ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. Xo. al -h. Stev. 8? (Telephone: CHelsea 3-1J42) GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ Ameriki* K—MM fie^nd n— MXiw StwUmfcer ttth. tf4« mt thn P—t Otflf Nem Ywk. N. Y. onder Act W Cwtrtm »f March »rd. 187». NEW YORK, TUESDAY, APRIL 28, 1942 — TOREK, 28. APRILA, 3942 ZA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate.. • ~ C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (ixrxemU tob*, nedelj to praznik«? ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA volume l. — letnik l. VLADA BO DOLOČILA CENE PREDSEDNIK ROOSEVELT JE VČERAJ NAVEDEL 7 TOČK, KAKO JE MOGOČE PREPREČITI, DA CENE NE BODO NAVIJ ANE NAVZGOR 1. Potrebni so visoki davki ter o^elmi dohodki in dohodki 'i or por^cij morajo biti nizko drža ni. 2. Določiti je trciba najvišje cene za konsumente, trgovce, izdelovalce in veletrgovee. Določena bo tudi najemnina. .'>. Določena l>o plača za vsakega posameznika za njegovo dete. 4. Določene bodo eeae za ]X>ljske |>1 \iieike. o. Da bo izvojevana zmaga, naj vsakdo sklica kupiti čim- več vojnih bondov, mesto da kupuje nepotrebne stvari. ti. Poraba najvažnejših, toda redkih jtotrehščiii mora biti racjonirana, tako da bodo enakomerno razdeljene in da si jih ne bo mogel nabaviti samo oni, ki ima mnogo denarja 7. Dolgovi naj bodo čimprej plačani "in ljudje naj prenehajo kupovati na upanje in obroke. Wakdo naj varčuje za poznejše čase in naj kupi čimveč vojnih bondov. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE VČERAJ V SVOJI POSLANICI NA KONGRES RAZVIL NAČRT, PO KATEREM BO PREPREČENO NAVIJANJE CEN Z DRASTIČNIMI OMEJITVAMI GLEDE DOBIČKA, CEN IN PLAČ. PREDSEPNIK JE TUDI REKEL, DA NAJ BO NAJVIŠJA LETNA PLAČA KAKEGA PO SAMEZNIKA $25,000. "Standard našega življenja bo moral priti doli," je rekel predsednik, "ter morajo biti enake pravice za vse. Predsednik je predlagal višje davke na dobičke velikih korporacij, kakor tudi na dohodke, ki presegajo 25 tisoč dolarjev na leto. Delavske plače naj ostanejo na sedanji višini, vendar pa bo War Labor Board razsojeval, ako bo kaka unija zahtevala višje plače. Po predsednikovem mnenju pri sedanjih okoliščinah ni treba posebne postave za stabiliziranje plač. Ko bodo določene cene življenskim potrebščinam, bodo tudi plače ostale na obstoječi višini. Dalje je predsednik priporočal, da naj bodo sedaj, ko je dovolj denaria, dolgovi čimprej plačani in naj se ne kupuje več na odplačila. Ce bo njegov i načrt popoln m na izvtMen. tedaj bo moral vsakdo marsikaj žrtvovati in se odpovedati marsikateri itdubnod [i. na katero je Ibil navajen. Predsednik je kongresu priporočal, da ne odpravi sedanje postave, po kateri je treba za nad 40-urno delo plačati poldrugo plačo. "Delavci v muuiidjsikih tovarnah," je rekel, "večinoma Uela.;o več kot 40 ur ua teden in jiaj jim bo še dalje za nadurno delo plačana poldruga plača." Nekateri svetovalci so predsedniku svetovali, da naj bi po postavi vsaikL\> moral kupiti obrambne I m ude, toda predsednik je rekel, da želi, moral kongres določiti, kakšni davki bodo naloženi na velike dobičke. Xajbrze bo pri visokih -dobičkih trnba vladi plačati vse m.'F £25,000 dohodka. Medtem ko je število posameznih A meri kancev, ki •so prizadeti, majhno." je rekel, "mora biti razlika med majhnimi ostfonimi dohodki in zelo visokimi osebnimi dohcAVki zmanjšana. Tn zal:o po mo'em nnienju v časti tako velike nevarnosti ko naj gre ves odvisen dohodek za vojno, naj bi noben ameriški državljan ne imel več čistili dolnUrJkov, ko je že | vlač al davek, kot $25.000 na leto." Potrtost v Italiji Po poročilih, ki so prišla iz Lizbone, je Benito Mussolini zelo vznemirjen vsled potrtosti in nejevolje, ki jo je opaziti med mornarji na italianskih bojnih ladjah. Mornarji so zelo potrti vsled neprestanih porazov, ki jih je pretrpela dosedaj laška vojna mornarica. Vseslovanski kongres Detroit, 26. aprila (brzojavno JIC). — Te dni se je v De troitu začel Vseslovanski kongres. V dvorani je poleg amerikanske zastave visela tudi jugoslovanska trobojni-ca. Duh slavnega generala Draža Mihajloviča je ves čas kongresa preveval srca vseh udeležencev. Kadarkoli >e omenjalo ime gen. Mihajloviča, še je val navdušenja razlegal v dvoralu. Ozlovljeni mi pa tudi z ozi-rom na francosko vojno bro-dovje, kajti ko -»o bili 'poslani v boj, jim je bilo rečeno, da bo njihova naloga uničiti francoske .bojne ladje. Sedaj pa vidijo, da je francoskemu orodov-ju dovoljeno "kopati se na soncu", medtem ko italjanska mornarica postaja vedno sla-bejša, francoska mornarica pa Imi, ko bo angleško brodovje ti-ničeno, za gospoda rilo v "mare no>t nun." Odkar je v Vichvju zojiet Laval p r vzel vlado, so italjan-••ki mornarji zo]»et v večjih skrbeli zaradi francoske mornarice. In o tem se odkrito rakova rja jo po kavarnah iu gostilna li. Tudi potniki |h> vlakih glasno govore o splošnem položaju. "Zakaj nismo v Tuniziji, ali v X>!«i, ali na Korziki?" se izpraša jejo. Ako bi Nemci držali besedo, bi sedaj že'bili tam." Toda pri tem je resnica, da se oni Italjani, ki se najbolj pritožujejo, zelo malo brigajo to, »ko dobi Italija Tunizijo, Xifo in Korziko, kot pa, da bi že bilo kmalo vsega konec. Xa tisoče italjanskuh družin pa j«- tudi v velikih skrbeh, kje r-o in kako se godi 380,000 ita-ljanskim vojnim ujetnikom v angle>lk:li rokah in knj je z drugimi de*-*et in deset tisoči, ki jih je Mussolini poslal v A'besinijo in ki so izgubili vse. BOJI NA FINSKEM Fronta v južnem delu Rusije leži večinoma v blatu in voda in so vsled tega 'boji ako-ro prenehali. Toliko bolj pa je oživela fronta na severu, na Finskem,- ikjer je zemlja trda in je dan dblg skoro 24 ur. Rusi so pričeli močno ofenzivo na Kareliji in v La potiski. Poročilo s te fronte naznanja, da je »prejšnji teden padlo 2000 Fincev. "Bojna fronta se nahaja v notranjosti fimJke meje iz leta 1939. na ozemlju, ki ga je pridobila Rusčja v zimtfki vojni * Finsko, ko v njej Nemčija ni bila vdeležena. Na Laponskem so Rusi pričeli ravno tako močno ofenzivo, kakoršna je pred dvema letoma prisilila Finee do predaje. S to vojno je bilo vstreženo ruskim zahtevam po oporiščih na finskem ozemlju, da bi s su-sega in z morja branila Leningrad. Ko pa je lansko leto Nemčija napadla Rusijo, je šla Finska zopet v vojno nabrani Nemčije. Z ofenzivo na Laponskeui hoče Rudija odstraniti vsako nevarnost za Murmansk in Ar-haiugelsk, kamor dovažajo par. niki vojni mate rja 1 iz Združenih držav in Auglije. V Si risi cntbor Vs*eslovan-&e zveze, katere sedež ostaja še naprej v Pitt^bnrgiiu, so bili itzvoljetii Srbi Nikola Te*-la, fev. Krajnovič in Jatič/hrvati Bovd-Bojič, Horvat, Mlinarič, Lu ka s, Tomašič in I^adušič, Hlovenei Rogelj, Travnik iu Kongresa se je udeležilo •J 155 delegatov in še mnogo večje števifco gostov. Tisk so zu-sto[*ali vsi najuglednejši časnikarji in 35 fotografov. Za predsednika je bil izbran Poljak Leo Krzyoki, za pmipred- j šure; Vuk je bil izvoljen za eednika JSiifio Vrlinič, tajnika /blagajnika in Hutkovič za pod. pa Zeiuuii in Derkos. Kongres' predsednika. so v svojih govorih »»oxtliitovili' ... , mnogi ugledni gosti, med nji- »^»ketu so govorih pred- mi vladika Dioirizij, Ktibin Kri.j^avmk, vseh slovanskih naro- t . •....... - . Ninosti. Kadarkoli je neki go- rr. - ii i. i-- - stan in mnogi drugi. , J To je zelo drastična zahteva, ki nuna primere in o ka- ° vonuk i>ozdravil irenerala Mi- ** Na k on!»ro.su so 'l>ile-prejete!, ., .} . , , . ... ... , •■ • . , ha ilovica m borbo njegovih ce mnoge resolucije, med njinn tu- J J a Miha jlovič bo dobil laški gas Jugoslovanski krogi v Jeruzalemu poročajo, da se je poveljnik ji general Draža Mihajlovič pogodil z Italjani za gasolin za pogon to j za gotove italianske vojne ujetnike. četnikov leri bodo š^ zelo ^Toče debate. Toda nekateri so mnenja, da je to potrebno, če se hoče 'dežela izogniti inflaciji. "Naloga kongresa je, da določi iifrevisoke dobičke/" je rekel predsednik, "in kolikor je večVfoliodkov, naj gredo za vlado." "Po tej vojni nikakor smemo predložiti istega nesrečnega položaja onim možem, ki bojujejo našo vojno na v seli krajih sveta.. Ako varujemo ivaše gospodarstvo ' nia, je najnian i, kar morejo naši vojaka pi*ičakovnti od nas civilistov |>ri vladi, ua farmah iin v vsakem drugem ]»osiu." di resolucija, ki zahteva jkjŠl-Ijanje }>omoči generalu Mihaj-lovicu z vsemi sredstvi, kn so na razpolago. Druge resolucije govore.o otvoritvi nove fronte v Kvropi, o slovanski slogi, o iborbi proti peti koloni in o potrebi -Zboljšanja vojne produkcije v Ameriki. BRAZILSKO VOJNO BRODOVJE PRIPRAVLJENO V* ' w Tudi Bi-azilij« je pripravila s voje vojno Ijrodovje za vojno. Na gorenji sliki je težka oklo- Sa-o Paoio; na s[x>dnji pamšllci. tnikov, je vsa dvorana navdušeno ploskala. Veličasten je bil trenotek, ko je pozilravil kongres v imenu vlade v Washington n g. Paul V. MHNutt, ravnatelj mnogih federalnih agencij. Znani go-vorniik je pozdravil s prisrčnimi in toplimi besedami vse u-deležence kongresa in izjavil svoje trdno prepričanje, da bodo združeni in složni »Slovani prispevali važen delež k sko-[ rajanjema osvobojen ju zasužnjenih narodov in »zniagi nad hitlerizmom. O. M^Nirtt je bil navdtišeno poz< 1 ravljen. Pozdrav Vseslovanskemu kongresu v Detroitu New York, 25. aprila (JIC.) — Ministri kraljeve jugosio-vanske vlade in 'ban Hrva/tske dr. Sulbašie so poslali Vseslo-vanskem koiigrer-u v Detroitu fbi-zojav si d leče vsebine: " Najprisr&ncjše pozdravljamo pomembno manifestacijo slose vseh Slovanov Združenih a.meriškiih drža/v iproti nacij-skim sovražnikom \-seh slovanskih liaroilov in vrega človeštva. V izvrševanju dolžnosti, ;ki jih imate kot vdani vo.ie nove donumme, luij-' 1k>1 jše iK»nwi'/ate 'borVi za svo-.IkxIo vašMi vratov v stari domovini iin vseh zavezniških or-žav, katerih z,mwga :bo prinesla človeštvu svobodo in srečo. Ocneral Mihajlovič je ]Kwta-vil mislednjo "ceno" za uje- j ^e je izkazalo za neresnično, tnilke alpiie ke divizije generala Poročila iz Londona naznanja-fisfKisita, kS mi bili vjeti v Ih>- ' jo, da četuiiki izpadajo neni-j 5-11 Veliki te< len v Viseli rad u: j ške ga mizi je komaj 130 milj 1. Kn ital janski vojak ali j jugovzhodno otl Beograda. V častnik za eno kano gasolina. j Washlngtonu |>a se vrše i>oga-1. Kn i tal janski častnik do j janja, da bi Mihajlovičeva ar-čina |»očkovitika z;« štiri kane. t mmla dobila vojne potrebščine po lend-lease postavi. Nemci so za-prli Mihajlovi-cevo ženo, hčer im tlvji sina in so zagrozili, da jih bodo umorili s tisoči drugimi talci, ako ;-e ne preda, toda na to pretnjo j«« (nlgovoril le še z večjimi na-patll ua obiske garnlzije ter izjavil, da l>o vstalo še več Mi-hajlovičev, ki bodo njegovo stvar nadaljevali, ako sam pade. Mihajlovič je vodil napade okoli Niša, FVokuplja, K ruše v-ca -in Arandjelovca. tz svojega gorskega skrivališča je Miha j- M. Kn polkovnik za 50 kan. Italjansko vrhovno |K>velj-stvo, ki je že dalje časa razmo-trivalo o tej ponudbi, se je spočetka pritoževalo, da je ponu-tKI>£i pretirana, toda slednji jo je -sprejelo. Na podlagi te ''kupčije" 1k> general Mihajlovič mogel precej časa ."vrteti" svoj vojni stroj, kamor spada tudi več oklopnih avtomobilov, »ki so j:h čet niki \-zeli Italjanom. V nedeljo -o osiške radio postaje oznanile, il general Mihajlovič v jet, kar pa Rojakom v New Yorku in okolici! PRIHODNJO NEDELJO, 3. MAJA se vrši v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irving Avenue, v Brooklyn, JAVEN SHOD ZA POVSPEŠEVA NJE NAKUPOVANJA U. S. VOJKIH BONDOV IN ZNAMK. Poleg slovenskih govornikov, bo nastopil tudi zastopnik U. S. Treasury Departmenta, ki bo po svojem govoru tudi odgovarjal na stavljena vprašanja glede varčevanja, bondov in znamk. ta shod mora biti prava manifesta cija lojalnosti in zvestobe naši no vi domovini—ameriki. Vabljeni ste vsi, moški in ženske, stari in mladi. Vstopnina prosta. Tudi kolekte ne bo nobene! Začetek ob pol štirih. newyorski rojaki, storite svojo dolžnost do amerike! lovič po radio sporočil, da so bili vsi ti napadi zelo uspešni in da so imeli vetni'ki le neznatne izgube, toda je siporočLl, da nujno potrebuje orožje, muni-cijo iu zdrwv'da. Pogajanja za lend-lease v Washingtonu ^o ugodna, samo težava je s prevozom vojnega materjala, "ker primanjkuje" pa ni i kov. Toda z druge strani se zopel zagotavlja, da je mogoče poslati Miliaj&ovfču ves materjal iz Kaire. Uradni jugoslovanski krogi v Londonu zanikajo vesti, da so Nemci ujeli Mihajloviča London, '27. aprila.— JIC je sprejel iz Londona sledečo brzojavko : "Uradni jugoslovanski krogi v Londonu ikategonično zanikajo vesti iz -Stoekhoima in Beniia, dn >'o Nemci ujeli generala I>raža Mihajloviča, vojnega ministra in povel jnlka re-•ue jugosIova^usJke voJalte." oetniki zopet N^A DELU Vsled vedno večje delavnosti jugoslovanskih četnikov je Paveiičeva vlada morala prositi še za več rased u lil čet. Zadnje o-si'bno pojavili v dolini Vrene v južni Hrvatski, kjer dobivajo pomoč c 1 Angležev ia Egipta. B'.vsi jtizo.-lovanski vojaki prihajajo z aeroplani in se spuščajo na tla s padali ter prinašajo s seboj m uniči jo in -po-stbno dinamit. Hrvat>feo časopisje -poroča, tla se nek zelo deber Pavelicev prijatelj "slavno" bori s če-tniki blizu Bogojne. < 'asopisi tudi naznanja.io, da so vladne čete zasedle eetuiške postojanke na Petrovi gori b&zu Zagi'e-ba. 4 K0 POŠLJETE ZA OBNOVITEV NAROČNINE, DO DENITE SE35 CENTOV ZA SVETOVNI ATLAS — VSAKEMU JE NUJNO POTREBEN, DA MORE SLEDITI VOJNIM POROČILOM "GLAS NARODA"- New York - TUESDAY, APRIL 28, 1942 ?STANOVITEN LETA 1S93 -GLAS NARODA oroica or trb people; 99 (A Corporation). J. Lopata«, Sec. — Plucc of bnslMM of tli* of »Dot« Officers: 21« WEST 18tb 8TBEET, NEW YORK, N. T. 49 th Year •T«rr day except Saturday*, Bondaya owl Holiday a T early H.— AdeertiaoBett oo Afreement 8a eato toto vatja Um m ▲narlko to Kanado #».—: m pol leU W - 5 a Mr« lata fl-IO. — Sa New York aa celo leto ST.— ; aa pol leta »M. re aa ealo lato fl.—; aa pol leta fSJtO. taakl dan taraemil eobot nedelj In praanlkor. *«lia naeooa." lit west IStt STREET, NEW CHeleea »—1241 tou, m. x. Preseljevanje Gorenjcev Jimi X. ROGELJ. Prišla so zakasnela poročila' rasa ni v jiziku, ampak v krvi, iz domovine, ki nam pripove-'bi se o germanizaciji lahko go-dujejo kako izseljuje Hitler Gk)-|vcrilo šele tedaj, če bi se na renjce v Silbijo Ln druge kraje, i kakršen koli način posrečilo T".. » • • ________i____tjc'- n v ■ To še ni v«e. Čitali boste se diiutga poročila, ki bodo sledila. To ni nič novega za človeka, ki je čil al Hitlerjevo knjigo 44Moj boj'\ Se bolj jasno pa je povedal v knjigi "3tfepta£ki abe- podložnnn spremeniti kri. To pa je nemogoče." l}a, tako je zapisal Hitler. On tudi verjame da kri ni voda. Zato je bil prepričan, da Gorenjci ne bodo sprejeli niti cednik", kjer so bile Dri obče ne, nemškega jezika niti ne bodo slike in zemljevidi, kako dalečj spremenili slovensko kri v neni v Slovenijo sega nemška zim- ško kri. Preostajalo ni* nič Ija. Knj'gJii je izšla v Beriinii! drugega, kakor da ostane pri leta 193S. Cital jo je vsak Ne- svoji trditvi, da se lahko ger- _____.. ty -___- • • , STORIMO SVOJO DOLŽNOST DO AMERIKE! 1. Bojna in domača fronta. Naša repiihlika—Zediiijene države—je v vojni. Ni £la v vojno, 'ker je sama hotela, temveč ker je bila zavra-tn-o napadena od Japuncev in ob času. ko se je naša vlada pogajala z zastopniki Japonske o ohramftlvi miru na Pacifiku. Japonska je izvršila bomba siliranje Pearl Harbor-ja v popolnem sporazumu z nasdjdko Nemčijo in fašistično Italijo. Naš« di-žava je torej bila prisiljena, da je šla v vojno in da brand .svojo neodvisnost, svoje pravice in svojo svobodo. Amerika je naša nova VJoiuovinal Izbrali smo si jo sami; nihče nas ni sem klical, Jiihče silil. Z neznatnimi izjemami smo prišli sem zato, ker smo vedeli, da ta dežela nudi boljše življenjske pogoje za dbstanek kot nam jih je mogla nuditi naša roUlna gruda, ali pa ki nam jih jc mogla nuditi ka'ko dinga dežela iua svetu. Amerika nas je sprejela, nam dala varno zavetje, o-bilnega in V3obrejga 'kruha, daLa nam je svojo svobodo in dala nam je Hudi svoje z domačina enakopravno državljanstvo, ako smo se le hoteli dovolj potruditi in zaUbstiti to-zadevnim zakonskim predpisom. Oni, ki še niso državljani, nosijo za to krivdo 99-proeentno na svojih ramah. V teku našega tukajšnjega bivanja se je naše življenje tesno spojilo z ameriškim. Postali smo 'del Amerike in Amerika je postala del nas. Amerika je podala naša in mi smo postali njeni. Njena svoboda in njene demokratične institucije »o postale naša last, naša pravica in privilegij. Njeno blagostanje je postalo naše blagostanje, njene težave in nadloge, so postale naše težave in nadloge: Skratka: usddla Amerike je pobijala naša usodla. Po zadnji svetovni vojni so se na svetu pričele pojavljati, organizirati in oboroževa^i sole, katerim ni bilo po volji, da ste se svoboda in demokracija, liitro širili med delovnim ljudstvom vseg„a sveta. Te žOdbne in sebične sile so Še zaklele in odločile, Ida zrušijo in uničijo vso svobodo, vse pravice, ki si jih je delovni človek v teku mnogih stoletij priboril s itolikim naporom in s tolikimi žrtvami. Po mnenju »teh sil je bilo treba eaikrat za vselej delovner mu ljudstvu vseh dežel s kruto železno pestjo cUvzefci vse do sedaj pri bor j ene pravice ter ga potisniti nazaj v popotno odvisnost in brezpravnost. In sdtfaj, ko Amerika skupno s svojimi zavezniki bije protfc tem silam neizprosen boj za svdbodo in demokracijo nam mora biti jasno, da je ta vojna naše nove domovine v polni meri tudi naša vojna, to je vojna vsakogar izmed! nas, nas kot Amerikanceiv, mas kot Slovencev in nas kot delovnih ljudi, torej nas vseh, brez izjeme. Zmaga Amerike bo torej maša zmaga, a poraz Amerike pa bi bil v polni meri tudi naš poraz. Nujno potrebno pa je, da se vsega tega zave'iSamo ter da se v tem mishi (ttudi ravnamo. Pred vsem smo dolžni, ,U;a našo republiko v času njene najtežje in najnevarnejše krize in preiskušnje podpiramo z vsean svojimi silami in z vsem, kar imamo in premoremo. Blagor naše države in zmaga njene vojske nam mora brezpogojno Ibiti naša prva dolžnost. Vse kJrugo je manj važno in se mora umakniti na drugo mesto. Dolžnost naših fantov in mož, ki so in bodo spoznani sposobnim za vojaško službo je, da gredo na razna bojišča in Ja, če bo usoda to zahtevala, dajo tudi svoje življenje za zmago svoje domovine. Velika in težka je ta dolžnosti Toda naši fantje in možje jo izvršujejo pogumno in hrabro tkot pravi možje in kot pravi Amerikanci, kot '.redni dediči ameriške svobckfc in demokracije. Glede teh ni in ne more biti dlvoma, da Ibodo v polni meri in častno izvršili to svojo veliko in težkokJolžnost. Ali pa bomo vspričo teh naših fantov in mož in njihove težke dolžnost mi, ki bomo ostali doma, zase zahtevali vse udobnosti, užitke in luksus. ki smo jih imeli v mirnem času ? Ali se bomo pri vsakem najmanjšem prikrajšku pritoževali in gordnjalif Ali bomo ostali brezbrižni in križem rok ter storili ničesar, kar bi pomagalo naši vladi pri njenem vojnem prizadevanju—•dati vojakom na zavezniških frontah zadostnega vojnega materijala za vspešno vojskovanje ter za hitb'O in popolno zmago ? Mi na takozvani domači fronti veliko, zelo veliko lahko storimo, alko ve zavedamo svoje dolžnosti in ako hočemo d'/3.ti- V kolilko smo te Bolžnosti do sedaj izvrševali iif V koliko jih nismo, naj si vsa'k izpraša svojo vest in si odgovori! Vedimo pa, da je prišel čas, ko ima Amerika pravico terjati od nas ta odgovor! (Dalje skMii.) mee, tako tudi v Kočevju. kn.ji.gi "Moj boj" Hitler tolmači gennanizacijo na ta način: '"V zadnjih sto letih je bilo manizira le zemlja. (Zato ee je pričalo preseljevanje Gorenjcev. Sli so najprvo izobraženci: duhovniki, učitelji, učiteljice, Sokoli, in narod- POZIV S L 0 ▼ tfff S K I M DRUŠTVOM Združena Slovenska Društva v New Yorku obdržUjejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu. Če vaše društvo še ni' pridruženo, pridružite se! Odbor. res prav žalostno, ko je moral ni voditelji. Čital sem imena človek gledati, kako so se v teJt teh ljudi in nted njimi so moji krogih (preživelega meščan- pi.ijatelji in sošolci, ki smo po-stva) često v najboljši veri.ihajali skrrpaj v gimnazijo v igrali z besedo "germanizaci-j Kranju. I)r. Tvo Stempiliar. >a'T. SSam spominjam, kako je v itfoji mladosti prav ta o-znacha zavajala ljudi do neverjetno napačnih predstav. Celo v vsenemiških krogih si lahko slišal, da bi se avstrijsketiuu nem&tvu s pomočjo vlade pač mogla posrečiti germanizacija avstrijskih Slovanov, pri čemer niso niti pomislili, da se lahko germanizira le aeml&a, nikoli pa ne ljudje. Kajti to, kar se je v splošnem razumelo pod to besedo, je bila le prisiljena in zunanja osvojitev nemškega jezika. Moremo si pa komaj nreliti večji nesmisel, kako na nrimer pričakovati, da bo iz t^rnca ali Kitajca postal German- ker se u£*i nemški jezik in je pripravljen v bodoče govoriti nffli^ščino in morda glasovati za kako nemško politič no staanko. Da je vsaka taka germanizacija prav za prav nekaj čisto nasprotnega, ni bilo našemu meščanstvu nikoli jas- Če ee hoče namreč danc-slč advokat na Jesenicah-je bil za vedno napreden Slovenec in član slovenskega Sokola na Jesenicah. V dijaškili, letih eva l>ila člana tajnega dijaškega dntšt^*a. kjer smo se navduševali za južne in severne Slovane^ To je bilo dijakom strogo prepovedano kar tndi ni bilo Ibrfz posledic. Za sedenje čase je bil prenevaren za Hitlerja, zato je moral med prvimi za pustiti Gorenjsko. Prav tako je ooč, da nas ves svet =»prKtuje. Kar so storili naši bratje v stari, domovini, j*1 ZAKLJUČNA BESEDA Trdna volja in upanje V skrajnem kotu bolniške sofbe je postelja, nad katero so napete vrvice in vrvi. med njimi je ,pa trapez, ki se ga s šibki-lria rokama oprime bolnik, če želi za nekaj inčev dvigujfci ali »krčiti ramena. Vrvi mu služijo za premikanje nog in spodnjega dela telesa. Na postelji leži že skoro leto dni tridesetletni možak, ki ga vsi poznamo pod imenom Al. Lani se je z avtomobilom ponesrečil in ai zlomil hrbtenico. Med gornjim in spodnjim delom telesa je samo črevesna in krvna zveza. Sleherni dan včijsi tudi večkrat dnevno, mora jb vs-e jemati izpod njega. Vsak teden ga obišče mlada žena, ki privede o praznikih tudi dva ortoka, devet in deset let stara sinova. Žena presedi ob postelji ure in ure, običajno molče. V bolnišnici se vežba dvajset deklet za bolničarke. Po nekaj mesecih bodo poslane v armadne in mornariške bolni- • msmee. Zdravnik jih včasi sprevaja od bolnika do bolnika ter jim nato tolmači postanek, značaj in zdravljenje bolezni. Sivolasega, izkušenega zdravnika je nekoč vprašala mlada kandidatka: — Kaj bo pa z A lom? Njegova poškodba je vendar neozdravljiva. Čemu ga ne pošljete domov ali v hiralnico ? Zdravnik ji je po kratkem premisleku resno odvrnil: — Zato ne, ker ima irdno vredno duha, ki je navdahnil našo narodno pesem. KakJšno duševno moč, kakšno odločnost neastraSenost in junaštvo so pokazali tisti naši mladi dečki, ko so pred cevmi nemžkih pušk ponosno zaklicali: "Mi srno srbski otroci! Streljajte!" Kako ponosni smo v zavesti, da v vsej svetovni zgodovini ni tako veličastnega zgleda. Ti naši ontičehiki bodo stoletja živeli v našem spominu in nas navduševali za nesmrtna dela. Ne dovolimo .da hi veličast je teh dni trpelo zaradi hujskanja k sovraštvu — ne proti silam zla teniveč proti svojmi bratom. Uisoda Srbov. Hrvatov in Slovencev v stari domovini je nerazdružna, pa naj sovražnik poskuša karkoli hoče.. Tukai je neprimerno lažje izvrševati dolžnost', kot pa v krvavih spopadih na Balkanu. Močnejši, sijajnejsi in plemenitejši smo, če smo složni. Složni izvršuj-mo na^e dolžnosti in obveze do naučeni št va našega naroda- do Amerike in do človeštva. Kdor dela drugače, ni na dobri poti. Vas brat, Nikola Tesla; " a a T> ( voljo in neomajno vero v o-zdravljenje. Vsi verno in vsi, ki ga poznajo, vedo, da nin s sedanjimi razpoložljivimi sredstvi no moremo poinagatl. Tukaj ga imamo bolj v svrlio opazovanja, radovedni," kaj bo ustvarila njegova občudovanja vredna trdna volja. Sicer'pa kdo ve, kaj prinese jutrišnji dan. Znanost napreduje z naglimi koraki. Jetiki, naprimer, ki je veljala pred dobrimi tridesetimi leti za neozdravljivo, jih zdaj razmeroma le malo podleže. S>e po sloviti Ehrlieho-vi iznajdbi je trajalo zdravljenje sifilisa več let, dočini zdaj strokovnjaki to strašno bolezen odpravijo po nekaj tednih. Poleg tega je pa tudi narava včasi zelo muhasta. Znani tO naprimer slučaji, ko je rak kar sani od sebe izginil, in «cer največkrat pri bobiikili, ki tploh niso vedeli, da ga imajo. Z ozirom na vse to vas vprašam, čemu bi se ne pozdravila zlomljena hrbtenica? Tako je pojasnil izkušeni in v naporni službi osiveli zdravnik. Za prmer trdne volje naj navedem naslednje Alovo modrovanje, izvirajoče iz najglobljega prepričanja: — Kmalu bo leto dni, kar sem tukaj. Če pomislim, je hitro minilo. Dolgčas si preganjam z branjem večinoma lali-k o razumljivih medecinskih knjig in magazinoV. Po moji sodbi bodo odvajalni organi v dveh letih v redu. Po treh letih bom lahko že nekoliko na noge stopil. Hrbtenica bo začel jena po nadaljnih petih letih. Najkasneje v osmih letih se 'bom ozdravljen poslovit od toka j. Takrat mi bo osemintri-deset let, kar je najlepša starost. Ej, vse bo dobro. Še bom živel zdrav kakor prej. Te besede naj bi si zapomnili vsi, ki gredo ukat zdravja v bolnišnico. Predvsem je treba upanja, potrpežljvosti in trdne volje. Težko mi je bilo lotiti se pi-,sanja in sicer zato, ker se nisem mogel odločiti!, kakšen naj ?e predstavim prijateljem, ki či-tajd mojo kolono. Nameraval sem že Vtopiti pred nje kot krohotajoč se prešeren fant s krivci za trakom in rdečim nagelom v grnn-bnaci. Toda moji prijatelji so bistrovidni. Kaj kmalu bi opazi li, da krivci niso pristni, pač pa le nad soparo ukrivljena petelinja peresa, da je nagel iz rdečega papirja, in da se skriva za mojim smehom in krohotom trpek kremzlja jr' .rn Pmetne noge r ne bom ua-bavljal in sicer zavoljo led-lihega ra zloga i takži je navzlic svoji ;pr^prostosti silno' d raga ter "je nioa-oce tudi z ixergl^b', Modi počafT, daleč, priti. Še ima človek nekaj cilja in trdile volje. Jaz imam oboje-irdue volje sicer več kakor ®jb. ^ C . ' K (V angleškem j&aktt^OV RECEPTI VSEH NARODOV 00 Stane 8amo $ ^"Knjiga je trdo vezanat iit im« 621 #trani"^. I] | Recepti so napisal v tudi v ješiku naroda^ ki ttm Je kak« jed V tfava® S Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo >} kuhanje in m hočejo v njem jjj^po^ini*. : A iT čimbolj izvežbati ^^^^^ Naročite pri ^^^^^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 316 Weat 18tli Straet • Hew fork, N. Y. fienlpMajn stopiti iia vo^al ai st prlvteti' ča^o \SoŽiv!j& joče pijače- Zcii se ihi. da te navade ne ,l>oiu opustil, ko me ^ bolnišnice izpuste! ; 'Tlak ob nasi cesti je precej razora n. .., Vračajočemu se z[ vogala bi se nil haržlic vsej pazljivosti ihiietha noira kam zataknila, se odvežal« lil odiet^lo . • Pobrjvti bi ^o nioral, jo zadeti na ramb ter se po zadnji plati ribsati proti domu. Vprašam vas, prijatelji, kaj bi rekli ljudje ■ "GLAS NARODA" — New York TUESDAY, APRIL 28, 1942 V8TANQVLJEN LETA .18H KSAVEE .Mfc&KO: POŽIG ALEC (Nadaljevanj.) A ko je pijanost prespal so se t majati žalostni naklepi, zrušili *o.so. v nič. Vabljenju ki mu je spet trkalo na srce. ni maral odpreti. Srdito je zaphal srce A zvečer, ko se mu je spet ruzlil po žilah plamen žgane in ■žgoče pijače, je odprl iznova u^esa, srce in dušo in je posluh-nil. . "Res, zaslužil bi gostilničar. A če me zasačijo? Za Kristusa, h ta in leta me za pro J" Smerno? Ali so te zasačili pri tfnjrekarju! Tn so te zaprli? 0 besili so te, Gregor, kaj? Norčevalo se je iz njega. Jasno je slišal smehljivi, zaničlji-vi smeh iz crlobočine srca. 44Ne upaš. Crvegon !" — "Ne upaui? Kdo pravi to?" — Saj tudi pri Smrekarju trepeta), — Zamislil je. trepetal je. A obenem je bila oudna slast v tistem groznent strahu. Slast in groza v misli. Posveti >e. pa me prime krepka roka, tn sovražen ffla« mi znkriči v obraz. Lopov! Pežigalec! (Slast in gre za v mi-■4i. Posveti se. in moje delo je končano. Poplačal sem ara z obrestmi. Slast in groza v -led-njenil koraku, v vsaki kretnji, ko se jo tiho plazil k "skednju, ves ovit v temo noči, a vedno boječ se. da je Še presvetla, da ga vsa ta neprodirua množica teme. vtjidarle premalo varu>e.' ISlednji dan se ie bojeval, slednji dan se branil zmagoval, Ofmalioval podlegal, a se spet dvignil, se spet silovito in srdito ustavljal. Teden tako, trii te<$ne, mesec dni. Sinoči je podleg 1. iKo ne bi bil tako pil. Že dol-' go »lie ni tako premagalo. To je bila nesreča. V sosednji va>i je popival-;nm ira^e. k-.v diužbn .ii po o v' no marala zanj, on ne za njo. Za mladino je bil prestar — 50 leto s? mu bliža — med može) gospodarj , ni prav sodil in se ni me£i»I med nje. Ves omamljen -c je napotil iz kw,čine. iz težka napol jasno, kakor bi vse plavalo v, megli, se spominja posameznih dogotno, umazano okno je pogle^ dal v hlev. Videl, ,kakc se hlapce, njegov naslednik, mlad fant, ravno razpravlja, da leže. "Tudi tn kmalu zaspi." — Tez nekaj trenutkov starikavo, brljavo okno v zidu j.1 o tem tlelo Hlap e je ugasnil leščerbo in .je legel. — "Kdo hi zdaj stopil na skedenj?" — "Ne.še. flre-gor. Pr d e kdo iz kiVjine in te vidi!" 'Nekaj ča*a je slonel ob ziefu in ipoeival, ker v glavi rrfu je vrtelo In noge so bile težke in nopokoi ne. •"A tu me kdo najde. Domov pojdert." — Doma .ie odklenil z nerodno roko. stopil počasi v temno sobo. Vzel je s pol:ce steklenico, do polovice napolnjeno z žganjem. Nagnil j«-, žejno pit. "Ta krepča. fPa ]iojdem neke 1 i ko po polju, med njivami. oh zid da ni padel nazaj na drva! Zbral je vse moči in je sto1* pil proti >kedenj»kim vratom. Kar najt iš je mogel, jih je nej-kolikc odprl. Nalahko so za-iškripala. Postal je. posluhni^ Vse tiho! Naglo je vstopil. {Kje je slama in seno je vedel. Ni bilo tneba -iskati — Rrsk — že je gorela žveplenka, že jb tlela slamia . rumen, trepetajoč jezik se je iztegnil iz- njb,, kakor bi siknil proti njemu. Se v pijanosti je spet začutil ono vročo «last in,ono drhtečo bolj pogreznjeni v mralerie giobočine noči. Sel je povsenn dol do gozda. Koč je visela čez smreke, kakor velikanska črna plahta, ki jih hoče zadušiti .pod seboj. A navzlic te.i teži se je gibalo v vrhovih. šepetalo je s čudnimi, grozečimi gla-ovi. Spodaj pod .gozdom je šumela reka. Nenadoma *e imi j zazdelo, da se iztegajo "z globočhie »z sredine k'sa n»račne velikanske roke in i ne.po stezi. Kdo bi hodil tam ob,«ejrajo po njem. tem čn*u?" Ni vanio tukaj. Domov poj ! Spef je pil. izpil jf do dna. kozi bele za-j napenjale v sencih mm .je tolklo le zastore. kakor bi se smejala'kakor s kladivom, srce mu je hladni, č ni noči. jIvlo da ga je slišal. Polagoma Sedel je na sklad drv, zložen ee ga je polaščevala čudna o-ob zid. Ker stati -skoro ni več maiuno*t. Nagnil jo glavo na moge l. — Mk>ral je zadremati, j prsi, malone zadremal one-ker ko je spet elviirnil glavo in! svetil se. pogledal proti hiši, iso 'bila že . "Saj ničesar ni, saj niti za-vsn okna oslepela iu otemnela. žgal nisem! Bile so le sanje. Planil je kvišku, kakor tb! bil težke in grde." v -nevarnosti, da zamudi opra-| 'Nenadoma ie planil pokonci, vek, ki bi naj odločil o vsem "Pogledam! Saj ni res, ne mo-njegovem življenju. A so je o- re 'b ti!" potekel in se je moral -zagrabiti iNaglo je šel iz so1>e, hitel skozi vas proti krčtni. Tedaj je videl na lastne oči giozo in gorje in e>i je motal priznati "Tvoje delo- Gregor!" "lO. Jezus, kaj sem storil" je zavzdihnil in za ječ a l ob groznem spominu s tihim glasom, da je komaj sani sebe slišal. 1 Hru>«č in hrup mimoidočih je pee*1 j ponehal. Le posam.zni so šli tmimo, pe>časi, kot bi se jim ne mudilo. Več rabin a so se pač vračali v sosednje vasi ali v mesto. : '"Da sole cerkev rešili,' je sli (Šal ženski glas: b;la je res v skrajni nevarnosti." 14"Da, sreča,''.ie mislil Gregor Klenadoma je zaslišal glas Sirtrekarjev: "Ko bi lt£?a satana ki zažiga, dobil! V oi^nj bi ga vnge'1!" Gregorja je streslo v postelji. Ali je p!.i sel nalašč pe>d okno, da mi pove I V ogenj. To bi bila naerla soeliba in kazen. IZačutil Te bolečino po vsam telesu; ali od strahu ali ker je ležal ves večer nepreniičnrt, sam ni vedel. Ni se upal ganiti in obrniti, ker se ie bal da postelja , ^aškriplje. — Bit?- 'uma, oprezno je potegnil ode.io čez glavo.j l>olne) težkih misli. fPr:(Vl je moliti. A nti«1i so jniu poleta vale spetinfpet k ognju. Tn i>o so druga drn-j eo kakor se pode na nibu obla-{ ki ob silnem viharju. A glej. hi-j potna so se mu .srpot vse zanedle, zmetale so. z;i verzija le, kakor če <-e prenaglo zvija Št*iena. Tr-cal ;rh ie. kakor bi trgal zavoz-Ijano niti. da ira povsem rie opletl'i z grozečimi svojimi zankanui. 1'ričel ,ie misliti nadelo v go-zelt;. — Nenadoma ^o se mu >p0t zmedle itnsli, zmešale, za-vocsl.vale se. Sliš;il je pod odejo, kako so drdrali in ropotali mimo vozovi. Kuwdu nato je "lišal enakomerne. kr pke korake vojakov. l>olgo je tako zdel peni odejo. Ker ko je malo poškilil izpod nje, se ntu je zazdelo, da s*e tema v sotoi ti-tga in raSicesava in se v velikih eapah zrblje v kote ter se prile>plja na mnafcnm Stene. Na okno pa je naslanjala prva zarja bledi svoj obraz in ie strmela r ra d o ved n iin i očmi skozi oblc»dele zastore. Dneva pa ise je bal Še bolj nego netči. Naenkrat je glasno udarilo po vežnih vratih. — Gregor se je pr epa del. da se .te zgonila vsa postel;a in je zaškripala. Tesneje je pritisnil odejo k sebi mašil je ž njo ušesa, v katerih mu je -brnelo od močnega udarca. Za smrčal .je- nag?as. A -^e je glasilo v tihi praznoti sobe tako nenavadno in Čudno, da je takoj utihnil. "Ali odpreš alt ne?" je zakli- CXndaljevanje na 4. *t?v>: - PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO -•—--:-7— ' Zadnja popolnoma nova izdaj* slovita prvfe po-četniske vrtnarske "bi-bKje"- arden V2 Price Offer! The Ldti^r Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible* the Garden Encyclopedia Formerly r. $4.00 ^ Now only The CompUt* Guide for Yovr War v Garden PREJ $4.— Sedaj samo * -i $}.98 V ANGLEŠČINI v učni ix trpežni platneni vezavi SKORO 1400 STRANI — 750 SLIK Popolni voditelj za vaš vojni vrt* . Popoln* rsaka beseda, vsaka stran, Tsa(ka slika — nmo^o NOVE snovi novih ilustracij! Nikdar prrj In najbrž p nikdar pozneje — za tako nizko COM,' E1>IN\ VRTNARSKA KNCTKLO- pedija za domaČo potreba: Nlr visokih besed — vse je jasno, razločno, vporabno. Tukaj je v eni sami knjigi VSE, KAB VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi in srjanju. o gnojenja in oskrbi vrta. Najnovej*? pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE: nova metodh za unirevanje škodljivcev, (rojenje div-jili rastlin, nove sestavine cvetlic! — PVERY word, page, pietuf« eotoi-E* pl«t»—with much NEW material, NEW illuitratfoni! N»ver b«far«— p«rhopi never agotn — Ot tlii» tow price! Th» only Gorden Encyclopedia prepared expreiely for Hie amateur't needi! No heo»Jr technical talk— everything it dear, explicit, viable, Answers any garden question quickly. Nearly 1400 pages, 750 pictures. Ove> 500,000 Copies Sold at Higher Prices! Her* in a single book is EVERYTHING YOU N£ED TO KNOW ABOUT ANY-THING YOU WANT TO GKOWI 10.000 articles furnkh every detail of information abort planning, planting, fertilizing and caring for your garden. New features include Soil-Jess Gardening, new methods of destroying pests. Wild Flower Gardening, New Flower Arrangements/ Alphabetical arrangement of subject) enables you to And what you want qoklly. Prepared for all U. S. dl-mates, soils, seasons and methods by American experts. Edited by E. L D. Seymeer, »j.A. Praised by gardening authorities. The Muladalphla la-quirmr's gdrden editor called this "the Garden look complete, all tfcot most gardeners will ever need or want for whal they have or dream off Order this amazing bargain now. Pteose send me ............copies of tho NEW GAftDEN ENCYCtOKDIA, by ELD. Seymour, B.S.AV at $1.98 each. □ I enclose payment Q Send C.O.D. Address Abecedno kazalo vam pove takoj, kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsako sezono. To knjigo je uredil E. U D .SEV-MOL'R, B. S. .As poznana oseba v vrtnarstva, ki ga cenijo vrtnarski izvedencu Odgovori na vsako vprašanje o vrtu POSIJITE ZA KNJIGO SE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni Slovenic 216 West 18th Street O. New York, N. Y. JERRI KOPRIVSEK in njegov orkester na ploščah Terezinka Polka Na planiacab—valfek Stv. M 57S in DUQUESNE UNIVERSITY TAMBL'RICAMr, M 571: Za toss, .cenik la cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 163 Jfett 4Snd Street, New York ZASTOPNIKI TUJEJEŽIČNIH LISTOV Slika liani pi-ed.stavlja zastopnike skoro vseli tuje jezičnih, listov v New Yorku oh priliki zborovanju Greater New York USO War Fund v hotelu Roosevelt v četrtek, dne dne 16. aprila. HetlvO od leve na detmu: Hvuri C. Bmnio, jflavnl predsednik UKO, New York Comiuittws Nathan H. Seldmuu, pred.sedulk Tbe Iuter-Rut-Utl Press of America. Inc., tn predsednik Foreign Language Preits and Radio Division of th»» i;«4> • kampdnje: in JumeR M. Cecdl. prMlKdnlk Cecil & Presbrey, Inc.. i>rednednik TJSO Committer of PuMio Information. Stoječ od leve ua desuo; Ferenc Condor. At Ember; Maurice B. Da- nlelfl. fSOj-IVter Z»dor«>fakr, po staje WI5XX; George A. GeneraMs; Otto Hlnrichs. Staatszeitanj? and He-rold; Y. K. Chu, Chinese Journal: M. F. tluttou. Radio Station WOT; M. Kaufman, publisher, A mori ku i ilagj-ar Xop^zava: . K. G. Brunut, Htaats-Zeitnng and Hewfld;. Dr. D. Z. Krinkin. Russty Golos: Kurt Hell-mer, Aufbau ; Leon Lopa tka, Czas; Anthony Sokoi. Hustiky GoIok ; Mis« E. Ro&uffrl, L'Amerique; Edward Korac, New Torsky rinnnib : Paul Garnihltl, Hlratski List; Karel Leit- nor, Vow Yorsta' T/isty; Peter Yol- k's, Novrj- Swiat; Carl Jenseu, Nor- dl&li Tidend**; Ur, O-rbartr St-Ser, Ni*iif VolksiM-ituiifj: Suiidt-y Ilauseu. Nordisk Tidnide; Jpe£mo in herojsko delovanje generala Mihajloviča in njegovih junakov im s ponosom dajeta priznanje deležu jtugoelovansbrh rodoljubov v splclni borbi proti silam, k£ skušajo uničiti svobodne narode na vsem svetu. Zgražanja vredna nemška pro-Jdamacija, na katero ise sklic-n-je vaša spomenica, je samo no- va vrsta divjaških iji surovih dejanj, s katerimi poskuša germanski terorizem zlomiti duih hrabrih ljudi." PA VELIO KLIČE NEMŠKO VOJSKO NA POMOČ. ( JI€.) — Po najnovejših poročilih, so uporniške čete prisilile hrvatsko lutko-vlado Amte Paveliča, da jeTzaprosila za nove neniske oku]>acijske čete. ' Uporniški voditelji, ki so si nadeli ime "ljudski komisai-gi" delujejo v dolini Vrena v južni Hrvatski, kamor jim baje Angleži pošiljajo pomoč po zraku. . Poročila pravijo, da so letala spustila večje število vojakov redne jugoslovanske vojske v polni opremi :rn velikimi količinami dinariiita. Paveličevi viri spročajo, da je tesen prijatelj in sodelavec iPavel?ča našel "slavno*' smrt v bojih 9 četniki pri Bngojnu v Jugoslaviji. Istočasno hrvatski "tisk pod nemškim nadzorstvom poroča, da so letalske sile napadle uporniške oddelke v okolici Petirove gore pri' Zagrebu in da je bil Pavelič napaden blizu Zagreba. . (Poročila nadaljujejo, da so ubežniki iz Paveličeve vojake utvo moram prisiliti, da bi, uvužujoč blagor dr-/u ostali pri tem kratkem posttu in nato takoj zapustili ug.hka." 'A gorjupo primesjo v izrazu je cesar odVnuil: '' \*aštt eksoelleiK-a iina malo zaupanja vame Prepričan srni, da bi ped vašim v ode t v on i z laihkoto zlomil odpor, o kate-i'*iu ste govorili. Zgodovina uči. da je v pravu tisti, ki ifliia u»-)č v rokah. [Kot kialj ogt^ki pač .lahko kljubujiem vsem >o\ražnLkon^ ki bi pojavili. Aintantbie države, predvsem Francija, bodo samo formalno mgovarjale. Z Italijo tk> z lahki, to doseči sporazum* Z izvršenimi dejstivi se bodo končno sprijaznile vse države.*' * , S Hortilivjevega obraza je odsevala železna odpornost. "Žal mi je, veličanstvo, da morami preprečiti vse nade, ki niso v ničemer upravičene. Ogrski hočem (zagotoviti mirno, lepo bodočno-t. Nikakor ne morem dopustiti, da bi kdo motil moje načrte. Ne moreni deliti zaupanja vašega veličanstva, zato moram ponoviti svojo prošnjo!'* ' "Smatral sem vašo okwcellem-o za najzvestejšega med zve timi. S stojim nastopoan sste mi rzruvali i i. srca dober del vere v človeštvo." "Veličanstvo, pripravljen iseni za vsako uslugo, ki jo lali ko izkaže m pre vzvišenemu vladarskemu d ornim- da bi pa izroč'1 vladarsko oblast vašemu veličanstvu, izključni jejo sedanje ray. mere. IXxgodek bo itak povzročil dovolj hude krvi.** S proseč i m glasom je cesar motril državnega upravitelja. "Zanašajoč >e na vašo zvestobo, na vašo čast kot plemjč in častnik, seru *e zau,pal vam. Nihče naj ne bo bližje mojemu prestolu kakor vi. Ponujam vam knežji stan in vrhovno po-veljništvo «voje armade." "Danes nisem samo plemič in častnik, veličanstvo, mar-več tudi državni upravitelj Ogrske, ki sani odgovoren za njeno u^odo. Pred tem-i velikimi nalogami morajo človeški oziri umolkniti. Mojo osebno častLhlepnost bi ponudba vašega veličanstva zadovoljila, ne more pa me odvrniti od moje misije, ki meri na to, da rešim Ogrsko." Cesar si je z roko zastrl obraz, da bi skril krčevite tresljaje na svojem licu. "Zopet- je Wolkcnsteiu zastopal pravo »tališče. Ta mučni trenotek hi si bil lahko prihranil, ako 'bi se bil ravnal po njegovem pametnem na-vetni. Sem pač nadležen prosi tel j. eks-cellenca ?' * Itiorthy je ostal na zunaj mi;en, samo fa njegovega glasu je zvenel nestrpen ton. "Ker ste veličanstvo, že oimnili grofa Wolkensteina, bi rad poudarjal,, da nisem prikrival tan:■ez santoljubja." "Ne < I vami m o njegovi poštenosti, toda on ni niti politik, niti državnik, marveč samo strank ar, ki se vdaja utopistienim idejam, ki so v nasprotju z realnostjo Obstoječih razmer. Ne moremo ga priznavati kot sposobno o^ebo. ki bi lahko odločevala o najrnenl razmerju.** "I rav gotovo ne, eksoellenca! Wolkensteinova odločitev b> pač ne uvaževala uazmer tako kakršne so. Brez namena sem omenil njegovo ime "Ako veličanstvo dovolite, bi vas pros*], da končava ta mučen razgovor. Zdi se mi potrebno, da znova poudarim, kako me v m o jeni stališču ia nazi.anju ne vodijo prav nobeni osebni - oziri." '"Vem to, vem! So samo interesi držaje, kateri ste se vsilili kot rešitelj, Hortlhv je z sadodčenjem motril cesarjevo bolest. Tako ee je v najlepši obliki «naš& val radi očitkov, ki n*u jiOi je vrgel v obraz oesar. Ostavtl }■> Karla t^antega- ipreje pa je še dal ukaz, naj se cesarju dovolijo vse mlogoče ugodnosti. Povratek se je vršil po pnograatiu. Pc*»eiben vlak je od-] ljal cesarja nia avstrijsko mejo. Tu se je poslovil od ma-• b'-arskih kavalirjev, ki so ga spremljali z besedami: "Na svidenje!'* tam zaprli. Naslednji dan i?o morali pod močnim policijskim spitemstvom v Radovljico in tam gesta po vci vzeli iz zaporov še enega, Antona Snedica. ki je bil že tri tedne ond^ zaprt in torej nikakor ni mogel biti udeležen pri umoru Pra-protnika. Tudi ni bil prav nič kontunistično navdahnjen, saj je bil celo predsednik gokobdce čete v Brezjah. (Ivo se je avtobus ustavil v Radovlj ci in čakal na Snediea, so že lepili iz Radovljice zavil proti I^ubnemu. Šele ko se je ustavil sredi vasi, so se sorodniki in domačini zavedali, kaj se ima zgoditi. Nastala je pa nenuičakovana ovira. Župan Marčun je inrel že poprej naročeno od gestapovcev, naj določi in pripravi primeren prostor za jur^tifikac-jo. Res je iabral prostor v srozdu za vasjo v snieri proti Prapročam. ki je bil najamem in bi se streljanje ne vršilo pred 0'v*mi cele vasi nikom/un pa ni povedal, kaj se pripravlja. Toda gestapov-ci so ta prr^tor zavrgli in namesto tesra izbrali drueo mesto, prav pred cerkvijo, blizu gostil- na TO JE KNJIGA katero boste Z VESELJEM CITALI ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ NABORNIKI DOBIJO KRA TBK DOPUST ZA PORAVNANJE SVOJIH POSLOV. (Ko je hd nabornik potrjen za vstop v vojsko sme on dobitij kratek dopust, da vredi svoje; osebne zadeve, kakor je sedaj ustanovil vojni elepartinent. Nova odredba, ki je bila razposlana vsem lokalnim nabornim komisijam s strani glavne-ga stana naborne oblasti, je del novega postopanja za liberalno postopanje ob vnovačenju. (Kakor je veljalo do sedaj* možje, ki so bili potrjeni pri' Trdravstvenem progledu v vsaki vojaški sprejemalni postaji, so bili takoj vzeti v vojsko. Pri tem pa so dostikrat nastale neugodnosti toliko z.a one, ki -so bili sprejeti, kolikor one, ki niso bili sprejeti. . iDopust od sedaj naprej sme začeti ne kasneje kot v roku petih dni po potrditvi. In sme se dovoliti za dobo desetih dni,j razun v »slučaju, da novi vojak, živi predaleč od vojaške spre-jemalne centrale, v katerem slučaju se sme dovoliti, da gre na dopust za kvečjem 15 dni. Nova spomenica naborne oblasti za nove vojak? se glasi. '"Lokalni boardi naj iavno razglasijo to novo postoppnje in naj poskrbijo da bo nabor-mik podučen, naj ničesar ne. ukrene o svojih lastninah ali j finančnih :n osebnih zedevah, dokler vojaška pregledna ko1 misija končno ne odloči. "Lokalni hoardi naj priložijo seznamu novakov imena onih nabornikov za katere se priporoča dovoljenje dopusta. Ti donvrsti se bodo vedno dovoljevali .ako lokalni board tako priporoča.*' KUPUJTE Dobri Atlas je nujno potreben ...pnravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAZE SVET, KAKORŠEN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VAŽNO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DRZ A V NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. — Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kade primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor je izbral izmed ve« tisoč »lik um najboljše barvane slike— ti zbirka je (ako popolna, da je za vsakega n«* obhodno potrebna tekom vojne in po vojtd. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob izbruha vojne), AngleSko otočje. Francija, Nem-fija. Italija, 6vira, Hohuidska. Bel^Ja. &ved-ftka. Norveftka. Itanska. 1 nija sovjetskih sorja-listirnib republik. Bolgarska. Romanska. Jnjco-»lavija. GKka. Albanija. Azija. Turčija, Sirija, i-ebanon, Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska. Japonska. Paeifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del). Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika. O-srednja Amerika in Znpadna Indij«. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen rt&iti marsikatera nasprotujoča al vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja ln podajajo raz- setoost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra* jlne in globo?) uo oceanov in j^zer, dolgost najdaljših w»k ln prvkopov, porrSno poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na Dinopa današoja vprašanja. 35 SAMO centov 48 VELIKIH STRANI NOVA IZDAJA Naročite ga še danes! Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET < NEW YORK N Y Požigalec (Nadaljevanje s 3. str.) OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" .(Nadaljevanj«.) i i. KuJIga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofietkov v starem slovanatvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega Svljenja in trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ve€ kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 4IS STRANI V PUITNTJ VEZANO »2. Poštnina plačana UNTED STATES SAVINGS BONDS In STAMPS . cal ieti asonaii glas. In spet je udarilo ob vrata. '"Zdaj ni vee rešitve." — Prradvignil je glavo. '"KJdo pa? Kaj pa?" je zakli-cal .ter se trudil, da bi bil glas zaspan in začuden. I"Odpri! Ali ti sam spiš. ko je vsa vas pokonci?" "Kaj pa je? Malo počakaj, da se oblcieem." iV naglici je nategnil lilaee. Brez suknje in brez telovnika, bos, je »topil t hladno vežo. na vlažna ilnata tla. Počasi je odrinil ■zapah. Vrata so se aaglo odfprla. Prva jutranja svetlo ba se je razlila po veži. fO-re^gor je atopil nazaj, po-veemi do sobnEh duri. Orožnik je stal pred njim in ga je meril s presunljivinv bodečim pogle-gledam. iGTegor je odprl usta. a reči ni motgel ničesar. Zazibal če je,( žagamelo miu je v glavi. Bilo j imi je, kakor bi se pogrezal v. siumeče valove, ki se Vsno za-1 ganjajo vanj, se ssgrinjajo od, visefti strani nad njim. ga vleoe-1 jo in peihajo v globo^ino. Ves zadrhtel pa je in «e je nehote skrčil in zvil v dve igu.be, kafeor oseiridesetleten starec,! ko mrn je položil orožnik roko J na ramo in je siasno izprego-voril tik pmed njegovimi oeani': ".Požigalec V* Molitveniki v krasni vezavi lmportirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE—stv. 415 * 3% tnčev — strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (št. 4M> 2 Vi * 4 1 n&v — 255 strail t str vi i Sv. Kriiev Pot Cena fl^e RAJSKI GLASOVI—št. 415) x 4 inčev — 205 strani vatevšJ Sv. Erlfcr Pot Cena %1M NEBESA NA6 DOM — (H. 411) X 4Vi mcev — 384 InCer Cena 75c SKRBI ZA DUŠO (it. 408) 3 x 4Va Uičev—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM—(št. 415) 2% x 4',2 inčev—364 strani Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po celo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po «orl o mačeni coni. Zaloga pa ui posebno velika, rat o jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi post reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino vtnDo .....................4B v nanj« vesano ......... .11 CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano..... .L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.