Naj Težji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za Tte leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za celo leto * $7.00 GLAS NARODA * n Dally in List islovenskih idelavcevy Ameriki. i The large«! the United States. ■-i every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. g TMiKFOW; OHelsoa S—8878 NO. 241. — ŠTEV. 241. Entersd — Second Class Matter September 31, 1003, st ths Post Offles at Hew York, N. Y., tmder Act of Oongreu of March 3, 1870 ^——^^———— m . ——;———, - ■ ■ — ■ —~ TKLKF0H: OHelsea 8—9879 NEW YORK, SATURDAY, OC TOBER 14, 1933. — SOBOTA, 14. OKTOBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI ADMINISTRACIJA N R A JE ZADOVOLJNA Z USPEHI DELAVSTVO PO DETROITSKIH TOVARNAH SE Z VSO VNEMO PRIPRAVLJA NA STAVKO Vlada namerava zgraditi veliko število Hiš za nezaposlene. — Tri milijone delodajalcev bo pojasnilo, kako so njihova podjetja napredovala. Delavci v tovarnah za avtomobile bodo zahtevali 25 odstatno povišanje plač. — Fordovi štraj-Icarji se vračajo na .delo. Japonska hoče zavladati svetu AMERIKA BO DOBILA "HUDIČEV OTOK WASHINGTON, D. C., 13. oktobra. — Jutri bo odgovorilo tri milijone ameriških delodajalcev, kako je njihovo podjetje napredovalo in koliko novih delavcev so zaposlili, odkar so uveljavljene določbe administracije za obnovo ameriškega gospodarstva. Pole s tozadevnimi vprašanji so bile že razposlane. Administrator Hugh S. Johnson je mnenja, da je dobilo izza meseca marca najmanj tri milijone nezaposlenih delo. Natančnega števila pa seveda zaenkrat še ni mogoče dognati. Razsodiščna oblast, kateri načelu je senator Wagner, razmišlja, kaj bi bilo treba ukreniti proti premogovnim baronom v zapadnem delu države Kentucky, ki se niso hoteli podvreči zaslišanju glede diferenc, ki vladajo med njimi in njihovimi delavci. Stavkujoči izdelovalci orodja v Detroitu skušajo pregovoriti ostale delavce po avtomobilskih tovarnah, da bi se jim pridružili. Nevarnost splošne stavke je tako velika, da je najbrž ne bo mogoče odvrniti. Delavci po tovarnah za avtomobile bodo zahtevali petindvajsetodstotno povišanje plače in štirideset ur dela na teden. V Chester, Pa., kjer je že par tednov štrajk pri Ford Motor Company, se je vrnilo kakih šeststo delavcev na delo. V Ridgeway, Pa., je ogenj uničil poslopje Northwestern Mining & Exchange Co. Povzročena škoda znaša trideset tisoč dolarjev. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. V bližini Scranton, Pa., kjer štrajkajo kopači trdega premoga, sta se završili dve bombni eksploziji. V Birmingham, Ala., je bilo mogoče odvrniti štrajk v dveh rovih, dočim je v drugih dveh zaštraj-kalo nad tisoč delavcev. V San Francisco so se stavkujoči ribiči vrnili na delo. Vlada si na vse mogoče načine prizadeva U-ravnati štrajk 1 2,000 delavcev, ki so pustili delo v bombažnih nasadih. Ce bo stavka teh ljudi še kaj časa trajala, bo letošnji pridelek bombaža močno ogrožen. V Los Angeles mora policija ščititi stavkokaze, ki delajo v tovarnah za ženske obleke. Stavkarji zahtevajo predvsem priznanje unije. V Harrisburg, 111., je bilo včeraj aretiranih deset} premogarjev, katere bodo oblasti obtožile umora. V nemirih, ki so se završili prejšnji teden, je bila ena oseba mrtva, sedem pa težko poškodovanih. V Sullivan, Ind., se izza časa, ko je državna milica prevzela kontrolo nad okrajem, niso završili nikaki nemiri. WASHINGTON, D. C., I 3. oktobra. — V neki dolini v gorah West Virginije bo notranji tajnik Icke8 napravil prvi poskus v gibanju "nazaj na deželo', ko bo na ozemlju I 100 akrov naselil 200 brezposelnih majnerjev z njihovimi družinami, ki bodo delali v tovarni, katero bo zgradil poštni department. Obenem pa bo tudi vsaka družina pri hiši obdelovala dva do štiri akre vrta pri hiši. Notranji tajnik pravi, da hoče $ tem poskusiti, a ko je mogoče razredčiti industrijska središča. Te- Otok Alcatraz v S a n Francisco bo kaznilnica za najnevarnejše zločince. — Meščani v San Francisco se temu upirajo. NAZIJCI SO iDOLLFUSS JE NAPADUl TRI i POVELJNIK AMERftANKE DOMOBRANCEV Washington, D. C., 13. oktobra. Generalni pravdnik Ilomer S. Cuniinings je objavil, da je za j ameriški "Hudičev otok" izbral otok Alcatraz v San Francisco zalivu, kjer 4) o nastanjenih <>00 a mer rškrli najnevannejših zločincev. ki se nahajajo v rokah zvezne oblasti. Cummings je rekel, da hoče za te izločinoe imeti kaznilnico, iz katere ni mogoča pobegniti. Otok Alcatraz se nalhaja sredi Golden Gate (zlata vrata) in eno miljo od obrežja, od katerega ga iloeijo Afcieriska vlada bo odločno nastopila proti divjanju nazijcev. — Več držav je že protestiralo. Berlin, Nemčija, 13. oktobra. Poleg Združenih držav se pripravljajo še tri druge države, da protestirajo pri nemški vladi pro-j ti nazijskim napadom na njihove državljane. Ameriški generalni konzul George S. Messersmith je objavil imenik 27 Amerikanccv. katere so napadli nazijei. Iz tega ianenika je razvidno, da .SO nazijei nadlegovali tudi tri Amerikanke več drugih pa je bilo navzočih, ko ko bili napadeni njihovi možje. Mrs. Max Seli ussier je morala* gola starti pred skupino nazijcev. ki so vdrli v Berlinu v njeno sta-j no vanje in so grozili njenemu mo- Dollfuss je ojačil svoje stališče. — Stahremberg se mu je pridružil. Avstrija bo preganjala nasprotnike. deroče brzine. . „ . . ...... . , ... , . . . , .Uu a revolverjem ter ga prisi i i \ to kaznilnico, ki je do sedaj , . . , , . 1 11» -niulmval nnlrn livtinn bsfco vojaška kaznilnica, bodo po- slani zločinci, ki ne kažejo nika-kega znamenja za poboljšanje. Kot prvi bodo tja poslani Harvey Bailev, ki je že večkrat jx>beodd je prejel od državnega tajnika naročilo. da 'liaj vpraša nemško vlado, kakšne korake je napravila glede kazni za dosedanje nazijske napade na Amerikance. Slična navodila so prejeli od svojih vlad angleški, španski in holamlski poslanik. Poprej pa so že v sličnih slučajih protestirale države: Švica, Poljska. Rusija, Avstrija in Ceho-slova&ka. Xa vse proteste se je do PROTIVOJNA POGODBA LATINSKIH DRŽAV Tcikio, Japonska, 13. oktobra. List "Asahi" pravi, da je bilo japonsko vojaštvo blizu Ciuhsi v Mandžuriji v vročem boju s kitajskimi roparji, katerih je bil« 300 ubitih,. Ubitih je bilo tudi 16 Japoncev. Poročilo pravi, da so Japonci zadeli na 1000 roparjev. Povelj- latinske države. To pogodbo so podpisale držaje: Argentina, Brazilija. t'i!'(.'on-rov, ki živi na Japonskem že 1."» let, v svoji knjigi "Japonska nevarnost". 0'Conrov pravi, da je prvi cilj Jajxjnske osvojitev Havajskih in Filipinskih otokov, da bo imela nadvlado nad Pacifikom. O g roža-Ja pa bo tudi Rusijo in Anglijo. ■ O'Conra}' trdi, da je Japoi^ka določila bivše numške otoke, katere je Liga narodov po vojni izročila pod japonsko nadoblast, za mornariško postajo za obrambo proti Angliji .in za napad na Združene države. O'Conroy, ki je bil prej profesor Kelo vseučilišča »v Tokio, .sije poročil z Japonsko in je bil v ozki zvozi z japonskim zunanjim ministrstvom. Dalje piše O'Conroy : "Oči Japonske so obrnjene na 8iam. Sanghaj. Singapur, Malajske otoke. Burmo, Indijo, Ilong Kong. JIavaj?>ko otočje. Novo Zelandijo, Indo-C'ino. na vso Azijo in vzhodno Rusijo. "Na Kitaj.skem namenoma vst-varja zmešnjave s konečnim ciljem osamosvojitve. Japonska utrjuje otoke, nad katerimi ji je dala nadvlado I>iga narodov, ter je od tam v stanu napasti anlača- i enajstorico. mi svojih uradnikov, -šolsko leto] Znižanje občinskih stroškov bo je bilo skrajšano in razne po«treb- \ važna točka v (letošnji rvolilni ne občinske službe so ovirane radi pomanjkanja sredstev. Mesto Phila'dephia, na primer, je bilo prhnorano začasno ustavljati plače. Chicago je bil že mnogo mesecev brez sredstev, učitelji niso bili plačani že dolgo, kakor tudi ne imiogi občinski uradniki. New York, velika in bogata metro pola novega »veta, je v talcema. stanju da je odnisna od dobrohotnost i bank, ki so pa izjavile, da finančni položaj mesta je tak, da bo kredit mesta kmalu izčrpan. In kar se dogaja v treh največjih mestih dežel«, se primerno ponavlja v vseh kra jevnih upravah, od večjih mest do malo obljudenih podeželskih naselbin. Kako malenkostne vzroke imajo včasi pomembni politični dohodki, je skušal nazorno pokazati Herbert Wells, avtor znane svetovne zgodovine, preroških romanov poljudnih znanstvenih razprav. Wells vidi v svoji bujni domišljiji sledeče: — Vojno bo leta 1940 nehote povzročil neki poljski trgovski potnik židovske veroizpovedi. Ko je v naglici zaključil popotno kosilo v vozu HL razreda, je občutil ne-prilike, ker mu je obtičala pomarančna koščica na dlesni pod umetnim zobovjem. Vsldd tega.se je nagnil skozi okno, na široko odprl usta in pričel krotiti uporno čeljust. Pogled na njegov spačeni obraz ni bil nikakor lep. A kljub temu nikakor ni slutil, da bo sprožil vojno, ki bo poplavila 8 plameni in krvjo vseh pet celin zemeljske oble. Zgodilo »e je pa, daje stal v istem trenutku na peronu istega obmejnega kolodvora Hitlerjev miličnik v popolni opremi s kljukastim križcem na rokavu rjave srajce. Domneval je, da se mu Žid nalašč pači v obraz, pograbil je revolver in Žida ustrelil. Tako se je pričela svetovna vojna leta 1940. Poljska je namreč zahtevala zadoščenje za umoi; Francija je posegla vmes, z Nemčijo je potegnila Italija m." To je dobro izmišljen primer o malih vzrokih in velikih posledicah, ki jih je polna svetovna zgodovina> Depresija je ostro znižala občinske prihode, zlasti vsled tega. ker so mnogi zaostali s plačeva-rtjem davkov. Istočasno pa je težki gospodarski položaj ogromno ill Povečal potrebo občinskih stro-J ško»v za podporo brezposelnim, za javne gradi je, bolnišnice, otroško oskrbo itd v V škripcih med znižanimi dohodki -na eni strani in povečanimi stroški na drugi strani so si občine pomagale iz oaga.te z izposojevanjem denarja, kar na vse zadnje le spravlja v še večje zagate, in ponosna mesta so morala občutiti ponižanje s strani bankirjev, ki so izrazili dvom glede njihovega kredita. Vrhu tega so prišla na dan san-zaerjonalna razodevam j a s strani legislativnih preiskovalnih odborov, meščanskih udruženj in časopisov in obtožbe projti nesposobnosti in pot rat n ost i v mnogih »večjih in manjjših občinadi. Ta a-azo-devanja se niso omejila na posebna mesta ni na posebno stranko. BREZ KOMENTABJA V starokrajskih poročilih o strahoviti povodnji či-tamp tudi tole ^ — V noči od sobote do nedelje, ko je voda dosegla svoj višek in ko se je slišalo obupno klicanje napomoč iz sosednjih vasi se je zdanilo, so orožniki napravili hišno preiskavo. Premeta-li so -vse. seno in slamo in preiskali vse predmete in skrivališča ter naposled po šesturnem napornem iskanju našli 000 škatelj .saharina, iki predstavlja vrednost nad 100.000 Din. Kazen tega so orožniki pri preiskavi .našli še browning pištolo, puiko ter nad 6000 Din gotovine. Denar sta imela spravljen v podstrešju. Pri zaslišanju nista hotela priznati, da je denar njun in sta trdila, da nista vedela izanj. Tudi hišni gospodar ni hotel ničesar vedeti o denarju. Se le čez dalj časa sta naposl«ed izdala, da je denar njuna last. Orožniki so naišli tudi precej smodnika in ši-ber. Tihotapca sta namreč hodila tudi na lov. Samokres so orožniki našli v kovčku, ki je imel sedem predalčkov. Samokres sta jemala vedno s seboj na svojih tihotapskih pohodih. Saharin sta prodajala po mo-ravški okolici in sta ga večkrat zanesla tudi v litijsko okolico. Vsak teden sta prodala okrog 5 do 7 kg saharina. V zadnjih letih sta ga razpečala velike množine in st?i državo ogoljufala za ogrom ne vsote. Orožniki so seveda oba aretirali in ju izročili okrajnemu sodišču *v Kamniku. Seveda so zaplenili tudi saharin, denar, orožje in kolesi obeh bratov, katerih sta se posluževala pri svojem poslu. česar so nastali spori, ki so po-Jmi*lite' koliko mačk mora pocrka-stali usode po ln i. Dne 22. maja staj11' Predno "apravi krznar žensko se sporekla mlada gospodarja in stari prevžitkar. V spopadu je n-darila Heričeva starčka z železnim drogom po glavi ter mu zadala .smrtne poškodbe. Zagovarjala se je. da jo je Petek najprej napadel ter suval in šele nato je segla po drogu, da se ga obrani; jn ni pa imela namena nasprotnika usmrtiti. Obsojena je bila na 4 leta ječe in 3 leta častne izgube. zimsko suknjo iz lisičje kože. * O se zaljubiš v mlado dekle in 'bi jo rad \izel za ženo, ti preosta-jata dve stvari: — Vse. kar imaš na .srcu, ji povej z besedami. ee to ne bo zaleglo, ji povej s številkami, koliko imaš n.s banki. Zločin iz ljubosumnosti. 30. septembra okoli 21. ure se je izvršila v Janženskem vrhu pri Sv. Trbanu krvava zalo igra. Hlapec Janez Koc«mut. uslužben pri pusestuici Mariji I., je preža! z lovsko puško na svojo gospodinjo. na katero je bil ljubosumen. Ko je gospodinja .stopila v svojo spalno sobo. je KOcraut Moječ. pred hišo ustrelil skozi okno proti posestnici. Strel jo je ;zade! na levo stran glave, da je nesrečnica obležala na tleh s hudimi poškodbami. Poklicani zdravnik dr Potrč je ugotovil smrtno nevarne poškodbe ter odredili takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico, kamor je ponesrečenko sam spremljal. Kocmut je po storjenem činu pobegnil in ga orožniki še niso dobili. Prevžitarska tragika. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se je zopet razgrinjala tragika pre v ž i t kar s k e g a življenja. Pred malim senatom se je zagovarjala posest niča Marija Heričeva 'iz Drstelja in sicer radi zločinstva zoper življenje, zakrivljenega nad 72-letnim prevžitkar-jem Josipom Petkom. Heričeva je s svojim možem leta 1930 kupila posestvo od omenjenega Petka. Bivši lastnik je ostal na prevžit-ku pri (hiši. Imel je prehrano do smnti in kupca sta se obvezala izplačati mu 10.000 Din. Ker pa to- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovat* v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno »■ hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila* Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebna v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjšo strošku Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker. predno se dobi iz Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite, torej takoj za brezplačna navodila in tagotavlja-mo Vam, da bosta poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TBAVglj. BUREAU 216 West 18th. Street New York, N. Y. 1 DELO DOBI štirideset drvarjev za sekati drva. Plača je vaaka dva tedna. Mike Eskra, Bor 134, Westline, Pa. (3* 14.16&Q7) PES NE SME LAJATI NA MESEC Milwaukee, Wis., 12. oktobra. V Milwaukee je gospodar karno-van, ako njegov pes laja v luno. Po novem odloku mestnega župana mora gospodar plačati od do $2-r>. ako njegov pes laja ponoči. * \ NOTICE OF CALL FOR PARTIAL REDEMPTION OF Fourth Liberty Loan 4y4% Bonds of 1933-38 BEFORE MATURITY To IIolden of Fourth Liberty Loan Bonds ej 1933-3X and others concerned: Public notice Is hereby given: 1. Pursuant to the provision for redemption contained in the bonds and In Treasury Department Circular No. 121. dated September 28. 191B. under which the bonds were originally Issued, all outstanding Fourth Liberty Loan 4 V*". bonds of 1933-38. hereinafter referred to as Fourth 4Ws. bearing the serial numbers which have been determined by lot In the manner prescribed by the Secretary of the Treasury, are called for redemption on April 15. 1934. as follows: All outstanding permanent coupon bonds bearing serial numbers the Hnal digit of which Is 9, 0 or 1. such serial numbers being prefixed by a corresponding distinguishing letter J. K or A. respectively; All outstanding temporary coupon bonds bearing serial numbers the final digit of which is 9. 0 or 1. and All outstanding registered bonds bearing serial numbers the final digit of which is 9, 0 or 1. 2. Interest on all such outstanding Fourth 4Mi's so called for redemption will cea.se on said redemption date. April IS. 1B34. 3. Fourth 4M»'s bearing serial numbers i prisiUi kuofa k h lavam ? — je \-prašiil rojak svojo slar.lko žeuieo. Takoj se jo pričela izgovarjati: — Nekam boleh na .sent bila ^ia-iip.s. Prav nit' se ni i ni ljubilo. Si-eer pa ne smeš biti tako siten. .Ženo mora« vpošte-vati. Žena s<» ti mora smiliti. AH ti je vee žena. ali so ti hlaTe vee? Rojak jo ona I o pamL->lil in odvrnil : — Po praviei ti povem, da brez žene laihko prem kamorkoli, bre/. hlač p;»... * Nekateri zakoni so čudni in jiii n i mogoče poprnvntati. Marsikatera ženska se poroči z moškim, ki je tako star. da bi bil lahko njen oče. Toda pomisliti je treba, da mo-ra biti tak moški tako bogat, d.i i lahko njen mož. I * Iz Doorna poročajo, da se biv-šfimit nemškemu kajzerju dobrti gtKli. Cigarete kadi in drva žaga. Le pomislite, kako dobro bi se danes godilo Nemcem in Nemčiji, če bi kaj'er v svojem življenju nikdar ničfsar drugega ne počel kot cigarete kadil in drva žagal. * Pred kratkim sem eita! č.'amek t. debelimi .naslovom: — Naša mladina je naše upati je! Naša mladina vstaja ! To je v gotovih ozirih re.s. v gotovih paL tudi ne. Hes je, da naša lulatdina vstaja, toda vstaja zelo pozno. Vekariea j.* izgubila pri naši mladini ves kredit. Le malokdo .st* zmeni za njene ropotajoče /.možnosti. Ponavadi se je treba posiii-žiti mrzle vode. da naša mladina vstane. Vi7rok tega je. ker hodi naša mladina prekaftno spat. * — Ali veste, kakšna je razlika (med nemim filmom, radio in denarjem? Ne veste, kaj ne? — Nemi film vidiš, a ga ne slišiš. radio s!i. vidiš in ne slišiš o njem. * Iz Wanikogana mi je poslal Zelencev Jože karto, na kateri kar mrgoli samih podpisov. Mrs. Ke-za Maslo iz Little Falls. Mrs. Fr-lan. Mrs. Oster (če sem ime prav j preeital) in še cela vrsta drugih. V skrajnem kotu je tudi tinta podpisana, ki meje pred kratkim vabila z mamljivimi besedami: "Le pridi, le pridi, sem sama doma". Poleg podpisa je samozavestno dostavil«: 'flver Tebe ni bilo. jt> pa drugi prišel .. Kdo bi bil ta "drugi"? Ugibal sem in ugibal ter slednjič opazil na karti Mati^evo ime. Torej tudi moj prijatelj Matija iz Little Falls se je podal v Chicago na razstavo. I Gotovo ga je sprejel in pozdravil razstavni odbor & besedami: Samo Tebe smo še čakali, zdaj pa lahko zapokaimo, zapremo in gremo. Tedaj se je pa Matija zasmejal rn zakrohotal tako nebeško veselo, da je bilo slišati tri milje daleč na. vse štiri strani. • In pri tem je pokazal dve -vrsti snežnobelih, tadravih zob, kakršnih nobena razstava ne premore. Enointrideset jih ima po številu — dvaintrideseti (zob modrosti) mu še ni zrasel m ran najbrž nikdar ne 'bo. Ta prizor je tako vzpodbudil -jaakazovalce čudes dvajsetega stoletja, da so sklenili -obdržati Matijo v Chi«agi ki podaljšati dobo ra zstave še jza. eno leto. (Nekaterim, v Little Falls in o-kalici bo dolgčas po njem, sem-tertja se 'bo -pa. tudi kateri dobil, / ;ki bo pobožnp vzdihniL — Hvale. Bogxi! Kar tam naj ga kipa jo. Kar taon naj ostaae —prebNeti m»č-iiiik... NHW YORE. BATURDUAY, OCTOBER 14, 1983 TEM LAMEST SLO DAILY H B. m PIE BRK I/ERMITE: ODVEZA GREHOV POD KLOBUKOM (h knjige "Jai tronee. — Prevedrl /.. K.) Si iri j«' ura iiopoUlun. i "N>. počakaj! To j«* treba vide- Sohana ene i«med glavnih pari-j ti nkih bolnic. Velikanska sobana, v1 Ipralci prestanejo. Pomignejo o-kateri **> drug k dmpi stranjene ' stalim, zlasti fie mali bolničarki, ki poete! je kakor velike sive plošče ra tlakovanje idie v beti nem pred-inctju.... postavljene vzdolž ob nI« nali. po sr«nli sobane, z vnrlav-jem ob vzfHavjn. po koteh.... j>oste-Ije ho povod. Na temi posteljami leži težak, o-fraben vonj po znoječ i h se ljudeh in no holnrk'h. Trpljenje se ti prikazuje tu v vseh svojih oblikih : na licah mrzličnih, jetičnikov. že operiranih iti tfh. ki bodo *?le jutri, na licu umirajočeira in celo onega mrliča v kotu.... «e toplega, ki so se mu pravkar -zloveMee odprle f-eljnsti Nikomur ni prišlo niti na misel, da bi usmiljeno porinil predenj vsaj zr-slonjae o«1 peči!v Bolniški koral vstopi v Kohn. Sivolas duhovnik, v bornem ta-larju. s simpatičnim in mirnoduš-niiB obličjem. Na prvi (»ogled bi se •♦lovekii zdflo. da je kurat za vse te ljnd;, ki jih je življenje premagalo, apostol tolažbe in upanja- Ta se je nagnil najbolj nad tisto otKtransko življenj««! h kateremu IhkIo jutri položili t«' nesrečnike. Njemu se /•InvHc upa |>ovedati \>e..„ njemu, ki je vedno tako domač, tako neznansko dober. Kolikokrat se je zamidil pred zlomljenimi hrasti v tej sobani! Vanitas vanitfltnm — vsr je ničovo. le lioga ljubiti in mu služiti ne.... Vendar, stopa naprej sredi oči. vidne nebrižnosti 'bolnikov. Vsi so ga opazili, ali niltče ne zre vanj ali lw)lje. nihče g:s ne upa gledati. Nenavadna tesnoha zavlada v soba t; i. Bojazen 4)oedineev s«* staplja v splošno bojazen, ki spremlja duhovnika. obrača krute oči proti posteljam, zapira usta r, brutalno fje.sto, veil no pripravljena, da se neumotno surovo zasmeje, če bi se komu le zahotelo verovati v. kaj drugega kot v eter. v kin in in v ri-citiovo olje! Počasi, obzirno stopa kur.it po »;obani. kajti bolničarji kljubovalno zro v nje?««, da se uverijo. jeli I »opol tvorna nepristranski. ("Med bolniki so pač pripadniki najrazličnejših verskih prepričanj, ki so pred francoskim zakonom vsi enaki. Op. prev.) Nihče se ne odzove vabilu njegovih oči.... Pa so vendar tu Koresijanei. Vcrnijci, Savojei, ki bo bili dobro V-gojeni in katerih starši bi stokrat poklicali duhovnika, če bi bil njih otrok Se doma. Toda, stoj, tamle!.... V bolnici smo čiito posvetni. Tedaj : znanost., študijska diploma, bolničarski izkaz, vijoličast tras (francosko odlikovanje, op. prev.)! ....Serumi poslednje zdravilo, ki o-zdravi vse. Duhovnik....? AU!.... Ah!.... Ah! In bolnik za 'bolnikom, celo tisti, ki g* obhaja že fproza pred bližajočo se smrtjo, ki gleda zaprepaieen na svojo preteklost, polno težkih |Tre^rc4i, skrije bojazljivo svoj obraz? pod odejo "Ljudske asistence"___ ("k a.", dr rait to za oskrbovanje bolnikov in revežev. Op. prev.)— Svoboda! Knakost! Bratstvo J.... Vendar, ne....* AJi ni neki bolnik namignil? Cek> več to: klifeJ,.« "Gospod kurat....?" "Želel bi poveriti z vami!" Sosedje ae začudeni s pogleda jo; "Kdo je t* metaarf" Štirje« •bplniki- v. volnenih čepicah, ki ao,ofc pe«& igrali karte, bo zasijali! Tuborkuiaeaii, in umrli bodo v a«*jh «ifOjS^ tod* oči in tiim jim i» "Pravo*, ti,- $ug»Jf proeil za [arto ti vxaxnem m adutom!.... I*. ta-na*li Duhovnik tiho šopeče besede t,»-Is^žrbe.... Posluša zadnja naročila umirajočega in se-pri teui trudi, da bi mu prihranil pogled na sosede, ki mu mečejo v hrbet oranžne lupine in napol izsesaueVukaliptove " Ida! Rretonec se bo spovedal!" kroglice. Mečejo, kar jim pride pod si pred ueko šipo urejuje umetne kite: svoje "Kateri Bretonec?" "Na številki 84!" "Olej, se je že začelo!" "Ali morajo biti mastni! Noče jih biti konec!" "Ohc. Bretonče. bo treba iti pomagati ! ?'* "Evo. tu je izhod!" "Aje! Pravkar sem slišal o-kroglega!" "Tudi jaz. velikanskega.... no, torej!' * "Fej! Kdo hi si to mislil! Ali je trel ta Rretonček!...." Zares. Bretonta- j<> bil. ki j<* poklical duhovnika. l"bo£ri devetnajsr. leten deček, ki je prišel v Paris, da bi si služil kruh. pa je padel z dimnika na pločnik. Mi>lil je bil počakati do Božiča. Toda kje bo že čez en teden v svojimi štirimi polomljenimi rebri, ki mu orjejo, ko mu odpirajo .pljuča pri vsakem vdihi jaju ! ?.... T«*daj.... naj bo. kar hoče!.... w šiloma ojunači, pepabi za trenutek na soseda na desni, na soseda n-i levi, na bolničarko, ki meri temperaturo vročičnih.,.. Toda smejali se do vseeno, če bi tudi morali pri tem izkašljati poslednji koi*-ok svojih pljuč! "Ne, to je prenenmno! Torej še žive ljudje, ki se spoved njej o "('uj«>š. BretoiuH«. boš w kmalu nehal ?" . ...... "Ala la!.... C'e se človek ne poti pri tem! Ali ni ve.udar kake stare Kkorje kruha tu....?" roke! Da ne bi izzval še novih bogokletnih burk. se duhovnik skloni v tri-nut kil, ko daje odvezo grehov. V zavetju svojega širokokrajnega klobuka vzdigne roko in napravi znamenje sv. križa, ki spremlja odpuščanje .... Ko je to končano, ko se njegov posvečeni posel nima ničesar več bati. se duhovnik obrne. Sobana se še posmehuje, s tem prisiljenim smehom, ki vizbuja sočutje. Zamišljeno pregleduje, to sobano. Kako mora hiti framazon.sk a loži; zadovoljna s svojim delom! Bolje bi se človek počutil v bolnici divjakov! To so vprav ljudje, kakršnih si loža želi. ki jih bo lahko izžela do gol Hi kosti! "Oče." vzklikne še ironično neki ji tienik, "spovedati s«' hočem! — Imam velik greh!" "Jaz tudi!" ".laz pa klobaso!" (Besedna igra v bnlvardftki francoščini: Moi z'aus-«i» — Moi saueissc!) *V nekoliko dneh. morda že jutri. — razmišlja duhovnik. — bo smrt pobrala mnoge teh ubožcev.... ležali bodo na mizi v amfiteatru, kjer rastftosavajo 'kirurgi!.....lutri boflo videli večnost.... sodni stol božji! In kakor njegov božji Učenik šejveta duhovnik, ko odhaja: "Oče. odpusti jim. saj ne vedo, kaj delajo!" BLftZMNE Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. VLAK JI JE REŠIL ŽIVLJENJE Primeri, ko vlak poveča hitrost in >e na ljubo navadnemu potniku ne ustavi na }>ostajah. kjer hi >e moral, so pač r«*dki. O takem primeru so poročali nedavno angleški listi. Ek^presni vlak je vozli na progi Sheffield-Xottingham, ko se je naenkrat zgrudila potnica III. razreda Ilargrcavesova, potujoča s svojima otrokoma v London. Imela je vnetje slepiča in med vožnjo je dobila t'iko hud napad, da se je socdla. Med potniki je bil slučajno zdravnik, ki je bolno ženo pregledal in izjavil sprevodniku, da mora hiti takoj operirana, sicer ji grozi smrt. Brez običajnega birokratizma je \lakovodja brzojavil r' Nottingha-ma \ Leict'ster. naj pokličejo rešilno postajo, .strojevodji je pa naročil. naj na vso moč požene vlak in ne ustavi na nobeni postaji. — Ekspres je pri vozil v Leicester 14 minut pred dohnVnim časom in bol iio ženo so brž odpeljali v liolnico na operacijo ter ji rešili življenj-.--Njena otroka so železničarji odpeljali v London k sorodnikom. Tako j.« bilo rešeno človeško življenje, kar bi se težko zgrniilo v državi, kjer gre vse po uradni poti. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEHY Poročite se va "GLAS NAHODA", vojvečji sl-ovenski dnevnik v Združenih državah. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York MOLITVENIKr 8 VETA URA v platno re*................... .9t t fino usnje Tez ............L50 t najfinejše usnje Tez 1.80 t najfinejše usnje trda Tez........................ SKRBI ZA DUdO ___39 .....1M t najfinejše usnje Tez l^t t platno Tez. ... t fino usnje Tez RAJSKI GLASOVI t platno Tez. _________.so t usnje t cz. _____________1.20 t fino usnje Tez. ______l.5f t naJflnejAe usnje Tez. 1.60 Kulten SRCA t limitirano asnjs 7es. .00 t usnje Tet. ---------AB t fino usnje ^ Tez.____L- t najfinejše usnje Tez. 1.20 t najfinejše usnje trda ▼0« .........................~.1J5% t bel celluloid Tez.____ueo NEBESA NAS OOM t ptaarejeno ...............l.— t najfinejše usnje Tea LM r najfinejšo usnje. trda. T8Z ----------------------„LN .^20 IM marija varhinja fino Tez ______________ t fino usnje------ t najfinejše usnje trda Hrvatski molitveniki: Utjcka jttarMtf, fina tm. —..... Bogow* Oamrtm JJ0. najOnejOa t« --------—----.tU t pletuo ———JM Key of Heaven: fino vezano ..............................Sfi v usnje vezano ..........................70 v najfinejne usnje vezano ........1.20 (ZA ODItASLEb Rej of Heaven: v celoid vezano .......................1.20 v celoid najfinejši vez ............1JM ▼ fino usnje veutno ..............1.50 Cathelie Tecket Mannal ▼ fino usnje Teaeno.............1.30 Ave Maria: v. fino usnje ve«ano --------_...1.40 POUČNE KNJIGE Ancleške slovensko berilo ___________2-— Amerika in Amerilcanel (Traok) 5.— : Najboljša slov. Kuharica, 668 str. leto ves. (KailnSek) ................t/— NemSfina bres učitelja: 1 del .................................. . -2- del _________________________ Največji spisovnik Ijabavnib ia drugih pisem..................... ....Ji —30 .70 Še vedno se je vpraševala, kako jo je zanesla usokla iuea čakal, stoječ v zadnji vn?ti, kakor hi ne hotel prenašati tey.e pogleda žrtve, ki so ji naprtili tako težko preizkušnjo. — Vi torej molčite, gospodje, — je nadaljevala Henrika. — Ali naj vam ponovim, da hočem oditi od Vod.'. .. Ali pa naj si sama priborim prosto pot f De Prcsles se je brezčutno zasmejal. — Oprostite, — je dejal, pa vendar ne mislite, da vas bom pustil oditi tako hitro, dušica draga... To bi ibilo res malo prehitro. .. In vsi tu vedo. drago dete, da se no da uiti iz paviljona Bel-Air, 'dokler človek ne poseže v rajanje, kakor se spodobi. (Vprav že močno vinjeni so vsi ti lahko-živci in lahkoživke pri teli besedah zadrlitc-li. Kili so sicer vajeni takih junaštev svojega gostitelja, vendar pa niso pričakovali, j da bo markiz tako nepopustljiv. • j. j De Presles j«' bil trdno sklenil dovesti do j konca pustolovščino, ki so je ponašal z njo. i Odložil je ves sram in že je hotel odkriti j svoje načrte liesrečnici, ki je o nji mislil, da jo ima že v oblasti, ko se je dekle obvladalo in izpregovorilo z odločnim glasom. — Oujte. gospod. Vidim, razumem sramotno past. ki ste mi jo nastavili toda vi lii- Spomnila se je najmanjših podrobnosti | n n<> *l«tite. kako grozen zločin ste zakri-borbe z lopovi, ki so jo bili ugrabili. j V1"- Ugrabitev, poskušeno zapeljevanje, to Spomnila se je robca, ki je zadušil njen sta *)a<* (,va zlo<'il,a in kako P^a. krik, ko je hotela odgovoriti na obupne l^ui- zine klice.. . Spominjala se je vsega... do trenutka, ko je izgubila zavest. .. Od tistega trenutka je bila vrzel v njenem spominu. Koliko ča$a je minilo od trenutka, ko so jo ločili od slepe sirote i Pri rej misli se je Henriki skrčilo srce in zopet je bila vsa zmedena. čutila je. kako ji groza stiska grlo; silna • bolest ji je prešinila, vse telo in najraje bi bila zbežala, begala po ulicah in klicala svojo ljubljeno sestro. Sirota niti sutila ni, kakšni zločini se lahko dogajajo vsak dan v tem Parizu, izročenem v plen razuzdancem in zločincem, ni mogla niti pomisliti, da je brezpogojno iz-j gubi j ena... Mislila je, da ji je treba samo zahtevati, .10 ....75 .1.20 Angeljska sinite aH nauk teke te n*j stiff* k »t. mail Boj nalezljivim boleznim Cerkniško jezero.........- Domači zdravnik po Knajpu vezano .....................1.50 broSirano....................1.25 D omoti iivinozdravnik broHrano Domači vrt —.................L20 Govedoreja _____________________________LN Hitri ratnnar ...................75 Gospodinjstvo ___________________________1JB0 (lfeltk) 1. zvezek LN 2. zvezek. 1—2 snopi* ______1 JO Kletarstvo (SteUekj) ___________2.— ZvooCec fina res najflnejla ves----------l.tl Angleški* molitveniki: it i- (ndhM) ' iw ChUd*s v barvica, platnice vezano v belo koot dne Kratka arbate gramatika ________ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov ia Srbov ...------------SO Kako m postane državljan Z. D. JU Kako so pinfmii —ulikl iklaoljon .10 Knjiga o ilortojnem vedenju _____JO Knbifoa Rafcmlta _________________78 ................................Jf§ Materija ia eoertija______________1JM Mloda leta, d*. Janova, Ef. Kreka .70 _______00 1. zv. —.. Mladeničem, ^ ,-f------------------- 'Oka. skpjml H eenUvJ. Mlokamtvo Miorott u hišo in dom OJačen beton _____________________________SO Obrtno knjirovodstvo .................2JO I'i-aktlPnl računa r.................75 Perotninarstvo. broširano ..........1J0 Fravlla za oliko____________ ______JS PsikKde motnjo na aikaholaki ped* lagi --------------------------75 Predhodniki in idejni utemelji ni- *ega idejalizma ...................1J0 Pa .ll bo Pot prosta.. . Radio, osnovni pojmi is Radio j -.r , , . ..... x * teknike, vezano .......................j^-1 ^ zravnala se je pred možem, ki .11 je bas broftlrano _________________________...1.75 žaljivo govoril o svoji ljubezni in ogorčene Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ______________1J0 Spretna kuharica, trdo vezana ____MS Sveto Pismo stare in nove savoze. lepo trdo vezana............. -..J.— Sadno vine —__________________________40 Sadje v gospodinjstva _____________„75 Učna knjiga in berilo laškega jezika ................. ................00 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleškega Jezika trdo vez. -----------------------.lJO broSirano -------------------1.28 Uvod v filozofije iVeber) 1J0 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgaveo -------------125 Veliki vsevede! _____________________M VoftčIIna knjižica _________________________50 Zbirka domačih zdravil _______________,00 Zdravilna zelUča i____________40 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva.................—...—...1 JO Zgodovino Umetnosti pri Slaven- rili, Hrvatih ia Srbih------LN Zdravje mladine---------------------USC Zdravje In bolezen t 2 zvezka ------ -L20 Tgrfnlm Srbov, HrvsUda vencev (Mellk) IL zvezek______ je vzkliknila: — Gospod, vrniti se hočem tja, kjer sc me ugralbdli... kjer me čaka, ona Luiza. moja sestra, kjer me kliče, vsa obupana. Recite, gospod, naj me odvedo tja;.to se mora zgoditi, slišrte ? Mora! Hočem tako! Pri teh besedah je Henrika dvignila glavo in zdelo se je, da kliče s plamteČim pogledom vso to družbo za pričo sramotnega zločina, ki je postala njegova žrtev. Po brezuspešnem čakanju je stojula energično preid markiza, pripravljena še odločneje ponoviti »svojo zahtevo. Bala se ni več. Ni je več presinjal občutek nevarnosti, ki ji je pretila. Mislila je samo na nesrečnico, ki so jo bili od nje ločili in ki je bila zdaj zapuščena, izročena na milost in nemilost vsem nevaraiostim. Na: vsak način, je morala najti Luizo, pa naj bi foilo treba storiti karkoli. Toda to. kar ste storili vi, je tisočkrat stra-šnejše... Ločili ste me od moje sestre, od slepe sirote, ki sem ji bila edina opora: iztrgali ste ji njeno spremljevalko, njeno oporo; a n boži ca ne more storiti brez mene niti j koraka!... Slepa je!. .. j — Slepa! — so vzkliknili vsi hkratu. j Okrog Henrike zbi-ana družba razuzdan-! cev se je zdrznila. Ali je Henrika razumela, da se je oglasilo v teh ljudeh sočutje v njen prid.' Napeti je morala vse sile. da je nadaljevala: — J>a!. .. gospoda!... slepa je!. .. In zdaj je ubožica sama, čisto sama v Parizu, kamor sva komaj yirispeli in sicer prvič v svojem življenju; sirota ne pozna nikogar, da bi se lahko sklicevala nanj in prosila do*bre ljudi, naj jo odvedejo k njemu. Zdaj blodi po mestu brez denarja, brez opore, izročena na milost in nemilost vsem nevarnostim, vsa obupana.. .biokli vso noč po bregu reke, sredi vozov, ki vozijo križem kražem mimo nje, pa je slepa!... Slišite, gospoda, slepa je! Nadaljevanje sledi., In misleč z grozo na to, kam so pahnili brezvestni lopovi ubogo slepo Luizp, je dyi-4m gnila, giaito ia se preteče ozrla na družbo. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu- jih: pisateljev« in v njem boste ni vm bo zanimala. Cene so zelo nasiiknjigo, ka K njigarna u Glas Naroda 99 EAft I A 1 O D AN NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 14, 193S THE LARGEST SLOVENE DAILY h U. I. 1 SHe malo <'wa vem, da me je Kurt a hladno doslednostjo naščuval proti t«bi in tvoji materi. Že uekaj časa me je mučil dv<«m. a k« ni igral umaezane igre /. menoj in z naani vsemi. Sedaj ivem prav gotovo, da so bile laži, nesramne laži in zločinski, prevari ji vi dokazi, ki mi jih je izvito vsiljeval v roke. da s<*m verjel — da m* je tvoja mati varala — da ti najbrže nt>i moj sin. Nočem ti navajati vseli podrobnosti, k jati težko mi j« odkrivati pred teboj v*e ntvrainme Kurtove prevare. Navzlic vsemu temu. kar mi je prizadel, ga tše vedno ljubim. Toda s^daj ga vidim pred seboj z vsemi njegovimo napakami in vem, da mi je premišljeno vli! v dušo ta strup, da bi tebe iz-)»odrinH k tvojejra prostora in da bi v«e sam za .sebe pograbil. Povem ti. da mi > samo slučaj — ali božja previdnost — pred kratk rm prinesel dokaze, da me je Kurt »varal. Navidezni dokazi, vsled katerih je bila tvoča mali v mojih očeh kriva in vsled katerih sem dvomil, da .si ti moj sin. s« se izkazali kot potvorba. iNeka podla ot*-ba. ki je brla s Kurtom zvezana in me mu je pomagala varati, me je ob wvoji smrtni uri poklica-la k sebi in m- mi izpovedala, da je bilo vse laž in prevara in da mi tvoja mati ni bila nikdar nezvesta. Zakaj tvoji materi te navidezne nezvestobe nisem očital, ne vem. Nisem se inogel k temu odločiti, nisem mogel spraviti He*ed». skozi iWnice, tenia žrla me je kot strup, da ji svoje jeze nisem mogel zakričali v ohraa. Danes sem nad tem vesel, da tega nisem nikdar napravil, kajti tvoja mati hi morala biti razžaljena v dno svoje duše. Seveda pa bi mogoče bila v položaju. spra«viti re«.nieo na dan. Sedaj vem. da si ti moj sin in da je bil $r\a.s v mojem *reu. ki j*- na»vzlie mojim dvomim hrepeneče klieal za teboj, glas krvi. Tedaj sem bil udarjen s .slepoto, ko sem v divji jezi dvigni! roko proti tvoji materi in .sem se proti tebi zaletel, da sem te obdolžil, da si mi ukradel < vb žal o val. da ti nisem tedaj dal dva tisoč mark za poravnavo dolga in da -sem te po svojem mnenju s tem gnal v to, da si vzel denar. Dovoli mi. da ti opišem prizor, ki se je odigral med menoj in Mojim bratom, ko mi je ona priča ob svoji smrtni uri izpovelala. Tajil j.', tajil vse. je trdil, da oni mož ni bil pri zdravi pameti in da mi je pravil nekaj izmišljotin. Pri tem j« obstal navzlic temu. da seni mu predložil ponarejene dokaze o krivdi tvoje matere. Tn — moram ti priznati, da je »v meni nekaj kot strah pred Kurtom; nekaj je v njem. kar .s silo veže mojo voljo. Tega se ne morem otresti. Ko bi ti vedel, koliko moči mi je bilo treba, da se ti sedaj popolnoma izpovem. tega ne boš nikdar vedel. Saj niti sam ne raziwneim. Mogoče pa je zoiK-t dvojna sila ljubezni do tebe. ki mi daje zmožno<«n in moč. da morem napisati, kaj se je zjrodila in da morem napraviti novo oporoko, ki ti bodala zopet vse pravice mojega sina. Veni. da je Kurt zloben, grabežljiv človek, z resnično zločinskimi lastnostmi in »vendar se .ne morem rešiti njegovega vpliva. Toda toliko sera vendarle zmožen, da sem ti pravičen. Veni. hvala Rogu. da ti gre dobro, tvoja teta Greta mi je posedala. da si .se priboril do »častnega mesta — in nekega dne bo»i tudi dobil svoj delež po očetu. Ako tega več ne doživim, da prideš domov, tedaj odpusti oČertovo slabost, njegovo kri-'vico. Čutim, da ima Kurt za unene postavljene vohune, ki pa- mu bom vse povedal, da boš ti nekega dne pri njem našel oporo in bom napravil novo oporoko. I>obil bo«, kar Nem ti določil, we predno mi je flvurt nalil strirpa v anoja ušesa. Kurt bo izvedel šele po moji smrti rda sem napravil v tvoj prilog drugo poroko, kajti — kakor sem ti že povedal, strah me je pred njim. Velika slabost je to. da to priznam, toda je resnica. (Dalje prihodnji?.) ^muiiiiiiiii Iz Jugo slavij e. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. " PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE JllimiliiiinimiHiimnwi Tragedija razočarane zaročenke. Na obali Paliea v Subotiei so na'i.'i truplo Milice Mihajlovičeve. hčerke krzna rja iz Vukovarja. Deklica je bila gost v Subotiei in je skočila v Palič. kakor vse kaže. zara-di nesrečne ljubezni. Le-toano poni lati jr bila zaročena z nekim bančnim uradnikom. Ker pa so .starši ženina zahtevali, da se dota izplača še pred poroko, je užaljena deklica ženinu pisala j pismo, s katerim je preklicala zaroko. Zanimiva zapuščinska pravda. Povojni kaos v gospodarskem življenju in devalvaciji denarja kakor tudi velike spremembe v vrednoti uepren^K-nrn mi -vzrok mnogih sporov pri dedščinah. Zanimivo zapuščinsko pravilo rešuje novasadsko okrožno sodišče. Neki kmet iz okolice se pravda za zapuščinski delež po očetu, ki je umrl že leta 1914 na bojišču. Po njegovi smrti zemljišča niso razdelili. ker je vse skupaj vodil še stari oče. ki je umrl pred 10 leti. Tožitelja so osta'i dediči •-<> čas odrivali, niso .mu pa mogli seveda vzeti izakointega ske.g& deleža, ki mu je jen p«> očetovi smrti s 13 orali z« mljišea. Oral zemljišča je bil te-daj po 500 kron in bi njegov delež po tedanji odmeri in cenitvi znašal sedaj okrog ItfDO Din. s tem mož seveda ni zadovoljen in zahteva p rot »vrednost 13 »ralov (zemlje po cenitvi iz leta 1923. ko je bilo (zemljišče razdeljeno. Ta protivrednost bi zna'-a i a tako o-krog 350.0(H) Din. Sodišče je razsodilo. naj se izroei tožiteljn ded-ščina v naturi. torej 13 oralov zemlje. Njegova zahteva po dedšči-ni v .denarju je bila odbita, ker so een-e Zfvmljišču od teta 1923 v toliki meri padlo, da bi vsi dedi-či prišli na beraško palico, če bi morali izplačati 350.(KH) Din. To-žitelj bi imel .seveda rajši denar X WEST ISth STREET NEW YORK CITY 25. novembra: Eurupa v Bremen Vt-endajii^v Boulogne Conte i)i Savola v Genoa lie de Krame v Havre novembra: N«-« York v Hamburg fits. Harding v Havre lk-n-it;;:iri;i v ClierlM.urj 2. decembra: Volt-ndjiin Vulcania \ Oli:i ni| •!:■ in Houlogne Trst v Havre postal žrtev bedaste ovadbe. M< raj je leklenjt-n (ronoči v cel'vo za 18. oktobra: ! St. Louis v Hamburg j 20. oktobra: SUileiid.au v Boulogne Olympic v Cherbourg l'yris v Havre i'!. cktobra: SI l^ouis Vulcania v Hr. inert v -I. okt. bra: b.-iciigiiriu 6. decembra: I'rein, n v Rr. mcn Ha mbiirg A.I.ert Hal) in Manila I ta n v I lavi. f Hamburg Trst ISremen v Cherbourg in si je vzel rok cm premislek, ko'pobesnele. Oprostili so ga šele osem' so mu prisodili delež dedščine 1 ------— >.......» ženil jrV-u. Umor zaradi dedščine. V vasi Heli cu je umrl v 25. oktobra: I »t.-u tsi-lila nd .... i Washington dni pozneje, ko so se zanj zavzeli številni prijatelji z znanim odvet- , itikom na čelu. Nasprotno so aretirali sede ta ted» n v FleiisLirrgu ua potok pri Kru1(1 Zena je pripovedovala, da je|kraj, v kraj jn izfr,|bj! shy?u paxlel in si razbil glavo. Ker pa j A ,si so ilueli sajuo za mM,>vl_ • o bih v his. cest. prepiri, so o-1šele zdaj je ugotovila pre- rožniki preprečili twjgreb in ko-: * i . i • i i * ... . ' 1 ^ .t-kava. da je hil to n-varen none, nnsija je ugotovila, da te bil An- i • - i i i - • -- i . „ .. - i ki je skrbno varoval v sniritu od- tK- umorjen .Zajirli so zen<». pa-' , - ,, - - • ... , ' . ' . rezane kose uses. Prtznal je «>silu- storka in se neke druge, v hiši bi- „ , , , , . - - ... , . atru. tla m mogel premagati >ku- /apusem- vajoee sorodnike pod sunuom. da - • , - - , i - i .• i-i___- ... ^ v. . .. . snjave, ko le prise z br.tvno v oh- bfc! pruso-1 so umorih posestnika Ant.ča. ker - - , .. . ... o ' ; , • - , Z'UO ušesa. I ako težko otipljiva je i d oiali ze- je namerava' napraviti oporoko , , . , \ . .... i-ii -i i •• meja med normalnim m irmobodumi v korist nekih driiL*Lli sorodnikov. • , e|<»\ ekum. 1. r»«vembra: New Y«.rk Aquitania 1 lamburg Cherbourg Pastorek je zločin že priznal, vsi drugi pa odločno tajijo. IZ DEŽELE ONSTRAN RAZUMA Louis Koubaud. ki si je ogledal pariške nor šnice. je poslušal poleg zdravnikov tudi umobolne same. in prinesel grozovite zgodbe iz "dežele onstran razuma". (D*s monts et demeuts. Libraire z, ki neslišno, brez so-žalja in vencev odpelje novo žrtev". Tudi omenjeni športnik "je ob zori tretjega dne obležal brez zavesti: njegov obraz je postal za-molklordeč in potem sinjkast." —i re avoj denar, sem na nje položil kozarec. Kurt, je zopet odšel, ne da bi še kaj govoril ž njim. kajti med nama je še bilo. kar sem malo prej izvedel. In bilo je, kot da morajo v nekaj dneh priti na dan vse njegove spletke. Tukaj moram nekoliko poseči nazaj. Onega dne. predno si. prisiljen vsled moje zaslepljenosti, moral zapustiti domačo hišo. sem prejel večjo vsoto v bankovcih po ti-toč mark in ste, češ. da ban- . koei ve>dno menjajo .s\xodarje. Tn zopet me je pogle- 1 dal tako prodirno in uničuje oče, da sem molče odšel. I Tedaj sem vedel, da si bil ti nedolžen, da je on vzel de-na ra ne ti. Ia če -tudi nwem irael toliko moči, da bi poatoj>al ž njim kot • tatom, sem Aral (vso svojo moč, da zapišem -jo izpoved. In popraviti hočem, kar sem v svoji slabosti do Kurta slabega storil. Jutri dopoldne bom ael, ko too Kurt v tovarni, k mojemu prijatelju sodnijakemu svetniku Nimrodu, Šef norišnice, ki ga je obvestil paznik o stanju bolnika, je rešil nesrečneža. Naklonil mu je za boks primernega slamnatega moža. Bolnik se je takoj pomiril, postal prijazen iti po končanem obveznem Neki tihi nesrečnež se je imel za j dvoboju mirno pletei iz Iste slame velikega boksarja, ki je moral • košare z drugimi tovariši vred. stalno braniti svetovno prvenstvo pred novimi nasprotniki. Vsled te- j Avtor kopiči svoje gradivo, tla ga je redno po vseli predpisih pre-j bi pripomogel do zmage novi psi-niagal svojo blazino, ki jo je imel j hiatriji. Kajti še vedno je marsi-za. sovražnica, v. uro v roki odštel katera na zunaj moderna norišnica določeno število sekund, pomagal premaganemu na noge in mu nudil "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Boulogne >• Cherbourg 4. nivembra: Vo!ciuIani v Ho 111 ogne Sa: ur nia / Trst lie de Kratice v Havre 8. novembra: Albert lSallin v Hamburg Manhattan v H:-vie Lri-men v Hremeti 10. novembra: Kottei tlain Ib-ren^.-iria novembra Milwaukee v Hamburg ltex v r:«ni>a . Cliumplaln v Havre 15. novembra: 1'rfs. Itoosevelt v llavr« St. Louis v Hamburg 17. novembra: SU.teridam v Boulogne Tar is v Havre 18 novembra: Augustus v Genoa 22. novembra: ]><-u(schland v Hamburg Washington v Havre 9. decembra: l!i-X v Celina 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: l"i t s. KooM-velt v H-ivr» 14. decembra: I'a ris v Havre 15. decembra: ISt-rviijairia v CMu>rl><>urs Europa v Bremen C nte ilj Savoia v Genoa 20. decembra: Washington v ilavre Hamburg v llamburc 27. decembra: New V orli v Hamburg J.remen v llreiuen l'i <•». Harding v Havre 1 'eretiK.it ia v Cherbourg 31. decembra: 1 Vrnila ihJ v Havre Z A B 0 Ž I Č 1'otujte v Slovenijo preko Havre z našimi o*elmo vodenimi izleti na ' liiodernem ekspresneni pnrniku — "ILE DE FRANCE" 25. NOVEMBRA—16. DKCK.MBR \ a , i NA KRASNEM NOVEM PARNIKU "CHAMPLAIN" 2. DECEMBRA Ciste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE Za pojasnila in karte vprašajte pri naših zastopnikih 9reacK J&te 19 STATE ST.. NEW YORK. N. V. y JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga nitm c ENE J)j Pojasni'o vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY, NEW YORK __ v notranjosti slična starinski ječi. Marsikateri zdravniki so pred "dvoboj za revanžo." Xeki mladi1 vs^m pazniki in branijo jav.io.-t prej pred bolniki kakor pred bo-Urmijo. Imeti moramo več usmiljenja z nesrečneži, ki so zaman upirajo pomračitvi zavesti in morajo napol zdravi izgubiti osebno prostost. Noben zdravnik ni v stanju ■«.» nwpi uu ij. i or tu uniam i n r.11011 um 111 v >-<1(111,1(1 lirez učinka. Bolnik je moral v v o-j brez daljšega opazovanja ločiti nor. «io. Privezali so jra v topli kopeljijCa od zdravega, če niso podane značilne zunanje >4preineml>e. Ivi ]>a i!iso obvezne. Koubaud navaja slučaj nekega mladega umetnika, ki DRUŠTVA 0 NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, A ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA9' o« čiu urno vait članstvo, pač pu ▼•! SloTand ▼ vali okolici, ------------------ ---------- CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremi jeva lec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno In brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. ■ ________