poštnina plačana v gotovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA' 125 DIN
POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—— Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De• lavska zbornica — Celie, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne noment delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
JUev^1^^^Jariboi%sobota^lm^i^riovembr^193f^^Let^XHI
Ali se bliia nova gospodarska kriza?
Sumljivi pojavi, ki potrjujejo bojazen.
Pri presojanju izboljšanja gospodarje konjunkture 1935, 1936 in 1937 Moramo biti oprezni. Kljub poživljenju Produkcije in povečanju izmene blaga, ?m° vendar videli, da je izboljšanje °niunkture umeten pojav, ki more biti e začasen. Politiki in politične raz-so pospeševali javna dela in oboroževalno tekmo, ni se pa organiziralo gospodarstvo mednarodno, kar bi jam-Cll° bolj ali manj stabiliteto konjunk-Vre’ Odtod tudi izhaja, da pri nas pada-n1e števila nezaposlenih v teh letih ni naPolnjevalo z optimizmom.
Mednarodni urad dela kakor tudi strokovne organizacije so napako 'n nezanesljivost gospodarske konjunk-,ure kmalu ugotovile. Konjunktura ie '*a predvsem posledica tekme v obtoževanju in zato samo začasnega ^ačaja; dejansko je ta konjunktura v '»nogo večjo škodo kakor v korist, ker Opravlja kapital in surovine, ki bi se 'anko drugače porabile v prid produktivnega gospodarstva. Tudi poroko mednarodnega urada dela pravi. a ''boroževanie, ki ga pospešujejo vse VeIike in tudi druge države, prinaša gospodarstvu vedno več škode. Istotako J® rekel bivši angleški zunanji minister ^tcmin Eden kratko, da se oborože-yanje redoma vrši v breme narodnega J>Wostanja. Leon Blum, Neville Cham-^erlain in drugi se strinjajo z izjavami “oosevelta na panameriški konferenci v Buenos-Aairesu, ko je rekel, da je *aPoslitev v orožni industriji zahloda in ® se z njo ne more zgraditi nikakršna s^avba, ter da se s tem ne ustvarjajo »■kakršna koristna dobra za stalno blagostanje. Sigurno je, da morajo narodi. k| zapadejo tej neumnosti, nekoč obrati orožje proti sosedu in da se mora *°spodarstvo, ki je osnovano na oboro-2evanju, v tem primeru zrušiti samo.
Tri leta 1935, 1936 in 1937 so pokala, da je bila konjunktura umetna, *er se že pojavljajo znaki nove krize, ‘tevilo nezaposlenih se je sicer manjšo, pa je že zopet v nekaterih državah Pričelo rasti. Optimizem je ponehal in ?ričelo se je ugibanje, če se ne naha-lai«o pred novo gospodarsko krizo.
• Marsikdo bo utegnil misliti, da se ne hžamo krizi, ker je običajno več ljudi , aPoslenih kakor jih je bilo prej. Če pa oložaj proučimo podrobno, moramo . riznati, da naša bojazen ni neuteme-Jena. Večja zaposlitev je posledica in-^strijalizacije v oboroževanju v raznih ržavah, ne zaposli pa ta razvoj tudi ^lavcev. ki vsako leto dorasejo in se tem obenem veča število delavcev Plošno.
F*o uradinih podatkih je število ne-s?Ppslenih letos v maju naraslo v na-ednjih državah: v Bolgariji za 3053, Danskem za 20.043, v Franciji za , • 59, v Kanadi za 16.525, v Zedinjenih travah za 2,816.279 in v Veliki Bri-n,)i za 382.000. Znižanje števila neza-Js^s*enih beležijo: Nizozemska, Poljska, v ^Uniia. Švedija, Švica in Češkoslo-$le -l’ Nemčija iaylia« da nima nezapo-i, ni", ih t<t tes1' • ’ «*	k
' * *•
*tol0ren,e šte,vi^ke zbujajo sum, da na->a nova kriza. Naraščanje števila ne-a”°slenih to priča.
kri7apa^ne velesile žele nastajajočo vršir pr^fre^^i i° hočejo zaraditega se V.. iavna dela, toda načrtom 0,avi)° doslej silne ovire.
elani 0n,cu svojega razmotrivanja pravi an«ar A. Mišak v »Gr. R.«:
Delitev Slovaške in Podlcarpalslce R
11 usije
Yon Ribbentrop in grof Ciano sta prisodila Madžarski tri velika mesta
Slovaške in Podkarpatske Rusije
Tako češkoslovaška kakor tudi madžarska vlada sta se obrnili v Rim in Berlin za posredovanje v mejnem sporu, ki je nastal radi zahteve Madžarov po slovaškem in rusinskem ozemlju. Ker nosredovanje obeh velesil, Italije in Nemčije, ni privedlo do sporazuma, sta obe vladi, v Pragi in v Budimpešti, izjavili, da se podvržeta razsodbi, ki jo bosta izrekla nemški zunanji minister von Ribbentrop in italijanski zunanji mmister grof Ciano.
Due 2. novembra sta prišla imenovana gospoda na Dunaj. Tu sta r -*’• zaslišala češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Chwalkovskega in madžarskega zunanjega ministra grofa Kanyo, nakar sta razsodila tako, da se odcepi od Slovaške in Podkarpatske Rusije ozemlje, ki obsega okroglo 12.000 km"’. Na odstopljenem ozemlju Slovaške živi 600.C00 Madžarov, 350.000 Slovakov in 50 000 Nemcev.
Slovaki so izgubili veliko mesto Košiče, v katerem so leta 1930. našteli
42.000	Slovakov in samo 11.000 Madžarov ter par tisoč Nemcev.
Od Podkarpatske Rusije pa bo dobila Madžarska 70.000 prebivalcev madžarske narodnosti, 50.000 Slovakov in
80.000	Rusinov. Pri tem izgubi Podkar-patska Rusija svoje glavno mesto Užo-horod.
Porazen vtis v CSR
Razsodba obeh arbitrov je napravila v ČSR porazen vtis, ker ni nihče pričakoval, da bosta gospoda ministra ugodila skoro vsem madžarskim zahtevam. Značilno je, da je kot podlaga za določitev nove narodnostne meje obveljalo ljudsko štetje iz leta 1910, ki so ga seveda vršili Madžari na tak način, kakor so vršili volitve, ki se jih naši ljudje v Vojvodini še živo spominjajo.
VT .	1	.	* .	.	•*	« „	. *
Madžari imajo sedaj na svojem ozemlju preko t>ol milijona Slovakov in skoro 100.000 Rusinov.
Najhujše je seveda to, da izgubi ČSR predvsem vso žitno pokrajino Slovaške in Podkarpatske Rusije ter mesta Novi Zanky, Lučenec, Košiče, Užohorod in Munkačevo. — Od obmejnih krajev ji ostanejo samo še Bratislava in Nitra. Z razdelitvijo obmeinega ozemlja je pretrgana tudi železniška zveza Češkoslovaške z Rumunijo.
Zaslepljeni Slovaki
Slovaška je sedaj avtonomna pokra-
jina s svojo vlado, katere ministri so zastopani tudi v centralni vladi v Pragi. Ob razkosanju Češke so tudi Slovaki izsilili svojo samostojnost. Ob priliki proklamacije samostojne Slovaške so priredili hlinkovci (imenovani po patru Hlinki, ki je bil vodja slovaške ljudske stranke) velike manifestacije, ki so se izpremenile v demonstracije proti Čehom. Vpili so: »Ven s Čehi!« in podobno. Monsignor Tisa pa je slovesno izjavil, da bodo odslej Slovaki sami odločali o svoji usodi, branili svoje meje in da ne bodo odstopili niti pedi slovaške zemlje, kaj šele slovaško dušo Madžarom ali kamorkoli. Ko so potem začeli Madžari objavljati svoje zahteve, je gospode okrog monsignora Tise spreletel prvi strah. Toda znali so si pomagati. Navezali so najožje stike z Berlinom in se stalno obračali tja v vseh količkaj kočljivih vprašanjih za nasvet in pomoč. Računali so, da bo Berlin branil Slovake pred Madžari. In da se prikupijo Berlinu, so gospodje v Bratislavi smatrali za potrebno, da začnejo s preganjanjem delavstva, potem Židov, prostozidarjev in z zatiranjem svobodoljubnega časopisja. — *
Sporazum med Anglije in Italijo
Angleški parlament je odobril sporazum.
Med Anglijo in Italijo je bil že spomladi letošnjega leta sklenjen sporazum o vprašanjih, ' ki se tičejo razdelitve interesiranih sfer na Sredozemskem morju. Pogoj za uveljavljenje tega sporazuma s strani Anglije pa je bil, da Italija odpokliče svoje čete iz Španije. Nazadnje se je ta angleška zahteva reducirala tako, da je angleška vlada vztrajala samo še pri izvedbi takozvanega simboličnega umika Italijanov iz Španije. To se pravi, Italija naj odpokliče del svojih čet in s tem pokaže svojo dobro voljo. To je sedaj tudi storila z odpoklicem 10.000 svojih vojakov, k« t>-« t --v *-. .1*1
Chamberlain je predložil sporazum z Italijo parlamentu. Na seji se je razvila zelo ostra debata. Proti sporazumu oziroma njegovemu uveljavljanju so nastopili poslanci delavske stranke in dokazovali, da pomeni sprejem tega sporazuma pred razčiščenjem španskega vprašanja navadno kapitulacijo Anglije. Konservativni poslanci so bili drugega mnenja in je parlament osvojil sporazum s 345 proti 138 glasovom. — Sporazum bo stopil v veljavo dne 16. novembra.
Kako bosta sedaj Italija in Anglija '* rešili špansko vprašanje, je težko prerokovati.
HrvaSko vpraSanje hočejo rešiti
V Negotinu je dr. Stojadinovic izjavil, kar so že tudi drugi (dr. Korošec v Ljubljani in drugi) izjavljali, da bo to vprašanje rešeno po volitvah. — Tudi Stevan Čirič je izjavil, da je Stojadino-i vičeva stranka v hrvaškem vprašanju zavzela decidirano stališče.
Veliki uspehi francoskih socialistov
orl volitvah
V nedeljo je bilo v Franciji več nadomestnih volitev, ki so pokazale sedanje razpoloženje francoskih volilcev po vsej politiki Daladiera. Najvažnejše so bile volitve v Charollesu, kjer je namesto ranjkega s. Lavilla kandidiral tajnik socialistične stranke Paul Faure, Volitve so v.-primeri z letom 1936. pokazale tele rezultate (v oklepajih navajamo številke iz 1. 1936.):
Socialisti	6.666	(6.477)
Komunisti	1.680	(2.709)
radikal-socialisti	2.088	(3.015)
»Delavsko strokovno gibanje napram tej pojavi ne more ostati pasivno. Pri svojih akcijah se mora ozirati sicer na razmere, ali računati pa mora tudi z vsemi dogodki, ki bi se v doglednem! času utegnili pripetiti. Vse sile, ki se, danes porabljajo v boju za izboljšanje! položaja delavskega razreda, se morajo porabiti tudi v boju, ki mu je cilj o-hranitev izvojevanih pridobitev v onem slučaju, kadar bi bile v razvoju dogodkov ogrožane.«	1
Napredovali so torej samo socialisti.
V 9. pariškem okraju so socialisti pri nadomestnih volitvah za enega umrlega občinskega svetnika napredovali s 615 na 987 glasov, komunisti so nazadovali s 1.855 na 1.288. Pri nadomestnih volitvah v Saint-Martinu so socialisti dobili 986 (+248) glasov, komunisti 217 (—256) glasov.	  )
Blum za sodelovanje v vladi
S. Blum je objavil v »Populaireu« članek, v katerem ostro nastopa proti vsem razkrajajočim vplivom v stranki in državi. Tako pravi med drugim, da ie socialistična stranka najmočnejša politična stranka ter ima pravico in dolžnost, da sodeluje v francoski vladi. — Stranka ima veliko odgovornost napram vsej javnosti j,;
,r V i * • !•» Socialistična stranka mora prevzeti soodgovornost za razvoj v Franciji ter ostati enotna in močna v pravcu uveljavljanja svoje politične sile.
Chamberlain bo nadaljeval delo za mir
Angleški listi poročajo, da je že vse pripravljeno, da Chamberlain zopet obišče kanclerja Hitlerja in mu predloži poseben načrt dogovora med štirimi velesilami (Anglija, Italija, Francija in Nemčija), po katerem naj bi se zagotovil mir v Evropi. Za načrt hoče pridobiti najprej Nemčijo in potem drugi dve velesili. Načrt zagovarja Chamberlain na svojo odgovornost.
Navedene sile naj bi sklenile konvencijo, da ne bodo uporabljale strupenih plinov v vojni, omejilo naj bi se pa tudi izdelovanje bombnikov.
Pogajanja za mehiški petrolej. Med Italijo iit Mehiko se vodijo pogajanja za dobavo mehiškega petroleja. Mehiška vlada je pripravljena prodajati Italiji nafto, ki bi jo Ie-ta plačala' v naravi in sicer na ta način, da bi dobavila Mehiki ladje za prevoz petroleja. Mehika je, kakor znano, razlastila lastnike petrolejskih vrelcev. Sedaj ima nafte oz, petroleja na pretek, manjka pa ji prevoznih sredstev, da bi lahko organizirala izvoz nafte v druge države.
Nov obrtni zakon na Danskem. Na Danskem izdelujejo nov obrtni zakon. Poročilo, ki je priključeno osnutku zakona, obsega 600 strani. Za pekarne je veljal doslej poseben zakon, kar pa se je pokazalo kot zelo nepraktično in bo zato ta zakon vključen v novi obrtni zakon.
Španska republikanska
vlada proti posredovanju
Španski ministrski predsednik v Barceloni s. Negrin je govoril v radiu in povdaril ta-le načela notranje in zunanje politike španske vlade:
1.	vojna do konca; 2. izključitev vsakega posredovanja in 3. mednarodno priznanje pravic španski vladi, t. j., da kot legalna vlada po mednarodnem pravu sme dobivali orožje in ostale vojne potrebščine brez vsake omejitve. Isto zahteva tudi general Franco, čemur pa se je doslej protivila Anglija, ker se po mednarodnem pravu tistim, ki zanetijo vstajo v kakšni državi, ne morejo priznati pravice vojskujoče se stranke.
Boji ob Ebru Nacisti besno napadajo ob Ebru. Zlasti. ljuti boji se odigravajo na pobočju pogorja Pandalos in Caballos, Na pogorju Pandalos so bili nacisti odbiti, na pogorju Caballos pa so prvotno iztrgali republikancem dva vrhova, nato pa so se morali umakniti. Dne 2. novembra se je posrečilo nacistom, da so » n <■.)'	’ ** napredovali v globino
za 4 km in potisnili republikance proti Ebru. Boji še vedno niso zaključeni, ampak trajajo z nezmanjšano silo. Kakor pravijo, vodi naciste sam general Franco.
Nacistična španska križarka potopila republikansko ladjo.
10 milj od angleške obale, pokrajine Norfolk, je dne 2. t. m. napadla nacistična križarka »Nadir« trgovski parnik republikanske vlade »Cantabria« in ga po daljšem obstreljevanju potopila. 45 mož posadke se je rešilo. Dogodek je vzbudil na Angleškem veliko vznemirjenje, zlasti, ker se je po mnenju angleških vojaških krogov odigral v angleških teritorijalnih vodah.
Francoski strokovničarji pošiljajo
100.000 centov pšenice v Španijo
Strokovna komisija za pariško okrožje, kateri je priključenih 700 strokovnih organizacij z 1,250.000 člani, je dne 18. oktobra sklenila nakupiti 100.000 centov pšenice za revne žene in otroke v španski republiki. Pšenico bo prodal francoski žitni urad iz preostanka zalog, ki so služile za preskrbo francoskega prebivalstva. Strokovne organizacije sp v to svrho sklenile uvedbo obveznega prispevka v višini ene delovne ure skozi 14 dni oziroma en mesec. Ti prispevki bodo zadostovali za nakup pšenice, ostanek pa se bo porabil za nakup raznih življenjskih potrebščin, oblek in čevljev.
Doma in p* svdu
7260 volišč bo pri predstoječlh volitvah v^aj se nihče ne zanima zato, da bi reguliral narodno skupščino v vsej državi; v Sloveniji cene mesu. Za reguliranje cen mesu bi se mojih bo 637-,	•	t	rali merodajni prav tako zanimati, kot se za-
Nemci bodo volili listo JRZ. V Vojvodini se nimajo za krušne cene. Kmet niti zdaleka toli-je vršil sestanek Nemcev, ki ga je sklical se- J ko ne dobi za svojo živino, da bi mesarji smeli nator dr. Grasl. Na sestanka, so sklenili, da j zahtevati take cene. Ako se delavcem in urad-bodo vojvodinski Nemci glasovali za vladino nikom noče povišati mezd in plač, niti na no-
listo JRZ.
Inozemski premog na našem trgu. Ob priliki mojega bivanja v Beogradu me je gnala radovednost, kakšnega izvora je svetločrni premog, ki sem ga videl pri nekem veletrgovcu v Nemanjini ulici. Stopil sem v trgovino in povprašal, iz katerega naših rudnikov je ta premog. Dobil sem odgovor, da to ni premog iz jugoslovanskih rudnikov, temveč iz Šlezije; torej inozemski in da stane 100 kg din 70. Trboveljski premog pa stane franko Beograd din 35, v prodaji pa din 45 100 kg. Ne vem, če je v skladu z našimi gospodarskimi interesi, da naročamo inozemski premog, ki je za 100 odst. dražji od našega domačega. Gotovo je, da ima ta' šlezki premog več kalorij kot trboveljski, ampak gotovo ne za 100 odst. - *	■	>
B.
Zakaj tako drago meso? Gospodinje se upravičeno pritožujejo, da je letos draginja silno narasla in da je izmed vseh življenjskih potrebščin najbolj poskočilo v ceni meso. Razlika v ceni mesa v primeri s prejšnjim letom znaša din 5 do din 6 pri kg. To je gotovo ogromno in pri sedanjih razmerah nezaslišano. Kako naj si delavec, ki dobiva minimalno mezdo, kakršna je bila določena pred dvemi leti v popolnoma drugač. prilikah sploh še privošči meso, ki se je tako podražilo? Isto velja za vse privatne in državne uradnike, ki morajo iz svojih skromnih dohodkov kriti večkrat še mnoge druge potrebe, ki se jim delavec v sili nazadnje kako izogne. Ne razumemo, za-
vo določiti minimalnih mezd, da se ne poruši »ravnotežja« v gospodarstvu, potem je neizbežno nujno, da se misli na regulacijo cen vseh življenjskih potrebščin.
Dalmacija plava v vinu. Letošnja vinska letina v Dalmacij je zelo obilna. Celotni virtski pridelek letošnjega Irta cenijo na 900.000 hektolitrov.
V Beogradu se selijo. V Beogradu se je selilo letos 1. novembra, ki je vsako leto dan splošnega preseljevanja, 15.000 strank. Lansko leto je bilo samo 10.000 preselitev.
Dve smrtni žrtvi na ljutomerski postaji. Dne 30. t. m. je vlak povozil kretničarja Jožeta Horvata, dne 31. oktobra pa 'je lokomotiva pregazila viničarja Vogrinca, ki je hotel s kolesom čez železniški prelaz.
Radio-postaja Košiče bo druga oddajna postaja, ki jo bo izgubila čSR. Postaja v Moravski Ostravi je prišla pod Nerrčijo, Košiče bodo dobili Madžari. Zato se bavi češkoslovaška vlada z mislijo, da bi v Moravski Ostravi postavila novo radio-oddajno postajo.
10.000 poljskih Židov je bilo izgnanih iz Nemčije, pod pretvezo, da se niso javili ob priliki registracije, ki jo je ukazala poljska vlada za žide. Registracijo v Nemčiji so vodili poljski konzulati. Kdor se ni zglasil je v nevarnosti, da mu ugasne veljavnost potnega lista in domovinska pravica. Nemška vlada pa ni čakala na odločbo poljske vlade, ampak je kratko-malo odredila izgon vseh poljskih Židov iz Nemčije, ki se niso dali popisati. Na mejo so
odpremili okroglo 10.000 takih trtih » ki so smeli vzeti s seboj samo 10 mark gotovine. Poljska vlada je bila nad tem ukrepom nemške vlade presenečena. Naročila je obmejnim organom, da izgnanih Židov ne smejo pustiti1 čez mejo na Poljsko. Ti židi so sedaj obviseli j na meji in o njih usodi se pogajata Poljska in ] Nemčija. Poljaki žele, da nemška vlada izgon Židov prekliče, dokler poljska vlada ne reši vprašanja kam z izgnanci.
Delna rešitev krize Dialadierove vlade. — Tri dni po kongresu francoskih radikalov je že prišlo do krize Daladierove vlade radi finančnih ukrepov, ki jih je ministrski predsednik napovedal na kongresu svoje stranke. Grozil je odstop celotne vlade. Daladier je v skrajni stiski opozoril svoje ministrske tovariše, da bi demisija vlade škodovala ugledu radikalne stranke. Nato so začasno rešili krizo s tem, da sta zamenjala svoja resora dosedanji finančni minister Marchandeau in pravosodni minister Reynaud.
Izdatki za pariško požarno brambo za leto 1939. bodo znašali 54 milijonov frankov.
Značilni izid nadomestne volitve poslanca v angleški parlament v Oxfordu. V mestu Ox-fordu, ki je znana domena angleške konservativne stranke je umrl poslanec in so bile razpisane nadomestne volitve še predno je bil sklenjen monakovski sporazum, od koder se je vrnil Chamberlain ovenčan s slavo, kot rešitelj miru. Konservativci so kandidirali v tem volilnem okraju Ouintina Hogga. Proti njemu sta prvotno nastopila dva kandidata in sicer eri delavski in en liberalni. Ko se je zvedelo za vsebino monakovskega sporazuma, je nastalo v Angliji ogorčenje, zlasti med delavci. Proti Chamberlainu so nastopili tudi mlajši konservativci in pa del liberalcev. To razpoloženje ni ostalo brez vpliva na krajevne politične faktorje V Oxfordu, ki so brez vprašanja strankinih vodstev sklenili enotno nastopiti proti konservativnem« kandidatu. Oba prvotno postavljena kandidata \ sta umaknila svoji kandidaturi in je bil nominiran kot novi kandidat član delavske stranke in vseučiliški profesor Aleksander Lindsay. Volitve so sicer zaključile z zmago konservativca, toda te zmage konservativci ne morejo biti veseli. Pri prejšnjih volitvah je namreč dobil konservativec 16.000 glasov, delavski protikandidat pa 9000 glasov. To pot je razmerje 15.000 proti 12.000. Za delavskega kandidata je glesovalo 2000 novih volilcev in 1000 volilcev, ki so poprej nekoč glasovali za konservativce. Z izir dom teh volitev se peča angleško' časopisje in jih prav živahno komentira kot izraz negodovanja angleške javnosti napram konservativcem.
Amerikanske senzacije. Neki ameriški radio si je privoščil potegavščino prav posebne vrste. V radiu so nenapovedano pričeli s črtanjem VVellsovega romana o napadu Marsovih prebivalcev na New York in okolico. Ljudje, ki so slučajno poslušali radio, so se prestrašili, misleč, da se vse to, kar čujejo iz radia; tudi v resnici dogaja. Vseh se je polastil paničen strah, da so se obnašali kot ponoreli. Drli so iz hiš na ulice in iz mesta v okoliške gozdove, na hribe in kamor je pač kdo mogel, da se reši pred nenadnim napadom. Šele čez par ur se je vse pojasnilo in ljudstvo pomiri-
lo.	Ta potegavščina je bila za senzacij željne Amerikance precej draga.
V Moskvo pojde delegacija angleške delavske stranke. Angleška Trade Union in delavska stranka pošljeta v Moskvo večjo delegacijo, ki se udeleži proslave obletnice revolucije in preštudira socialnopolitične razmere v Rusiji.
Ulil te poravnal naročnino? A*o is ne, Izpolni svojo dolžnost!
Iz ČeikoslovaSke
Sladkona bo več za izvoz. ČSR je iz£u^
z novimi mejami okrog 16 odst. sladkornih tO' varn in rafinerij, ter samo 4 odst. zemlja J1 kateri se goji sladkorna repa. Vsled tega ČSR sedaj izvažala še več sladkorja v Nenl' čiio- «
Tovarnarji iz su<»' skega ozemlja glasom poročil v »Pravo e„ i i, < ■	-	..-.-t:«	moral®
plačevati osvobodilni dodatek, ki ga pobira jo obenem z darovi za zimsko pomoč. »t'e-ske Slovo« poroča, da je moral celo neki t°' varnar Dolensky v Minkovicih pri Reichen bergu, ki je bil doslej član češkega Narodne ga udruženja, plačati 15.000 Kč za osvoboie nje in 5000 Kč za Winterhilfe.
Novo Vodstvo čeških narodnih socialist®^
V ponedeljek se je vršilo posvetovanje vo stva češke narodno-socialistične stranke, P teri je pripadal tudi dr. Beneš. Posvetoval je trajalo več ur in so se istega udeležev* vsi vodilnejši člani stranke, izvzemši obolel® ga predsednika, senatorja dr. Klofača, ki se j! opravičil. Po seji so odložili svoje funkcij® podpredsednik, bivši minister dr. Franke.111 tudi vsi člani predsedstva so odstopili. NaW so izvolili v vodstvo stranke in za posvetov*! nje glede združitve s kako novo stranko ^ članski odbor, v katerem so: poslanec & Klapka, moravski poslanec Langer, ravnate tiskovnih podjetij Melantricha Jar. Salda 111 župan Prage, minister dr. Peter Zenkl. Res0-lucija s teh posvetovanj pravi, da je narodu0' socialistična stranka pripravljena žrtvovs*1 vse za koncentracijo političnih sil, tudi svol5 samostojnost v dosedanji obliki.
Preostali nemški poslanci. V smislu tozade' nega sklepa vlade so vnovič prisegli usta'1 ČSR sledeči poslanci nemške narodnosti: Vac' lav Jaksch, predsednik nemške social-detn0' kratske stranke, dr. Mayr-Harting; bivši ,pf^' sednik nemške krščanske soc. stranke in K»r' sik, Madžar in poslanec komunistične strani1®
10 in pol milijona prebivalcev. Po najnov’# ši odcepitvi slovaških in rusinskih krajev-1* izgubila Češkoslovaška skupno 4 in pol vi$ jona državljanov	in	bo	na	ta način ostalo;
Češkoslovaški še	10	in	pol	milijona prebiva1'
cev.
Prepovedana slavnost. Praška policija je I'0, tela proslaviti spomin policistov, padlih pri vrševanju službe	v	bivših	obmejnih kraj^
Uradi pa so slavnost prepovedali. ■	'
Obmejni urad v Plznu. Kako so se me)( spremenile v čSR, je videti iz novega obmel-nega urada, ki posluje sedaj že tudi na Pl*efl! skem kolodvoru.	Tako	se	je Plzen pribli^
meji. Mesto je izgubilo celo svoje pokopa'1' šče v Nemčijo.
Češkoslovaška bo žito izvažala
Z odcepitvijo Sudetov je ČSR ob živino!* jo. Doslej se je polagalo važnost na to, da producira dovoli krmil. Odslej to ne bo ve potrebno, ampak bo ČSR intenzivneje pride' lovala žito za izvoz.
Nemci se morajo učiti poljščine.
Posebno temeljito in energično čistijo in ttf bijo Poljaki v zasedenem Tešinskem ■jzeniN"' od koder prihajajo stalno novi begunci pty meje v Češko. Poljaki kar v masah odpušča' češke delavce, oni, ki ostanejo, pa so dob' naročilo, da se morajo v par mesecih inu0‘ poljski, tudi Nemci. Enako pa postopajo zoP?e v zasedeni Opavi Nemci, ki so odredili, da F edini uradni jezik nemščina. Vse vloge na de morajo biti v nemščini. Socialdemokratii ' komunisti so bili takoj razrešeni svojih funkcij pri mestni občini. Na nekaterih čeških šolah. . še ostanejo, bodo podučevali nemški učiteU' Prebivalstvo se poziva v razobešenili lepak” ’ naj zapiše otroke v nemške šole, da se J'n zajamči boljša bodočnost.
Dr. Avg, Reisman:
Iz spominov na avstrijska sodišča
»Rotes Kreuz« — ali »Dijaška kuhinja«?
Zadnjič sem opisal svojo borbo za enakopravnost slovenskega jezika, ki ga še med svetovno vojno ni hotel priznati ponemčeni uradnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Toda podobno borbo sem imel tudi s tamošnjim ponemčenim sodnikom dr. F. Ta je bil sicer previdnejši, toda v jedru ije tudi on vršil poslanstvo takratnih nemških uradnikov na Spodnje Štajerskem. Njegova družba so bili samo Nemci, po možnosti le najbogatejši in pa aristokrati, dnevno čtivo graška »Tages-pošta«. Čeprav sva bila par let v dnevnem stiku, saj je imel le on vse razprave, civilne in kazenske, se nisva nikdar družila izven sodišča, izvzemši, če sva morala iti skupaj na komisijo, ko so bile kake razprave radi služnostnih pravic odrejene na licu mesta.
Sicer je bila med nama bolj tiha voj-
ska. Vendar je bilo neizogibno, da je moralo tudi to »diplomatično« trenje dobiti vidnejšega izraza, da se morem svobodno uveljavljali kot polnopraven zastopnik domačega ljudstva. Sodnik se je pač vedno obnašal tako, kot da je v razpravni dvorani tudi napram strankam popolnoma neomejen gospodar in da mora obveljaviti vedno le njegova volja, medtem ko bi imel jaz samo pravico, da molče trobentam pri zastopniški mizi. Posebno se je to kazalo pri poskusih poravnave v tožbah radi žaljenja .časti. Sodnik je hotel kar diktirati, tako-le in tako-le se boste poravnali. Jaz sem imel seve pri tem svoje pogoje in sem branil voljo in želje svojih strank, ki so same najbolje čutile, kako bi se lahko poravnale z nasprotnikom. In vsikdar je bilo pri tem čutiti iz sodnikovega ukazovanja, kakor da je on »gospod«, mi pa samo zato tukaj, da njega poslušamo in da se njemu pokorimo, izpolnimo njegovo željo in voljo, kakor da bi bile tožbe radi žaljenja časti samo zato tu, da ostane ponemčeni gospodek dobre volje,
Pa ne samo radi tega, —gospod sodnik se je hotel s temi poravnavami prikupiti tudi nazgor oblasti, povečati svoje patriotične zasluge za ljubo Avstrijo in se s tem utrditi v svojem položaju, ko je bil kot nenadomestljiv sodnik oproščen vojaške službe, čeprav je bil sicer močan in zdrav kot riba.
'V tem pa se je seve moje naziranje z gospodom aristokratskih manir popolnoma križalo in sem mu jo ob priliki neke takšne pravde radi žaljenja časti pošteno zagodel. Sodnik je vedno pritiskal, da bi se zadovoljila užaljena stranka pri poravnavi s tem, da plača nasprotnik za »Rdeči križ«, ki pa je bil takrat poznan le kot »Rotes Kreuz«. Tudi ljudje po deželi so ga dobro poznali, ker so zanj agitirali na prižnici in po maši- med razglašenjem novic pred cerkvijo. Na občini, po stenah hiš in plotovih so viseli lepaki, da naj narod daruje za »Rdeči križ«. Tudi na sodiščih so pritiskali. »Službeni list« sodnega ministrstva, takratni »Verord-nungsblatt«, je poleg okrožnic rotil sodnike, naj pritiskajo na stranke pri po-
ravnavah, da darujejo za »Rdeči kriz“j »Verordnungsblatt« je nato prinaša točna poročila, koliko je kateri sodi" nabral in so b^i vneti nabiralci še P° sebej pohvaljeni in celo odlikovani.
Tudi naš dr. F. se je radi tega vse kriplje trudil, da bi dosegel nje£° seznam čim višjo številko. Pri iiaše ljudstvu pa je bil avstrijski »Rdeči kri od dne do dne manj popularen. Voja so pisali s fronte in iz bolnišnic, pa 1 taborišč, kako od zbirk »Rdečega kr ža« ničesar ne dobijo, ampak samo ra ne grofice, baronice in druge odlic dame ter gospodje, ki se pri veselica »Rdečega križa« dobro imajo, °.oC1fg so vojaki na postajah, ko so morali U in ure čakati na vlake, dobivali kve iemu kako toplo vodo. Na dan so P hajale številne umazane afere, kako , odborniki »Rdečega križa« poneveri denar, si prilaščali zbrane darove in ko ljudstvo z vojaki vred o »Kciec križu« ni hotelo ničesar slišati.
(Konec prihodnjih
n
TRBOVLJE
Zopet smrtna nesreča rudarja. Minuli pon-deljek se je na zapadnem revirju smrtno ponesrečil 41-letni rudar Udovič Franc. Dobil ie nudo poškodbo na glavi in je kmalu po prevozu v bolnico podlegel poškodbam. Pokojnik zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka. Pogreba se je udeležilo veliko število rudarjev.
Požar v rudniku. V petek zjutraj je izbruhnil v nekem rovu požar. Naenkrat so bili rovi Polni gostega dima, radi česar je vodstvo rudnika ukrenilo, da morajo vsi rudarji zapustiti rove. Pozneje se je ugotovilo, da je gorel nek gumijasti trak. Materijelna škoda je malenkostna.
ŠOŠTANJ
Nesloga. Po stavki so v tovarni VVoschnagg ^jstanovili neko društvo »Sloga«, ki bi naj na-domestovalo bivšo delavsko strokovno .organizacijo. To društvo bi se pravilno moralo imenovati »Nesloga«. Delavci morajo plačevati članarino za to društvo, čeprav zelo neradi. Nedavno tega so se delavci skušali celo upreti ]n niso hoteli več prostovoljno plačevati članarine. Sedaj so jim članarino odtegnili kar pri izplačilu. Seveda se bodo gospodje izgovarjali, da je delavstvo za to glasovalo. Kako se vrši tako glasovanje v tovarni, kjer delavstvo more biti organizirano kakor bi samo ho-3e'o, je pač za vsakega poznavalca razmer jasno. — Seveda se z zavednim delavstvom IJe more tako postopati. Šoštanjski delavci '‘daj se boste zdramili?
KRANJ
Z NAŠE SRESKE KONFERENCE
Socialistično delavstvo je minulo nedeljo svoji konferenci, v dvorani hotela »Stare J^ošte«, določilo kandidata in namestnika za bližajoče se državnozborske volitve. Delegati ■ !la konferenci so sledili poročilu s. dr. Jeleni-£a> lii je poročal o političnem položaju. Podčrtal-je važnost predstoječih volitev in obrazložil stališče socialistov glede notranje politič-11ih vprašnj. Po porotilu s. dh Jelenca je bilo Par minut odmora, da so še delegati pomenili Slede kandidata in namestnika. . v- so določili za kandidata kmeta in za narriestmka delavca “J;	-	•	-	*■	*	v t »bo
KaKc se Kodi kmetu. Posestnika Križnarja Poznamo. Živi skromno na svojem posestvu •H v jx>tu svojega obraza, s svojimi rokami Preživlja ženo in» otroke. Kljub temu skromnemu Življenju je popolnoma samostojen kmet jn ne prodaja svojega prepričanja ali da bi Sel preko teženj ljudstva. * ••	•-> ■>'
Volilni shodi za okral Laško
Prva volilna zborovrnja se bodo v veliki dvorani Delavskega doma v
Trbovljah.
3. V nedeljo, dne 6. t. m. ob 15. uri v dvorani Delavskega doma v Hrast-
vršila:
1. V soboto, dne 5. t. m. ob 18. uri v
restavraciji Forte v Trbovljah za obrt-
nike.	'n,ku'
. Poročata okrajni kandidat s. Petejan 2. V nedel‘jo, dne 6. t. m. ob 9. uri | in njegov namestnik s. Murn.
Sodrugi I Obiskujte frizerski salon J. KOSEC - LJUBLJANA Miklošičeva cesta Stev. 18
MARIBOR
Proslava 40-letnice jubileja kapelnika g. Maksa Schonherrja
GUŠTANJ
Javno zborovanje sklicuje SMRJ v nedeljo, J>e 6. t. m. ob 9. uri dopoldan v »Sokolskem dotnu«. Dnevni red je razviden na lepaku pri vratarju. Zelo važno je za vsakega posameznika, da pride na to zborovanje. Referate bodo ime]j podružnični funkcionarji in oblastni tajnik s. Milan Sovljanski. Družnost.
SEVNICA OB SAVI
Tudi take stvari mora vedeti javnost. Pri
tlas imamo trgovca, ki je zelo prijazen s Brankami, samo'tega se ne zaveda, da je docela odvisen od nas zaslužkarjev. Spomladi, smo dobili onkraj Kozjaka novega soseda razlagal ljudem, kako so sedaj tam preko ^rečni, ker so končno rešeni 'gorja in da bo "edaj vse boljše. Ko mu je neka stranka ob ”®Ki priliki rekla, da bi si naj naročil »Delavko Politiko«, je rekel, da ga ta list ne zaprta, ker prinaša same moskovske laži. (Za 'e besede bi kazalo gospoda prijeti, da bi doprinesel dokaz resnice pred sodiščem.) — K ”reči imamo v našem kraju še drugega trgov-•a- ki nas vpošteva vsaj na ta način, da ima aročen naš list. 1'ako smo v toliko neod-y>sni, da nam ni treba hoditi tja, kjer nas ne narajo. A ko se bomo vsi tega zavedali, bo otični trgovec lahko prodajal svojemu sosedu *m onstran Kozjaka. Politično se zna go-p°d prilagoditi. I : tu, * •* . >iui >. > <1
STUDENCI PRI MARIBORU
STUDENŠKE NOVICE
Stavba novega gospodarskega poslopia pri ffiostanu tako napreduje, da se bo kmalu <*nk° podrl tudi drugi del prvotnega hleva pri ra Vi’ Občina je s tem hvalevrednim’ č:nom “Zveselila vse občane. Upamo, da se bo plavanje trga lahko kmalu pričelo. — Občani so ir« ■ *e ^n'. davčne Položnice za zadnje če-We‘ie. Res je, da so se občinske doklade le--j-5' zvišale od strani banske uprave za 10%.
Čina vzrok so v5Iiki izdatki- ki ima ob-skih ?a,radi 140 učencev in učenk v meščanki/ h1 v Mariboru- Niso pa vzrok po\iša-sliji 0rilgl izdatki občine, kakor se to večkrat
Te dni slavi kapelnik g. Maks Schonherr 40-letnico kapelnikovanja1. »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev« je v proslavo tega dogodka organiziralo muzikalni večer, ki se bo vršil v soboto, dne 5. novembra s pričetkom ob 20. uri v »Unionski dvorani«.
Jubilant zasluži, da se ga spomnimo in ob tej priliki povemo, kdo je in kakšne so njegove zasluge na glasbenem polju tudi za naše delavstvo, zlasti za železničarje.
Maks Schonherr se je rodil leta 1873. kot sin kapelnika tedanje igodbe delavnic južne železnice in je že kot deček pokazal izredno muzikalno nadarjenost, zato se je tudi z lahkoto uveljavil v muzikalnem življenju. Več let je prebil v večjih krajih izven Maribora, med drugim tudi v Ljubljani. Od leta 1898. pa je bil kapelnik godbe ' delavnic južne železnice. Pod njegovim vodstvom je ta godba na velikih festivalih dobila odlično priznanje in ostala na višini, dokler ni bila po prevratu likvidirana.
Zavedni železničarji so bili nekaj časa brez godbe, dokler niso poborniki v njih vrstah ustanovili leta 1925. »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev". Za kapel-
nika so poklicali g. Maksa Schonherrja, ki se je rad odzval povabilu. Sprejel je mesto in potem ostal zvest godbi v dobrih in 'slabih časih do danes. Naši železničarski godbeniki so pod njegovo taktirko postali prvovrstni. godbeniki, in so se na ta način uveljavili proti volji tistih, ki so to godbo hoteli na vsak način zatreti in spraviti s sveta.
Maks Schonherr se je v teh letih uveljavil ne samo kot kapelnik, ampak tudi kot komponist. Dasi Nemec, je dokazal s svojim ponašanjem, da hoče kot glasbenik služiti tudi našemu narodu in našemu delavstvu. Glasba je in mora ostati last vsega kulturnega človeštva. Še posebej se je Schonherr izkazal kot izboren interpret slovenskih in slovanskih melodij. Komponiral je celo vrsto lepih muzikalnih komadov, sestavljenih iz samih motivov slovenskih in slovanskih pesmi, ki jih danes igrajo godbe širom Slovenije in tudi preko njenih mej, na jugu države. Jubilantu, ki je tako nesebično postavil svoje znanje in svoje moči v službo delavstva, ob njegovem jubileju najiskrenejše čestitamo, izrekajoč mu toplo zahvalo, v upanju, da ostane še dolgo vrsto let kapel-tjih godbe, na katero je mariborsko delavstvo upravičeno ponosno.
Rudnik Peklenico pri Murskem Središču je [venske dijake, če bi se bivši njeni obdaro-kupila Mestna hranilnica za 4 milijone dinarjev, vanci bolje zavedali svoje dolžnosti, da vra
Bogata pokrajina in
revno ljudstvo
To so naše slovite Haloze,
ki so bolj poznane po svojem žlahtnem vinu kot pa po revščini, ki tamkaj vlada. Haloze spadajo pod ptujski okraj in segajo na desni strani Drave od Ptujske gore pa do Zavrča. Haloze sestavljajo večinoma strmi griči, ki so deloma poraščeni z bukovimi gozdovi, deloma pa z vinsko trto. Grozdje je izredno sladko ter zdravo in ne gnije v toliki meri kot je to deloma slučaj v Slovenskih goricah. V Halozah imajo svoje vinograde večinoma bogati ljudje in ustanove ter zavodi, ki se nahajajo v raznih mestih ali pa celo v inozemstvu, kot n. pr. Štajerska hranilnica v Gradcu. Srednjih posestnikov je prav malo, posebno onih, ki bivajo v samih Halozah. Veliko večino tvorijo viničarji in kočarji ter ogljarji.
*- •	• Bil sem letos drugič v Halo-
zah in sicer v času trgatve. Po visokih vinskih vrhovih dominirajo številne zidanice, podobne pravcatim gradovom, ki so znak ter simbol bogastva. i ..j-	--v.,.
-1 .	■	Ob
branju ni bilo opaziti tistega veselja kot nekdaj, niti streljanja, niti godbe ter ukanja, ampak skoraj žalostno je bilo branje, pri katerem so zaposlene skoraj same ženske in otroci, dasi je letos bilo branje naravnost rekordno po množini in po kakovosti. Sedaj je branja konec u» *	»«;*	Vinograd	in	viničar samevata. : <	■	•	•	k	v	*•
To so sličice iz sicer lepe naše domovine.
13.
Rudnik je bil že dolgo let v konkurzu in ga.jfe upravljala mestna hranilnica v družbi z nekaterimi drugimi upniki. >>.	-	-	.
t.„ _ t ■	3	4 Ha Za rentabilnost rudnika bo
treba še velikih investicij. Te pa se dajo izvesti samo tedaj, ako je lastnik rudnika feamo eden. Ali bo Mestna hranilnica rudnik obdržala in upravljala, najbrže še ni rešeno, kajti hranilnica se gotovo težko bavi s takimi gospodarskimi posli. Morala pa bo to storiti, ako ne najde ugodnejšega izhoda, i «>»*
Ob priliki proslave 70-letnice organizacije grafičarjev je na koncertu v kazinski dvorani pozdravil zbrano občinstvo z lepim nagovorom predsednik ljubljanske organizacije Vinko Sternad, v imenu prosvetne centrale SGRJ iz Zagreba pa Pipinič, kar smo v poročilu o tej prireditvi pomotoma izpustili.
Neznosen prah na Meljski cesti. Meljska cesta je tlakovana, tlakovana je tudi Aleksandrova cesta, s katere je direkten dovoz na Meljsko cesto. Spričo tega je nerazumljivo, kako je mogoče da se na tej cesti, zlasti pri podvozu, dvigajo za vsakim vozilom gosti oblaki prahu, da človeka, ki hodi tod, naravnost duši. Izgleda, da temu ni krivo samo preslabo čiščenje ulic, ampak dejstvo, da špranje v granitnem tlaku niso zalite s smolo, kakor delajo to povsod po mestih, temveč z zemljo in peskom, ki se seveda pod kolesi avtomobilov dio-bi, sili iz špranj kvišku in se spreminja v prah. 'rt*
Iz Prage že v dveh dneh. še do 1. novembra smo dobivali zadnji čas pošto iz Prage, tudi časopise, šele četrti dan. Od 1. novembra, ko je bila obnovljena z Nemčijo železniška zveza, pa že prihaja pošta drugi dan iz Prage in imamo tako sedaj zopet sproti sveže češke časopise v rokah.
Obupal je nad življenjem. Dne 4. t. m, je šel prostovoljno v smrt vpok. delavec
čajo posojila, ko pridejo do službe. Razven od zadruge dobivajo dijaki še manjše podpore od »Slovenskega dijaškega podpornega društva«, ki obstoja že iz predvojnega časa. Vsekakor bi bilo želeti, da slovenski dijaki še v večjem številu posečajo češke univerze, četudi imamo sedaj svoje visoke šole, da spoznajo svet, evropsko in visoko češko kulturo. Slovenska inteligenca, ki je svoječasno bivala v Pragi s pomočjo »Slovenskega dijaškega podpornega društva« in je sedaj v dobrih gmotnih odnošajih, pa bi naj še naprej vračala svojo hvaležnost s prispevki temu Podpornemu društvu. Le na ta način bo omogočen revnim dijakom študij.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi ob priliki proslave 40 letnega poklicnega jubileja kapelnika g. Maksa Schonherrja, dne 5. novembra v »Unionski dvorani« VELIK JUBILEJNI KONCERT pri pogrnjenih mizah. Sodeluje železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo«. Začetek ob 20. uri, konec ob 2. uri zjutraj. Vstopnice v predprodaji pri godbenikih, v upravi »Delavske Politike«, Ruška cesta 5 in v trgovini koles H. Arlati, Ulica 10. oktobra 4. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Zahvala. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki. so na kakršenkoli način pripomogli k sijajnemu uspehu slavnostnega koncerta mariborske »Grafike« ob priliki njene 10-letnice in 70-letnice Zvezne organizacije SGRJ v Ljubljani. Posebej se še zahvaljujemo mestni občini, ki nam je brezplačno odstopila dvorano. — Prosvetni pododsek v Mariboru za Prosvetni odsek ZoSGRJ.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Suppe »Boccaccio«. Suppe, skladatelj »Boc-
Javna dela v Zedinjenih
driavah v Ameriki
Ceste, pogozdovanje in regulacija rek.
lp v v » * "*»'»’i!:? Demokratične države Si ut lafodfu	izvršujie-
jo prava čuda v javnih delih.
Vlada Zedinjenih držav v Ameriki je sklenila, da energično nastopi proti krizi, ki bolj in bolj ogroža gospodarsko življenje velike severoameriške republike. Vlada nafnerava izvesti med drugimi jav. deli velike avtomob. ceste. Po načrtu namerava republika zgraditi deset transkontinentalnih cest. Od teh bodo tri vezale Atlantski ocean s Tihim oceanom. Ostalih sedem cest bo križalo Zedinjene države od severa do juga.
Avtomobilske ceste bodo štiri- do dvanajsttirne (po potrebi prometa v posameznih pokrajinah), tako, da bodo potniški vozovi popolnoma ločeni od tovornih ter promet urejen enosmeren za obe vrsti vozil. Izogibanja na prehodih žel: prog in velikim ovinkom se bo cesta izognila, če le mogoče, s podvozom.
Za gradbo teh cest sta dva predloga. En predlog pravi, da se najame posojilo, ki se naj odplača v 60 letih. Drugi predlog, ki ugaja tudi predsedniku Rooseveltu, pa je, da se kupi znatno več zemljišča za ceste, na katerem' bodo ob cestah nastale nove naselbine, ki bodo mnogo pridobile na vrednosti. Razlika med kupno in prodajno ceno
prostovoljno v smrt vpok. delavec v mestni	 1,	—* , — , i\az.ni\a ntcu tvupuu m ijiuudjnu ceuu
Plinarni M. Kramberger. Zjutraj so ga našli skih Skladatelje^ ki s^ LTce^Hpletteklega1 te}l zenll^č za naselja, bi pO tem miš-obešenega v drvarnici v hiši Delavska ul. 10.	■	J’KlaQatelJe.v,	so Koncem prefeklega ,............................  j.-------1.	...	--
Pokojnik je živel v slabih socialnih razmerah, kar ga je tiralo v obup
Umrl je dne 2. t. m. mestni stavbeni svetnik v pokoju Franc- Madile. Pokojni je bi! znana osebnost v našem mestu. Kot član diu-štva za fc'pepeljev'anje mrličev »Ogenj« bo prepeljan v graški krematorij in tamkaj vpe-peljen. Sprevod bo danes, v petek, dne 4. novembra ob 4. uri s starega mestnega pokopališča.
Študenti se vozijo v Prago. V sredo popot
»mu |5Kiauaieijev, ki so Koncem prereKiega.,.	.	,	j,	,	. , .
stoletja ustanovili nemško opereto. Prvi v tej I en ju stroske za gradbo cest, ki bi ve-vrsti je bil Ivan Strauss ml. s svojim »Neto- ljale okoli 8 milijard dolarjev (360 mt-
pirjem« in »Cigan-baron«, sledil mu je Suppe (»Boccaccio«), Millocker (»Dijak-prosjak«), Zeller (»Ptičar«) in Heuberger (»Ples v operi«). V vrsti teh del, ki jih smatramo dane* že za klasične operete, zavzema »Boccaccio« častno mesto in osvaja še vedno znova občinstvo s svojim živahnim dejanjem, še bolj pa s svojo lepo glasbo, ki sega že popolnoma v področje komične opere. — Sedanji vprizo-ritvi v mariborskem gledališču — prva je bila
kar*’ ?na,)° Pa ie' da občinska uprava štedi,' ?koro tri dni. V Linzu so morali prenočevati
dne se je peljalo skozi Maribor pet slaven-1 pred mnogimi leti z Mezgečevo v naslovni skih visokosolcev v Prago,	da	na ta-nošnjih	‘
visokih šolali nadaljujejo svoje študije. Nekateri dijaki pa so se peljali	že	poprej preko
Linza v Prago in so rabili	za	to potovanje
k, ."aj.oolj mogoče. — Tudi gasilci bodo kma-hr0sr- • So0j gasi,ski dom- docela dovršen. Do-^ teti"1'1 i uden‘'an’ so Pripomogli že mnogo vsei k- bo ta ,10vi dom v okras in ponos Sfein ° lni: ~ Stavbeno gibanje je v najlep-Mi srr„i:V0]u\ Veliko hišo ob Kralja Petra ce-kmain Krasser. v Stritarjevi ulici pa bo C°rnei>-T h -lz	železničarskega	pod
in se predstaviti tamošnjim nemškim oblastem, ki so jih naslednjega dne pustile naprej čez mejo na Češkoslovaško, čeprav še ni bil otvorjen redni promet. Kljub vsem zaprekam bo v Pragi letos študiralo še okrog 40 slovenskih visokošolcev. Naši dijaki žive večinoma v zelo težkih razmerah, ker nimajo nobenih pravih štipendij za Prago in si zato pomagajo
j	*	oivcjia	UUU-	i. j« i	i	.	............
Pa‘.5a društva. Ob Obmejni cesti — blizu tudl. s tenl’ da SI VZ£>mejo cele kovčke polne
*V<tPlQ2((	   .1	.	-	:	-5i\7i1	C	CoKa! »Inoi; mnri : C1 X. ~ 1,	 L	_	-
aPred
ujemo!
Pa se zida prvi studenški hotel!
dej
POBREŽJE PRI MARIBORU
VoCni kino Pobrežje. V soboto 5.
in ne-
MC|Jo f- ..........-	v	sodo	to
Btorja in ®v^mbra t. 1. razkošni film poln hu-[Wi LtmL ez*n‘i *KraJ,J’ev jetnik«. Paul Kemp, a”dt	ele	Sandrock,	Hilde	Hilde-
živil s seboj, zlasti mast in fižol in si potem večerjo kuhajo sami. Večina jih stanuje v jugoslovanskem dijaškem domu »Aleksandrov kolej«, kjer dobijo zelo lepe sobe. po 150 Kč mesečno. Stanujejo v sobah po dva in dva. Večina naših revnejših dijakov živi v Pragi komaj s 400 Kč do 500 Kč. Imajo pa precej dobro urejeno svojo slovensko dijaško zadrugo, ki jim daje brezobrestna posojila. Ta zadruga bi lahko mnogo bolje podpirala slo-
vlogi — je izdelal glasbeno plat z vso skrbnostjo in preizkušenim čutom kapelnik Herzog. Režija g. VI. Skrbinška ie bila zelo gibka in dramatična, skupine so bile po večini prav živahne. V naslovni vlogi, ki jo pojejo drugače navadno ženske, se je predstavil naš novi tenor g. Manoševskl, ki je za naše gledališče odlična pridobitev in nam je porok, da bo glasbena nezona uspešna. Fiametto je s šarmom v petju in igri podajala g. Igličeva. Z inteligenco in temperamentom so se pa v svoje •vloge zaživeli tudi vsi drugi, da omenim zlasti g. Zamejic-Kovičevo in g. Veldinovo, g. Anžlo-varja, g. Verdonika in g. P. Koviča, ki so svojim likom dali uspešno pevsko in izrazito igralsko podobo. Tudi vse druge vloge, predvsem dobri liki g. Groma, g. Rasbergerja, g. Gorinškove in drugi, so celoto lepo izpolnjevali. V posebno odliko pa štejem celotni vprizoritvi, da je bila podana dostojno, brez cenenih efektov in banalnega karikiranja. Delo je želo zaslužen uspeh in bilo deležno živahnega odobravanja pri občinstvu, ki je gledališče popolnoma zasedlo.	S.
lijard dinarjev), pokrila.
Zedinjene države bi prišle tako brez rizika do dobrih in rentabilnih ccst, ki bi razmeroma v glavnih žilah prepre-zale republiko.
Še en načrt je, ki ga bodo najbrž vključili v program javnih del in to jc pogozdovanje tistih pokrajin,, ki se vsled posekanja gozdov naglo spremr-njajo v puščavo in ogrožajo tudi poljedelstvo. V teh pokrajinah je treba regulirati tudi reke, ki vsled pomanjkanja gozdov ob vsakem dežju naglo naraščajo in odnašajo orno zemljo.
»U. S.«
Vsak delavec In vsak nameSienec
naj bo naročnik »Delavske Politike«) Sedaj je važno, da dobe vsi potrebne informacije iz svojega lista.
»Delavska Politika« je razširjena po vsej Sloveniji. Povezati mora vse delavce in nameščence v tej banovini v trden obroč, ki zajema iz nje vse informacije in inicijative, ker je sicer složno in smo* treno delovanje otežkočeno. t - »lili
Prej nego kupite blago za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse itd., obiščite
CESKI MAGAZIN, S,
ARIBOR
Ulica 10. oktobra,
kjer dobite največjo izbiro najboljšega blaga po najnižjih cenah. Brezobveznose lahko prepričate! - Krojaške potrebščine!
Denarne kazni v industrijskih podjetjih
Odločba ministrstva o seznamih denarnih kazni.
»Službeni list« Dravske banovine z dne 5. oktobra t. 1. objavlja o denarnih kaznih po Poslovnem redu za industrijska podjetja sledečo odločbo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 9. avgusta 1938 St. št. 40263:
»Vsa industrijska podjetja se opozarjajo, da morajo obsegati
seznami denarnih kazni,
ki jih dostavljajo podjetja po sreskih načelstvih kraljevski banski upravi, te-le podatke:
1. naziv podjetja in kraj,
2. ime in priimek kaznovanih delavcev z navedbo višine kazni za vsakega delavca ali delavko,
3. koliko je od denarja, zbranega od kazni, porabljenega in v kakšne namene, če denar še ni porabljen, naj se navede, v kakšne namene se bo uporabil že zbrani denar in denar, ki se bo v bodoče nabral.
Glede uporabe denarja od kazni se o-menja, da predpisuje § 340 zakona o obr-tih, da se morejo denarne kazni uporabiti samo za zboljšanje razmer delavcev tistega podjetja.
Temu ustrezno mora podjetje samo ob lastni odgovornosti porabiti denar od kazni na pr.: Za otroške vrtce ali okrevališča za delavske otroke, za posebno prehrano slabotnih otrok delavcev, za nabavo zimske obleke otrokom siromašnih delavskih družin ali za vzdrževanje čitalnic za delavce in podobno.
Dajanje nabranega denarja delavskim zaupnikom in delavskim organizacijam ali podpornemu skladu, s katerim razpolagajo delavski zaupniki, ne velja kot uporaba v zboljšanje razmer delavstva v podjetju.
Odločbo objavlja kr. banska uprava Dravske banovine z razpisom z dne 27. septembra 1938.«
*
S tem je končno uveljavljeno določilo § 340 obrtnega zakona o izvajanju kazni v industrijskih podjetjih, ki jih omenja tudi člen 15 Poslovnega reda za industrijska podjetja naredbe ministrstva socialne politike z dne 15. maja 1936.
Zaupniki in delavske organizacije imajo sedaj možnost, pravico in dolžnost, da kontrolirajo izvajanje zakonitih določil o nalaganju kazni delavcem, ki ne smejo predvsem nikdar ostati v blagajni podjetij, se torej z njimi ne smejo okoriščati delodajalci, ampak morajo naložene denarne kazni uporabiti le v korist delavstva, za otroške vrtce, okrevališča za delavske otroke itd., kakor predpisuje obrtni zakon ter naredba ministrstva socialne politike.
Kakšne smejo biti kazni?
Podjetja pa tudi ne smejo poljubno nalagati kazni, ker določa naredba o poslovnih redih v členu 15, da denarna kazen ne sme biti višja od tretjine dnevnega zaslužka. Le v slučaju hudih prekrškov se lahko kaznujejo s celim povprečnim dnevnim zaslužkom.
Pritožba zoper kazen.
Toda zoper vsako kazen se sme kazno-vanec pritožiti na sresko načelstvo, kjer se lahko zaupniki ali delavske organizacije tudi informirajo, če je podjetje predložilo vsake 3 mesece predpisane sezname, spisek iztirjanih denarnih kazni s podatki. zakaj so se kazni uporabile. S tem bo enkrat za vselej odpravljeno poljubno nalaganje visokih denarnih kazni, s katerimi so mnogokje podjetniki preganjali delavstvo in se razen z nizkimi mezdami okoriščali še s takšnimi kaznimi.
Shranite si to odločbo.
Opozarjamo delavstvo, da si to številko »Delavske Politike« dobro shrani ali vsaj izreže to odločbo, da jo bo imelo v slučaju potrebe vedno pri sebi.
Železničarsko strojno osobje o svojem položaju
Koliko dobi strojevodja za prihranjeno gorivo in mazivo? Upeljite urnino!
Kino Dom - Celje
5. novembra: »VELIKE NOROSTI«; 6., 7., 8. in 9. novembra: »TRIJE V SNEGU«; 10. in
11.	novembra: »TANGO NOTURNO«. Kol-ori-ran film.
SV. LOVRENC Velik požar je izbruhnil v skladišču lesnega podjetja Leschnik. Kljub velikim naporom požarne brambe se ni posrečilo požar takoj omejiti. Škoda, ki je nastala zaradi požara znaša nad 1,200.000 din. ki je pa le deloma krita z zavarovalnino.
plašči
Delavski pravni svetovalec
Nadure in odškodnina zaradi napačne prijave pri OUZD
Vprašanje: V mesni industriji oziroma delikatesni trgovini sem bil zaposlen štiri leta in sem sedaj že nekaj časa bolan. 1 vrdka pa me je prijavila v dosti nižjem mezdnem razredu kot bi me bila morala z ozirom na moje prejemke tako, da dobivam sedaj tudi prenizko hranarino Ali lahko od1 tvrdke zahtevam kako odškodnino? Ali lahko zahtevam kako odškodnino zaradi tega, ker sem delal vsak dan po poldrugo uro več, kot je bilo dogovorjeno, odnosno kot je po zakonu določeno?
Odgovor:	Zaradi	napačne prijave pri
OUZD morate zadevo javiti OUZD, ki bo naknadno izvedel pravilno zavarovanje, izterjal od podjetnika še dodatne prispevke in Vam plačal dodatno hranarino. Le v kolikor bi OUZD zaradi zastaranja zadevnih pravic ne mogel 'več Szvesti naknadnega zavarov'anjp, lahko podjetnika tožite za odškodnino pri sodišču. Enako lahko vložite proti njemu tožbo zaradi plačila normalne mezde in zakonitega poviška za nadure t. j. za vse one ure, ki ste jih dnevno opravili preko 10-urnega dela. lo tožbo je treba vložiti pri okrajnem sodišču podjetnikovega bivališča. Vtožite pa lahko mezdo le za one nadure, ki ste jih opravili v zadnjih treh letih računajoč od dneva tožbe nazaj.
Slabo popravljen studenec (Vuhred)
Vprašanje: Pri nekem studenčnem mojstru sem naročil, da mi popravi studenec. Mojster je popravljal tri dni, vendar vode studenec ni dajal. Zato sem se obrnil na drugega, ki je delo izvršil v moje zadovoljstvo. Prvemu mojstru sem plačal nekaj na račun, sedaj pa zahteva še ostanek, dasiravno dela ni izvršil kot se je zavezal. Ali sem dolžan ta ostanek plačati?
Odgovor:	Ker mojster dela ni dovršil
tako. da bi Vi lahko dobivali vodo, mu ni treba plačati ničesar, pač pa lahko še Vi zahtevate vrnitev zneska, ki ste mu ga dali na račun. Le v kolikor je z njegovim delom, če tudi ni dovedlo do uspeha, postal studenec več vreden in je tudi novi mojster zato imel manj dela, sme prvi mojster zahtevati primerno odškodnino za svoje delo.
Obljuba zakona (Trbovlje)
Vprašanje: Imel sem razmerje z neko žensko, ki mi grozi sedaj s tožbo, zato ker sem sklenil, da se poročim z drugo. Ali bo s tožbo proti meni uspela?
Odgovor: Če ste jo pod obljubo zakona pripravili do tega, da se Vam je udala, ali če si je z ozirom ria nameravani zakon z Vami
že nabavila pohištvo ali druge slične predmete, bodete v morebitni pravdi obsojeni, da ji plačate primerno odškodnino, drugače pa ne.
Plačilo pogrebnih stroškov (Poljčane) Vprašanje: Umrla mi je mati. Pogrebne stroške za njo je plačala moja stara mati. Ali lahko zahteva stara mati tozadevne izdatke povrnjene od materinega moža, ker je bila mati poročena?
Odgovor: Po zakonu je mož dolžan skrbeti za svojo ženo in brez dvoma pade nanj v prvi vrsti plačilo pogrebnih stroškov. Stara mati naj ga za izdani denar tirja, če ne bo šlo zlepa pa toži.
Nezgoda pri delu (Trbovlje) Vprašanje: Moj sin je uslužben pri industrijskem podjetju. Pred kratkim se je ponesrečil in se močno poškodval po bradi in spodnji čeljusti, pri čemer je izgubil tudi večje število zob. Ali ima pravico tirjati za to kako odškodnino in kam naj se obrne?
Odgovor: Vaš sin mora biti itak zava rovan pri OUZD in bo od njega dobil v zakonu predvidene bolniške podpore. Ako se n.u je vsled poškodbe delovna sposobnost zmanjšala nad 10%, ima pravico tudi do nezgodne rente, ki jo mora takoj pri OUZD zahtevati. Od podjetja oziroma nastavljencev podjetja more sin zahtevati odškodnino le. ako se je zgodila nesreča po njihovi krivdi: v takem primeru naj toži krivega nastavljenca in pod jetje skupno najbolje po odvetniku.
Bolezen delavca (Ruše) Vprašanje:	Moj oče je bil sprejet v
službo k neki lesni tvrdki. OUZD pa je bil prijavljen šele tri tedne pozneje. Ko je kmalu nato zbolel, mu je OUZD odlonil plačilo hra narine, češ, da še ni zavarovan 6 tednov. Po končani bolezni pa dotična tvrdka očeta sploh ni marala več vzeti na delo, oziroma ga je odpustila. Ali lahko zahteva oče od svoje služ-bodajalke plačilo hranarine, bolniške mezde in mezde za odpovedno dobo?
O d go v gr: Ako je Vaš oče prijavil OUZD resnični datum svojega nastopa službe, se bo po izvršenih poizvedbah od strani OUZD itak naknadno izvedlo njegovo zavarovanje za ves čas njegove zaposlitve ter bo dobil na svojo zahtevo od OUZD izplačano tudi hranarino. Šele če bi s svojo zahtevo pri OUZD ne :.s-pel, bi lahko zahteval hranarino od služboda-jalke. Na vsak način pa ima pravico tirjati službodajalko za 6-dnevno bolniško mezdo ter tudi za odnovedno mezdo za 14 dni. ako ni njegova bolezen trajala 4 tedne: v takem primeru ima namreč delodajalec pravico delavca takoj odpustiti.
S. urednik! Zadnjič ste objavili članek o položaju strojevodij. Pošiljamo Vam še en prispevek, kot dopolnilo dotičnega članka in upamo, da ga boste objavili:
V mesecu juniju 1938 je neki strojevodja s strojem1 vrste 20 za 308 prevoženih kilometrov napravil 9.52 din prihranka ria gorivu in mazivu. Od tega odpade odtegljaj 20 odst. + 6 odst. davka in je dobil od prej navedene vsote izplačanih le din, 7.05.
Vzemimo primer, da je v mesecu — kar se je dejansko zgbdilo — prevozil 10 krat 308 km (= 4620 km). Za 4620 prevoženih kilometrov znaša' kilometrina 4620 X 0.085 din = din 382.70. Premija za prihranek na gorivu in mazivu bi znašala 7.05 X 15, t. j. din 105.75. Kilometrina in premija znaša torej skupno din 487.45. Strojevodja je bil odsoten od doma v 5 dneh 88 ur, v 30 dneh 528 ur in znaša torej službena odsotnost
22 dni mesečno izven doma
ali 22 dni dvojnega gospodinjstva. iv * .« >»•.»	*	n.»«~ Po zakonu o delovnem času,
ki ga je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in ki določa 8 urni delovnik, se sme 8 urnik prekoračiti največ za 4 ure na dan in to z dovoljenjem dotičnega ministrstva, čezurno delo pa je treba po tem pravilniku plačati s 50 odst. poviškom. Povprečni zaslužek na dan znaša din 22.15. Strojevodja pa je odsoten z doma po 24 do 36 ur nepretrgoma.
Ker znaša po zakonu o osemurnem delovniku delo v mesecu le 208 ur in vrši osobje čezurno delo preko določenih ur, bi mu pripadala
zanj vsekakor odškodnina, m................  -*	•'
Ker imajo strojevodski kandidati okroglo din urnine na uro, bi znašalo pri okroglo 100 urah čezurnega dela v domovni postaji po zakonskih določbah mesečno din 750 za nadure.
Iz navedenega sledi, da se strojnemu osobju godi velika i ■■ 'n in to radi tega,
ker ne Idosegata kilometrina in premija niti višine zaslužka za čezurno delo.
Primanjkljaj v domovni postaji znaša tore) — kakor je iz navedenega razvidno — na mesec din 260. Nastane vprašanje, koliko se po-
veča ta primanjkljaj, ako mora uslužbenec vsled 20 do 22 dni odsotnosti od doma voditi dvojno gospodinjstvo?
To razmerje je vzeto za strojnega ključavničarja, kot fizičnega delavca. Od strojevodje se pa zahteva, da je kvalificirani delavec, da ima 3 do 4 leta prakse v ključavničarski obrti, najmanj 2 razreda srednje šole, predpisano montažno prakso in izpit za strojevodjo. P°" leg tega mora za vse nedostatke pri prometu, kakor za strokovno, prevzeti popolno odgovornost. N. pr.: za nadpovprečno porabo gorilnega in mazilnega materijala, za kar se odtegnejo dnevnice v korist bolniškemu fondu, za katerega na ta način največ prispeva ravno strojno osobje. w« '*	- -- ■* •*'* v'*'
Kaj pa kurjači?
Kurjač je n. pr. za istih prevoženih 4620 kiti X 0.055 din dobil din 254.10 kilometrine, za ves mesec vožnje je znašala njegova pre n jgovns nagrada din 56.54, torej skupaj din 300.56, pa je bil ravno tako odsoten od doma 22 dni ter je opravil še več službe kot njegov strojevodja. ker mora biti po obstoječih predpisih } uri pred odhodom vlaka na stroju. Poleti j® neznosna vročina na stroju, ki doseže 50 do 60 stop. C. Povprečni zaslužek kurjača ob 2? dnevni odstotnosti z doma znaša le din 13.68.
h - (	, i	<t»	.«»•* 5 PO
pravilniku o str. pr. usl. drž. pr. ustanov tablice čl. 40 bi znašala njegova potna dnevnici kot zvaničnika III. grupe din 35 dnevno, alij za 72 dni din 770, dasi je v primeri s ctroje-vodjo onravil v mesecu 45 ur več službe. I* nsvedenga je razvidno, da je treba ta sistertfž obračuna odpraviti in upeljati urnino. da bo osobje vsaj za čezurno delo dobilo plačno.
R. Ž. j
KUPIMO
lovski rog (Waldhorn) in C trombo za godbo na1 lok. Ponudbo z navedbo cene in opisom inštrumenta je poslati na »Zarja«, Zabukovca. Griže.
Mil potrebujete, da zaslužite 1000 Din bdUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:,Anos', Maribor,Orožnova 6.
I
Ženski
J. Preac
Največ)a izbira
Maribor
Glavni trg 13
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomoina blagajna v Mariboru, Aleksandrova 47
(V LASTNI PALAČI)
I
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu:
septembru 1938.
Fuks Jožefa, vžitkarica, Pekre p. Limbuš;
Žnidaršič Ana, vdova vin. trgovca, Ljubljana;
Šavc Ivan, prevžitkar. Št. Janž pri Dravogradu;
Senekovič Albin, železničar v pok., Studenci pri Mariboru;
Vodušek Jera, vdova, Ljubljana;
Klančnik Anton, posestnik, Loke;
Weixel Marija, zasebnica, Maribor;
Coihter Blaž, najemnik, Razvanje p. Hoče;
Semenič Gera, posestnica, Slamnjak p. Ljutomer;
Herzog Štefan, delovodja, Maribor;
Dokl Andrej, prevžitkar, Osek p. Sv. Benedikt v Slov. gor.;
Pobijaš Anten, prevžitkar, Maribor;
Rostohar Jožef, prevžitkar, Kladje;
Sterman Marko, posestnik, Ljutomer;
Balon Ana, prevžitkarica, Celje;
Gombač Ivan, posestnik, Maribor;
Paulič Alojzija, vpokojenka, Ljubljana VII;
Zupanc Marija, vžitkarica, Hrastje;
Gornjak Antonija, zasebnica, Bresternica 53;
Novak Kari, posestnik, Ptuj;
Skoberne Franc, posestnik, Hrušovec;
Senekovič Marija, viničarka, Studenci;
Maiis Peter prevžitkar, Celje;
Čadež Marija, zasebnica, Tržič;	i
Vi vat Benedikt, zasebnik, Maribor-Pobrežje;
Pukl Terezija, hišna posestnica, Bjelovar;
VVagner Antonija, vdova uradnika, Maribor;
Slamik Ana, zasebnica, Maribor;
Šumenjak Alojz zasebnik. Murska Sobota;
Osojnik Vid, posestnik, Ptuj;
Vnuk Marija, žena inštalaterja. Maribor;
Tanšek Neža, prevžitkarica, Škofja vas pri Celju;
Klippstatter Cecilija, zasebnica, Maribor;
Griljanc Marijana, posestnica, Kaludrovci.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
Din 283.030'-
Članom, ki so pristopili po 1. nov. 1933 se izplača polna pogrebnina - brez odbitka! Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI« naj zahteva brezobvezno in brezplačno
pristopno izjavo.
Blagajniiko nafelstvo.
Zm kt ni er rti izdala in ureMe Adolt Jelen t Mariboru. — Tiska: Liudska tiskarna, d. d. ? Maribora, predstavitelj Viktor Erien v Mariboru.