TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS
Leto XXVII.	Številka 3
KRANJ
Julij 1986
O srednjeročnem planu 1986—1990
V tem mesecu so delavski sveti sprejemali srednjeročni plan za obdobje 1986—1990. To je zadnji planski akt za to srednjeročno obdobje.
Sprejetih je 11 temeljnih ciljev, med katerimi je težko izpostaviti najpomembnejšega. Skrbeti bomo morali, da se bodo vsi cilji uresničevali.
Obseg poslovanja temelji na treh pomembnih omejitvah, ki jih trenutno poznamo. To so: omejeni kadrovski potenciali z neustrezno kvalifikacijsko strukturo, iz-trošenost opreme z zastarelim tehnično-tehnološkim nivojem ter odvisnost od uvoza osnovne surovine.
Odločili smo se, da obsega proizvodnje gotovih tkanin ne bomo bistveno spreminjali. Od asortimanskih sprememb smo se odločili za večanje deleža širokih tkanin in večanje deleža visoko oplemenitenih	tkanin.
Struktura tkanin in obdelava tkanin se bosta iz sezone v sezono bolj prilagajali modnim trendom in zahtevam trga.
Poleg investicij, ki se zaključujejo letošnje leto, bomo v tem srednjeročnem obdobju izpeljali II. fazo investicijskega programa »Zamenjava in posodobitev opreme za proizvodnjo tkanin.« Ta je glede na trenutne pogoje poslovanja, ki jih
imamo, dokaj hud zalogaj. Omejene so namreč pravice za uvoz opreme in pada naša akumulativnost.
S planom smo posebej izpostavili raziskave in razvoj, tehnološko in operativno pripravo proizvodnje ter tehnično kontrolo. Le z razvojem teh funkcij ob uvajanju sodobnih metod dela bo možno doseči zastavljene cilje.
Prodaja bo ostala usmerjena tako kot doslej. Povečeval naj bi se še naprej delež prodaje na konvertibilna tržišča. Utrdili bomo izvozne poti tudi z višjimi oz. dolgoročnejšimi oblikami sodelovanja z našimi kupci.
Določili smo politiko ustvarjanja in razporejanja skupnega prihodka, celotnega prihodka in dohodka v tem srednjeročnem obdobju. Pri tem ohranjamo med TOZD in z DSSS zatečene odnose. Uspešnost poslovanja bomo ugotavljali v delovni organizaciji kot celota.
To je nekaj vsebine sprejetih srednjeročnih planov. Ob tako nestabilnih pogojih poslovanja, v katerih trenutno poslujemo, je zelo težko določiti predvsem materialne in kadrovske vire, s katerimi bomo razpolagali. Prav gotovo pa je, da moramo storiti vse, da bomo razpoložljive čim bolje izkoristili.
Iva Mohorič
Letošnja nagrajenca SO Kranj
Ob občinskem prazniku —
1.	avgustu bodo podeljene kot vsako leto nagrade in priznanja Skupščine občine Kranj. Med letošnjimi nagrajenci (podeljene bodo 3 nagrade) je tovariš Slavko Zalokar, glavni direktor Tek-stilindusa, katerega je za nagrado predlagala konferenca OO sindikata Tekstilindus, priznanje občine Kranj pa bo prejel tudi tovariš Peter Jekovec, za katerega je dal pobudo Občinski svet ZSS Kranj.
Tovariš Slavko Zalokar bo prejel nagrado z naslednjo utemeljitvijo:
Kronološki pregled najpomembnejših dolžnosti, ki jih je in jih še opravlja Slavko Zalokar, nam zgovorno govori o izredni delovni angažiranosti v raznih delovnih telesih in organih širše DPS in DO Tekstilindus. Težko se je opredeliti za eno izmed obdobij njegovega delovanja v delovnih in samoupravnih telesih na ravni občine, republike in federacije, ki iz-
stopa. Pa vendar je bil Slavko -Zalokar eden redkih poslancev v Zboru narodov Skupščine SFRJ (od leta 1965 do 1967) in delegat v zvezni skupščini (od leta 1974 do 1982), ki je o odločitvah zveznih organov poročal delegatom občinske skupščine. Verjetno je še mnogim v spominu obdobje, ko je bil Slavko Zalokar predsednik Skupščine občine Kranj, v času gospodarske reforme leta 1968, v času gospodarskih težav podobnih današnjim.
Z načinom dela, ki mu je lasten, uspeva združevati vodstva DO, DPO in samoupravne organe v enotno akcijo za premagovanje in reševanje vsakodnevnih problemov, ki se porajajo na ekonomskih in samoupravnem področju delovne organizacije.
Poslovna orientacija delovne organizacije je skladna z družbenoekonomsko planiranimi cilji širše DPS, kar se naj lepše odraža v stalnem povečevanju izvoza. Le-ta predstavlja okrog 40 % celotne letne proizvodnje Teks-tilindusa. Prilagajanje razmeram in potrebam domačega in tujega tržišča je v tekstilni industriji še posebej težko. Usmerjevalna vloga tov. Zalokarja in občutek za bodoča poslovna dogajanja pa to težo zmanjšuje.
Vseskozi vzpodbuja prizadevanja v DO pri uvajanju take proizvodnje, tehnologi-
je in opremljenosti, ki izboljšuje delovne pogoje delavcev, ekološko pa ni škodljiva za delovno in širše okolje.
Zaradi svoje preprostosti in neposrednosti je Slavko Zalokar še posebno cenjen med delavci — neposrednimi proizvajalci.
Za priznanje Petru Jekov-cu pa v utemeljitvi piše takole:
Tovariš Peter Jekovec sodi med najaktivnejše družbenopolitične delavce v občini, kar nam potrjujejo številne funkcije, ki jih je in jih še opravlja tako v DO kot v organih širše družbenopolitične skupnosti. Naj jih naštejemo le nekaj: bil je predsednik konference ZSMS, član DS in raznih odborov ter komisij v DO, sekretar sveta ZK v DO ter aktiva neposrednih proizvajalcev, član OS ZSS, član občinske konference in komiteja ZKS, član CK ZKS.
Naloge, ki jih sprejme, opravlja zavzeto in odgovorno. Z načinom dela bistveno prispeva k demokratičnim in humanim odnosom, k razvoju iri utrjevanju samoupravljanja. Posebno kreativen in delaven je na področju kulturnega in družabnega življenja v OZD, v kateri je zaposlen. S preprostostjo, poštenostjo in delavnostjo si je pridobil zaupanje sodelavcev pa tudi širšega okolja.
Obema nagrajencema iskreno čestitamo.
R. G.
Ob 22. juliju —
dnevu vstaje iskreno čestitamo
Predilnica v I. polletju
V letošnjem I. polletju je bilo proizvedeno 1827 ton preje. Osnovni plan je bil dosežen s 96 %. Tudi napram letu 1985 smo v istem času količinsko proizvedli 61 ton ali 3,2 % preje manj. Do te razlike je prišlo predvsem
zaradi še večjega prilagajanja sezonski proizvodnji oziroma proizvodnji v okviru izvršene ponudbe. To je tudi razvidno iz primerjave letošnje proizvodnje napram lanski v istem obdobju:
	1985	1986	Index
— mikana bombažna preja	1112 ton	925 ton	83.2
— česana bomb. preja	383 ton	486 ton	127.0
— stanična preja in mešanice	178 ton	280 ton	157.3
— poliesterska preja in meš.	215 ton	136 ton	63.2
Povprečni predeni tex	23,64	23.19	98
Iz rezultata izvršene proizvodnje je razvidno to, da proizvodnja ni šla po neki utrjeni usmeritvi, ampak po točno zahtevani, na osnovi zahtevane ponudbe. Pri tem se je moralo upoštevati tudi zmogljivosti in nivo kvalitete — kar je seveda imelo za posledico nekoliko nižjo proizvodnjo. Ker se je za potrebe tkanja moralo prejo še dokupovati, se je v ta nemen nakupovalo dve najbolj standardni številki, tipa 30 in 50 tex. Tako se je doma v povprečju predla nižja (tanjša) številka za cca 2 %, kar je tudi imelo vpliv na kolčinsko izvrševanje.
Za pokritje potreb pri preji smo v I. polletju dokupili nad 221 ton mikane preje, doma pa smo organizirali delo v prostem času (sobota in nedelja) za kar smo potrošili 10074 nadur.
Na področju investicijske dejavnosti je bilo letošnje polletje zelo živahno. V tem času je prispela vsa oprema iz programa I. faze posodobitve, katero smo prav pred letom dni naročali. K montaži se je tudi takoj pristopilo, tako da je ob zaključku polletja v glavnem zaključena. Pričelo se je že s poskusnim testiranjem posameznih naprav in sistemov, kar bo predvidoma od pričetka kolektivnih dopustov opravljeno. Ob tem se je pokazala pomanjkljivost v oskrbi s stisnjenim zrakom, kar se intenzivno razrešuje, lahko da bo polno obratovanje omogočeno po kolektivnih dopustih.
Seznam nove opreme je sledeč:
—	4 kom križno previjalno avtomatski stroji po 24 vreten
—	linija za mešanje bombažnih in umetnih vlaken s 4 novimi mikalniki. V sklopu te linije delujejo še Unifloc, stroj za trganje odpadkov, Unimix in mono čistilec
—	1 kom raztezalka z elektronsko regulacijo
—	linija za reciklažo bombažnih odpadkov, katero se-
stavljajo novo nabavljeni stroji: trgalec odpadkov, zbiralec in mešalec odpadkov ter obstoječa mono čistilec in ERM čistilec ter zaščita proti požaru.
—	sistem za prezračevanje, avtomatsko zbiranje vseh odpadkov, ter nato odvajanje v sistem za prečiščevanje in na kraju pa z brike-tiranjem neuporabnih odpadkov in prešanjem v bale ostalih odpadkov zaokrožuje celoten proces v čistilnici.
—	Laboratorijska oprema, katero sestavljajo kondicio-nirni aparat, dinamometer Uster, aparatura za ugotavljanje neenakomernosti Uster — tester I in aparat za ugotavljanje vitja Zweigle.
—	Poleg opreme pa se je moralo opraviti tudi določena gradbena dela — razširitev dela čistilnice in zgraditev ustrezne komore za prezračevalni sistem.
To dokaj obsežno delo se je opravilo v sorazmerno kratkem času — v dobrih treh mesecih. Pri tem so zunanji sodelavci opravili gradbena dela in instalacijo cevovodov, vsa ostala dela pa poleg inozemskih monterjev le domači vzdrževalci in osebje predilnice. Zaradi tega se je precej del s področja vzdrževanja odložilo za kasnejši termin.
Poleg vseh aktivnosti ob sami montaži pa so istočasno tekle priprave za II. fazo obnove in posodobitve proizvodnje, kjer bo ob realizaciji omogočen precejšen prihranek na delovni sili, ob istočasnem povečanju proizvodnje preje.
Ob zaključku I. polletja ugotavljamo povečano fluk-tuacijo, saj je v tem času izstopilo 35 ljudi, na novo pa se je zaposlilo 36 delavcev (indeks: izstop 125, vstop 150!)
Poleg povečane fluktuaci-je pa je zaznan ponovno tudi povečan procent izostankov, kar je delno na račun podaljšanega porodniškega dopusta, pa tudi večje odsotnosti zaradi bolezni: skupno je
15,40 % izostankov, napram lani ko je znašalo 13,96 %. Ugotavlja se, da se kadrovanje še ni izboljšalo in se problemi na tem področju ne razrešujejo ugodno.
Značilno za ostalo dejavnost v prvem polletju je vsekakor »zamenjava« samoupravnih organov, ki smo jih izvedli z volitvami. Poleg tega pa je bilo precej časa porabljeno za priprave na uvedbo novega sistema nagrajevanja, kjer nas v pri-
hodnje vsekakor še čaka precej dela.
Z ugotovitvami, da nas v prihodnje čakajo naloge tako na področju nove proizvodnje, ustrezne organizacije pretoka materiala, ter razreševanja vseh odprtih vprašanj na področju nagrajevanja, kvalitete dela in ustrezne produktivnosti vstopamo v II. polletje.
Vodja Tozd Predilnica Pertot Boris ing.
Tek proti času — za lačne v Afriki
Tudi iz Tekstilindusa smo se udeležili teka proti času, ki ga je v Kranju organizirala Občinska konferenca ZSMS Kranj v ponedeljek, 26. maja. Poleg tega smo iz sredstev konference OO sindikata dodelili organizatorjem teka še 40.000 din Ali nismo simpatični?
Uspela očiščevalna akcija v delavskem domu
V nedeljo, 14. 6. 1986 je bila organizirana v našem delavskem domu očiščevalna akcija. Izvedli so jo stanovalci delavskega doma na pobudo sveta stanovalcev in uprave doma. Skupaj je bilo 30 udeležencev. Sprva vreme ni bilo naklonjeno, vendar so udeldženci vztrajali ter izvedli vsa predvidena dela. Urejali so okolico doma, predvsem dvorišče in zelenice, očistili pa so tudi streho in žlebove.
Akcija je potekala 4 ure, vsi udeleženci so bili zelo prizadevni, predvsem pa velja pohvala predsedniku sveta stanovalcev, njegovemu namestniku in našemu rednemu vzdrževalcu.
Po končani akciji so se zbrali v klubskem prostoru, kjer so ob topli malici, za katero je poskrbela TOZD Prehrana in oddih, prijetno poklepetali.
Kern Anton
----------------------------------------------
Opozorilo voznikom
Vse voznike motornih vozil opozarjamo, da morajo parkirati osebne avtomobile na označenih parkirnih prostorih. Parkiranje je dovoljeno samo pod boksi, nasproti komercialnega sektorja, za stavbo kadrovskega sektorja oz. med kolesarnico in industrijskim tirom in na parkirnem prostoru pred vratarno obrata I.
V primeru kršenja prometnega reda se bo voznikom prepovedalo parkiranje v delovni organizaciji in bodo morali puščati vozila izven delovne organizacije. Enako opozorilo velja tudi za voznike motornih koles in dvokoles.
Prometna komisija
V.____________________________________________J
Iz dela delegacij
Prijetno postlana postelja v Maredi, kjer boste sigurno dobro spali
Mareda že sprejema goste
Zbrani delegati za zbor združenega dela SO Kranj v delovni organizaciji Teks-tilindus Kranj smo na skupnem zasedanju dne 12. 6. 1986 obravnavali celotno gradivo za 3. sejo zbora združenega dela SO Kranj in ob posameznih točkah dnevnega reda oblikovali sledeče pripombe in predloge:
točka 3. — Problematika gostinstva in turizma v občini Kranj
Delegati DO Tekstilindusa menimo, da gradivo dokaj poglobljeno izpostavlja problematiko gostinstva in turizma v občini Kranj in v celoti podpiramo tudi ukrepe za izboljšanje ter naknadno posredovane ugotovitve, stališča in sklepe izvršnega sveta občine Kranj z željo, da bo komite za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti te usmeritve dejansko tudi tekoče spremljal in v sodelovanju z izvršnim svetom zagotovil izvrševanje. Ob teh konkretnih ugotovitvah, stališčih in sklepih, ki opredeljujejo tudi nosilce in roke pa delegati tudi predlagamo, da zbor združenega dela SO Kranj da pobudo Občinskemu svetu ZSS Kranj, da ustanovi sindikat dejavnosti delavcev gostinstva in turizma v občini Kranj oziroma v kolikor je le-ta že ustanovljen dejavnost tega organa okrepi, oživi in prav gotovo bi lahko tudi ta organ doprinesel velik delež k uresničevanju in usklajevanju zadanih si nalog na področju gostinstva in turizma.
točka 9. — Akcijski program za reševanje problematike invalidnih oseb v občini Kranj (spremembe in dopolnitve)
Akcijski program za reševanje problematike invalidnih oseb v delovni organizaciji Tekstilindus dokaj dobro poznamo in ga po svojih močeh in sposobnostih tudi uresničujemo tako v stro-1 kovnih službah kot tudi aktivu invalidov. Marsikaj iz programa pa bi lahko uresničili uspešneje, če bi bila naša usposobljenost in znanje pri reševanju teh nalog boljša in strokovnejša. Zato tudi po tej liniji podpiramo program v petem poglavju programa, ki govori o usposabljanju strokovnih delavcev za delo z invalidi oziroma za usposabljanje mentorjev v organizacijah združenega dela.
Predlagamo zboru združenega dela, da zbor posreduje dodatno pobudo zadolženim za takojšnjo, stalno in obvezno izvedbo usposabljanja mentorjev in drugih delav-
cev, ki v OZD delajo na teh zahtevnih nalogah usposabljanja in prezaposlovanja invalidnih oseb.
točka 13. — Poročilo o uresničevanju dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985
Poročilo uvršča tudi DO Tekstilindus Kranj med tiste gospodarske OZD, ki dohodka v letu 1985 niso razporedile v skladu z družbeno usmeritvijo.
Naša delovna organizacija je že ob 9-mesečnih rezultatih in ob zaključnem računu opozorila na to, da samo uporaba osnovnih kriterijev ne daje pravične presoje in enako menimo delegati tudi danes.
Še vedno menimo, da je uspešnost našega poslovanja, posebno, če ga ocenjujemo v daljšem časovnem obdobju in glede na dosežen nivo drugih organizacij združenega dela tako v gospodarstvu občine kot v panogi, taka, da je bila tudi delitev dohodka v letu 1985 vsklajena z družbeno usmeritvijo.
Naš približno 2300-članski kolektiv jev letu 1985 ustvaril skoraj 2.400.000 din dohodka na zaposlenega, 15 % več kot povprečno gospodarstvo občine Kranj. Za akumulacijo je namenil skoraj 1,230 mio din. Kolektiv z manj kot 8 % zaposlenih v kranjskem gospodarstvu je ustvaril 13 % akumulacije v občini Kranj.
Vsi kazalci uspešnosti poslovanja so za našo delovno organizacijo boljši, kot so v poprečju ugotovljeni za gospodarstvo v občini Kranj. Tako je delež izvoza v celotnem prihodku znašal 20,4 %, v gospodarstvu občine 16,2 %, akumulativnost je pri nas znašala 15,2 %, v gospodarstvu občine 5,1, naša reprodukcijska sposobnost je znašala 19,6 %, v občini 9,9 %. Akumulacija v dohodku v naši DO je znašala 23,4 %, v občini je bilo to povprečno 16,6 %.
Ob teh dobrih rezultatih pa ne moremo mimo dejstva, da so povprečno čisti osebni dohodki v naši delovni organizaciji znašali 53.126 din, to je 8 % manj kot so znašali povprečni osebni dohodki v gospodarstvu občine Kranj.
Vsled navedenega se delavci in delegati DO Tekstilindus Kranj sprašujemo, ali je samo uporaba osnovnih kriterijev dovolj pravičen kriterij za presojo?
Delegati DO Tekstilindus Kranj
Med prvomajskimi prazniki so v počitniških apartmajih Mareda pri Novigradu že letovali prvi gosti.
Mareda je novo naselje, kompleks dvonadstropnih blokov, v katerem ima tudi Tekstilindus pet apartmajev. Po cesti, v smeri Novigrada, se ob tabli, ki označuje konec naselja Dajla, zavije na desno po novi asfaltirani cesti. Po nekaj sto metrih se odpre pogled na novo naselje Mareda. Bloki stojijo na levi strani.
V začetku junija, ko smo obiskali naselje, so potekala zaključna dela pri urejevanju okolice, t. j. zelenic in ulične razsvetljave, asfaltirali pa so tudi parkirne prostore. Vzdrževalci so montirali v apartmajih stene kabin za tuširanje. Naši apartmaji se nahajajo v dveh blokih. V prvem so štirje (po dva in dva skupaj), peti apartma pa je v drugem bloku. Naše apartmaje je prav lahko opaziti že iz ceste in to po nežnovijoli-časti barvi zaves na oknih. Vhod je iz druge strani in sicer po odprtem stopnišču, obloženem s ploščicami. Pred vhodom v apartma je pri vratih obešen lesen zaščitni znak Tekstilindusa. Vsak apartma ima mini kuhinjo, dnevni prostor z balkonom, spalnico ter sanitarije, v katerih je stranišče, umivalnik in tuš kabina. Prostori so izredno lepo in funkcionalno opremljeni, ob čemer zasluži TOZD Prehrana in oddih vso pohvalo. Konferenca sindikata je tudi podarila za vsak apartma 5 umetniških slik,
dela kranjskih likovnih umetnikov.
Naselje Mareda ima veliko in dobro založeno samopostrežno trgovino, kjer je zraven tudi bife. Trgovina je menda ena najlepših in največjih v Istri. O tem smo se tudi sami prepričali. Izredno dobro je založena z živili ter mešanim blagom, tako da gostje resnično lahko opravijo nabavo na tem mestu. Nižje od trgovine proti plaži je tudi samopostrežna restavracija (o cenah sicer nimam podatkov). V smeri proti obali se razprostira velik avtokamp, ki ima samo to napako, da ima mogoče premalo sence. Tudi plaža je lepo urejena in ima betoniran privez za čolne, od naselja pa ni daleč.
Priznati je treba, da so nove počitniške kapacitete velika pridobitev za naš kolektiv. Prepričani smo, da se bodo vsi, ki bodo letovali v Maredi, prijetno počutili in lepo preživeli svoj dopust. Upamo tudi, da bodo vsi dopustniki pazili na inventar v apartmajih, skrbeli za red in čistočo in ne povzročali škode.
Ob tej priložnosti smo obiskali tudi naselje v Novigradu. V Pineti naših gostov še ni bilo, kajti do otvoritve sezone je manjkalo še teden dni. Tu so potekala zaključna dela pri urejevanju nove kanalizacije. V hišicah so se v letošnjem letu zamenjali kavči, tako da je bil tudi tu obnovljen del opreme.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Samoupravljanje ali formalizem
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ko boste brali ta prispevek, bo počitniška sezona že v polnem teku. Vsem na počitnicah želimo lep dopust, mnogo sonca, dobrega počutja in počitka!
VESNA KESIC iz finančnega sektorja je letovala z družino v Maredi zadnji teden v juniju.
»Novigrad je razmeroma blizu in že to je prednost, ko odideš na dopust. Naselje Maredo je prav lahko najti, kajti pot je dobro označena. Lahko rečem, da smo preživeli zelo lep dopust, le malo kratek je bil. Stanovali smo v apartmaju, ki ima iz dnevnega prostora in spalnice majhen balkon. Apartma je
Aktiv invalidov, ki deluje v delovni organizaciji Teks-tilindus Kranj, vključuje v svojih vrstah približno 155 članov. Po občnem zboru meseca novembra 1985, ko je bil izdelan program dela aktiva in finančni plan, je izvršni odbor pričel z uresničevanjem nalog preko dveh svojih sej in organizacijo konkretne izvedbe nalog. Za začetek smo se najprej ustrezno organizirali, tako da danes pokrivamo vsa delovna okolja, koder naši člani delajo. Vse naše člane smo želeli tudi vključiti v Društvo invalidov občine Kranj in odziv je bil zelo uspešen, kajti ugotovili smo, da je v društvu že vključenih 39 naših članov, 58 članov se je vključilo na osnovi naše akcije, le štirje pa tega niso želeli. Ta akcija je bila pomembna za nas predvsem zato, ker kot člani Društva invalidov Kranj lahko koristijo nekatere ugodnosti, ki jih pač društvo organizira ali nudi svojim članom.
V tem obdobju smo na osnovi programa delovanja obiskali štiri naše člane, ki že več kot tri mesece boluje-jo. Ob obisku, ki so ga seveda bili vsi zelo veseli, smo naše člane skromno obdarili.
Na področju rekreacije smo organizirali tekmovanje
funkcionalno in prijetno opremljen, skratka — kot naročen za 3-člansko družino. Edina pomanjkljivost je ta, da manjka pri čiščenju tal dnevnega prostora in spalnice sesalec za prah. V naselju še ni urejen odvoz smeti, ker ni nameščenih kontejnerjev. Pred trgovino stoji sicer nekaj kant za smeti, kar pa je za tako veliko naselje občutno premalo.
Velika samopostrežna trgovina je odlično založena, vsak dan prodajajo sveže pecivo in meso. Tudi za šport in zabavo je dobro poskrbljeno. Na plesišču poleg tenis igrišča je vsak večer ples. Športni center izposoja surfe in čolne, rekvizite za tenis, itd. V Maredi deluje nepretrgoma tudi zdravstvena ambulanta. Plaža je lepo urejena, poleg nje pa so tudi igrala za otroke (gugalnice, ipd.)
Med dopustom smo obiskali tudi Pineto, kjer smo ostali na kosilu. Bilo je odlično in kuhinja zasluži vso pohvalo. V Maredo se bomo prav gotovo še vračali!«
v kegljanju na kegljišču pri Benediku v Stražišču, vendar je bila udeležba zelo skromna — samo sedem tekmovalcev se je zbralo. Ob tej priložnosti smo še malo posedeli in načrtovali z udeleženci nadaljne aktivnosti. Tudi na rekreativnem plavanju v zimskem bazenu v Kranju je bila udeležba zelo slaba, čeprav ta oblika rekreacije lahko našim članom najbolj koristi. Mnogo več zanimanja in udeležbe pa je bilo na izletu, ki smo ga organizirali v soboto, dne 31. maja 1986 in to v Kostanjevico in Šmarješke toplice. Zelo prijetnega izleta se je udeležilo kar 37 članov.
V mesecu juniju so se nekateri naši člani udeležili srečanja invalidov Kranja in Maribora, ki je bil letos organiziran v Kranju, konkretno v Dupljah pri Trnovcu.
To je le nekaj najpomembnejših nalog in akcij, ki smo jih sami organizirali oziroma se vključili v izvedbo preko kranjskega društva invalidov. Z nalogami bomo nadaljevali in vabimo člane aktiva, da se v večjem številu udeležujejo organiziranih akcij in srečanj.
Predsednik aktiva: Vladimir Smolej
V ponedeljek, dne 7. julija 1986 je bila sklicana tretja seja delavskega sveta delovne organizacije. Začela se je ob 13.00 uri in končala 4 minute čez 14.00 uro, pa zato, ker smo izčrpali dnevni red, temveč zato, ker nismo bili več sklepčni.
Že na začetku je bila udeležba zelo slaba, kajti na sejo je od 43 članov delavskega sveta prišlo le 25 delegatov. Ostali so bili »opravičeno« odsotni, ali so bili preveč zaposleni pri svojem delu, ali so pričeli z delom ob 14.00 uri in redki so tisti člani delavskega sveta, ki kljub temu pridejo na sejo, ali pa so delali v tretji izmeni in za naše razmere je normalno in opravičljivo, da na sejo ne pridejo. No, pa to ni pomembno, pomembo je bilo to, da nas je bilo več kot polovica — 21 prisotnih.
Na dnevnem redu seje delavskega sveta je bila pomembna točka dnevnega reda: srednjeročni plan razvoja delovne organizacije tja do leta 1990. Razlagalci in razpravljalci so se ravno komaj ogreli, postavili dileme, podajali odgovore z več ali manj olajševalnimi okoliščinami, razprava bi zaživela in samoupravno odločanje začelo. Člane delavskega sveta (ne vse, vendar najmanj petih) problematika ni več zanimala, opravili so svojih osem ur, sedaj je ura 14.00 in na vrsti je reševanje osebnih
V Grazu se je v dneh od 21.—23. maja odvijal sejem Technova. Avstrijci so že pred sejmom organizirali v Kranju simpozij, ki je bil obenem tudi priprava na sejem in kjer so nam razložili, kakšen računalniški sistem obveščanja imajo med podjetji, ki so združena. Nadalje so nas seznanili tudi o tem, kako n.pr. pomagajo privatniku, ki namerava odpreti obrt: pomagajo mu pri iskanju prostora, dodelijo mu ugodne kredite, poleg tega pa ga še vpeljejo v obrt, tako da se na začetku lažje postavi na lastne noge.
Ogled sejma je bil zelo zanimiv in je bilo marsikaj videti. Vsak razstavljalec je imel obilo prospektov iz stroke oz. dejavnosti, obenem pa je bil pripravljen tu-
problemov od prevoza, varstva, kuhe, nakupov in drugih pomembnejših problemov. Kako bo z razvojnim dokumentom ni pomembno, nič takega ni, če se bo moral delavski svet ponovno sestati, če bo želel dokument sprejeti. Sicer pa si je verjetno marsikdo mislil, brez mene je že šlo in bo še.
Res je, brez ene triinštiri-desetine zadeva res ne more »pasti«, toda kaj če je teh tri-inštiridesetin več, mnogo preveč, v tem primeru preveč? je to odraz naše samoupravne zavesti, je to odgovor na zahteve po odgovornosti, je to dejanje posledica zahtev, da vendar že preidemo iz govorjenja k dejanjem, je to tisto kar nas loči od vsega delavskega razreda po svetu? — Karkoli bi se temu že reklo, dejstvo je, da mnogi člani delavskega sveta niso samoupravno zreli, niti toliko, da bi si lahko svoje probleme enkrat mesečno za več kot eno uro odložili in se bolj posvetili zadanim in ne nazadnje sprejetim nalogam. Dokler tega sami delegati — člani delavskega sveta (včasih so bili delavci na to dolžnost ponosni) ne bodo hoteli, znali, zmogli pretehtati, bomo »fabrško« samoupravljanje lahko imenovali za formalizem, pa naj se za to besedo skriva le tisto, kar si vsak po svoje predstavlja.
di obrazložiti vse o svojem delu in materialih, katere obdeluje. Na sejmu je bila razstavljena tudi najbolj sodobna elektronika, laserska tehnika oboje pa je bilo povezano s stroji, ki so bili razstavljeni na sejmu. To je bil tudi sejem novosti in inovatorjev, kjer dobiš občutek, da človek nekaj pomeni in da v svoji dejavnosti ni oviran na razvojni poti.
Nahajamo se v času računalniške tehnike in kdor bo hotel iti po poti napredka, bo moral iti v korak s časom, kajti danes pomeni prav čas denar. Škoda, da nimamo možnosti kupiti izdelkov, ki so bili razstavljeni na sejmu in jih uvesti v našo proizvodnjo.
Boris Pucelj
R. G.
---------------------------- v
Kaj dela aktiv invalidov?
v________________________________
Darko Šegula
Ogled sejma Technove v Grazu
Priprave na proslavo
-	-v
Pevski zbor je vadil v Bohinju
v_______________________________J
Že vse od jeseni leta 1985 tečejo intenzivne priprave na obletnico — 50 let od zaključka znane in velike tekstilne stavke, ki se je prav v naši delovni organizaciji dne 20. avgusta 1936 tudi začela. Organizacijski odbor, ki vodi vse priprave, je sestavljen iz predstavnikov vseh večjih organizacij združenega dela tekstilne dejavnosti gorenjske regije, za pomoč pa so vključeni tudi predstavniki občinskega in medobčinskega sveta ZSS. Samo delo smo porazdelili v organizacijskem in pripravljalnem smislu na več delovnih komisij: finančno, gostinsko, tehnično, kulturno in komisijo za obeležja. Šele v mesecu marcu smo končno dobili odgovor od pristojnih, da naj bi bila proslava lokalnega značaja in ne slovenska, kakor je bilo sprva mišljeno. Načrtovani program srečanja je seveda vseskozi spremljal tudi gospodarski trenutek, ker se zavedamo, da stroški takega srečanja niso majhni. Vendar — združeno delo je bilo soglasno, da bomo celotne stroške enakomerno pokrili v vseh 15 organizacijah združenega dela glede na število zaposlenih in število upokojencev.
Srečanje bo v soboto, 20. septembra 1986 s pričetkom ob 10. uri v prostorih PPC Gorenjski sejem v Kranju. Na srečanje bodo vabljeni
Delavski svet DO je na
l.seji dne 10. aprila sprejel nekaj sprememb in dopolnitev pravilnika o prevoznih stroških, ki stopijo v veljavo s 1. julijem 1986. Spremembe so naslednje:
1.	Lastna udeležba delavcev se poviša in je za:
—	vozovnice mestnega prometa: 1.000 din
—	za primestne oz. delavske vozovnice: 500 din
2.	Delavci, ki na svojo željo naročijo kombinirano vozovnico, kljub temu, da imajo ustrezen prevoz samo z vozili mestnega oz. samo delavskega prometa, sami poleg rednega prispevka plača-
vsi zaposleni delavci in upokojenci teh organizacij, kar pride približno 14000 vabljenih. Tako delavci kot upokojenci boste prejeli po 1. septembru ali preko kuvert osebnih dohodkov ali izdaje glasila Tekstilec vabilo na srečanje in značko — obeležje srečanja. Program srečanja bo razdeljen na dva dela. V prvem delu, ki se bo začel ob 10. uri v večnamenski dvorani, bo slavnostni del z ustreznimi govori in kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali Pihalna godba iz Kranja, Slovenski oktet, dramska igralca Polde Bibič in Bernarda Oman, za nameček pa nam bodo še zaigrali Ansambel bratov Avsenik, predno pa bomo šli narazen, pa bomo še videli modno revijo, ki jo bodo predstavile skoraj vse OZD gorenjske regije. Po tem slavnostnem delu se bo pričelo tovariško srečanje v hali A in zunanjih prostorih, za razpoloženje bosta igrala ansambla Vito Mužinič in Vitamini, vsem obiskovalcem bo na osnovi vabila možen prevzem malice s pijačo in spominskim darilom, seveda pa boste lahko svoje potrebe zadovoljili še ob pestri ponudbi gostincev Živil Kranj.
Toliko za sedaj. Več in podrobneje o proslavi pa vas bomo obvestili v naslednji številki Tekstilca.
D. Š.
jo tudi razliko oz. doplačilo za kombinirano vozovnico. (Po sedaj veljavnemu ceniku je doplačilo za kombinirano vozovnico 1.500 din)
3.	Delavci, ki se vozijo na delo z osebnimi avtomobili, dobijo povrnjene prevozne stroške na relaciji, kjer vozi mestni avtobus, največ do višine cene mesečne lokalne vozovnice. (Po sedaj veljavnem ceniku je to 3.200 din)
4.	Prevozni stroški se obračunavajo poleg dosedanjih relacij tudi delavcem iz obrata II za Struževo in Orehek, iz obrata I pa za Čirče in Orehek.
C. Novak
V	petek, 19. junija smo se odpravili člani našega pevskega zbora na vikend vajo v naš počitniški dom Bohinj. Preko leta smo imeli po 2 vaji na teden, v aprilu, pred prvim nastopom pa celodnevno vajo na Jezerskem. Marsikdo ima pomisleke oz. napačne predstave o celodnevnih vajah v tem smislu, da se pod tem naslovom skriva zabava, izlet ali družabno srečanje članov pevskega zbora. Pa temu ni tako! V resnici gre za intenzivne in naporne pevske vaje, na katerih se veliko naučimo. Naučimo se tudi predvsem zato, ker smo resno zagrabili za delo, ker imamo veliko volje, zagnanosti in veselja do petja, ker vlada med pevci iskreno tovarištvo!
Zbrali smo se torej v petek ob 16.30 uri pred kinom Center in se odpeljali proti Bohinju. Že pred odhodom smo se o vsem dogovorili, pripravili plan in urnik ter porazdelili dolžnosti med seboj. Darko je bil šef nabave, Lota šef kuhinje, Olga blagajnik in odgovorna oseba za razporeditev, red in čistočo v prostorih doma, itd. Ob prihodu smo najprej iztovorili prtljago in hrano, ki smo jo prinesli s seboj. Odločili smo se namreč, da si bomo zajtrke in večerje pripravljali sami, na kosilo pa bomo hodili v hotel Zlatorog, kjer se je nastanil tudi moški del pevskega zbora. Hitro smo se porazdelili po apartmajih, uredili pevsko sobo in ob 19. uri smo že začeli s prvo vajo, ki je trajala po programu 2 uri. S pripravo večerje na prostem ni bilo nič, kajti vlil se je dež. Lota je določila ekipo, ki je mimogrede pripravila večerjo. Po večerji smo se sprostili s pripovedovanjem šal, ob družabnih igrah, pa tudi zapeli smo ob spremljavi Jožetove harmonike.
V	soboto zjutraj ni bilo nobenega zaspanca med nami, ki bi zamudil zajtrk. »Dežurna ekipa« je točno pripravila zajtrk in ob 9. uri smo začeli z novo vajo, ki je trajala do 13. ure. Že ob zajtrku smo ugotovili, da nam je od večerje in zajtrka ostalo toliko hrane, da bi si z malenkostnimi dodatnimi nakupi lahko tudi sami pripravili kosilo. Nekaj vrečk juhe, nabava solate, jajc in kruha, pa je bila zamisel realizirana. Darko, je s svojo ekipo opravil nabavo medtem ko je imel sopran in alt solo-vajo, ko pa so prišli na vrsto moški glasovi, pa so ženske začele pri-
pravljati kosilo. Bilo je odlično, našo mamo Loto, ki je zasluženo dobila novo ime, smo javno pohvalili, da je odlična kuharica, v dokaz pa smo naravnost polizali krožnike. Ob pomisli, da smo si s tem prihranili kar velik del stroškov, pa nam je kosilo še bolj teknilo!
Ob 15. uri smo že nadaljevali z vajo, ki je trajala do 8h zvečer. Vmes je spet deževalo, vendar pa je pravi čas ponehalo, kajti za zvečer smo se odločili pripraviti večerjo na prostem. Moški so zakurili ogenj, ženske pa urno pripravile čevapčiče, narezale kruh in zelenjavo in tako smo posedli okrog mize ob vrtnem kaminu. Po večerji smo se odpravili v hotel Zlatorog. Gostov ni bilo veliko, večinoma so bili starejši zakonski pari iz Nemčije, Holandije in Vel. Britanije. V hotelu je igral plesni ansambel, v pavzi pa smo se oglasili pevci Tekstilindusa in prepeli naš repertoar. Zapeli smo kar sede ob mizi. Gosti so nas navdušeno sprejeli in nam zaploskali, vmes pa se je zabliskal nekajkrat tudi fotoaparat. Jože, ki je imel s seboj harmoniko, nas je spremljal ob venčku slovenskih narodnih, na koncu pa smo se pridružili hotelskim gostom in tudi mi veselo zaplesali.
V nedeljo zjutraj smo se zbudili ob_ lepem sončnem vremenu. Že pred zajtrkom se je nekaj pevcev in pevk odpravilo na rekreativni tek. Po zajtrku smo ob 9. uri začeli ponovno vaditi. Do 12. ure je trajala zadnja vaja, ko smo odprli televizor in gledali prenos nastopa pevskih zborov iz Št. Vida pri Stični. Ob 13. uri smo imeli naročeno kosilo v Zlatorogu, potem pa smo pospravili dom in se zgodaj popoldne odpravili proti domu. V ponedeljek, 7. julija smo imeli zadnjo skupno vajo in sklenili, da bomo med dopustom počivali, v drugi polovici avgusta pa bomo spet pričeli vaditi.
Tako smo zaključili prvo leto našega delovanja. O svojem delu smo pripravili tudi poročilo konferenci OOS, katero je bilo obravnavano na zadnji seji 10. julija. Predložili smo tudi finančno poročilo in nakazali probleme, s katerimi se srečujemo. Upamo, da bomo v kolektivu našli podporo in razumevanje, kar je pogoj, da bomo po končanih dopustih nadaljevali z našim delom.
R. G.
Obvestilo
Obveščamo delavke, da bodo preventivni ginekološki pregledi za delavke Tekstilindusa po kolektivnem dopustu odslej dalje ob ČETRTKIH in ne več ob petkih, kot doslej.
Prijavite se lahko v obratni ambulanti obrata I osebno ali po telefonu, int. št. 225.
Nove določbe Pravilnika o prevoznih stroških
Nogomet med obratoma
/---------------------------N
Resnične
iz vsakdanje prakse
v___________________________
Za nagrado zlata ura
Pri direktorju kadrovskega sektorja se je junija oglasil delavec in sta takole začela razgovor:
»Tovariš direktor, prišel sem vam povedat, da bom preuredil stanovanje na Savski cesti za obratom II!«
»Moment tovariš, ali ste vi mogoče tisti, za katerega smo izvedeli, da ste se pred nekaj dnevi nasilno vselili v tisto stanovanje?«
»Ja, jaz sem tisti!«
»Poslušajte, kako si pa to predstavljate, saj niste niti pri nas zaposleni! Svetujem vam, da se kar najhitreje izselite!«
»Počakajte tovariš direktor, da vam povem do konca. Namreč prišel sem tudi zaradi tega, da bi me sprejeli v
službo!«
»A tako, najprej naj bi vas zaposlili, obenem izdali odločbo za stanovanje, za nameček pa bi bilo še najbolje, da vam podarimo zlato uro!«
Hladnokrvno je dobil direktor odgovor:
»Ja, tovariš, zakaj pa ne, saj dobrim delavcem podeljujejo tudi zlate ure!«
Pritožba
V TOZD Predilnica objavljajo na oglasni deski vse tiste kršitelje delovne discipline, ki zamujajo ali predčasno zapustijo delo. Delavka, ki je 5 minut pred koncem delavnika zapustila obrat, se je ogorčeno pritožila vodji TOZD z utemeljitvijo, da je morala oditi prej, sicer bi v obratnem primeru zamudila avtobus.
»Tovarišica, kam pa se vozite?«, jo je vprašal vodja TOZD.
»Na Planino!«, je nemudoma pojasnila.
R. G.
MISLI
Večina resnic je tako golih, da se jih ljudje usmilijo in jih vsaj malce zagrnejo s tančicami.
Vzgoja brez discipline je mlin brez vode.
Večna mladost je v izvirih, ne v steklenicah, sodih ali kleteh.
V soboto, dne 28. junija smo na pomožnem nogometnem igrišču stadiona Stanko Mlakar v Kranju organizirali dvoje nogometnih tekem — med ekipama obrata I in II.
Ob 9.00 uri so se najprej pomerili člani ekip mladih nogometašev, starih do 35 let. Oba izbrana selektorja ekip nista imela težkega dela z zbiranjem članov ekipe, kajti kandidatov je bilo več kot dovolj in v obeh ekipah je bilo opravljeno več menjav. Sprva je bilo nekaj težav z mokrim terenom, postajalo pa je vse bolj vroče in tudi ta težava je počasi postajala zanemarljiva. Vsi igralci so se trudili kar najbolje obvladati žogo, vendar je to mnogo bolje uspevalo ekipi iz obrata I, čeprav so tudi »rumeni« imeli kar precej priložnosti, mnogo manj pa v drugem polčasu. Po boljši in učinkovitejši igri so zmagali nogometaši iz obrata I kar s 6:0, pri čemer je potrebno priznati, da mladi iz obrata niso imeli sreče z branjenjem svojih vrat in tudi menjava vratarja v drugem polčasu ni zagotovila večjega uspeha.
Drugo tekmo so igrali »veterani« — stari nad 35 let. Selektorja sta tokrat že imela več težav, kajti mnogi, ki so obljubili udeležbo, se sre-
čanja niso udeležili, pa vendar skupaj smo spravili dve polnoštevilni ekipi. Po starosti je bila ekipa iz Obrata II precej mlajša in glede na dogajanje na terenu tudi bolj izkušena. Uvodne minute igre so v celoti pripadale ekipi iz obrata II, kajti že v prvi minuti so po nesrečnem posredovanju vratarja povedli in nato do zaključka polčasa dali še lep gol. Manjše spremembe v organizaciji igre v drugem polčasu so ekipi iz obrata I prinesle uspešnejšo igro in tudi izenačenje rezultata, vendar so »modri« zabili še en gol in tako zasluženo zmagali z rezultatom 3:2.
Namen je bil v celoti dosežen. V športnem duhu in tokrat mirnem razpoloženju smo se malo razmigali, nekateri so pokazali svoje nogometno znanje, drugi so ga želeli pa ni bilo moči, spretnosti in drugega, spoznali smo se med seboj, odkrili možne kandidate za oblikovanje ekip v nogometu, poklepetali o športni dejavnosti v DO, dogodkih na naših nogometnih igriščih ob ponovitvi zadnjega kola nogometnega prvenstva v I. zvezni ligi in seveda možnostih Nemcev v finalni tekmi z Argentinci. No, kar prijetno je bilo.
DŠ

6ÄS NO
HE
l
G
O
S
L
A
v
J
IMm ümjdlfiMt- v rlNETt hm,, hm hq ,,
EMO
■L
NA

NA Moaje GHEMO NA
Ribičijada — lov na malo ribo
Martin tudi pri peki rib zasluži odličen naslov
V soboto, 31. maja smo na Bobovku ponovno organizirali lov na malo ribo za naše delavce. Za samo tekmovanje in udeležbo na pikniku je bilo kar precejšnje zanimanje, vendar udeležba ni bila tako velika, kot je bilo soditi po prijavah in — deloma zaradi slabega vremena (čeprav ni deževalo, bilo pa je precej kislo in hladno), deloma pa izrednega dela in izleta v eni od osnovnih organizacij sindikata. Kljub vsemu se je tekmovanja udeležilo kar 27 naših delavcev in pet njihovih otrok. Med delavci je bila samo ena žen-
ska tekmovalka in glede na dosežen rezultat je bilo prvo mesto kar zasluženo. V moški konkurenci je bilo ulovljenih kar precej ribic, seveda med tistimi, ki se na ta šport bolje spoznajo, saj so najboljši ulovili skoraj vsako minuto po eno ribico, na vsaki dve minuti pa zanesljivo (varstvenikom narave pa v tolažbo, da je bila velika večina ribic tudi vrnjena v naravno okolje).
Tekmovanje je tudi tokrat potekalo precej skrivnostno, dovoljene so bile vse vabe, sam lov pa tudi in če poznaš vse ribiške »finte in fintice«,
Nasmejani Ivan z licitirano trofejo
te že lahko pogosteje razveseli migajoča živalica na trnku. Tudi med ribiči je bilo tokrat precej razočaranih obrazov, ker pač ni bilo pričakovanega uspeha, spet drugi pa so s ponosom razkazovali svoj ulov — bodisi po številu ali velikosti, kajti res ni enostavno ujeti skoraj tako majhne ribe, kot je velik trnek. To je sicer bolj ribiška ugotovitev, toda resnica ni bila daleč od dejanskega stanja.
Seveda je bilo precej veselo po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov ter podelitvi zasluženih priznanj posameznikom in ekipam. Najbolj so bili razočarani tkalci, kajti kljub manjšemu številu članov ekipe so zasedli drugo mesto. Vendar rezultati so bili kmalu pozabljeni, kajti zadišale so lepo pečene postrvi, ki jih je ponovno »obdeloval« v olju Martin, dekleta pa ustrezno dekorirala. Organizator tudi ni pozabil na to, da mora riba v tretje zaplavati. V prijetnem razpoloženju je Jože raztegnil svoj meh, medtem pa je direktor kadrovskega sektorja na licitaciji odkupil naj večjo ribo in verjemite mi, da je ni bilo težko pospraviti.
EKIPNO:
1.	DS Skupnih služb II
2.	Tkalnica
3.	Plemenitilnica
4.	Predilnica
5.	DS Skupnih služb I
6.	DS Skupnih služb III
Vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi tekmovanja in piknika, se za vloženi trud v imenu udeležencev iskreno zahvaljujem.
REZULTATI:
Moški:	ribice
1. Dežman Martin	104
2. Hudovernik Matevž	93
3. Tomac Jože	72
4. Legat Vili	72
5. Škrab Franc	60
6. DugančičJaka	52
7. Mesec Marjan	42
8. Zorko Franc	33
9. Žvokelj Milan	33
10. Krč Andrej	32
11. Štern Milan	32
12. Pavlin Jože	30
13. Pertot Boris	20
14. Marošlič Redžo	18
15. Mali Tone	17
16. Šivic Zdenko	15
17. Casar Jože	13
18. Kavčič Tone	13
19. Jereb Rudi	9
20. Šegula Darko	8
21. Vukašinovič Vid	6
22. Pucelj Boris	5
23. Tišler Boštjan	4
24. Deljanin Šemso	4
25. Krn jak Srečo	1
26. Traven Slavko	0
Ženske:	ribic
1. Šivic Milena	11
Mladinci — mladinke: 1. Dežman Mateja	ribic 86
2. Tišler Jernej	5
3. Ravnik Gregor	4
4. Tišler Boštjan	2
5. Ravnik Janez	0
193 ribic	52 točk
165 ribic	36 točk
136 ribic	28 točk
124 ribic	24 točk
80 ribic	22 točk
49 ribic	20 točk D. Š.
Tudi predpriprava je važna
Tek na 5000 metrov
f	>
V spomin Alojzu Sovincu
Sodelavce plemenitilni-ce I nas je pred kratkim presenetila vest, da nas je zapustil Alojz Sovine, star komaj 54 let. V DO Tek-stilindus se je zaposlil januarja 1955 in sicer v oddelku barvarna, kjer je opravljal dela in naloge barvarja. Več kot 39 let je vzorno in vestno opravljal delo, ko ga je iz delovne sredine iztrgala mnogo prerana smrt.
Sodelavci plemenitilni-ce I bomo Lojzeta ohranili v trajnem spominu, njegovim najbližjim pa izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci
V_________________________________________________/
Zahvale
Že daljše obdobje poizkušamo v delovni organizaciji oblikovati ekipo naših delavcev, ki bodo sposobni teči na krajše in tudi daljše proge, seveda pa je za to dejavnost potrebna daljša priprava, stopnjevanje treningov, vztrajnost in tudi psihološka priprava. Lansko leto smo prvič tekli na Brdu ekipno 88 kilometrov v spomin na maršala Tita, spomladi smo pričeli s krosom, enkrat smo organizirano tekli v naravi, to' soboto, dne 5. 7. 1986 pa smo organizirali preverjanje sposobnosti teka na 5000 metrov. Tekli smo na atletski stezi na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Mnogim tak tek v krogu sicer ne odgovarja, zato pa je bilo malo lažje teči, ker je tartan (ki sicer še ni v celoti položen) precej mehak. Šesta ura popoldan je bila še kar precej vroča in res je vročina skoraj vsem nagajala, enim bolj
enim manj. Teka se je udeležilo kar 9 tekačev in 3 tekačice. Milivoj je imel želodčne težave in je pred ciljem odstopil, Anka pa je pretekla več kot 6 krogov in to je za začetek kar dovolj. Ostali so tekli takole:
Žlebič Štefan	19,01
Hadžimustafa Gezn	19’l4
Strasner Mirko	19,23
Karafatski Stojan	2o’l4
Fireder Darko	21,23
HumercaJože	21,46
Šegula Darko	21^52
Grgič Tomo	24,00
Jerančič Marinka	26^43
Kesič Vesna	29,42
Samo v vednost, da je letošnjo sezono reprezentant Anglije Ovett tekel na 5000 metrov 13.20,06. Če gledamo, da smo rekreatorji, niti nismo tako slabi, kaj slabi, dobri smo dobri, samo več bo treba teči in...
DŠ
28 točk 23 točk 20 točk 20 točk 18 točk 14 točk 11 točk 6 točk
46 točk 38 točk 32 točk 24 točk 0 točk
22 točk 22 točk 12 točk 10 točk 10 točk 8 točk
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam, ter vodstvu plemenitilnice II za pohvalne besede in dobre želje. Posebno se zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki ste me obiskali v bolnici na Golniku in na domu.
Vsem skupaj želim mnogo zdravja in delovnih uspehov.
Marjan Govekar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tkalnice I za lepa darila. Kolektivu želim v bodoče še veliko uspehov.
Minka Grašič
Predstavnikom	OOS
TOZD Plemenitilnica se toplo zahvaljujem za obisk ob moji bolezni in za darilo.
Ivanka Tomat
Pošiljam iskrene pozdrave iz prijetnega dopusta v Novi-gradu in se zahvaljujem OOS TOZD Plemenitilnica, ki mi je to omogočila.
Marta Ribič
Ob nenadomestljivi izgubi dragega brata se iskreno zahvaljujem sodelavcem skladišča gotovega blaga in adju-stirnemu oddelku za izraze sožalja.
Marija Jeram
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
ROZE ŠKVORC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kontrolnega, razvojnega sektorja ter ostalim za denarno pomoč in izraze sožalja.
Marija Škvorc
Ob prerani smrti mojega očeta
LEONA BIZJAK se lepo zahvaljujem sodelavcem TOZD Predilnica za zbrano denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala!
Robert Bizjak
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Slavko Traven, Darko Šegula, Franc Mihelčič, Marinka Mohar in Marija Stojiljkovič.
		
Tekmovanje za NAJ REKREATIVCA IN REKREATIVKO
Na osnovi pravilnika za tekmovanje za naj rekreativca v delovni organizaciji smo dolžni občasno objavljati rezultate za to zvrst tekmovanja naših delavcev. Ob tej priložnosti naj še povem, da se število kandidatov za to lovoriko po zadnjem pozivu v našem glasilu ni povečalo, razen prijave Jerančič Marinke in morda je tudi ta informacija priložnost, da se število kandidatov poveča. Rok za prijave je konec meseca julija, tekmovanj pa bo v jesenskem času še dovolj.
Do vključno 2. 7. 1986 je bilo enajst športno-rekreativnih akcij, ki so štele za lovoriko NAJ REKREATIVEC, trenutno pa so prijavljeni kandidati zbrali sledeče število točk:
MOŠKI — do 40 let starosti
1.	Čubrilovič Marinko
2.	Žlebič Štefan
3.	Strasner Mirko
4.	Pintar Tomaž
5.	Karafatski Stojan
6.	Sire Peter
7.	Tomažič Vito
8.	Turkanovič Aziz
MOŠKI — nad 40 let starosti
1.	Šegula Darko
2.	Stare Franc
3.	Humerca Jože
4.	Zavašnik Hubert
5.	Podgornik Ado
ŽENE:
1.	Papier Olga
2.	Jerančič Marinka
3.	Rupnik Anka
4.	Vodopivec Lidija
5.	Lopuh Marinka
6.	Peranovič Pavla
STANJE EKIPNEGA TEKMOVANJA TOZD IN DS
Po šestih ekipnih tekmovanjih je stanje zbranih točk po TOZD in DS sledeče:
1.	DS Skupnih služb	298	točk
2.	Plemenitilnica	222	točk
3.	Tkalnica	116	točk
4.	Predilnica	112	točk
5.	Delavski dom	42	točk
DŠ