščiti in da se cene moki in krušnim izdelkom določijo take, ki bodo odgovarjale, vpoštevajoč faktično prevozno razliko, onim v južnih krajih, kjer menda peki tudi ne delajo zastonj, tedaj bo naloga pred vsem konzumentov samih, da si vstvarijo lastno zadrugo na široki podlagi. Pred vsem bi bila mestna občina poklicana, da ustanovi mestno pekarno, toda tega ne bo storila toliko časa, dokler bodo posedujoči krogi imeli tako močno interesno zastopstvo v obč. svetu kot ga imajo danes, oziroma, dokler ne bo imela občina popolne avto-
nomije. Mi tedaj plačujemo kruh najmanj za 75 par pri kg predrago.
Andrej Bahun, občinski svetnik.
I. kongres Saveza delavskih, pevskih, dramatskih i umjetničkih i glasbenih dru-štava, ki bi se moral vršiti dne 30. junija 1929 ob 9. uri dopoldne v prostorih »Ljudskega doma«, Ruška cesta 7, Maribor, se vrši ob istem času dne 14. julija 1929.
Opekarski delavci, pozor! Za opekarno na Dolenjskem potrebuje Borza dela 40 delavcev. Plača je v akordu, in sicer 150 Din za 1000 gotovih komadov.
Tvomica železniških vozov v Franciji sprejme potom Borze dela 24 pomožnih delavcev, ki so bili že kedaj zaposleni v sličnih tovarnah. Interesenti naj se javijo pri Borzi dela v Mariboru.
V Hercegovini dobi službo v mlinu strojnik, ki je vajen vseh popravil pri Die-sel-motorjih.
Tvornica orožja v Srbiji potrebuje 3 železostrugarje in 3 ključavničarje za orodje. Uma plača 7—9 Din.
Mestno kopališče ostane tekoči teden radi snaženja parnega kotla zaprto.
Poziv sodrugom pevcem in sodružicam pevkam! Pevski odsek »Svoboda« v Mariboru se pripravlja za daljše pevske izlete, in sicer letos po Sloveniji ali na avstrijsko Koroško (Celovec, Beljak), leta 1931. pa se udeleži mednarodne delavske olimpijade na Dunaju. V to svrho se je ustanovil poseben potni sklad. Ker bodo uživali ugodnosti iz potnega sklada samo pevci in pevke z daljšim članstvom, vabimo vse sodruge in sodružice, ki imajo veselje za petje, da že sedaj pristopijo v naš zbor, da bodo tako lahko tudi oni sodelovali pri izletih. Prijave se sprejemajo vsak četrtek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«, in sicer samo do 15. julija 1929, ker se s tem dnem prične za pevce teoretična šola. Teoretično šolo smo dosedaj pogrešali. Ker pa je osnovno znanje glasbene teorije predpogoj za napredek zbora, se bo v bodoče tudi temu pouku posvečalo stalno pažnjo. — Delavci, delavke! Odzovite se našemu pozivu! Pomagajte pri ustvarjanju delavske pevske kulture! Dobrodošel je vsak glas; sopran in alt, kakor tenor in bas.
mm
Stil i
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v „Delav-skl Politiki4* I
največja izbira in izredno nizke cene
Tvorniška zaloga samo Glavni trg 11..
Specijalna zaloga nogavic, oblek, Čevljev, samo-veznic itd. v najlepši izbirr
J. KARNIČNIK, Glavni trg 11.
KIS ZA ULAGANJE
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 19, tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov
kumerc in drugo, vinski kis, Špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droienko, slivovko, rum, konjak itd. dobite po zmernih cenah edi-Ma drobno I no pri tvrdki Na debelo I
MALA NAZNANILA.
li gonilne Jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Produktivna zadrra mizarskih mojstrov
r* z. z o. z*
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Mnlslllla Lastna izdelava vseh vrat pohištva ■ 1 ■ J 0(] navadne do najflnejše Izdelave, iz mehkega, trdega, kakor tudi Iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto ga-ancije. Mamo pri ■»rodulttlvzii za. drug! mizarskih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Tvornica Štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Alaksandrova c. 43.
Vatno za vse!
Vsakovrstna popravila Šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih 'koles čez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14.
BI«
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od I. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-lecnnrscnes Lexncon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehier? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes 1 Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Kovteki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MABIBOK, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-3S	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 tn na Glavnemu trgu štev. 18
Medjmo la hlgijensko urejena pekama. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva ua zavarovalno znamko D. P.
Ali ste že krilil
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
nnnnnnnnnnnnnctnnneicinnnntancinnn
|	Ali ste že preizkusili	|
f	DPfl IA“ ioftnonniM linnn? i
a
r«i
a
Ji ve 3 »■e
a
»■e
a
f*
La
re
3
»e
a
(3
M
A
¥ &
Dobiva se jo povsod. Dobiva se jo povsod.
aaat3t3t3tfli3t3at3ai3t3[3iat3i3[3i3a[3tai3i3tatatgra
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak' v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.