PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIII. St. 213 (6797)
TRST, sobota, 9. septembra 1967
JUTRI SE SESTANE MINISTRSKI SVET
Priprave za potovanje Saragata v ZDA, Kanado in Avstralijo
Funkcije predsednika republike bo od ponedeljka sprejel predsednik senata Merzagora - Komentar glasila PSU «Avanti» - Interpelacija komunističnih poslancev v zvezi s polemiko o škodljivosti «Coca Cole»
RIM, 8. — V ponedeljek bo predsednik italijanske republike Saragat odpotoval na obisk v ZDA, Kanado, Avstralijo ter v nekatere druge države, prepotoval bo 44.000 kilometrov in se bo obisk zaključil šele 3. oktobra.
V tej zvezi bo jutri objavljeno v uradnem listu sporočilo
predsedstva republike, po katerem se na osnovi člena 86 ustave poziva predsednik senata, da prevzame funkcije načelnika države.
V zvezi s pomembnim potovanjem predsednika republike se bo jutri sestal ministrski svet in bo razpravljal o italijanskem stališču do osnovnih vprašanj zunanje politike in predvsem glede atlantskega pakta.
Čl. 15 atlantskega pakta namreč predvideva, da lahko po dvajsetih letih od veljavnosti pakta (podpisan je bil 4. aprila 1949) vsaka pogodbena stranka odpove veljavnost v enem letu po napovedi in da to sporoči vladi ZDA, ki bo obvestila ostale članice. Razumljivo je, da
je v tej zvezi z novem mednarodnem okolju prišlo do resnih polemik in da bo zato razgovor med Saragatom in Johnsonom nujno povezan s tem vprašanjem.
Zato prihaja tudi do mrzličnih posvetovanj predsednika republike, ki je danes sprejel zakladnega ministra Colomba, ministra Piccioni-ja, načelnika italijanske delegacije pri generalni skupščini OZN, poslanca Ferrija, načelnika poslanske skupine PSU, generalnega tajnika PRI La Malto, generalnega tajnika PLI Malagodija in druge osebnosti.
V zvezi s potovanjem Saragata bo jutrišnji «Avanti» objavil uvodnik, v katerem pravi, da bo predsednik italijanske republike v med razgovori v Washingtonu «poudaril odločno voljo do miru in do važ-
.................III.IIIIII.IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII......
KONEC NOVEMBRA NOV ARABSKI VRH
Libanon obnovil odnose z IDA in Veliko Britanijo
«Al Ahram» o rezultatih kartumske konference
BAGDAD, 8. — Konec novembra bo peti sestanek kraljev In državnih poglavarjev arabskih držav. Iraški radio je javil, da je predsednik Aref poslal vabila vsem arabskim državnim Poglavarjem in da bo pred sestankom konferenca zunanjih ministrov. Govorili bodo predvsem o sklepih kartumske konference in o njih izvajanjih.
Libanonska vlada je formalno Ponudila ZDA in Veliki Britaniji obnovitev normalnih diplomatskih odnosov. Libanonski zunanji minister je izjavil, da je to sporočil ameriškemu in britanskemu odpravniku poslov v Bejrutu in da je bil odgovor pozitiven.
Kakor je znano, je Libanon Iz solidarnosti z drugimi arabskimi državami prekinil diplomatske odnose z ZDA in Veliko Britanijo, ko je Izrael napadel arabske države.
Ravnatelj kairskega lista «A1 A-hram» piše v svojem tedenskem komentarju o rezultatu konference v Kartumu. Pri tem odgovarja na kritiko Sircev in Alžircev in pravi, da »revolucija ni v tem, da se zahteva nemogoče, temveč v tem, da se uresniči vse, kar je mogoče*. Zatem izraža zadovoljstvo nad praktičnimi in jasnimi rezultati konference, katerih smisel je odklonitev kapitulacije in odpor na široki fronti. Dalje pravi člankar, da bi razredna borba v arabskem svetu v sedanjih okoliščinah pomenila državljansko vojno, medtem ko imajo opravka z izraelskim sovrazm-
Zatem ugotavljajo, da je Egipt zgubil del svoje vojaške opreme, toda dodaja, da je z velikimi napori uspelo obnoviti velik del tega, kar je bilo zgubljenega. Dalje pravi:
«Sedaj se Egipt lahko brani, toda Potreboval bo še časa, preden bo lahko pripravljen na udar. Toda Pot vojaške akcije je vedno odprta. Glede politične akcije pravi, da vrata sicer niso zaprta, toda akcija mora ostati v okviru pogojev, ki so bili določeni na konferenci v Kartumu: nobenega miru in pogajanj z Izraelom, nobenega priznanja izraelske države in ohranitev Pravic Palestincev, da se vrnejo v svojo domovino.
V zvezi s petrolejem p'še člankar, da je v Kartumu egiptovska vlada predlagala obnovitev dobave, zato da bodo arabske države proizvajalke lahko pomagale tistim, ki Jih je prizadejala vojna. Glede sporazuma o Jemenu piše: «Jemenski spopad se konča s sklepom Anglije, da se umakne iz Adena. Vdrževa-nje egiptovskega ekspedicijskega zbora bi sedaj pomenilo, da hoče ZAR imeti vojaško oporišče na tem Področju, ali da jemenska revolucija m sposobna braniti se.» Na koncu predlaga člankar novo sklicanje konference «arabskih ljudskih sil».
Isti list poroča, da je voditelj opazovalcev OZN general Buli pred-
Dc Gaullov odgovor predsedniku Titu
BEOGRAD, 8. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel da nes v Zagrebu francoskega veleposlanika Pierra Francforta, ki je izročil Titu odgovor predsednika de Gaulla na njegovo poslanico o Srednjem vzhodu. Maršal Tito je sprejel danes dopoldne v Zagrebu tudi zunanja ministra ZAR Riada in Belgije Pierra Harmela. Minister Marmel se je v razgovoru v imenu vlad Belgije, Holandije in Luksemburga podrobno zanimal za Pobude predsednika Tita za politično rešitev krize na Srednjem vzhodu in pri tem izrazil načelno podporo tem pobudam in pripravljenost vlad Beneluksa, da v tem smislu prispevajo.
lagal egiptovski vladi povečanje števila opazovalcev ob Sueškem prekopu in ukrepe za izboljšanje nadzorstva. Buli, ki je prišel včeraj v Kairo, se je pogovarjal več ur s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Goharjem o zadnjih incidentih ob prekopu. Gohar je Bui-lu izjavil, da po mnenju Kaira pomenijo stalni izraelski napadi na kraje ob prekopu poskus povečanja napetosti na tem področju. Danes je Buli odšel v Jeruzalem. Isti list pravi tudi, da je bil med izraei skim bombardiranjem Ismailije ' sredo zadet tudi dvorec, kjer stanujejo opazovalci OZN, in uničena sta bila dva njihova avtomobila.
Kairski radio je nocoj sporočil, da so ob 16.50 tri izraelska ;etala prekršila egiptovski zračni prostor nad področjem Sueza. Zaradi močnega protiletalskega ognja so oila izraelska letala prisiljena umakniti se. Letala so obstreljevala otok Kadra v Sueškem prekopu.
Skupščina OZN
NEW YORK, 8. — Danes so javili, da bo glavna skupščina OZN obnovila izredno zasedanje v zvezi s Srednjim vzhodom 18. septembra. U Tant je obvestil delegacije dr žav članic o tem sklepu predsednika skupščine. Seja bo upravnega značaja in o Srednjem vzhodu bo do razpravljali zatem na rednem zasedanju.
Predstavnik OZN je izjavil, da tajnik U Tant ne bo šel v Kinšaso na konferenco organizacije afriške enotnosti. Vendar pa ni popolnoma izključil te možnosti, če bodo okoliščine dopuščale njegovo potovanje.
Portugalski zunanji minister pa je povabil U Tanta, naj obišče Angolo in Mozambik, če bo potoval v Kinšaso.
nosti italijanske zunanje politike, ki temelji na lojalnosti do atlantskega zavezništva, ki se razume kot obrambno in geografsko omejeno zavezništvo in ki hoče zagotoviti v okviru uravnovešenja sil stalen in miren razvoj mednarodnih odnosov*.
«Avanti» v zvezi s tem obiskom zelo obširno govori o vlogi italijanski izseljencev.
V listu «Nuova tribuna« pa liberalni prvak Malagodi zagovarja načela atlantskega pakta, češ da gre za odgovor na vprašanje «svobode in miru in da so komunisti okrepili kampanjo, da bi ločili Italijo od atlantskega zavezništva«. Malagodi pravi, da hoče Rusija skleniti «modus vivendi« z ZDA, kar naj ne bi bilo v nasprotju z njenimi ambicijami prevlade nad Evropo.
Podtajnik za notranje zadeve A-madei je izjavil novinarjem, da vlada ne bo nasprotovala zakonskemu predlogu, da se skrči razdobje volilne kampanje in da gre sedaj polemika o razdobju kampanje, pri čemer vlada predlaga, da bi trajala petdeset dni, medtem ko socialistični zakonski predlog predvideva štirideset dni, dosedanja zakonska določila pa sedemdeset dni.
Poslanca Miceli in D’Alessio (KPI) sta predložila interpelacijo zvezi s prodajo znane pijače «Coca cola«. Poslanca pravita, da je že neko pomembno italijansko podjetje prenehalo s prodajo «Coca cola«,' ker ne more svojim klientom dati točnih informacij o njenem sestavu. Tuji raziskovalci so ugotovili, da «Coca cola« vsebuje škodljive sestavine, ki so že zlasti nevarne za otroke. V Italiji je 200 milijonov steklenic «Coca cole« v prodaji in nihče ne ve njenega točnega sestava. Negativne so tudi gospodarske posledice za domače proizvajalce osvežilnih pijač, ki so napravljene iz pristnih sokov. Zato zahtevata, da se ugotovi točni sestav, ki mora biti v skladu z zakonom.
Sindikati železničarjev so sklicali za 21. september sestanek, na katerem bodo razpravljali o delovnem urniku, ker so ugotovili, da zadnja delovna pogodba ni povsem zadovoljiva.
Dc Ganile v Krakovu
KRAKOVO, 8. — Francoski predsednik de Gaulle je prišel danes z letalom v Krakovo. Spremlja ga poljski predsednik Ochab. Na letališču so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblasti. Prebivalstvo je de Gaulla prisrčno sprejelo. Ob prihodu na letališče je de Gaulle ob svojem pozdravnem govoru poudaril prijateljstvo, sodelovanje in podobnost akcije med Poljsko in Francijo.
Zatem je odšel v zgodovinski grad Vavel na griču nad mestom, kjer bo bival. Ogledal si je katedralo blizu gradu. Popoldne si je ogledal industrijski center v Novi Hu-ti 10 kilometrov od Krakova.
Prebivalstvo Krakova in prav tako delavci v tovarni v Novi Huti so ga zelo navdušeno sprejeli. V tovarni je de Gaulle najprej poslušal kratko poročilo ravnatelja o proizvodnjih tovarne, zatem pa je v svojem kratkem govoru poudaril, da postaja Poljska industrijska država. Jeklarska tovarna v Novi Huti je nastala po drugi vojni. V zadnjih trinajstih letih je izdelala 23 milijonov ton jekla in nad 11 milijonov ton pločevine. De Gaulle si je ogledal razne oddelke tovarne in se zanimal za proizvodni proces. Zatem sta z Ochabom vrnila v Krakovo, kjer sta si ogledala staro mesto in obiskala univerzo.
V svojem govoru na univerzi je de Gaulle poudaril, da je ta ostala zvesta svoji stoletni tradiciji in izpolnjuje svojo nalogo znanstvenega raziskovanja. Izrazil je željo, naj bi poljski profesorji obiskali francoske univerze, in je dodal, da bi morali to vrsto sodelovanja še poglobiti. Zaključil je s poudarkom, da je »sodobni napredek dolžnost, brez katere ni prihodnosti«.
Letalo «U-2» sestreljeno nad Kitajsko
PEKING, 8. — Agencija Nova Kitajska javlja, da je kitajsko letalstvo sestrelilo danes nad vzhodno Kitajsko formoško izvidniško letalo vrste «U-2». To je že peto letalo «U-2», ki je prihajalo s Formoze in ki so ga sestrelili od septembra 1962 dalje.
0 blagovni izmenjavi med Italijo in SFRJ
BEOGRAD, 8. — Na današnjem sestanku upravnih odborov mešanih jugoslovansko-italijanskih zbornic v Zagrebu je bilo izraženo mnenje, da so možnosti, da jugoslovansko-italijanska blagovna izmenjava letos doseže 400 milijonov dolarjev. Ta optimistična predvidevanja temeljijo na rezultatih blagovne izmenjave v prvih šestih mesecih letos, ki je bila za 20 milijonov dolarjev večja od blagovne izmenjave v istem času lani. Blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo so člani upravnih odborov zbornic ugodno ocenili z ugotovitvijo, da se njena struktura sicer ni bistveno spremenila. V jugoslovanskem izvozu v Italijo še vedno prevladujejo kmetijsko-prehrambeni izdelki. Povečanje v primeri z lanskim izvozom*je bilo zabeleženo samo pri izvozu nekaterih kemijskih in industrijskih izdelkov in bombažnih tkanin. Na sestanku so pozitivno ocenili napore gospodarstvenikov obeh držav, da se poveča sodelovanje na področju transportnih storitev, ribolova in turizma. Ugotovili so nadalje, da so zadnje čase jugoslovanska in italijanska podjetja sklenila več pogodb o industrijskem sodelovanju, posebno v proizvodnji strojev za gospodinjstvo. Upravna odbora zbornice poročata o razvoju industrijskega sodelovanja tudi na drugih področjih. Sklenili so, da mora biti prvenstvena naloga mešanih zbornic spodbujanje industrijskega sodelovanja proizvajalcev obeh držav, ki bo prispevala h krepitvi blagovnega in gospodarskega sodelovanja med obema državama.
SESTANEK JUŽNIH - TIROLCEV IN AVSTRIJSKIH 1'REDSIAVMROV
V ospredju način in obseg mednarodnih jamstev
Prisotni so za nadaljnje razgovore z Italijo, za kar je prevzel obveznosti kaneler Klaus
SALZBURG, 8. — V palači deželne vlade se je dopoldne pričela konferenca o južnotirolskem vprašanju, na kateri sodelujejo predstavniki Volkspartei,tirolske vlade in zvezne avstrijske vlade. Popoldanskega dela konference se je udeležil tudi avstrijski kancler Klaus.
Pred začetkom je dr. Magna-go izjavil novinarjem: «Govori-
11 U	^ m	nnE/\ v\n Kn
li bomo o položaju, nato pa bomo odšli domov. Gre za izmenjavo mnenj in nič drugega.« Nato je dodal: «Ta sestanek ste previsoko ocenili. Vi (novinarji) mu dajete tako velik pomen. Ne bomo nič sklepali.«
Ze včeraj je bil predhoden razgovor med predstavniki Tirolske in Volkspartei, pri čemer je predstavnik tirolske «stranke svobode« Ma-der obžaloval, ker ni prisoten posl. Dieti, ki predstavlja opozicijo v notranjosti Volkspartei. Hotel je celo zapustiti zasedanje in je ostal samo po zagotovilu, da bo na prihodnjih razgovorih sodeloval Dieti.
Po zaključku dopoldanskega zasedanja je minister Tončič dejal, da so zelo obširno pregledali stanje. Prvo je govoril avstrijski zunanji minister Tončič, nato pa predsednik Volkspartei Magnago. Obravnavali so vsa vprašanja in vse možnosti. Tončič je poudaril, da je bilo prisotno celotno predstavništvo Volkspartei, seveda pa brez mož-
lUMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiHMiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVA POBUDA V ZVEZI Z VIETNAMOM
Skupina Nobelovih nagrajencev za mir bo odpotovala v ZDA in oba Vietnama
Denar za potovanje je dala na razpolago norveška vlada Osvobodilne sile še dalje napadajo v Južnem Vietnamu
OSLO, 8. — Norveško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da bo skupina Nobelovih nagrajencev za mir odpotovala v Severni Vietnam, v Južni Vietnam in v ZDA in bo skušala ugotoviti pogoje za miren sporazum. Sporočilo dodaja, da so prizadete strani privolile ” -------------------
V O-
bisk delegacije, ki jo bosta vodila Nobelov nagrajenec za mir Anglež Philip Noel-Baker in pater Dominique Pire (Belgijec). Norveška vlada je dala skupini na razpolago 150.000 kron (okoli 13 milijonov lir) za potne stroške.
Sporočilo pravi dalje, da je norveška vlada mnenja, da bi mogla ta poluradna pobuda predstavljati važen prispevek naporom za konec vojne v Vietnamu. Znesek, ki so ga dali na razpolago skupini, je rezultat pobude, ki so jo začeli pred dvema letoma trije Norvežani, in sicer arhitekt John Engh, inženir Hell Heide in prof. Johan Hygen.
Arhitekt Engh je izjavil, da bodo v skupini štirje Nobelovi nagrajenci in da v njej ne bo Američanov. Dodal Je, da ne ve, kdaj bo delegacija odpotovala v Vietnam.
Nobelov nagrajenec za mir Noel-Baker, ki ima 77 let, je britanski laburist, ki je imel po drugi svetovni vojni različna mesta v vladi. Pater Dominique Pire je belgijski dominikanec, ki je dobil Nobelovo nagrado leta 1958.
V Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi. Včeraj je konvoj ameriških vojakov padel v zasedo osvobodilne vojne nekaj kilometrov od demilitariziranega področja. Bitka je trajala osem ur. Na Istem področju so osvobodilne sile ob podpori topništva napadle ameriško o-porišče Kon Tlen tri kilometre južno od demilitariziranega področja. Osvobodilne sile so napadale osem ur zaporedoma Američanom je u-spelo odbiti napade, šele ko so do-
bili ojačenja. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da je na področju Kue Son južno od Dananga, kjer So v zadnjih štirih dneh bili močni spopadi, okoli 4000 vojakov osvobodilne vojske, ali kot trdijo Američani, severnovietnamskih vojakov. Nadaljuje se tudi bombardiranje Severnega Vietnama. Včeraj «0 zaradi slabega vremena bombardirali južne predele.
Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara je nedavno v pododboru za pomoč tujini v predstavniški zbornici izjavil, da Sovjetska zveza porabi okoli tisoč milijonov dolarjev (620 milijard lir) na leto za pomoč Severnemu Vietnamu. Dodal je, da je kitajska pomoč verjetno zelo manjša. Na podlagi uradnih računov porabijo ZDA sedaj v Južnem Vietnamu 24.000 milijonov dolarjev letno.
nekega londonskega lista, češ da sta Washingtun in Moskva upoštevala možnost evakuacije izraelskih čet z vseh zasedenih ozemeij z iz jemo Jeruzalema in nekaterih obmejnih področij. Pri tem dodaja, da spada ta trditev v okvir vrste namenoma razširjenih lažnih novic, da bi zadevo še bolj zapletli. »Tisti, ki poznajo sovjetsko stališče do izraelskega napada in do likvidacije njegovih posledic, bodo lahko razumeli, da so zlonamerne potvorbe, ki jih širijo na zahodu, dejansko laži, ki nimajo nič opraviti s stvarnostjo. Stališče Sovjetske zveze je jasno določeno. Napadalcu se ne sme dovoliti, da bi užival plodove svojega napada. Izraelske čete se morajo umakniti z vseh arab skih področij, ki so jih zasedle,« zaključuje list.
nosti sklepanja, saj lahko odloča samo izvršni odbor, ki ima okrog 60 članov.
Pred popoldanskim zasedanjem je načelnik tirolske deželne vlade Wa)noefer odgovoril na tri vprašanja avstrijske televizije.
Vpr.: Menite, da lahko pride v kratkem do novih razgovorov z Rimom?
Odg.: Zunanji minister se od konca julija trudi, da bi prišlo do novih razgovorih. Italija ni rekla ne. Zato menim, da lahko pride do obnovitve razgovorov.
Vpr.: Ena izmed osnov dopoldanske analize se je nanašala na izjave Mora. Kaj ste ugotovili?
Odg.: Iz izjav Mora lahko izhaja, da rimska vlada namerava uvesti različne ukrepe (paket). Mi se potegujemo za jamstva, za mednarodno povezavo. Večina v Avstriji je za pravna jamstva. Jaz sem mnenja, da lahko zadostuje politično jamstvo. O tem bomo govorili v upanju, da pridemo do zaključka.
Vpr.: Stranka svobode (liberalno nacionalna) obtožuje avstrijsko vlado, da ni zahtevala, naj se južno-tirolskega vprašanja sprejme na dnevni red prihodnje skupščine OZN. Kaj vi pravite?
Odg.:	Možnosti (dvostranskih)
razgovorov niso izčrpane do kraja. Samo v primeru, ko se lahko ugotovi nemožnost nadaljnjih razgovorov, se lahko obrne na OZN. To pa se prav gotovo ne more zgoditi pred 1968. letom. Do takrat bomo videli.
Popoldansko zasedanje se je pričelo ob prisotnosti kanclerja Klausa ob 15.30 in mu je kot dopoldanskemu predsedoval načelnik deželne vlade Wallnoefer, ter se je zaključilo ob 19.25.
Po zasedanju so izdali uradno sporočilo, ki pričenja z omembo poročila zunanjega ministra Tončiča in široke razprave, ki je bila usmerjena predvsem v dosego učin. kovitih mednarodnih jamstev.
Poročilo nato pravi, da so se prisotni strinjali, da je treba izkoristiti vse možnosti, da se na osnovi resolucije OZN nadaljujejo pogajanja z Italijo, v okviru česar je bil dosežen napredek pri dvostranskih razgovorih, in da je treba pogajanja čim prej zaključiti s soglasno in zadovoljivo rešitvijo.
Kancler Klaus je zagotovil, da bo avstrijska vlada naredila vse potrebne korake v tej smeri.
Po konferenci so vidnejši predstavniki potrdili novinarjem, da so razpravljali predvsem o obliki in o načinu učinkovitih mednarodnih jamstev. Dr. Magnago je izjavil, da so proučili vse možne oblike, da pa s tem ni rečeno, da bi katero koli izbrali. Na izrecno vprašanje, kakšna je po njegovem «ufinkovi-ta» oblika jamstev, je odgovoril: «0 tem govori beseda sama. Jamstvo je učinkovito kadar je učin-
kovito, to pomeni, kadar zagotavlja izvajanje nekega sporazuma. Odprto pa ostane vprašanje, če mora biti pravno ali politično jamstvo.« Izključil je možnost, da bi lahko ukrepe, ki jih predvideva «pak°t,», uresničili med sedanjo zakonodajno dobo, ker manjka čas, lahko pa se predloži ustrezni zakonski
predlog.
Magnago, Wailnoefer in Tončič so zanikali možnost, da bi za nekaj let opustili mednarodna jamstva, v kolikor bi Italija sama spontano pričela izvajati «paket,».
Wallnoefer je ponovil, da so obravnavali vse možnosti jamstev in je poudaril, da je od odločitve skupščine Volkspartei odvisna izbira.
Tončič je izjavil, da sta Dunaj in Bočen «Dovsem soglasna o vs?m in da se je treba truditi, da nri-de do razgovorov pred razpustitvijo italijanskega parlamenta.
Poziv na enotnost v Južni Arabiji
KAIRO, 8. — Kairski list «Al Ahram« objavlja danes dva poziva. Enega je podpisal glavni tajnik arabske zveze Hasuna, drugi pa glavni tajnik fronte za osvoboditev zasedenega Južnega Jemena (Flo-sy) Abdel Makave. Oba pozivata na enotnost vseh sil v Južni Arabiji. Makave poudarja, da je potrebno združiti narodne sile, ki se borijo, še posebno v sedanji fazi. Zatem obtožuje Veliko Britanijo, da manevrira, s tem da en dan podpira eno nacionalistično gibanje, drugi dan pa drugo, zato da po vzroči spore in sproži državljansko vojno. Pripomnil je, da spor med Flosy in narodnoosvobodilno fronto ni bistvene narave, temveč se tiče postranskih stvari.
«A1 Ahram« piše dalje, da se je predsednik adenskih sindikatov obrnil na Naserja, naj bi pomagal delavcem Južne Arabije pri nadaljevanju njihove revolucije pod vodstvom Flosy, da porazijo vse poskuse, da bi nastalo nesoglasje med nacionalisti Južne Arabije.
Spopadi na meji med Sikimom in Kitajsko
NOVI DELHI, 8. — Predstavnik indijskega ministrstva za obrambo je obtožil Kitajce izzivalnih dejanj na meji med Sikimom in Kitajsko. Dodal je, da so se kitajski vojaki namestili na meji, da zgradijo o-brambne naprave in da nadzorujejo indijske položaje na drugi strani meje. Dalje je izjavil, da so Kitajci enkrat ali dvakrat prekoračili mejo in se približali indijskim položajem ter nanje streljali. Indijski vojaki so odbili izzivanje in Kitajci so se umaknili. 6. septembra je prišlo na mejo 70 kitajskih vojakov in so zahtevali od indijskih vojakov, naj prenehajo patruljiranje. Drugi dan je 60 kitajskih vojakov skušalo preprečiti indijskim vojakom, da bi zgradili o-brambno postojanko. Indijski vojaki so se temu uprli in Kitajci so začeli streljati, ni pa bilo ranjenih.
Kakor običajno, so v Pekingu objavili povsem nasprotno poročilo, ki trdi, da je skupina 60 indijskih vojakov prišla na kitajsko mejo ter začela graditi obrambne naprave Kitajci so poslali na kraj ojačenja. Dalje trdijo, da so indijski vojaki ranili dva kitajska vojaka in drugi kitajski vojaki «so bili prisiljeni sprejeti obrambne ukrepe«. Sporočilo pravi, da so se nato indijski vojaki umaknili.
Delavci v Fordovih avtomobilskih tovarnah v ZDA so začeli stavkati, ker so se prekinila pogajanja za novo delovno pogodbo. Slika kaže delavce med protestnim sprevodom v Dearbornu v državi Michigan
iiiiiiiiiiiiiiiin iiiii iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii n iiitiiiMiiiitnimiii im tu iiint Milinim tmiiiiiiMiii im iiiii iiiiiiii
Dean Rusk o Vietnamu in o raketnem orožju
Omenil je tudi Srednji vzhod in pogodbo proti širjenju jedrskega orožja
WASHINGTON, 8. — Ameriški dr- Južnem Vietnamu je Dean Rusk žavni tajnik Dean Rusk je izjavil, I trdil, da je »južnovietnamsko ljud da bodo ZDA resno proučile vsako j stvo pokazalo veliko sposobnost or-
«Pravda» pobija trditve o sporazumu o Srednjem vzhodu
MOSKVA, 8, — Moskovska »Pravda« odločno zanikuje obstoj kakršne koli pobude sporazuma ali načrta med SZ in ZDA za rešitev krize na Srednjem vzhodu. List pravi, da . > popolna laž trditve zahodnega tiska, da so se ZDA in Sovjetska zveza sporazumele glede tega. Komentator omenja pisanje
zahtevo za prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, ki bi jo eventualno postavila nova sajgon ska vlada. Omenil je, da je general Tieu, ki je bil na zadnjih volitvah potrjen za predsednka republike, poudaril »potrebo recipročnosti« s Hanojem kot pogoj za prekinitev bombardiranja. Zatem je Dean Rusk ponovil, kar on in Johnson že dolgo časa ponavljata ob vsaki priložnosti glede morebitnih mirovnih pogajanj, češ da Severni Vietnam ne kaže nobene volje do pogajanj.
Neki časnikar je vprašal, kakšna možnost je, da se Kitajska zaplete v vojno zaradi ameriškega bombardiranja blizu kitajske meje. Rusk je odgovoril, da bi Kitajska, če bi intervenirala, napravila «skrajno nepremišljeno dejanje«, ter je izrazil upanje, da se kaj takega ne bo zgodilo, »tem bolj, ker ZDA nimajo nobenih zavojevalnih namenov proti Kitajski, kakor jih nimajo proti Severnemu Vietnamu«. Zatem je Dean Rusk izjavil, da je nevarnost kitajskega nastopa majhna, vendar pa ne more glede tega dati zanesljivih jamstev. Dejal je, da Wa: shington «nastopa previdno, da bi zmanjšal tveganje na minimum«.
Rusk je potrdil, da ameriška vlada poizveduje pri drugih delegacijah v OZN o možnosti miru v Vietnamu. Pripomnil je, da ima OZN jasno odgovornost za obravnavanje vsakega ogrožanja miru. ZDA pa bi bile zadovoljne, če' bi Združeni narodi kakor koli prispevali, da se doseže mir v jugovzhodni Afriki Zato bi bile ZDA zadovoljne, če bi OZN proučevala to vprašanje. Sicer pa sedanji poskus ni prvi in ne bo zadnji.
Rusk je tudi izjavil, da Washing-ton ne bi ugovarjal, če bi se hotela sajgonska vlada neposredno pogajati s Hanojem brez ameriške udeležbe. Glede kitajskega predstavništva v OZN je izjavil, da se bodo ZDA še dalje upirale sprejemu Kitajske.
i V zvezi z nedeljskimi volitvami v
ganizirati volitve v najneugodnejših razmerah«. Dodal je, da je treba sedaj rešiti «venke naloge*: »u
litev južnovietnamssega gospodarstva, borba proti korupciji, nadaljevanje vojne s povečano učinkovitostjo«.
Rusk je zatem govoril o drugih vprašanjih in dejal, da čas pritiska za sklenitev z Moskvo sporazuma o ustavitvi izdelovanja protiraketnega orožja. Izrazil je upanje, da bo Moskva določila datum, do katerega bosta obe strani lahko predložili svoje predloge. Do sedaj pa ni bil določen noben datum.
O pogodbi proti širjenju atomskega orožja je Dean Rusk pozval vse prizadete vlade, naj podpišejo do kument in naj v celoti izrazijo svoje stališče. Dodal je, da gre za nujno in važno vprašanje in Johnson upa, da bo lahko v čim krajšem času predložil ameriškemu senatu pogodbo, «ki jo bo ves svet v veliki meri sprejel«. Izrazil je upanje, da bo popolna pogodba lahko pripravljena v prihodnjih tednih v Ženevi in da jo bodo lahko predložili glavni skupščini OZN, ko bo ta končala splošno razpravo.
Glede Srednjega vznoaa je Dean Rusk izjavil, da ZDA še dalje proučujejo vprašanje obnovitve vojaške pomoči državam Srednjega vzhoda, ki so jo dajale pred vojno z Izraelom. Izrekel se je za povratek arabskih beguncev na njihove domove in je dejal, da bi to bil «velik prispevek miru«. Dalje je dejal, da po njegovem mnenju vojno stanje ni v skladu z mirom na Srednjem vzhodu in da je treba najti podlago za sožitje med obema stranema.
Zatem se je Rusk pridružil odgovoru, ki ga je McNamara dal na izjave senatorja Rommeya, ki je govoril o «pranju možganov«. McNamara je bil izjavil, da Rom-ney «ni sposoben razbrati resnice«. Rusk je danes izrazil enako mnenje-
Protest Arabeev zaradi treh otokov v Južni Arabiji
NEW YORK, 8 ■— Trinajst arabskih držav je protestiralo proti angleškemu načrtu, da ne vključijo otokov Perlm Kuria Murla in Ka-maran v neodvisno državo Južno Arabijo, ko bo ta ustanovljena po umiku britanskih čet.
V pismu glavnemu tajniku OZN ugovarjajo arabske države . ngle-škemu predlogu, naj se preoc «i-cem teh treh otokov dovoli, da sami odločajo o svoji prihodnji, namesto da bi jih vključili v Južno-arabsko federacijo, ko bo ta oostaia neodvisna. Pismo so podpisali predstavniki Alžirije, Iraka, Jordanije, Libanona, Libije, Maroka. Saudove Arabije, Sudana, Sirije, Tunizije, Jemena in ZAR.
Zasedena do januarja vsa mesta na ladjah za Avstralijo
GENOVA, 8. — V zadnjem času se opaža velik naval potnikov na stoličenje res predstavniške vlade i parnike, ki plujejo v Avstralijo, in parlamentarne skupščine, usta-1 Ker je Sueški prekop zaprt, morajo parniki pinti okoli Capetowna. Namesto običajnih 21 dni traja pot iz Genove do Melbourna -edaj 32 dni.
Pri Tržaškem Lloydu in pri Lau-rovi mornarici pravijo, da ne pomnijo tako velikega povpraševanja. Zaradi tega so že zasedena vsa mesta do januarja prihodnjega leta.
«Surveyor - 5» in biološki satelit
CAPE KENNEDY, 8. - V ZDA so danes izstrelili sondo «Surveyor 5», katere naloga je pristati na Luni in tam izvršiti prvo kemijsko analizo Luninih tal. Satelit bo moral tudi slikati Luno. ko se ji bo bližal. Predstavnik centra v Cape Kenncdyju je izjavil, da «Surveyor 5» leti blizu poti, ki je bila določena, Dodal je, da bi tudi brez popravka smeri, ki ga bodo izvršili na sredi poti, sonda pristala 200 kilometrov od določenega kraja. Pristanek na Luni se pričakuje v ponedeljek okoli 1.30.
Včeraj pa so v ZDA izstrelili blo-loški satelit, v katerem je na milijone žuželk, čebel in raznovrstnih muh, semen, žabjih jajc in rastlin v cvetju. Namen poskusa je proučiti učinkovanje breztežnosti In vesoljskega žarčenja na te organizme.
V višini 314 kilometrov bodo !■-vršili 13 bioloških poskusov, in sicer preden bo kabina padla v Pacifik. Kabino bo pri padanju zadrževalo veliko padalo. Med padanjem bo kabino prestreglo ameriško letalo. Ce to ne bo uspelo, bodo kabino pozneje dvignili iz morja.

Strah pred prihodnostjo v skandinavskih deželah
Veliko premalo so upoštevane skandinavske skrbi in ocene. To ni dobro, kajti Skandinavija, tista v bloku in ona zunaj njega, napovedujejo nove spopade vietnamskega kova, pa skorajšnji konec ameriške konvencionalne vojne v jugovzhodni Aziji (toda kaj potem?) in zato vztrajno poziva k zdravemu razumu pri reševanju mednarodnih vprašanj. V ozadju vsega z velikimi Črkami napisan strah, nemir pred dnevi, ki prihajajo, in zaskrbljenost nad vedenjem trdnjave «zahodne svobode in demokracije)). Zmedenost, ki se kaže v vedno očitnejšem molku politikov in vedno vztrajnejših zahtevah poluradnih krogov, ki pogosto izpovedujejo uradna stališča, da se vendarle nekaj stori in mednarodno ozračje pomiri.
Švedski časopisni komentarji so na primer boje, da bodo izbruhnile nove vojne na neposrednem področju ameriških interesov, v Latinski Ameriki, povezujejo tako možnost s položajem v Vietnamu in se sprašujejo, kaj bodo storili ameriški vojaški krogi, ko bodo svoje konvencionalne sile razsuli še na nekaj strani in šele tedaj spoznali, da s topovi, tanki in letali ne morejo pokoriti kmetov, ki se borijo samo za kruh in nič drugega. Mar ne grozi tisto naj-hujše? Njihovi norveški kolegi vidijo v Vietnamu potrditev za ameriško obsedenost, da bi se moral •vet razvijati po washlngtonskem vzorcu, vtem ko se finski komentatorji boje, da stopajo ZDA v ekonomsko nadvlado, kakršni ni primere v dosedanji zgodovini človeštva, v ustvarjanje gospostva, ki naj zamenja kolonialne oblasti.
Zares iz skandinavskega popularnega mnenja vedno bolj veje kritika vedenja Amerike in strah pred to deželo.
Toda kaj veljajo opozorila, da stopa svet po robu prepada, ko pa to v ničemer ne kaže v ravnanju Amerike in ko njeno vedenje, kakor Je pripomnil finski komentator, potrjuje tisti sicer nemogoči pregovor: «Ne skrbi, saj se tako in tako ne da nič narediti.» Kajti kaj vse je svet že poskusil od leta 1945 napej, koliko je že bilo povedanega, da bi se izogibali sili, pa vendar je od tedaj do danes stopal iz vojne v vojno, vtem ko se ml stalno tolažimo, da gre zgolj za «lokalne» vojne. Kako dolgo — lokalne?
Bojazen, ki o njej teče beseda, je obnovila razprave, za katere so menili, da so že zdavnaj pokopane. Ponovno razmišljanje o tem, kaj storiti po letu 1969, ko bo Norveški in Danski izteklo članstvo v Atlantskem paktu. Spet go\«ore o ustanovitvi nevtralne nordijske obrambne zveze in zatrjujejo, da na Norveškem, Danskem in Finskem raste razpoloženje v tej smeri. Vse pogosteje je slišati mnenja, da ni več razlogov (če so sploh bili), zaradi katerih sta Danska in Norveška dali ifta 1949 prednost članstvu v NATO pred idejo o ustanovitvi nordijske obrambne zveze. Vedno odločneje trdijo, da Je na tak sklep vplivala popolna napačna presoja, la-krat so baje domnevali, da bo Sovjetska zveza napadla tl dve skandinavski državi, zato naj bi bil edini izhod' v Atlantskem paktu. Taisto Je nedavno potrdil tudi bivši funkcionar norveške delavske stranke Omlid. V svojih spominskih zapisih je navedel, da so bili »lažni glasovi, polovična pojasnila in nedemokratičen postopek pri odločanju glavni razlogi za odločitev o vstopu Norveške v zahodno vojaško zvezo«.
Nikjer ni zapisano, da nordijska obrambna zveza mora biti uresničena. Morda sploh ne bo, ker so stališča glede nje vendarle razdeljena. Toda dejstvo, da ne tako malo odgovornih politikov in vojakov v vseh štirih državah vnovič razmišlja o njej kot o faktorju, ki bi v primeru splošnega spopada nekoliko bolj zavaroval ta del Evrope, priča o želji malih, da se čim bolj omejijo od ravnanja velikih. Poleg tega spodbujajo zagovornike nordijske zveze sovjetski komentarji, ki ugodno ocenjujejo možnosti za ustanovitev švedsko-dansko-norveške obrambne zveze. Finske ti komentarji resda ne omenjajo, toda zaradi tega ni v Skandinaviji nič manjše prepričanje, da Sovjetska zveza ne bi dokončno nasprotovala finskemu članstvu v nevtralni nordijski zvezi, seveda če Jo prizna tudi zahod.
V tem Je tudi bistvo problema: če zahod in vzhod priznavata nov status severne Evrope, potem bi se morda lahko izognila vključitvi v splošni spopad. Za kaj takega pa je vredno delati.
Tujec na švedskem je kljub temu, da Je po pravilu dober, marljiv in pošten, vendarle — tujec. Ne more se potegovati za vse tisto, kar je pravica domačih. Ocena Je ostra, pa točna; izrekel Jo je nedavno na švedsko-finskem seminarju o delovni sili nihče drug kot veleposlanik Eberg, glavni svetovalec švedske vlade za izseljenska vprašanja. Eberg je najprej opisal vse možne probleme z delovno silo, nato pa z redko odkritostjo dobesedno dejal, da stopa švedska v novo vrsto službe, v kateri so vrhnji razred domači državljani, srednji — delavci iz skandinavskih držav in spodnji — prišleki iz drugih delov Evrope. Toda razen domačih so vsi drugi, ne glede na to, od kod prihajajo, žrtve raznih oblik diskriminacije: v trgovinah, v stanovanjskih uradih, na delovnih mestih, bolj ali manj povsod.
Uradna švedska prav gotovo ne misli tako in si prizadeva, da bi se njenih 175.000 tujcev počutilo tu kolikor mogoče bolje. Zato kritizira slabo ravnanje s tujci, sve-
tuje svojim ljudem, naj pokažejo , voljo do razumevanja, ne pa, da f se to zahteva samo od prišlekov;! itd. Poleg humanih so za takimi i uradnimi pozivi zanesljivo še drugi razlogi. Tujec postaja na primer za švedske stranke vse zanimivejši politični faktor in v tem smislu je že mogoče slišati napovedi o «evropski Ameriki«. Na lanskih komunalnih volitvah je .me-lo na primer volilno pravico okoli
100.000	naturaliziranih Švedov; na parlamentarnih volitvah leta 1968 se bo ta številka po statističnih izračunih povečala še za 55.000 oseb. Poleg tega se mora tujec dobro počutiti, če naj da na delovnem mestu čim več, to pa je po nekaterih drugih podatkih vedno važnejše. Te dni je namreč sprožilo svojevrstno senzacijo poročilo neke komisije, ki je ugotovila, da delajo Švedi vedno manj. Odsotnost z delovnega mesta dobiva vznemirjajoč pomen In, tako se zdi, posredno že potrjuje Ebergovo ugotovitev o delitvi v tri razrede.
V državi, kjer kronično primanjkuje delovne sile, izostane od dela vsak dan 10 odst. delavcev. Pred petimi ali šestimi leti je bilo takih komaj 5 odst. Nič čudnega, da so se začeli tujci v zadnjem času v želji, da prodro v vrhnji (-razred«, razmeroma hitro naturalizirali oziroma postajati švedski državljani.
A. H.
Dobrodelna ustanova, ki jo premalo poznamo
GENOVA, 8. — Danes se je v Rapallu začelo zasedanje članov I-talijanske javne pomoči. Ta organizacija, ki jo ljudje dejansko še malo poznajo, šteje v Italiji na desettisoče oseb, ki prostovoljno, v prostih urah pomagajo ljudem ob raznih priložnostih. Samo v Genovi je 35 središč s 4500 člani, ki so v svojih prostih urah vedno na razpolago prebivalstvu. Ti centri delujejo pod raznimi imeni, kot na primer: «Zlati križ«, »Prostovoljci za pomoč«, »Beli križ«, «Zeleni križ«, »Rdeči križ« itd. Imajo na razpolago 120 rešilnih avtomobilov in opravijo povprečno okrog 1500 posegov v enem mesecu. Vse kar ti centri posedujejo, izhaja iz prostovoljnih prispevkov zasebnikov in ustanov, njihovo delo pa je brezplačno. Kot priznana moralna ustanova dobijo le nekaj podpore od občine.
Osnovo te dobrodelne organizacije sestavljajo delavci, zlasti mladi pristaniški delavci. Vi zadnjih časih je stopilo v vrste teh dobrotnikov tudi precej dijakov.
Karlovi Vari je kopališče svetovnega slovesa v Češkoslovaški. V starih časih je bilo tam zbirališče kraljev, grofov, pesnikov, pisateljev in mogotcev iz raznih evropskih držav, ki so se kopali v vročih vrelcih in pili termalno vodo, da bi se rešili hudih težav v prebavi. O stari slavi pričajo krasne palače in hoteli ob reki Tepli. — Toplice v Karlovih Varih privabljajo tudi zdaj veliko število domačih in inozemskih turistov ter bolnikov. Letos je kar mrgolelo inozemskih turistov, zlasti iz zapadnih držav. Stari del mesta je v ozki dolini ob Tepli, skoraj soteski, blizu pa je na ravnini zraslo novo, moderno mesto. — Na sliki kolonada češkoslovaško-sovjetskega prijateljstva
ZAKLJUČEK BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Prva nagrada «Zlati lev» filmu «Belle de jour» Luisa Bunuela
Izreden uspeh jugoslovanskega filma «Jutro» Puriše Djordjeviea - Ljubiša Samardžic je dobil pokal Volpi za najboljšo moško interpretacijo
Včeraj se je zaključil 28. filmski festival v Benetkah. Razglasitvi zmagovalcev je prisostvoval tudi minister za turizem in predstave poslanec Corona. Bo pozdravnem govoru beneškega župa-na je predsednik žirije Alberto Moravia prečital zapisnik žirije, ki razglaša sledeče zmagovalce:
Nagrada za prvič režirano delo Mesto Benetke» je bila dodeljena filmu Mahlzeitem mladega nemškega režiserja Edgarda Reitza.
Pokal rVolph za najboljšo žensko interpretacijo je bil dodeljen igralki Shirleg Knight, ki je nastopila v angleškem filmu «Dutch-man».
Pokal ričolph za najboljšo moško interpretacijo je bil dodeljen Jugoslovanu Ljubiši Samardžiču, ki je nastopil v jugoslovanskem filmu «Jutro-» Puriše Djordje-viča.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
UGRABITVE NA SARDINIJI IN NA JUGU NA DNEVNEM REDU
Za mladega Ignazia Tolu ugrabitelji zahtevajo 25 milijonov lir odkupnine
Za ugrabljenega Aurelia Beghina, trgovca iz Nuora, pa domnevajo, da je že mrtev - V Catanii so ugrabili 12-letnega dečka, karabinjerji pa so kmalu aretirali ugrabitelja in osvobodili dečka
CAGLIARI, 8. — Banditi, ki so pred osmimi dnevi ugrabili Ignazia Toluja iz Atzare, zahtevajo baje od očeta 25 milijonov lir za njegovo izpustitev. V Cagliariju so se razširile vesti, da je oče mladeniča Tommaso Tolu baje že prišel v stik z odposlanci ugrabiteljev in da se pogaja z njimi za osvoboditev sina. Nekateri pravijo, da se bo ugrabljeni mladenič v najkrajšem času vrnil domov.
Po drugi strani pa so družina in policijske oblasti zelo zaskrbljene za usodo Aurelia Baghina, trgovca iz okolice Nuora, za katerega se bojijo, da ga je že doletela usoda PornpeA Solinasa, ki so ga ugrabiti lanskega decembra v Platamoni. Od dneva ugrabitve doslej ni bilo za njim nobenega sledu. Aurelio

VČERAJ V BOSNI
5 mrtvih in 25 ranjenih pri hudi prometni nesreči
BANJALUKA, 8. — Na poti Sanski most-Budlmlič Jepra v Bosni se je danes v prometni nesreči smrtno ponesrečilo pet, a težje in lažje poškodovalo 25 oseb. šofer tovornjaka gozdno - Industrijskega podjetja Sana lz Sanskega mosta Mlčo Despot, ki se je s praznim tovornjakom vračal Iz Sanskega mosta v Budimlič Jepro po hlode, je že v Sanskem mostu sprejel v kabino tri kmete, zatem pa na kraju Stari Majdan na tovornjak se večjo skupino šolarjev in kmetov, ki so se vračali domov. Samo 700 metrov od Starega Majdana je to-vomjak na ostrem ovinku iz doslej še ne potrjenih vzrokov zdrsntl iz cestišča In zletel v 30 metrov globok prepad. Ena žena in trije otroci so bili takoj mrtvi, medtem ko je 15-Ietna učenka umrla v bolnišnici v Banjaluki. Od 25 poškodovanih, ki so bili prepeljani v bolnišnico v Banjaluko, jih je pot se vedno v smrtni nevarnosti.
Iz letala je izginilo za 36 milij. lir diamantov
LONDON, 8. — Tu je bilo sporočeno, da so izginili iz letala, ki je vozilo na progi Johannesburg-Dublin, industrijski diamanti v vrednosti okrog 36 milijonov lir. Krajo so odkrili 27. avgusta, ko je letalo pristalo na londonskem letališču, in potem ko se je ustavilo na dveh letališčih v Afriki in v Frankfurtu.
ATENE, 8. — Preteklo noč se je v severnem Egejskem morju potopila 837-tonska grška trgovska ladja «Stratoniki». Od 13 mož posadke so jih 10 rešili, enega so našli mrtvega in dva sta izgubljena. Ladja, ki je prevažala železno rudo je pred potopitvijo poslala v eter S. O. S.
Baghino pa je že 20 dni v rokah banditov in se bojijo, da je morda že umrl, ker boleha na srcu. Policija in karabinjerji pravijo, da je morda njegov položaj zelo resen. Toda družina ugrabljenega mladeniča noče o tej zadevi ničesar govoriti. Domneve, da se je Baghi-nu pripetilo kaj nepopravljivega, izhajajo iz dejstva, da so banditi, ki so se takoj po ugrabitvi začeli pogajati z družino za izpustitev mladeniča proti izplačilu velike vsote denarja, sedaj popolnoma u-molknili in ne vedo o njih več ničesar. Vsak stik med družino in banditi je prenehal, ko je družina izjavila, da je pripravljena plačati, hkrati pa je zahtevala od banditov, naj dokažejo, da je mladenič zdrav in živ.
Tretji primer ugrabitve, ki se je na srečo dobro končal, pa se nanaša na dr. Giannija Caoccija, ki so ga banditi nedavno izpustili. Caocci je prebil okrog 15 dni nekje v gorah. Po vrnitvi so ga karabinjerji začeli zasliševati. Zdi pa se, da doslej še ni znal povedati kaj koristnega, ki bi služilo za spoznanje ugrabiteljev. Kljub temu pa karabinjerji in policija nadaljujejo s preiskavo, zlasti na področju, kjer so Caoccija spustili na svobodo.
V Catanii pa so včeraj ugrabili 12-letnega dečka Giuseppa Patane-ja, sina bogatega zemljiškega posestnika. Ugrabili so ga v središču mesta v Ulici Aloj.
Družina je bila že včeraj ponoči zelo zaskrbljena, ker se deček ni vrnil domov, potem ko je v popoldanskih urah odšel na sprehod. Zato je danes oče Rosario Patane obvestil karabinjerje o izginotju o-troka. Ko so karabinjerji začeli preiskavo, so takoj zasumili, da je nekdo otroka ugrabil. Po izjavah, ki so jih dobili od nekaterih ljudi, naj bi dečka ugrabila dva moška, ki sta ga nato odpeljala z avtomobilom fiat 600. Po pripovedovanju o-čividcev, je bil eden od moških oborožen s puško. Ljudje so znali karabinjerjem tudi povedati evidenčno tablico avtomobila, katerega lastnik je neki mladenič iz Si-racuse, ki pa so mu avto baje u-kradli.
Da bi zasledili ugrabitelje, so karabinjerji in policija takoj posta-
vili okrog mesta policijske bloke. Že v današnjih jutranjih urah so karabinjerji ugotovili imeni ugrabiteljev. Gre za brata Vincenza in Giovannija Randazzo, stara 31 odnosno 45 let. Mlajšega brata je policija že aretirala in je priznal u-grabitev.
Potem ko so starši preživeli mnogo težkih ur in skrbi za svojega otroka, je karabinjerjem uspelo zaslediti še brata Giovannija Randaz-za in osvoboditi malega Giuseppa. Največ skrbi je povzročila staršem in karabinjerjem izjava brata Vincenza, ki so ga prvega aretirali, in' ki je dejal, da je njegov brat »vroče krvi« ter da Je pripravljen v sili storiti kakršno koli hudo dejanje.
Po 111 letih
sta se vrnila v Jugoslavijo
Letos se izredno veliko število jugoslovanskih izseljencev iz raznih krajev sveta vrača v svoje rojstne kraje v Jugoslaviji. Trst je prehodno mesto, kjer se povratniki ustavijo nekaj časa in nato nadaljujejo pot v Jugoslavijo. Posebno veliko število povratnikov je iz Avstralije in Nove Zelandije. Kakor je znano, so se jugoslovanski izseljenci v Novi Zelandiji gospodarsko dobro uveljavili, ker imajo v svojih rokah tako rekoč celotno ribiško industrijo.
Te dni sta potovala skozi Trst dva povratnika, ki sta se vrnila v Jugoslavijo po... 111 letih. Da si bomo na jasnem, kako smo prišli do 111 let, moramo pojasniti, da se je eden vrnil iz Chicaga po 60 letih, drugi pa po 51 letih. Vsekakor lep rekord za oba. Skozi Trst sta potovala v Zagreb in od tu v svoj rojstni kraj v Slavoniji.
nika, ki je v svoji zadnji številki objavil njegov intervju. V pismu dr. Vieri poudarja, da tako vsebina kot naslov intervjuja nista v skladu z njegovimi izjavami, češ da je odkril zdravilo proti raku. Dr. Vieri poudarja, da je doslej dosegel le nekatere uspehe, o katerih se mora šele izreči posebna komisija.
DOWNERS GROVE (ZDA), 8. -Pri čelnem trčenju dveh avtomobilov je bilo deset mrtvih. Med temi je izgubila življenje devetčlanska družina 27-letnega Arthura Hoff-meisterja,'ki je v svojem avtu vozil ženo, pet otrok, od enega do šest let starosti, ter ženine starše. Pri nesreči je umrl tudi šofer drugega avtomobila.
Dve posebni nagradi, ki sta bili na razpolago žiriji, sta bili dodeljeni: filmu «La Cina e vici-na» Marca Bellocchia (Italija) in filmu «La chinoise» Jean-Luca Godarda (Francija).
Nagrada «Zlati lev», se pravi največja nagrada na beneškem filmskem festivalu, je bila dodeljena francoskemu filmu «Belle de joun, ki ga je režiral znani režiser Luis Buhuel.
V krogih festivala menijo, da so bile letos nagrade pravično razdeljene, čeprav se nekateri pritožujejo, da ni bilo dano zadostno priznanje filmu Pier Paola Pasolinija. Z dodelitvijo prve nagrade «Zlati lev» filmu v.Belle de joun pa se vsi strinjajo, ker je bil z njim nagrajen tudi eden največjih režiserjev Luis Buhuel. Ta je časnikarjem izjavil, da je osebno sicer proti kateri koli nagradi, «to stališče sem zastopal vse svoje življenje. Lahko pa rečem, da mi zelo ugaja beneška žirija, ki je najboljša na svetu. Ne mislite, da govorim tako zato, ker so me nagradili. To je resnica. Ta je najboljša žirija na svetu, ker jo sestavljajo mladi ljudje, pisatelji, raznovrstne osebe, in nima nobenega filmskega zvednika».
Predsednik žirije pisatelj Alberto Moravia pa je izjavil časnikarjem, da izključuje, da bi kdor koli izvajal na žirijo pritisk. «So bili sicer nekateri, je dejal Moravia, ki so odkrito pokazali svojo naklonjenost Pasoliniju, kar je bilo tudi omenjeno v zapisniku žirije.	i
Izreden uspeh je na letošnjem beneškem festivalu dosegel jugoslovanski film «Jutro» Puriše Djordjeviča zlasti z nagraditvijo s pokalom Volpi Ljubiše Samar-džiča, ki je že na puljskem festivalu dobil prvo nagrado za najboljšo moško interpretacijo. Film «Jutro» je v Pulju odnesel kar pet nagrad. Ta uspeh jugoslovanskega filma v Benetkah je tembolj pomemben, ker sledi uspehu, ki ga je v Cannesu dosegel film «Prodajalci perja« Bulajiča.
Film «Jutro» je dobil v Benetkah tudi prvo nagrado «.Cinema 60», ki jo je delil z italijanskim filmom «Sovversivi» Paola in Vit-toria Tavianija. Žirija nagrade «Filmcritica» ugotavlja v svoji obrazložitvi apolitične in kulturne obveznosti precejšnjega števila filmov na letošnjem festivalu, med katerimi je treba še posebno omeniti «Jutro» Puriše Djordjeviča in «Les Patres du desor-
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,,i,il,,,,imif,Tiili,liliillmi|||||||||||||||||||||M|||||||||m|||||
KONGRES ZDRUŽENJA ITALIJANSKIH ZDRAVNIC
Neprimerno uživanje hrane povzroča mnogo bolezni
Kdor se odloči za dieto, mora tudi spoštovati zdravniške nasvete
Netočno pisanje o zdravilu proti raku
RIM, 8. — Doktor Aldo Vieri, ki že dlje časa vrši raziskave o raku v inštitutu »Regina Elena«, je poslal pismo ravnatelju nekega ted-
COMO, 8. — Tu se je začel 16. vsedržavni kongres italijanskega združenja zdravnic. Kongres se bo zaključil v nedeljo. V svojem poročilu, s katerim se je začel kongres, je profesorica Orru, ki poučuje na neapeljski univerzi, dejala med drugim, da se delajo vsak dan velike in osnovne napake v prehrani ljudi, kar povzroča mnogo bolezni že iz otroških let.
Njeno poročilo je bilo zelo zani mivo, ker je govorila predvsem o dieti in pri tem poudarila, da tudi na tem področju se delajo napake in se stvari preveč posplošujejo. Vsako dieto, ki se jo pripravi za posameznika, je dejala profesorica Orni, je treba jemati z uvidevnostjo in spoštovati zdrav-
GORENJSKA:
V Bohinju je dovolj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih
sobah. Od 1. septembra dalje velja 15% popusta. V Kranjski gori, Pod. korenu in Gozd Martuljku je prostor v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Ratečah. Na Vršiču je zasedena Poštarska koča; dovolj prostora je v Tičarjevem domu, Erjavčevi koči, koči na Gozdu in v Mihovem domu. V koči v Krnici je tudi dovolj prostora. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v domu Pod Golico, smučarskem domu na Črnem vrhu, na Planini pod Golico, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Begunjah na Gorenjskem in v okolici je dovolj prostora v zasebnih gostilnah in v zasebnih turističnih so. bah. Prostor je v sankaškem domu Sv. Petra, na Begunjščici in na Dobrči. Dovolj prostora je v Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju. Prostor Je v planinskih domovih na Zelenici, Kofcah in Pod Storžičem. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v hotelu na šmarjetni gori, v hotelu na Brniku, v domu na Krvavcu, v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju, pri zasebnikih v Naklem in v Cerkljah. V Preddvoru je prostor v hotelu Grad Hrib in pri zasebnikih. Na Jezerskem je prostor v domu in zasebnih turističnih sobah in v češki koči. V Škofji Loki je prostor v gostišču Krona, v mini hotelu Zorka in pri
planin-v Loški
zasebnikih. Prostor je v skem domu na Ljubniku, koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Ratečah. V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj prostora.
PRIREDITVE: V nedeljo 10, septembra bo na Kriški gori nad Tržičem tradicionalni «gamsov bal« z lovskim krstom. V Stražišču pri Kranju bo v nedeljo 10. IX. dopoldne tekmovanje v speedwayu z mopedi.
PRIMORSKA IN GORIŠKA: V
Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu je dovolj prostih postelj v hotelih, počitniških domovih In zasebnih turističnih sobah. V Novi Gorici je nekaj prostora v Park hotelu, medtem ko bo hotel Sabotin 11. in 12. septembra zaseden. V Bovcu sta zasedena hotel Kanin in Alp hotel. Prostor je še pri zasebnikih in v hotelu Golobar. Prostor je v Soči, Trenti in Tolminu.
<v
LJUBLJANA Z OKOLICO: V
Ljubljani je zaseden hotel Bellevue, dovolj prostora pa je v hotelu Lev. Hotel Turist bo imel prostor samo 12. septembra. Hotel Slon bo zaseden od 8. do 11. septembra, hotel Union bo zaseden 8. in 10.
septembra, hotel Ilirija pa 8. septembra. Zvezni center za gradbene inštruktorje bo zaseden od 8. do 12. septembra. V Kamniku, Kamniški Bistrici in Domžalah je dovolj prostora. Dovolj prostora je v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku In Izlakah. V vseh planinskih postojankah v Zasavju je dovolj prostora. Dovolj prostora je v Litiji In okolici. Prostor je na Vrhniki, v Logatcu, Rovtah, na Rakitni in v žireh. V Cerknici in okolici je dovolj prostora v zasebnih gostilnah in v zasebnih turističnih sobah. Gostišče v Rakovem Škocjanu ima 4 pro ste postelje. Prostor je v turističnih domovih na Kureščku, Travni gori in Polževem. V Grosuplju in v Ribnici je prostor pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Kočevju, Dolu ob Kolpi in Fari, v Zbiljah je prostor v zasebnih turističnih sobah.
PRIREDITVE: V nedeljo 10. septembra dopoldne bo v Grahovem pri Cerknici srečanje borcev Notranjskega odreda. Gostilna «Sora» v Ratečah pri Škofji Loki priredi v soboto 9. septembra ob 17. uri «LOV na POLHE«.
DOLENJSKA: V Novem mestu je prostor v hotelu Kandija. Hotel Metropol bo zaseden 8. in 9.
septembra. V Dolenjskih, šmarjeških in Cateških Toplicah je še pro-štor. Prostor je v Krškem, Črnomlju in Metliki. V planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mimi gori in Gospodični na Gorjancih je dovolj prostora.
PRIREDITVE:	Oh 200 - letnici
zdravilišča v Dolenjskih toplicah bodo imeli v tem kraju od 10. do 17. septembra «Teden kulturnih in zabavnih prireditev« z zelo pestrim programom. Vse prireditve bodo v prostorih zdravilišča.
ŠTAJERSKA: V Celju In okolici je dovolj prostora v hotelih, letoviških naseljih in pri zasebnikih. Rezervacije priporočajo samo ob sobotah za hotele Celeia in Evropa v Celju in Paka v Velenju. Vsi kopalni bazeni so še odprti.
PRIREDITVE: V Celju bodo Ime. li 10. septembra mednarodno prvenstvo v go-cartu. V Rogaški Slatini bodo 13. septembra priredili »Večer jugoslovanskih pesmi in plesov«. V Velenju bo 9. in 10. septembra državno prvenstvo v u-metnem kotalkanju. Oh Velenjskem Jezeru bodo 10. septembra priredili nastop šolanih psov.
POMURJE: V Radencih je v le-
toviškem naselju nekaj prostora za prehodne goste. V zasebnih sobah je 30 prostih postelj. Zdravilišče pa je zasedeno. V Murski Soboti je nekaj prostora v obeh hotelih, vendar priporočajo rezervacije vsaj tri dni naprej. Prostor je v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Beltincih, Lendavi. V Moravskih Toplicah je pri zasebnikih 25 prostih postelj, letoviško naselje pa je zasedeno. Dom na Goričkem v Gornjih Petrovcih je zaprt. V soboto 9. septembra bodo odprli v Murski Soboti hotel «Diana». V hotelu bo 60 postelj in restavracija z 520 sedeži. Odprti so kopalni bazeni v Murski Soboti, Radencih in Mo-ravških Toplicah.
niške nasvete, da se doseže pravilno ravnovesje med raznimi hranili, ter da se s tem pridobijo določene energetske vrednosti v sorazmerju z osno metabolizma in fizično dejavnostjo osebe.
Profesorica Borsarelli pa je v svojem poročilu ugotovila, da je sedanje vprašanje prehrane predvsem v spremembi odnosov v uži vanju hrane v vseh življenjskih letih človeka in v vseh socialnih razredih: Edino izjemo predstavlja samo še kmečko prebivalstvo, ki se hrani s prirodnimi živili. Osnovne napake so v nadhranjenju po eni strani in v pomanjkanju raznih hranil na drugi strani. Tu pa ne gre za količino, marveč za kakovost:	premožnejši ljudje užijejo
preveč proteinov, vtem ko manj premožni pa užijejo preveč ogljikovih hidratov. Zaradi tega pride do neravnovesja prehrane, ki se odra ža na zdravju posameznika skozi vse njegovo življenje.
PRIREDITVE: V Murski Soboti bo 9. in 10. septembra »Kmetijska revija« s prikazom kmetijske mehanizacije. V Radencih bo od 9. do 10. septembra V. festival sodobne komorne glasbe. V Gornji Radgoni bo od 7. do 17. septembra »Pomurski sejem«.
Počitniška skupnost Alpe-Adrla pri mestnem sindikalnem svetu v Ljubljani sporoča, da ima še dovolj prostih postelj v počitniških domovih v Kranjski gori, Soči, Trenti, Mežaklji, v Portorožu, na Belem križu, v Poreču in Vodicah pri Šibeniku. Cena dnevnega penziona je od 22 do 32 N. din. Počitniška skupnost prireja 10. septembra piknik na Mežaklji s sodelovanjem ansambla »Lojzeta Slaka«.
Umor policijskega podčastnika
k ve za-
MODENA, 8. — Včeraj je stura v Modeni izdala ukaz pori lokala «Vesuvio», ki je postal središče shajanja malopridnežev. Policija je že pred časom ugotovila, da je upravitelj lokala Angelo Pascucci, star 22 let, prodajal al koholne pijače že pijanim osebam. Kvestura je Pascuccija povabila v svoj urad in mu sporočila sklep kvestorja. Ta pa je funkcionarjem odgovoril, da ne bo nikoli sam zaprl svojega lokala, če mu ga ne bodo zaprli s silo. Mladenič je kljub opozorilu kvesture imel zvečer odprt lokal.
Zato so s kvesture poslali v lokal podčastnika Urzina z nalogo, da ukaže zapreti lokal. Upravitelj lokala in nekateri člani njegove družine so se ukazu uprli in v lokalu je nastal pretep. Urzino je poklical na pomoč svoje kolege, ki so Pascuccija in druge hoteli odpeljati na kvesturo. Med prerivanjem pred lokalom je Pascucci nenadoma skočil ponovno v lokal, zgrabil steklenico polno vode in u-daril Urzina po glavi. Udarec je bil tako močan, da je policist zgubil zavest in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je nesrečnež umrl zaradi prebitja lobanje.
dre» Noca Papatakisa. Igralka Milena Dravič, ki je nastopila v filmu «Jutro», pa je dobila «Zlato vrvico» revije Cinemasund.
Izredno pozitiven zaključek letošnjega beneškega festivala je predvsem v tem, da se je zaključil brez večjih polemik in kritik, ki so v preteklih letih mnogokrat celo postavila v dvom, ali so sploh žirije odločale brez pritiska od zunaj. Letos pa, vsaj tako izhaja iz prvih sinočnjih komentarjev, so bili skoraj vsi zadovoljni z dodelitvijo nagrad.
Theodore Dreiser: Sestra Carrie
Ameriškega klasika Theodora Dreiserja že tako dobro poznamo tudi pri nas, da ga ni treba posebej predstavljati. Spomnimo se samo na njegovo Ameriško tragedijo s katero si je pridobil svetoven sloves velikega pisatelja. Sicer pa je Dreiser začetnik ameriškega nevtralizma in prvi v celi plejadi velikih ameriških pisateljev, ki so ameriško književnost povzdignili na svetovno raven. Čeprav je Dreiserjevo delo zaradi njegovega stila bilo deležno tudi utemeljenih kritik, pa je zaradi njegove široke fabulativne pripovednosti, predvsem pa idejne osnove njegovega pisanja, Dreiserjevo literarno delo močno pomembno. Dreiser je socialist in v svojih delih odkrito izraža svoje ideje. Svoje junake predstavlja v kapitalističnem okolju kot žrtve družbenega sistema, hrepenenja po denarju in osebni sreči, predstavljajoč pri tem neizbežne konflikte, ki izvirajo iz tega. Zato so njegovi romani polni družbene kritike, idej socialne pravičnosti, humanizma in razbijanja iluzij o Ameriki, kot deželi blaginje.
Prav tak je tudi roman Sestra Carrie, ki ga je v odličnem prevodu Mire Miheličeve in skrbni opremi Lidije Osterčeve izdala Pomurska založba v Murski Soboti in z njim vsekakor obogatila našo prevodno literaturo. V romanu Sestra Carrie pripoveduje Dreiser o osemnajstletnem dekletu, ki je s podeželja prišla v mesto in sicer v Chicago, ki je bilo ob prelomu stoletja v motnem gospodarskem razvoju. Dekle se je zaposlila v neki tovarni in kmalu spoznala vse težave industrijskega dela, izkoriščanja delavca in se seznanil'p,	,
trdotami življenja. Potem je Carrie spoznala Droueta, trgovskega zastopnika, ki je dobro zalu-žil, da jo je lahko iztrgal iz bednega životarjenja, ki mlademu dekletu ni nudilo nobenih možnosti za izpolnitev visokoletečih sanj po ugodnem in brezskrbnem življenju. S trgovskim potnikom Drouetom je živela nekaj časa, nakar se je preko njega seznanila z Georgom Hurstiooodom, uglednim in premožnim poslovodjo restavracije. Carrieno veliko in nesebično ljubezen do tega moža je močno prizadelo, ko je izvedela, da je mož poročen. Toda takrat je storil Hurstivood odločilen korak. Z ukradenim denarjem, ki ga je sicer kasneje vrnil, je zapustil Chicago ter se * Carrie preselil v New York. Toda tu mu je šlo iz leta v leto slabše, dokler ni izgubil službe in povsem propadel. Carrie je uspelo. da s je rešila. Njena sebičnost, neutešljiva želja po brezskrbnem življenju in bogastvu sta jo pripravili do tega, da si je poiskala službo v gledališču in se po prvih uspehih odselila od Hurstivooda. Postala je slavna i-gralka, pridobila si je denar, »lavo, toda ko na koncu sreča svojega tako ljubljenega a zdaj povsem propadlega moža, ugotavlja, da kljub uspehom, bogastvu in denarju ni dosegla tiste sreče, po kateri je vse življenje hrepenela. Toda življenje gre svojo pot naprej. Hurstivood si vzame življenje, Carrie pa nadaljuje življenje slavljene igralke.
Roma, o lepi, mladi, a vendar sebični in častiželjni Carrie jc vsekakor zrela umetnina velikega pisatelja, umetnika, ki stvarno in neizprosno prikazuje resnično življenje in usode ljudi v njem. Za zunanjo natančnostjo Dreiserjeve pripovedi se skriva mogočna in pretresljiva, čustvena navezanost na ljudi, ki jih opisuje. Zato so kljub naturalističnemu prikazovanju ljudi in razmer Dreiserjevt ]unaki vendarle topli človeški liki, s katerimi skoraj sočustvujemo, pa čeprav njih ravnanje morda včasih tudi obsojamo. Zlasti še, ker jih pisatelj prikazuje kot žrtev vse bolj razvijajočega se in brezdušnega ameriškega kapitalizma, ki ne pozna čustev, ne človeka temveč le denar.
Tako je roman o Carrie družbeno kritična, umetniško zrela, Pfi' poved o ameriškem življenju na prelomu našega stoletja, -animiv in lepo napisan tekst o življenjski usodi mladega podeželskega dekleta, in tako vsekakor roman, ki ga je vredno vzeti v roke.
Sl. Ru.
Nov film
»Dečki Palove ulice«
BUDIMPEŠTA, 6. — «DeCM PO' love uličen, znameniti roman madžarskega pisatelja Ferenca Molnarja, bodo ponovno, junaki novega filma, ki ga bodo izdelali v madžarsko ■ ameriški koopro-dukciji. Film bodo začeli vrteti prihodnjo spomlad v Budimpešti v režiji Madžara Zoltana Fabrijo, ki mu bo pomagal scenogrof madžarskega rodu Andre Bohem, ki živi v ZDA.
PRED BLIŽNJIM ZASEDANJEM OAD V WASHINGTONU
Prip
rave za «koncentrično»
zaroto proti Castrovi Kubi
Na zasedanju bodo sprejeli sklepe, kako kaznovati Kubo, ki da je žarišče «subverzivnosti» za vso južnoameriško celino
CIUDAD MEXICO, sept. — Ko se bo 22. t.m. zbral v Washingto-nu ministrski svet Organizacije a-meriških držav (OAD), se bodo udeleženci te najvišje diplomatske konference zahodne poloble znašli v težkem položaju — sodnikov brez pravic. Na temelju poročil in »dokaznega materiala* neke preiskovalne komisije, ki je proučila venezuelske obtožbe proti Kubi, bodo ministri zunanjih zadev ameriške celine morali izreči sankcije in kazen, kajti Kuba je moralno že obsojena. Aprilski incidenti so bili označeni kot «resen napad* in «stalna subverzivna grožnja družbeni ureditvi* v Venezueli in v ostalih latinsko-ameriških državah.
Navidezna »zakasnitev* od skoraj šestih mesecev v delu OAD je rezultat naporov, da se z zbiranjem novih «dokazov» ministrske-
mu zasedanju ne pusti možnost svobodnega razsojanja in realne ocene dogodkov. Dejstvo, da večina ključnih latinsko-ameriških držav ni naklonjena represivnim u-krepom, ki bi mogli vso celino pognati v vrtinec vojne avanture proti Kubi, ne zmanjšuje obsega in značaja nove zarote proti Havani.
Začetki sedanjih naporov za obračun s Kubo formalno datirajo z začetkom letošnjega aprila, ko je skupina venezuelskih rodoljubov v spremstvu treh oboroženih Kubancev padla v zasedo venezuelske vojaške patrulje takoj po izkrcanju na puščobni plaži Venezuele, kakih 300 km vzhodno od Carakasa. Havana je tedaj takoj zanikala in ovrgla trditve, da so zajeti Kubanci člani njenih rednih oboroženih sil. Venezuelska ob-
tožba o navidezni «resni grožnji*
'■■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
OB KONGRESU ZAHODNONEMŠKIH SOCIALISTIČNIH VISOKOŠOLCEV
Skupina študentov ki je razgibala akademsko mladino
Tudi socialni demokrati ne morejo mimo odločnih zahtev glede notranje in predvsem zunanje politike
Frankfurt na majni, 7. —
Zvoki »Internacionale* in široko razpeta zastava narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama so Pred dnevi vznemirili monotonijo, *1 je že nekaj tednov — vse do danes — vladala na zahodnonem-žkem političnem področju. Zveza socialističnih študentov Nemčije je Prav s petjem »Internacionale* in Ped rdeče-plavo zastavo, s peterokrako rumeno zvezdo začela pred 'remi dnevi svojo letošnjo konferenco. Ti dve potezi, ti dve gesti s° izbrali zato, da bi na najbolj odločen način, že nekako demonstrativno označili neodvisno stališče naprednih nemških visokošolcev, ki hočejo za vsako ceno ločiti od Pradne politike in od obstoječega Razpoloženja, ki prevladuje v Zahodni Nemčiji.
Čeprav socialističnih študentov v Zahodni Nemčiji ni veliko, so vendarle vzvalovili vso akademsko Gladino zvezne republike in postali Pogonska sila na nemških vseučili-spih, v zadnjih časih pa so priborili »državljansko pravico* tudi svoji rn političnim in družbenim pogledom, ki se v marsičem razlikujejo Pd obstoječega uradnega kurza ter 'Pdi od že zakoreninjenih nemških
'radicij.
Delegati Zveze socialističnih Štunfov Nemčije, ki so se zbrali na 'oblo konferenco v Frankfurtu so °d petka do danes obravnavali že vrsto predlogov in resolucij, ki Predstavljajo prvi povojni poskus, da se politične razmere in družbena dogajanja, skratka, da se stanje na_ zahodnonemških univerzah pod-Vrže kritični analizi.
V zadnjih tednih je Zveza socia-'stičnih študentov Nemčije, poseb-dP v zahodnem Berlinu, uspela grditi svoj sloves novega politična dejavnika, to se pravi dejavnika, ki so ga morale začeti upo-s'evati celo vladajoče stranke in senat. Pod pritiskom javnega drenja, ki so ga vzvalovili vprav Socialistični študenti, je vodstvo ^9'aldemokratske stranke bilo pri-jeno temeljiteje razmisliti in tu-:l skleniti, da v kratkem zamenja *uPana zahodnega Berlina Albert-Sa> čigar ugled je močno upadel *aradi letošnjega grobega nastopa Pr°ti študentskim demonstracijam.
, Zahodnonemška socialna demo-racija se je sicer že leta 1960 kušala odreči vsaki povezavi z organizacijo socialističnih študentov,
, °s da ti ne spadajo v njen sklop, ,ar je tudi res, vendar ni vodstvo e stranke niti danes povsem ravnodušno do njih, hkrati pa tudi ne j^Pira svojih ušes pred kritikami, prihajajo iz vseučiliščnih avl. ^hodnonemški zunanji minister in Podkancler ter hkrati eden izmed , °diteljev socialdemokratske stran-Zahodne Nemčije Willy Brandt J1 sekretar iste stranke Helmut .'-‘hmidt, torej dva najpomembnejša voditelja zahodnonemške socialdemokracije sta skušala nedavno ^Postaviti pomirjevalen dvogovor . študentskimi skupinami, ker ne da bi se te skupine v bližji bodočnosti spremenile v opozi-'jo, ki bi pritegovala glasove ti-jh socialdemokratskih volivcev, ki L® še niso in se ne morejo sprijaz-Ju z vstopom socialdemokratske anke v koalicijsko bonsko vla-h°’ torej v koalicijo z zahodno-‘Ohiško krščansko demokracijo.
I Čeprav še nimajo povsem izde-;,u'ega programa, celo niti izobli-|.Qvanega političnega profila, socia-. stični visokošolci s svojimi akci-,jPi in zahtevami dajejo nekakšno li er* napovedujejo svoja strem-5J®rija. Predvsem zahtevajo vse-'/»nsko preosnovo na univerzah in 'Sokih šolah v vsej Zahodni Nem
čiji. Nadalje socialistični študenti pozivajo sindikate k sodelovanju, hkrati pa kritizirajo posamezne sindikalne funkcionarje, ki na račun povečanja plač sklepajo kompromise in aranžmaje s kapitalističnim družbenim sistemom.
V nekem svojem predlogu socialistični študenti zahtevajo celo, da naj se delavske množice otresejo vpliva socialdemokratske stranke, ker da je ta že prenehala biti delavska stranka.
Socialistični študenti se prav tako pridružujejo pobudi večje skupine zahodnonemških profesorjev in javnih delavcev, ki zahtevajo od vlade, da se ponovno dovoli in odobri delovanje komunistične stranke v Zahodni Nemčiji, torej stranke, ki jo je krščanskodemokratska vlada pokojnega kanclerja Adenauerja prepovedala pred enajstimi leti. Poleg tega socialistični visokošolci vztrajajo na tem, da se podaljša odpor proti zakonu o izrednih pooblastilih vladi, ki bi v marsičem okrnili obstoječo parlamentarno in ustavno državno ureditev.
Kar zadeva zahodnonemško zunanjo politiko ta študentska organizacija daje vso podporo narodnoosvobodilnemu gibanju Južnega Vietnama.
Ob nedavnem nastopu revanši-stičnih skupin v zahodnem Brelinu so zahodnonemški študenti, med katerimi so bili najbolj aktivni pripadniki zveze socialističnih študentov, odkrito postavili zahteve, da se temeljito pregleda sedanja vladna usmeritev glede socialističnih držav vzhodne Evrope Med številnimi transparenti, ki odražajo razpoloženje zahodnonemških visokošolcev in ki so bili v tistih dneh v prvih vrstah, bomo navedli naslednje: «Mir z vzhodno Evropo!*,
«Zahtevamo priznanje meje na Odri in Nisi!* Hkrati so zahodnonemški socialistični visokošolci delili tudi letake, na katerih je med drugim pisalo: »Odpovedujemo se Šleziji kot tudi kakemu novemu Auschvvitzu. Odpovedujemo se vzhodni Prusiji, kot tudi kakemu novemu Stalingradu*.
Ta aktivnost socialističnih študentov priteguje vedno večjo pozornost vladnih in parlamentarnih krogov v Bonnu. To zadobi še poseben pomen v trenutku, ko francoski predsednik de Gaulle na svojem obisku na Poljskem poudarja, da je meja na Odri in Nisi dokončna in ko skuša s svojim osebnim vplivom poglobiti razumevanje Francije z nemškim sosedom Poljsko, s katero uradni Bonn doslej še ni našel skupnega jezika.
b. n.
aiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiii
za varnost dežele zaradi akcije treh Kubancev (od katerih je eden padel pri samem izkrcanju, drugi pa je napravil samomor v zaporu, seveda potem ko je dal svoje «spontane izjave* in priznal »odgovornost* Castra za neuspeli de-san), je zaradi tega ostala prazna tako kar zadeva logiko, kot tudi kar zadeva same argumente.
Sklep Organizacije ameriških držav, da se počaka na sklepe zasedanja Organizacije latinsko - ameriške solidarnosti (OLAS) v Havani, so motivirali z željo, da bi se odstranile protislovne prozaične policijske obtožbe in uradne obsodbe mednarodne preiskovalne komisije. Samo tako se sicer ne more pojasniti dejstvo, da so ZDA dovolile celi četi ameriških novinarjev, da so brez vsakršnih težav odšli v Havano, da bi konferenco OLAS mogli nato lansirati kot »veliki festival subverzije*.
Bučne debate na konferenci OL AS v Havani je večina latinskoameriške levice sprejela predvsem kot delež izmenjavi mišljenj o akcijah in solidarnosti. Mnoga popuščanja skrajnežem so po splošnem mnenju bila možna in lwra-ti znak želje, da se izrazi solidarnost s socialistično Kubo in njeno revolucijo.
Za pobudnike protikubanske zarote je to pomanjkanje soglasnosti glede »uniformiranega recepta* o revolucionarnih poteh prerasla v «dokaz» o slabosti kubanskih stikov z revolucionarnimi gibanji v Latinski Ameriki ter z ostalimi socialističnimi deželami, hkrati pa je to dokaz, da se je »odprla pot* za nove avanture na področju Karibskega morja.
Dejstvo najnovejše zarote je v tem, da so globalni svetovni odnosi — s kubanske strani pa nepriznane metode sožitja — glavna opora varnosti Kube pred morebitnim napadom iz ZDA.
Zato ni nič čudnega, da se pred zasedanjem OAD vedno bolj govori o novih variantah za stari načrt Pentagona o ustanavljanju stalnih medameriških vojaških sil.
Odpor novih latinsko - ameriških dežel, da bi sprejele formiranje te intervencionistične vojaške formacije, je navedel sedaj avtorje obsodbe proti Kubi, da najdejo kako primernejšo obliko. Predvsem gre za »izpopolnitev organizma varnosti poloble*, kar prevedeno na navaden politični način izražanja pomeni, da je za «kolektivni odgovor Kubi* treba predvsem u-stanoviti kakršenkoli »kolektivni organ*.
Prvi korak v tem smislu je bil storjen v osrednji Ameriki, kjer je bila po ostrem pritisku iz ZDA praktično uresničena integracija vojaških sil petih dežel tega področja. Kakih 50.000 vojakov iz teh dežel sestavljajo sedaj prvi člen v verigi bodočega FIB, ki je tesno povezan s poveljstvom ameriškega oporišča vojne mornarice na Portoriku ter s štabom marin-ske «šole za protigverilsko boje-
vanje* na področju Panamskega prekopa.
Drugi korak bo prikazan v treh variantah samim zunanjim ministrom latinsko-ameriških držav na bližnjem zasedanju OAD. »Izpopolnitev varnostnega mehanizma* predvideva med drugim ustanovitev prve skupine «karibske vojne mornarice*, ob sodelovanju mornarice ZDA, mornarice osrednje Amerike, Venezuele in morda tudi Columbije in Brazilije.
Tretji korak v tej smeri pripravljajo vojaške hunte v Argentini, Paragvaju in Boliviji. To je načrt o »udarni desantni sili*, ki bi ob pomoči ZDA delovala tam, «kjer bi bilo potrebno*, to se pravi praktično na vseh področjih Latinske Amerike.
B. R.
Zvezani borec južnovietnamske osvobodilne vojske čaka na svojo usodo. K njemu se je zatekel njegov sin. Marincev in njihovih domačih pomočnikov pa to nič ne moti
niiiiiiMiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEKAJ PODATKOV 0 SOVJETSKI TELEVIZIJI
Tudi Moskva bo letos uvedla televizijski spored v barvah
Prve poskuse s televizijo so v SZ začeli že leta 1925 - Prvi prenosi leta 1931 - V SZ imajo okoli 24 milijonov sprejemnikov
MOSKVA, 8. — Lenin je nekoč rekel, da je radio ičasopis, ki ne potrebuje papirja in ne pozna razdalj». Zato je razumljivo, da so sovjetske oblasti ie od samega začetka, čeprav so bile preobremenjene z drugimi zelo težavnimi nalogami, posvetile veliko pozornost radijski mreži in industriji radijskih sprejemnikov. Radio je praktično poslal zelo razširjeno sredstvo ne le za obveščanje sovjetskega ljudstva, pač pa tudi za splošen kulturni dvig in za vzgojo, 'Ze leta 1922 so v Moskvi napravili načrte za najmočnejšo radijsko oddajno postajo na svetu. Tej postaji so nadeli ime «Komintern», v smislu pač tedanjih konceptov moskovske politike. V naslednjih letih in desetletjih se je radijska mreža v Sovjetski zvezi močno razvila in danes razne številne radijske postaje oddajajo na dan kar 1238 ur programa. Seveda je to po času izredno obsežen program, vendar je vredno ob tem pripomniti, da odpade na osrednje postaje dnevno po 138 ur programa, preostalih 1100 ur programa pa odpade na krajevne radijske postaje.
že okoli leta 1925 so se sovjetski znanstveniki in tehniki lotili proučevanja televizije in leta 1931 je laboratorij osrednjega elektrotehničnega zavoda v Moskvi izvedel prve televizijske prenose. Mehanična televizija* s pomočjo
imiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiMiiHimiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiimHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuM
STAKNILI SO NEKI STAR ZAKON
Francozinje ne bodo smele nositi hlač?
PARIZ, 8. — Sedaj, ko smo se že tako privadili na žensko v hlačah, se postavlja vprašanje, ali se bo to še dolgo nadaljevalo. Saj je res, da ni vsaka ženska za hlače. Kadar vidimo nekoliko preveč obilno žensko v hlačah, ne bomo odobravali njenega početja. Z druge strani pa je ženska z lepo, vitko postavo v hlačah tudi kar zadeva zunanji videz nekaj že povsem normalnega, Kar pa zadeva praktičnost, so hlače pri ženski v sedanji dobi že nekaj tako vsakdanjega, da bi bil odveč vsak ugovor, kajti hlače so resnično praktične in se ženska v njih lah-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Veliko bo napora, uspehi pa bodo bolj skromni. Več pozornosti ljubljeni osebi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne tvegajte finančnih transakcij. Harmonija v zakonskem življenju.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kar zadeva poslovno življenje, je bolje igrati z odkritimi kartami. Utrdili boste svoj položaj.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se lotite dela, si zagotovite sodelavce. Vaši prijatelji vas zvabljajo na slabo pot.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Tudi če kaj ne gre, ohranite mirno kri. Pismo od daljnega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sami ne boste zmogli vsega. Če ste slabe volje, poiščite si družbo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zakaj bi se lotevali dela, ki vam ne zagotavlja uspeha. Držite se ob strani. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojo intuicijo boste vnaprej videli, kaj gre. Nezadovoljstvo v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V vašem obnašanju se pozna, da kaj ni prav. To drugič prikrijte. Prijetna vest ou ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S sodelovanjem drugih boste izvozili. V ljubezn’ Va.n bo prijetno.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite na muhavost sodelavcev. Potrudite se, da bi ohranili v družini mir.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če nočete škodovati sebi, drugič raje mol-čitev. Preveč poslušate srce, pre malo razum.
ko bolj prosto in normalno giba.
In vendar grozi francoskim ženskam, da jim to prepovedo. Pred dnevi je francosko prosvetno ministrstvo prepovedalo dekletom, da bi prihajale v šolo v hlačah, sedaj pa so odkrili neki star zakon še iz dobe francoske revolucije, ki prepoveduje ženskam, da bi nosile hlače.
Kaže, da je Ralph Feigelson, ki je v starih zakonikih odkril to prepoved, ugotovil tudi, da ni bil ta zakon nikoli preklican in da ni poznejšega zakona, ki bi to prepoved razveljavil. Zato se je, kot lastnik modne trgovine, v kateri se prodajajo predvsem ženske hlače, obrnil na nekega poslanca in ga prosil, naj da pobudo, da se v parlamentu ta stari zakon razveljavi.
neonskih žarnic in plošč vrste «nipkov» je bila v Sovjetski zvezi v rabi vse do leta 1938, ko se je začelo elektronsko oddajanje na 343 vrstah. Te oddaje so začeli na sedežu osrednjega sveta sovjetskih sindikatov.
Nadaljnji razvoj sovjetske televizije je prekinila druga svetovna vojna. Toda brž ko se je vojna končala, so v Sovjetski zvezi uvedli sedanji standard slik na 625 črtah.
V zadnjih 15 letih je sovjetska televizija tako rekoč vdrla v življenje sovjetskih ljudi. V to dobo spada tudi nagli razvoj sovjetske rndio-električne industrije. Od leta 1955 do 1965 se je število televizijskih sprejemnikov v Sovjetski zvezi dvignilo od 319.000 na skoraj 24 milijonov. Danes deluje v Sovjetski zvezi kar 752 televizijskih postaj in prenosnikov in ni je sovjetske republike, ki bi ne imela svoje televizijske postaje ali mreže. Programi osrednjih televizijskih studiov se prenašajo v 133 mestih. Od leta 1961 pa Sovjetska zveza izmenjuje svoje programe s socialističnimi državami preko Intervizije, z zahodnimi državami Evrope pa preko Eurovizije.
Kakor se predvideva, se bo ob koncu tega leta v Sovjetski zvezi začela tudi barvna televizija. Prve oddaje se bodo začele iz novega televizijskega centra, ki bo začel delovati v kratkem v Ostankinu blizu Moskve. Antene tega središča so postavljene na najboli visokem stolpu na svetu, ki meri 533 m v višino (katerega sliko smo objavili pred nedavnim). Za programe barvne televizije bodo uporabili enega izmed petih kanalov sovjetske televizije.
Oddaje sovjetske barvne televizije bodo na sistemu «Secam-III», ki so ga sovjetski strokovnjaki izdelali v sodelovanju s francoskimi strokovnjaki. Hkrati je sovjetska elektronska industrija začela izdelovati tudi tri modele televizijskih sprejemnikov za sprejemanje programov v barvah. Gre za dva TV sprejemnika vrste «Raduga» od po 40 in 95 cm ter za sprejemnik «Rubin-401», ki bo imel zaslon od 95 cm.
Sovjetska televizija sodeluje tudi pri podvigih sovjetske astronavtike. Leta 1959 je sovjetska sonda «Lunik 3* prvič v zgodovini človeštva oddajala iz vesolja fotografije nevidne strani Lune. štiri leta pozneje so mogli milijoni sovjetskih televizijskih gledalcev slediti na svojih televizijskih sprejemnikih poletom kozmonavtov Popoviča, Bikovskega, Nikolajeva in Tereškove med nji-
iiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
Komorna gledališča $ B celin
BEOGRAD, 8. — Na sedežu beograjskega gledališča cAtelje 212» bo proti koncu tega meseca vrsta prireditev, na katerih bodo nastopila eksperimentalna gledališča s treh celin. Tej prireditvi so dali ime cBitef 212».
Gre za nekakšen festival, na katerem bo kot prvo nastopilo indijsko gledališče iz Kerale, ki še vedno upošteva najstarejše oblike gledališkega uprizarjanja. Med drugimi tujimi gledališči, ki so se prijavila za nastop v Beogradu, so «Living Theater», gledališče Mama», «.Glasgow Citizen's Theaten,
ženevsko «Žepno gledališče» ter podobno gledališče z Montparnasa v Parizu.
Poleg omenjenih gledališč in gledaliških skupin so najavila svoj prihod tudi podobna komorna gle dališča iz Češkoslovaške. Madžarske in Poljske. Gledališče iz Wroc-lava bo n.pr. postavilo na oder neko delo Calderona della Barca. Uprizoritvam bo moglo prisostvovati le kakih 80 ljudi, kolikor jih sprejme dvorana. Seveda bodo v Beogradu nastopila tudi nekatera druga jugoslovanska gledališča in ne samo lAtelje 212».
hovim poletom po vesolju.
Tudi v naslednjih letih je bilo več televizijskih oddaj iz vesolja in leta 1965 je sovjetska televizija zabeležila novo veliko zmago: tedaj je prvič v zgodovini človeštva mogel človek na Zemlji preko televizije občudovati človeka, kozmonavta, kako «se sprehaja» po vesoljski praznini. Bilo je to med vesoljskim poskusom, ko je sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov stopil iz vesoljske ladje in za 18 minut «hodil» po vesolju.
Naprave za televizijske prenose iz vesolja na Zemljo se neprestano izpopolnjujejo. Sovjetski sondi «Lunik 9» in iLunik 13» sta oddajali panoramske slike Lune, ki so bile zelo čiste, tako da je bilo na posameznih fotografijah možno razločiti tudi podrobnosti s premerom le nekaj milimetrov.
Prav tako zelo dobro delujejo tudi sovjetski umetni sateliti vrste Molnija» (Mavrica), ki omogočajo televizijske prenose na velikanske razdalje, tako da morejo prebivalci Vladivostoka slediti programom moskovskih TV studiov,
V zadnjih dneh so poskusili tudi oddaje v barvah na veliko razdaljo. Poskusili so na primer prenos barvne televizije iz Moskve v Pariz in narobe. V Moskvi in Parizu predvidevajo, da bo izmenjava televizijskih programov v barvah postala konec tega leta bolj sistematična.
Se en italijanski ULM o ODPORNIŠTVI
Na Apeninu so ponovno zaregljale brzostrelke
Nino Manfredi bo kot lažni duhovnik rešil «obveščevalca» Cliva Revilla
MODENA, 8. - Na Apeninu blizu Modene, in to prav na področju, kjer je pred toliko leti prišle do zelo hudih borb med italijanskimi odporniškimi enotami ter nemškimi in fašističnimi četami, so te dni ponovno zaregljale brzostrelke. Da bi kdo ne mislil, da se je na Apenine «preselil» kak sardinski dat ovac» in mu je sedaj policija za petami, bomo takoj povedali, da so brzostrelke regljale le nekaj ur, kolikor je pač bilo potrebno italijanskemu filmskemu režiserju Luigiju Comen-ciniju, da je posnel nekaj prizorov za svoj film iltalian secret Service*, v katerem igra glavno vlogo znani italijanski filmski umetnik Nino Manfredi.
Italijanska kinematografija je v zadnjih letih dala celo vrsto filmov o odporniškem gibanju. Med temi je bilo tudi nekaj zelo dobrih, celo odličnih del. Za Comen-cinijev film, o katerem je govora, ne bomo še rekli, da bo dober, ker se je snemanje šele začelo, vendar pa nam samo ime Comen-cini zagotavlja, da gre za dober film. Vendar pa ta film ne bo spadal med dosedanje filme, ker bo Comencini neki dogodek iz zadnje vojne prikazal bolj z vesele plati, morda celo z določeno dozo humorja.
Zgodba je naslednja:
Zavezniki, zahodni seveda, vržejo svojega obveščevalca s padalom za bojišče. Smola pa je hotela, da se je padalo z obveščevalcem zapletlo v visoke veje nekega drevesa. Zavezniški obveščevalec se trudi na vse pretege, da bi se izmotal iz tega stanja, toda to mu nikakor ne uspe. Rešita ga dva prav nič zaželena pomočnika. Vtem ko se obveščevalec - padalec v temi mota, da bi zlezel iz neprijetnega položaja, ga potegneta z drevesa dva nemška vojaka, ki ga takoj odpeljeta k poveljniku svoje enote, da bi dobila zasluženo pohvalo in nagrado za svoje junaško dejanje.
Zavezniškega obveščevalca igra znani ameriški umetnik Clive Re-vill, čigar življenje v tem trenutku ne velja niti pol vinarja, kajti poveljnik nemške enote da postaviti zavezniškega obveščevalca ob zid. Ni kaj reči, zakon vojne je zakon vojne in Clive Revill bo moral z glavo plačati smolo, da se mu je padalo zapletlo med ve-. Ije. Medtem ko se vršijo priprave za likvidacijo vohuna, pa prihiti na mali trg sredi vasi, kjer bi se morala izvesti likvidacija, krajevni župnik, ki ga v filmu poosebi Nino Manfredi: Nino Manfredi, v dolgem talarju, nosi v rokah majhno razpelo in poprosi poveljnika, naj mu dovoli, da bi jetnika pred smrtjo mogel spovedati. Nemški poveljnik tega ni pričakoval in mu je ta verska «vnema» odveč. Toda pred ustrelitvijo vendarle dovoli «duhovniku», da se približa obsojencu.
Med jetnikom in duhovnikom je pogovor kratek: jetnik se nikakor noče spovedafi, ker je protestant ne pa katoličan. Toda duhovnik v svoji vnemi ne popusti in mu hoče dati «odvezo» za vsako ceno, pa čeprav je jetnik protestant. Ker pa jetnik - vohun nikakor noče razumeti želje duhovnika, mu ta stisne v roko ročno bombo, ne pa križ. In v tem ko jetnik sproži ročno bombo in šteje do osem, preden bo bombo odvrgel, lažni
duhovnik vrže s sebe duhovniški talar in duhovniški klobuk in potegne izpod obleke dve brzostrelki, s katerima si začneta utirati pot med nemško soldatesko. S tem reši sebe in zavezniškega obveščevalca.
Pravzaprav je le ta scena filma nekoliko dramatična, dejansko je to le uvod v film. kajti vse ostalo <dma namen občinstvo razvedriti», kot je rekel Comencini.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pietro Grassi v Rossoni
Bližnji pričetek jesenske razstavne dejavnosti se že najavlja v Ros-sonijevi galeriji, kjer se z olji Pie-tra Grassija ponovno dviga njena umetniška raven, ki sicer v vročih poletnih mesecih znatno upada.
Grassi se je že pred nekaj leti dokončno slikarsko ustalil. Uveljavil je svoj vse nebistvenosti izločujoči način do tiste popolnosti, ki mu omogoča dostop v krog vidnejših tržaških slikarjev. Vendar pa so slike, ki jih sedaj tu razstavlja na ogled, večinoma pod velikostjo njegovih običajnih del. Nekatera so celo zelo mala. Ne glede na to pa vse te podobe vsebujejo vse značilnosti in odlike Grassijevega slikanja.
Ponekod zasledimo vse to celo o pronicajoči zgoščenosti, tako n.pr. v prav malem olju št. 12, kjer kljub omejenosti površine uspe slikar ustvariti z enostavnim postopkom lahno nastrtih barv presenetljivo dodelanost širokega razgleda kot se nam nudi na mesto iznad Doline. Oblikovno nam take slike, gledane iz očesne bližine, res malo povedo. Zrase pa v njih navidezni abstraktnosti pokrajina, morje ali tihožitje prav nenadoma, brž ko stopimo za kak korak nazaj. V tem je ravno Grassijev uspeh, da je izčistil, tako rekoč predestiliral bistvenost oblik obdajajočega ga sveta iz prvotnega podajanja razgibanih zasnov z dežnato gostimi potezami črne barve, v sedanjo mirno globočino razgledov z gladkim nebom in morskimi površinami.
Pietro Grassi je po svoji zunanjosti in občutkih značilen obalni Istran. Naravno je torej, da najbolje uspeva v poustvarjanju obalne lepote, ki tudi tu prevladuje v slikah z nastavljenimi mrežami, profilih vzvišenih bregov ali plitvih sipin, ribiških naselij in ladjedelnic, kjer se se srečujemo z zanj tako značilnimi črnimi črtami, enako kot v nekaterih oljih z gradbišči in mostovi.
MILKO BAMBIČ
PRKJKLI SMO
FORUM, časopis odiela za suvre menu književnost JUGOSLAVEN SKE AKADEMIJE ZNANOSTI 1 UMJETNOSTI. — Štev. 7.-8. za ju lij in avgust 1967.
Monika Warnenska: ALARM N/ RIŽEVIH POLJIH. Izdala Knji) niča Sinjega galeba.
fc—m
| um ™- r~
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Orkestri - 12.10 Alpska jezera: «Ženevsko jezero* - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče 14.45 Framjoise Hardy in Johnny Dorelli - 15.00 Glasbena oddaja za mladino -16.00 Avtoradio 16.20 V tričetrtinskem taktu 16.30 Pravljice slov. avtorjev: »Poredni zajček* - 16.40 Glasovi in zvoki - 17.20 Dialog -17.30 Melodični orkestri - 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Cvetice v slov. pesmi 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza -
19.00	Počitniška srečanja - 19.15 Pianist McKenzie - 19.40 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna -20.35 Teden v Italiji - 20.50 Harmonikar Larcange - 21.00 Maro-dič: »Žepne podmornice v Gibraltarju* - 21.20 Vaški ansambli -22.15 Dvorak: Slovanski plesi -22.45 Za konec tedna.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.30 Plošče - 9.45 Havajske melodije - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.45 Uspeli motivi - 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Ansambel jug. vojne mornarice -
16.00	Lahka glasba - 16.45 Pojeta M. Cerar in B. Jurkovič - 17.00 Ritmi - 17.15 Izbrali ste - 18.00 Operna glasba - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje Sceilla - 23.15 in 23.35 Plesna glasba.
SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1967 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Ital. plošče 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe 12.05 Kontrapunkt
-	13.50 Radijske kronike - 14.50 Popevke - 15.10 Italijanske pesmi
-	16.00 Program za mladino - 17.32 Sopranistka L. Gencer - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Glasbeni spored - 19.30 Luna park - 20.20 Oddajali smo - 22.30 Sredozemske igre.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Plošča za poletje - 10.40 Glasbeni variete -11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba 12.45 Turistične beležke - 13.00 Poje Yves Montand -14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Dirigent H. von Karajan - 16.00 Neapeljske pesmi
-	17.00 Sredozemske igre - 17.40 Plošče za najmlajše - 19.50 Sredozemske igre - 20.10 Jazzovski koncert - 21.20 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Webrova kantata opus 44
-	11.00 Antologija interpretov -12.20 Sodobni skladatelji - 13.00 Lisztove skladbe - 14.30 Trio Man-nes-Gimpel-Silva - 15.30 Zandonai-jeva opera »Francesca da Rimini*
-	17.35 Šostakovič, Kvartet opus 118 - 18.10 Haendlov concerto gros-so - 18.30 Izredna lahka glasba -18.45 Filmske in gledališke novosti - 19.15 Koncert - 20.30 Joseph-son-De Cesaris: »La generalessa*
-	21.15 Simf. koncert.
Slovenila
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 7.45 Danes za vas -8.05 Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Zabavna glasba -
10.00 Počitniško popotovanje: Moj nejlepši dan - 10.15 Skladbe za mladino - 10.30 Jazz - 11.15 Veliki simfonični orkestri - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Narodno-zabavne melodije - 13.00 Na današnji dan -13.10 Italijanska glasba - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Johann Strauss: »Noč v Benetkah* - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Solisti, zbori in orkestri - 16.40 Iz Gotovčevega «Era z onega sveta* - 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Gremo v kino - 18.35 Igramo beat! - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Domači ansambli - 19.50 S knjižnega trga - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Mali koncert - 21.30 Radijska igra: «Kor-porala se drži smola* - 22.00 Zabavni ansambli - 22.15 Glasba ne pozna meja - 23.10 Oddaja za izseljence - 24.05 V plesnem ritmu.
Ital. televizija
16.00	Sredozemske igre in plavalne tekme - 18.00 Program za mladino - 19.35 Izžrebanje loterije
-	19.55 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbena komedija: «Buonanotte Bettina* - 22.05 Modne novosti - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Evropsko prvenstvo v plavanju - 21.00 Dnevnik - 21.15 TV ankete - 22.00 D. Giagni: »Charlov e le figlie* (po »Kralju Learju v stepi* Ivana Turgenjeva).
Jug. televizija
12.00	Prenos partizanske proslave - 15.25 Vichy: Evropsko veslaško prvenstvo 19.00 Vsako soboto - 19.15 Začarani bratje — pionirsko gl. - 20.05 Zaplešite z nami
-	20.40 Obzornik - 21.00 in 24.40 Dnevnik - 21.30 Rezerviran čas -22.40 Iz tuje glasbene produkcije -23.35 Srebrni svinec — zabavnoglasbena oddaja - 23.50 Golo mesto — film.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.3, najnizja 20.1, ob 19. uri 23 •topinj, vlaga 65 odst., zračni tlak 1013.2 stanoviten, veter 8 km vzhod nik, nebo 9 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.6 sto. pinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 9. septembra
Peter
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ot> 19.30. Dolžina dneva 12.58. Luna vzide ob 12.52 in zatone ob 21.57.
Jutri, NEDELJA, 10. septembra
Nikita
SESTANEK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA
Izdelan program študijskega zasedanja o gospodarskih stikih med EGS in Vzhodom
Dr. Savona: Želimo, da bi to zasedanje uveljavilo vlogo, ki jo nudi Trst na področju medsebojnih trgovinskih izmenjav
V pokrajinski palači se je včeraj sestal pod predsedstvom dr. Alberta Savone organizacijski odbor Studijskega zasedanja o temi «Ev-ropska gospodarska skupnost in vzhodne dežele«. Prisotni so bili vsi predstavniki ustanov, ki so za-itopane v odboru, med katerimi predstavniki dežele, tržaške občine, Skupnosti jadranskih pristanišč, Ustanove industrijskega pristanišča, Pokrajinske turistične ustanove, Javnih skladišč, Tržaškega velesejma, Avtonomne leboviščarske in turistične ustanove itd.
Predsednik Savona je podal poročilo o sedanji fazi organizacijskih priprav zlasti glede udeležbe delegatov iz držav vzhodne Evrope. «To zasedanje — je dejal dr. Savona — Je zelo važno za Trst, saj se uodo tu zbrali strokovnjaki Evropske gospodarske skupnosti in zlasti profesor Beniamlno Olivi, poročevalec enotne komisije evropskih skupnosti in prof. Rajmond Rifflet, šef kabineta predsednika enotne ko
misije evropskih skupnosti ter pred-
zhoda,
stavnlki držav evropskega vz: ki bodo orisali svoja stališča glede okrepitve odnosov med evropskim zahodom in vzhodom«.
«želel bi — Je zaključil dr. Savona — da bi to srečanje bila priložnost za začetek mednarodnih stikov in za navezanje gospodarskih odnosov z uglednimi inozemskimi krogi, ki bodo lahko prispevali k valorizaciji možnosti, ki jih nudi Trst na področju trgovinskih Izmenjav. In v tej zvezi je posebno važna tudi prisotnost tržaških gospodarskih operaterjev na tem zasedanju.«
Organizacijski odbor je izdal dokončni program, ki predvideva za petek 22. t.m. prisotnost ministra za zunanjo trgovino senatorja Giu-sta Tolloya, za soboto 23. t.m. podtajnika za proračun in načrtovanje senatorja Giuseppa Carona, in za nedeljo 24. t.m. podtajnika v zunanjem ministrstvu poslanca Maria Žagarja.
Razdelitev funkcij v združeni PSI-PSDI
Na prvih dveh sestankih vodstvenega odbora združene sekcije PSI-PSDI, ki zajema področne celice Barkovelj, Grete, Rojana, ftkorklje in Novega mesta so razdelili sek-cijske funkcije. Soglasno so bili izvoljeni: za političnega tajnika Fer-nando Dreossi; za podtajnika Ser-gio Zotti, za organizacijskega taj-
nika Mauro Pittoni, za upravnega tajnika Renato Cravatari. Razen te-
ga so porazdelili naslednje funkcije: za javno upravo in šolska vpraša-
nja Aristide Buffulini; za urbani-
stiko, sindikalna vprašanja in prevoze Vittorio Piša; za promet in vprašanja pristanišča Andrea Fru-
staci; za socialno varnost in higie-
no Lorenzo Fogher; za gospodarsko načrtovanje, turizem in predstave Gioacchino Tringale.
Dve skupščini mladinske konzulte
Za prihodnji teden sta predvideni dve skupščini mladinske konzulte. Na prvi bodo na dnevnem redu vprašanja v zvezi z mladinskim festivalom, na drugi pa razprava in odobritev dokončnega statuta ter razprava za obnovo organov (predsedstva in izvršnega odbora), katerim je mandat potekel že pred časom.
Obe skupščini bosta v veliki dvorani rekreatorija «G. Padovan« ob 20.30 v torek 12, in v petek 15. septembra.
PROGRAM ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI
Bogata jesenska koncertna sezona v gledališču Verdi
Trije koncerti za RAI in koncert del z natečaja «Citta di Trieste* - Gostovanje orkestra akademije «Santa Ce-cilia - Noschese, Rascel in Chiari v Verdiju
Orkester gledališča Verdi bo 20. septembra znova začel s svojo dejavnostjo po poletnih počitnicah in sicer s prvim «Pregledom deželnih avtorjev« s ciklusom treh koncertov, ki jih bo registriral krajevni sedež RAI. Namen te pobude, ki je sad sodelovanja med ravnateljstvom gledališča Verdi in tržaškim sedežem RAI, je v najbolj možni popolni obliki seznaniti javnost z glasbenim ustvarjanjem avtorjev iz naše dežele v sedanjosti in preteklosti. Tudi izvajalci so skoraj v celoti iz dežele. Program treh kon certov, ki ga je pripravilo ravnateljstvo gledališča Verdi, je naslednje;
Prvi koncert bo registriran med 20. in 25. septembrom. Vodil ga bo dirigent Luigi Toffolo, na progra mu pa bo Illersbergova Simfonija, «Nočna fantazija« Cesara Nordija in »Tri manzonijanske osebnosti« Vita Levija. Drugi koncert, ki bo posnet med 2fi. septembrom in 1.
(iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiitiiiiiiiiiiiiMirtniiiiininHiiiiiHiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPOROČILO GLAVNEGA RAVNATELJA DR. DELISEJA
Tržaška hranilnica nudi nove ugodnosti pri najemanju posojil za stanovanja
Ugodnosti se nanašajo na obrestno mero, na roke za odplačevanje in na obliko jamstva - V kratkem zakon, s katerim bo dežela pre vzela nase del obrestnega bremena
Podroben program zasedanja pa Je naslednji:
Petek, 22. t.m.: ob 9.30 pozdrav rektorja tržaške univerze, pozdrav predsednika organizacijskega odbora, dobrodošlica tržaškega župana, pozdrav predsednika deželnega odbora; ob 10.20 uvodni govor predstavnika italijanske vlade ministra za zunanjo trgovino Tolloya; ob 1115 uvodna izvajanja dr. Benjamina Olivija, pofbčevalec ‘--notne komisije evropskih skupnosti; U.30 kosilo; 14.00 vkrcanje na Domolu Audace in ogled pristanišča; 16.30 poročilo prof. Raymonda Riffleta, šefa kabineta predsednika enotne komisije evropske skupnosti o temi »Evropska gospodarska skupnost in vzhodne dežele — odnosi In perspektive«; 17.30 poročilo italijanskega profesorja o temi: ((Najnovejše usmeritve gospodarske politike vzhodnih držav zlasti glede na sestavo zunanje trgovine«; 18.00 poročilo prof. Remena Janakijeva, predstavnika inštituta za gospodarske vede pri Akademiji znanosti v Sofiji; 18 30 razprava in posegi, 21,0(i sprejem, ki ga priredi tržaška avtonomha letoviščarska in turistična ustanova.
Sobota, 23. septembra: 9.30 uvodni govor drugega dne zasedanja, ki ga bo imel podtajnik za proračun ln načrtovanje senator Giuseppe Caron; 10.15 Poročilo dr. LJu-biše Adamoviča, predstavnika inštituta za mednarodno gospodarsko politiko Iz Beograda; 11.00 potočilo p:of. Edwarda Lipinskega, predstavnika Osrednje šole za statistiko in gospodarska proučevanja iz Varšave; 11.45 poročilo prof. Bele Cslkosa Nagyja, predsednika madžarskega urada za cene lz Budimpešte (njegov prihod še ni potrjen); 16.00 poročilo dr. Tauber-ja od inštituta za mednarodno ekonomsko politiko iz Prage: 16.45 poročilo prof. Al Subaruja od odbora za gospodarski načrt iz Bukarešte.
Predstavniki držav evropskega vzhoda bodo v svojih poročilih obravnavali naslednja vprašanja: a) razvojne linije gospodarskega razvoja v posameznih deželah kot izhajajo iz predvidevanj, ki jih vsebujejo gospodarski načrti s posebnim poudarkom na težnje v zunanji trgovini; b) prometne poti in oblike gospodarskega sodelovanja, ki bi lahko pospešile večjo medsebojno izmenjavo med posameznimi deželami in Evropsko gospodarsko skupnostjo; 1730 poročilo dr. Marije Haendcke iz «Ost, instituta« iz Berlina o razvojnih linijah gospodarskega razvoja s posebnim poudarkom na težnje zunanje trgovine in gospodarskega načrta Nemške demokratične republike; 18.00 poseg dr Glanfranca Speranze od EGS, 18.15 poročilo dr. Alberta Alibonija od inštituta za mednarodne posle v Rimu o trgovski politiki vzhodnih dežel; 18.45 razprava in posegi; 21.00 kosilo, ki ga priredi organizacijski dobor.
Nedelja, 24. septembra: 9 30 otvoritveni govor tretjega dne, ki ga bo imel podtajnik v zunanjem ministrstvu poslanec Mario Žagan; 10 00 poročilo prof. Elia Apiha o ((Emporialni vlogi Trsta v srednjeevropskem okviru (zgodovinska sinteza); 10 30 poročilo prof. Giorgia Baza o temi »Vplivi pojačamh odnosov z vzhodom na razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine; 11.00 poročilo dr. Oiuliana Gabrielllja od tržaške trgovinske zbornice o temi »Strukture ln infrastrukture tržaškega gospodarstva v službi mednarodnih odnosov; 11.30 poročilo deželnega odbornika Nerea Stopperja o temi »Perspektive načrta programa za razvoj Furlanije - Julijske krajine glede na pojačenje odnosov med EGS In deželami vzhoda; 12 00 razprava in posegi; 13.00 zaključek kongresa z govorom predsednika Maria Zagarlja.
Na osrednjem sedežu Tržaške hranilnice je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je glavni ravnatelj zavoda dr. G. Delise orisal časnikarjem novo pobudo hranilnice na področju srednjeročnih posojil v korist ljudskih gradenj na našem področju.
Da bi kolikor mogoče šla na roke posameznikom iz širokega občinstva, ki žele postati lastniki primernega stanovanja, je Tržaška hranilnica sprejela novo pobudo glede izdajanja potrebnih posojil ter tako obogatila in izpopolnila niz možnosti, ki jih v tem pogledu že od nekdaj nudi tukajšnji javnosti z običajnimi hipotekarnimi posojili, ki dosegajo do 50 odst. vrednosti posameznih otanovanj in ki jih uporabniki vračajo zavodu v roku 15 let, ter z dolgoročnimi posojili, ki jih zavod podeljuje kot okrajno ravnateljstvo zavoda Isti-tuto dl Čredi to Fondiarlo delle Ve-nezie.
Upravni svet hranilnice je namreč sprejel pobudo, da bo zavod odslej dalje izdajal zasebnikom tudi posojila proti vknjižbi za nakup neluksuznih stanovanj, ki so (ali bodo) proglašena za vseljiva v zad-
njih štirih letih; odnosno v katera so se v zadnjih štirih letih vselili stanovalci. Posojila se bodo glasila na 10, 15 in 20 let, in sicer bodo lahko dosegala do 75 odst. vrednosti strokovno ocenjene nepremičnine. Zasebniki bodo v okviru te pobude lahko prejeli največ oo 9 milijonov lir za vsako posamezno stanovanje, gradbenim zadrugam pa bo hranilnica podeljevala do največ 450 milijonov lir Obrestna mera bo znašala 7,5 odst. pri posojilih na 10 let, ter 7,75 odst. pri posojilih na 15 ali 20 let. Jamstvo za denarni zavod bosta predstavljali hipoteka I. kategorije na nepremičnini, ki Jo bo posameznik zgradil odnosno kupil ze zgrajeno od graditelja, ter jamstvena polica ^avprpv^jpe družbe na eno .tretjino izposojenega zneska (to jamstvo r.e bo torej moglo pri posameznih zasebnikih presegati vrednost 3 milijonov lir pri vsakem stanovanju).
Jamstvo zavarovalnice bo stalo posameznika 4,125 odst. zajamčenega zneska, in sicer bo vsak uporabnik moral vplačati ustrezni znesek zavarovalni družbi z enim samim vplačilom, in to v trenutku, ko mu bo hranilnica izročila izpo-
sojeni znesek.
Vzemimo zdaj v poštev konkreten primer povprečne družine, ki bi si rada zgradila odnosno kupila že zgrajeno stanovanje vredno 8 milijonov lir. Družina bo morala v tem primeru razpolagati le z zač-tt-no vsoto 2 milijona lir. Tržaška hranilnica pa ji bo posodila ■'staun 6 milijonov, če se naša družina odloči, da bo vrnila posojilo v 20 letih bo morala vplačati zavarovalnici po 300.000 lir na šestmesečje, to se pravi po 50 000 lir na mesec, pri čemer so že vračunane vse davčne dajatve, ki so povezane z operacijo; ob podpisu pogodbe pa do morala družina plačati tudi zavarovalnici dogovorjeno premijo za dodatno jamstvo.
iiiiiiiiiiHiiiiiMMiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiMiiim
PO 19 PREDAVANJIH V DVEH TEDNIH
Včeraj zaključen osmi kongres o organizaciji prevozov EGS
Nemški strokovnjak o cenah za prevozne storitve po notranjih prevoznih poteh v državah Evropske gospodarske skupnosti
Popoldne bo posvečeno Izletom v okolico Trsta. Ta program je do-k nčen vendar pa niso Izključene v njem knke spremembe v urnikih in v vrstnem redu posameznih poročil.
Osmi mednarodni kongres o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, katerega se je udeležilo nad 100 strokovnjakov in znanstvenikov iz držav članic EGS in — prvič v seriji kongresov — tudi predstavnik države - nečlanice Velike Britanije, se je včeraj zaključil. Med manjšo slovesnostjo na tržaški univerzi je rektor prof, Origone v priložnostnem nagovoru pozdravil strokovnjake in se jim zahvalil za njihova prizadevanja ter za prestiž, ki ga s svojim strokovnim aelom že vrsto let dopri-našajo našemu mestu in naši najvišji študijski ustanovi, ter jim na koncu zaželel prijetno nasvidenje za prihodnje leto.
Zaključno predavanje, devetnajsto po vrsti, je imel nemški strokovnjak prof. Walter Hamm, in sicer o cenah za prevozne storitve po notranjih vodnih poteh v sklopu Evropske gospodarsKe skupnosti. Strokovnjak je naglasil, da zasleduje skupna politika držav članic EGS na področju prevozov dva osnovna cilja, in sicer optimalen obseg skupne zmogljivosti prevoznih sredstev v šesterici ter dolgoročno ureditev celotnega vprašanja pre; vozov. Pri prvem cilju se na prvi pogled morda zdi. je naglasil govornik da bi bilo zadosti ce bi po samezni oblastveni organi posegli na področje prevozov ter skrčili odnosno razširili po potrebi skupne zmogljivosti prevoznih sredstev; vendar je pri tem treba poprej odpraviti vsakršno poseganje posameznih državnih uprav na omenjena področja, ter izdelati podrobno studijo o produktivnosti posameznih prevoznih področij.
Predzadnji predavatelj je bil predvčerajšnjim delegirani svetova lec pri generalnem ravnateljstvu Evropske gospodarske skupnosti prof, VVolfgang Stabenovv, ki je razvil razpravo o mednarodnih spo razumih o plovbi po notranjih vod nih poteh v luči evropske integra eije. Govornik je poudaril, da pred stavlja ta zvrst prevozov veliko važnost v okviru prevozne ekonomike EGS. vendar da so ob teh vpraša njih vzrastli številni naknadni pro blemi politične, gospodarske in ju ridične narave V zvezi s potrebo po skupni ureditvi juridičnih vprašanj na tem področju, je prof. Sta benow naglasil potreta), da bi bili v komisijah, ki bodo razpravljale o teh problemih, tudi predstavniki
dežel, ki ne ležijo neposredno ob rekah in drugih notranjih vodnih poteh. Internacionalizirati to vprašanje pa nikakor ne pomeni, je govornik zaključil svoja izvajanja, da bi bili odseki rek odvzeti u-pravnemi; nadzorstvu obrežnih dežel: bistvo skupnih naporov bi moralo namreč biti v tem, da bi se pravice suverenosti obrežnih držav primerno uskladile z interesi drugih dežel.
5 Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj ob 11.30 sprejel na vljudnostni obisk geom. Corbe-rlja, komisarja Ustanove za mater in otroka za Trst. Ob 18. url se
oktobrom, bo vodil dirigent Euge-nio Bagnoli, sodeloval pa bo kla rinetist Giorgio Brezigar. Na programu bo Tartinijev koncert za go dala v Malipierovi obdelavi, «Dve skladbi« za orkester in »Variacije« za orkester Luigija Dallapiccola in Busonijev koncert za klarinet in or kester. Tretji in zadnji koncert, ki bo posnet med 3. in 8. oktobrom bo dirigiral AJadar Janes, sodelo val pa bo violinist Eddy Perpich Program bo obsegal: Tartinijevo simfonijo za godala, Barisonovo skladbo »Zvečer« z violinistom Ed-1 dyjem Perpichem, «Introduzione e, allegro« (v transkripciji Federica j Fiorella) in «Ave Maria« (v Schu bertovi transkripciji), Monticcovo »Stajare« in Medicusovo: «Melodi I je na ljudsko pesem iz beneškega '700».
Razen tega bo v gledališču Ver- i di v oktobru tudi več zanimivih , prireditev. 17. bo izredni koncert orkestra «Accademia Santa Cecilia« pod vodstvom dirigenta Fernanda | Previtalija. Slavni orkester iz Ri raa bo izvajal Spontinijevo uvertu
ro «Ve.stale», Beethovnovo «Peto
Pobuda tržaške hranilnice sovpada z novim zakonom, ki ga bo v najkrajšem času izdala deželna u-prava, in s katerim bo dežela pie-vzela nase del obrestnega bremena na posojila za gradnjo ljudskih odnosno neluksuznih stanovanj; o stojo pobudo, ki je prva te vrste v Italiji, pa bo zdaj Tržaška hranilnica še znatno znižala to breme za prizadete zasebnike.
simfonijo«, Ghedinijevo «Architettu re», Ravelovo «Ma mere l'oye» in Verdijevo simfonijo iz »Sicilskih večernic«.
Pred tem koncertom bo v gledališču Verdi nastopil 13., 14. in 15. oktobra sloviti ansambel «Georgij-skih baletov«, ki bo izvajal bogat program folklornih plesov, s katerimi se je uveljavil po vsem svetu. Ansambel velja za najboljšega v svoji deželi in se opira na bogato folklorno tradicijo Georgije.
26. oktobra bo orkester gledališča Verdi izvajai zmagovita dela za XIV. nagrado «Citta di Trieste« (šesto mednarodno tekmovanje za simfonične skladbe). Skladbe, ki so bile predložene na natečaju, prou čuje sedaj mednarodna žirija pri konservatoriju «Tartini», ki bo v kratkem proglasila zmagovalce. V tej žiriji so ravnatelj tržaškega konservatorija Orazio Fiume kot pred sednik ter dirigent Tony Aubin (Francija), Mario Bugamelli (Italija), Gottfried von Einem (Avstrija), Marcel Poot (Belgija), Knuda-ge Riisager (Danska) ter ravnatelj gledališča Verdi Mario Zafred.
V času ko bo orkester gledališča Verdi snemal na tržaškem radiu, bosta v gledališču Verdi gostovali kupini Alighiera Noscheseja ter Renata Rascela in Walterja Chiarija. Alighiero Noschese bo predstavil glasbeno komedijo «La voce dei sadroni« Garineija in Giovannija. Predstavi bosta od 14. do 27. septembra, od 2. septembra do 8. oktobra pa bosta Rascel in Chiari predstavila Simonovo komedijo «La stra-na copia«, s katero sta dosegla velik uspeh v največjih italijanskih mestih.
Cassa di Risparmio di Trieste
0B VESTIL 0
l 11. SEPTEMBROM 1967 ZAČNE DELOVATI NOVI
CENTR0 SERVIZI V ULICI GIULIA 3
(v prostorih bivšega Caffč Milano)
pri katerem se zdaj opravljajo storitve v zvezi z izplačevanjem POKOJNIN I N P S,
ki so bile do sedaj izplačljive pri Občinski izterjevalnici in blagajni Esattoria -Tesoreria Comunale v Ul. Nordio 11 in pri agencijah št. 4 v Ul. Ginnastica 14 in št. 5 v Ul. Battisti 16, in
POKOJNIN ACEGAT, ki so bile do sedaj izplačljive pri agencijah št. 2 v Ul. Carducci 7, št. 4 v Ul. Ginnastica 14, št. 5 v Ul. Battisti 16, št. 9 v Ul. Montorsino 3 in št. 10 na Trgu Cavana 2.
Z istim datumom je možno plačevati
RAČUNE SIP (Telve) in RAČUNE ACEGAT samo pri sledečih podružincah zavoda:
Službeni center v Ul. Genova 7 Službeni center v Ul. Giulia 3 Agencija št. 3 — Villa Opicina (Opčine)
Agencija št. 6 — Valmaura Agencija št. 7 — Sistiana (Sesijan)
Agencija št. 12 — Servola (Skedenj)
Agencija št. 13 — Barcola (Barkovlje)
z izključitvijo torej vseh drugih podružnic medtem ko bodo plačila NAJEMNIN, za račun privatnih administracij, izvedljiva samo pri podružnicah;
Službeni center v Ul. Genova 7 Službeni center v Ul. Giulia 3 Agencija št. 3 — Villa Opicina (Opčine)
Agencija št. 7 — Sistiana (Sesijan)
Agencija št. 12 — Servola (Skedenj)
Agencija št. 13 — Barcola (Barkovlje)
Pri podružnicah: Monfalcone (Tržič), Grado in Muggia (Milje) bodo omenjene službe delovale kakor doslej.
Hranilnica je tako izpopolnila niz olajšav, ki jih že priznava področju gradbeništva, in ki jih predstavljajo njena posojila na vknjižbo, katerih je bilo konec lanskega leta na našem področju 5460, v skupni vrednosti 8 milijard dr.
Tržaška hranilnica Je mogla tpie-jeti novo pobudo glede na to, cia so denarne vloge, ki jih ji Je zaupalo široko občinstvo, v zadnjih letih tako narastle, da banka razpolaga zdaj z obsežnimi denarnimi sredstvi; poleg tega so njene razpoložljivosti visoke ker nranil-nica opravlja tudi trezorne posle za razne ustanove in upravlja del finančnih razpoložljivosti dežele Furlanije - Julijske krajine.
Razdelitev nagrad zidarskim vajencem
Na sedež.u šole za kvalifikacijo zidarskih delavcev v Ul. Rossini je bilo včeraj razdeljevanje nagrad in diplom vajencem, ki so se v preteklem šolskem letu odlikovali pri učenju. Ravnatelj šole Mario del Conte je čestital nagrajencem in poudaril važnost strokovnega izpopolnjevanja v gradbeni stroki. Nagrajenci so lahko za vzgled drugim mladim delavcem, oziroma vajencem, ki še napačno mislijo, da
Je podprefekt dr. Molinari udeležil otvoritve I. razstave vin iz Pucina | je zidarski poklic manj vreden kot v Grljanu.	drugi.
IIIHIIIIIIIUIIinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllllllllllllHIIIIMIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIII
PO POLETNEM PREMORU
četrtek prva seja novega zasedanja deželnega sveta
Na dnevnem redu bodo interpelacije in poročila ter ponovna proučitev zakona o javnih delih
Pod predsedstvom predsednika
deželnega sveta dr. de Rinaldinija so se včeraj sestali člani urada predsedstva deželnega sveta, ki so
med drugim razpravljali o prihod njem delovanju deželnega sveta. Deželni svet bo namreč po poletnem odmoru začel spet s svojim delovanjem v četrtek 14. t.m. Zadnja seja deželnega sveta je bila 21. julija. Na dnevnem redu prihodnje seje deželnega sveta sta razen interpelacij in odgovorov tudi ponovna proučitev osnutka zakona glede javnih del in proučitev zakonskega osnutka o izdelavi tehničnega zemljevida dežele.
Pod predsedstvom svetovalca An-gelija se je včeraj sestsla tudi komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, ki je začela razpravljati o osnutku zakona, ki ga je sestavil deželni odbornik za kmetijstvo Comeili, o ukrepih za razvoj žlahtnih kultur. Ob začetku se e je komunistični svetovalec Mo-sehioni, ki se je skliceval na pravilnik, zahteval, da se seja odloži,
toda njegova zahteva je bila zavrnjena.
Nato je poročevalec De Biasio
. . ^
Ob 37. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri
proslava ob spomeniku pri Bazovici
s sledečim sporedom:
otvoritev, nastop pevskega zbora «Lipa» iz Bazovice, govora v slovenščini in v italijanščini ter polaganje vencev
iiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiitiiiiiiiiMMiiiiiuimimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiHHiiMiii
DANES OTVORITEV V DVORANI «LO SQUERO»
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje sole
«Fran Levstik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. .vire. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra.
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Simon Gregorčiča v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni Izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
V Miljah filatelistična razstava «Žigi zdravstva in dezinfekcij
Zasedanja za filatelistično izmenjavo se bodo ude-ležili tudi jugoslovanski in avstrijski filatelisti
obrazložil razne točke zakonskega osnutka. Namen zakona je spodbuditi kmetovalce, da bi v večji meri gojili žlahtne kulture, ki so v naši deželi premalo valorizirane. Po mnenju svetovalca De Biasia, je treba nezadostno specializacijo v kmetijstvu pripisati pomanjkanju kapitalov, nezadostnemu strokovnemu znanju in nepopolni trgovski mreži. Omenil je smernice^ kmetijstva v nekaterih drugih državah in pripomnil, da bodo ukrepi v okviru omenjenega zakona nekako dopolnjevali in izpopolnjevali ukrepe v okviru zelenega načrta.
Ob zaključku diskusije je deželni odbornik Comeili poudaril, da bo izvajanje omenjenega zakona prispevalo k valorizaciji žlahtnih kultur in specializaciji v kmetijstvu.
Komisija se bo ponovno sestala v torek in bo nadaljevala z razpravo o posameznih točkah zakonske ga osnutka.
Danes ob 18. uri bo v občinski dvorani «Lo Squero» v Miljah o-tvoritev filatelistične razstave ((Žigi zdravstva in dezinfekcije«, ki jo prireja Miljsko filatelistično združenje v sodelovanju s Pokrajinsko turistično ustanovo in z miljsko občino v okviru «Miljskega filatelističnega septembra«. Pokrovitelj razstave je predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini.
Pol ure po otvoritveni slovesnosti bo prof. S. Rutteri govoril o temi: ((Pomorska lazareta v Trstu in v Miljah,). Jutri se bo program nadaljeval ob 9. uri z mednarodnim izmenjavalnim sestankom, ob 10. uri z občnim zborom filatelističnega združenja Treh Benečij, ob 12.30 s sprejemom na županstvu, ob 10.30 s skupnim kosilom predsednikov deželnih filatelističnih združenj in ob 17. uri z ogledom Lazareta.
Prihodnjo soboto bo še okrogla miza o temi «Razvoj filatelističnega zbiranja« in pa razdelitev nagrad.
Udeležba na razstavi bo mednarodna, prav tako pa bo imelo mednarodno obeležje tudi jutrišnje «fi-latelističnčo tržišče«, katerega se bodo poleg italijanskih udeležili tudi jugoslovanski in avstrijski filatelisti oziroma filatelistični krožki, na sami razstavi pa bo sodeloval neki filatelist iz Beograda. Razstava bo — kot pove že sam njen naslov — zajemala izključno znamke z žigi ali tudi samo žige, s katerimi so bile opremljene znamke na poštnih pošiljkah, ki so prihajale iz tistih dežel, ki so bile proglašene za okužene s kužnimi boleznimi. Predavanje o tržaškem in miljskem lazaretu pa je s to tematiko povezano zato, ker so se morale ladje, ki so prihajale iz okuženih področij zaustavljati pred temi lazareti v karanteni, medtem ko so eventuelno obolele mornarje spravili za dobo karantene v te pomorske lazarete.
ca« v Ul. Androna C. Marzio 1. Pri premikanju železne pločevine si je zlomil sredinec na levi roki. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, se bo moral zdraviti 30 dni.
Z odra je padel
Sinoči ob 22.25 so prepeljali v splošno bolnišnico 21-letnega Ivana Obada iz Gabrovca št. 17 ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo od 10 do 20 dni zdravljenja.
Mladi Obad se Je ponesrečil na delu že okoli 15. ure popoldne, ko Je opravljal neka dela pri podjetju Praselj na Proseku. Po nesreči je mladenič omahnil z odra ter padel 2 metra navzdol. Pri padcu se je poškodoval po desni stegnenici in desni rami.
Predvčerajšnjim zjutraj ob 8. uri so agenti policijskega komisariata v Devinu našli na motornem splavu «Granzo» dva madžarska begunca — zakonca, ki sta pribežala v
Italijo, Posadka splava je povedane
la, da je našla zakonca malo prej na morju kake tri milje daleč od rta Zdoba. Begunca sta zaprosila za politični azil
Nesreča delavca v «Navalmeccanica»
Delavec Francesco Furlan, star 62 let iz Ul. Paduina 8, se je včeraj nekaj pred 15. uro ponesrečil
Miljska občina olajšuje vpis otrok v 1. razred
Da bi olajšala delo staršem, ki morajo vpisati svoje otroke v prvi razred osnovne šole, je občinska uprava v Miljah odredila, da bo
uradno pripravila potrebne doku-i jih ..............................
mente in jih odposlala didaktičnim ravnateljstvom. Zaradi tega obvešča starše, da imajo samo dolžnost pt-edložiti didaktičnim ravnateljstvom prošnjo za vpis, in to do 11. t.m.
Vpisovanje v tečaje nemškega jezika
V torek 12. t. m. se bo pri Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Co-roneo 15 začelo vpisovanje v tečaje nemškega jezika za akademsko leto 1967 1968. Razen poučevanja o-bičajnega pogovornega jezika obsega program tudi tečaje za trgovsko nemščino, za konverzacijo, za nemško literaturo, za prevajalce, pa celo za otroke in mladeniče. Vpisovanje je vsak delavnik (razen sobote) otl 17. do 20. ure.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Alojza Bana daruje Silva Skerk 10.000 lir za Dijaško matico. Olga Ban daruje 1000 lir za prosvetno društvo Prosek Kon-
na delu v podjetju «Navalmeccani-1 tovei.
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Vpisovanje za šolsko leto 1967-68
v Državni trgovski tehnični zavod «2!ga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst. Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10 do 12. ure.
Šolsko skrbništvo javlja, da Je vpisovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev • * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Hojari, Ulica Moniorsmo 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9, do 12. ure
Vptsovanle v osnovno šolo za leto 1967-68 je od 1. do 11, septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o. troci. ki so rojem 1961 leta Tl mo rajo predložiti rojstni list m potrdi lo o cepljenju Otroci, ki se bodo vpi-saJt v ostale razrpde. bodo morali predložiti zadri|e šolsko spričevalo
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4. obvešča, da le vpi sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Vpisovanje oa slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25 septembra Maturitetni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v Šolo Glasbene matice v Trstu se nadaljuje še danes v pisarni GM v Ulici Ruggero Manna 29, od 10. do 12. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
obvešča, da bo na splošno željo ODPRTA RAZSTAVA SE DANES, V SOBOTO od 20. do 22. ure in v NEDE-DELJO od 11. do 13. ter od 16. do 20. ure.
Razstave
V	gostilni »Gamberoa v Ul. Udri 37 bo jutri otvoritev razstave ja.akvarelista Aueusta Gregorisa. 8 ' kar bo razstavil okrog 30 pokrajin akvarelu.
* * *
V	Mestni galeriji v Piranu je ***?
včeraj otvoritev razstave slikarja c kolaja Omerse. Slikarja, ki sedaj Py učuje na Akademiji upodabljajočih * metnosti v Ljubljani, Je predstavil ‘ metnostni kritik Marjan Tršar. °a " stava bo odprta do 24. septembra.
Nazionale 16 00 «1 cannonl dl Navijj® ne» Technlcolor. Irene Papas, L
irc» icuiiiiu/itii, iicut;	y
gory Pečk, Raf Vallone, Anthm -
Quinn.	. -
Excelsior 16.00 »Matchless« Technic lor. Režija Alberto Lattuada.
Fuerstenberg. Prepovedano pod 14 letom.
Tecf.
Fenice 15.30 «Da uomo a uomo« , nicolor. Western. Lee Van Cie '
m'a'
John Philip Law Prepovedano dini pod 14. letom.	..
Eden 16.00 «Fal in fretta ad uccia« ml... ho treddo« Technlcolor. Mb ca Viti, Jean Sorel	,
Grattacieio 16.30 «Una donna sp°sa Crnobeli film. Philip Leroy. Pr'P
vedano mladini pod 18. letom.
Hit/ (Ulica ban h raucesco štev 16.00 «11 slgillo di Pechino« Tech« color. Robert Stack, Elke Somm
Nancy Kwan, Rudy Palmer. Alaharda 16.30 «E dlvenne II pK* *P1 tato bandito del Sud» Technlcom' Peter Lee Lavrence, Gloria VVil'3 ^ Filodramroatico 16.30 «Io l'amore» Technlcolor. Brlgltte Bardot. PreP"-vedano mladini pod 18. letom. Moderno 16 00 «La norte pazza del nlgllaccio« Technlcolor. Sandra M Enrico Maria Salerno Prepoveda mladini pod 18 letom.	,.e
Crlstallo 16.00 «Fantasia» Risan VValta Disneya, Technlcolor. „ Capitol 15.30 «Uria stella m Para'1' Technlcolor. Kirn Novak, Jack L* mon. James Stewart.
Garibaldi 16 45 «Ballata per un Pj*ln lero« Techriicolor. Anthony Freeri ^ Aurora 16.30 «11 bello, il hrutt°^„.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 8. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb.
UMRLI SO: 22.1etnl Claudlo Mac-chiussi, 83-letna Caterina Bogatez vd. Cossutta, 77-letni Cristiano Soavi, 88-letni Francesco Renni, 54-letna Albina Guštin por. Fleming, 55-letnl Angelo Vasile, 9O-letna Isen Gherlanz vd. Angeli, 69-le>tni Tranqulllo Susan. ni, 80-letna Antonia Radeti vd. Tre-biz, 64-letni Candido Costalunga.
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernint 4; Godina Al. 1'IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do * 30) Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Atla Madonna de) Mare. Largo Piave 2; SanfAnna, Erta di S. Anna 10.
cretino« Technlcolor. Franco chl, Clccio Ingrassla.
Astoria 16.00 ((Perchč uccldere an ra» VVestern. Technlcolor.
Impero 16.00 «Arrivederct baby» 7'^ nicolor. Tony Curtis, Prepoved
mladini pod 18. letom	, o
Astra 16 30 «Scusi lel č favorevol' f contrario« Technlcolor. Alberto
di.
Vittorio Veneto 17.00 ((Cammlna.^j
correre« Technlcolor. Cary Egar Samanta.
e-gar samanta.	„
Ideale 16.30 ccOperazlone Go,°l7rry Technlcolor. Anthony Els!ey, 15 Anisis.
Abbazia 16.00 21.45 «Parig! »f1*
Jim Ford. Kirk Douglas, Antpgul
Perkins, Orson VVelles, Jean Belmondo.
i.KIMI IVINO	,j
Satelllte (Borgo San Sergto. aVt' r|' fllobus 19.20) Blagajna ob 20- "p. Jutri ob 20.45 «Come uccldere stra moglle« S. Lemmon, Virna sl, Technlcolor.
Slovensko planinsko društvo
sporoča, da bo odhod na izlctt L, ob zersko z avtobusom jutri, 10. t- 'gp-6. uri z začetka Ul. F. Severo, z čin ob 6.15 s križišča avto «sl '
NAMENJEN JE BIL IZ PARIZA V ISTANBUL
Francoski «turist» aretiran v vlaku s pištoloi nožem in tujimi dokumenti
Vozni listek do Istanbula je kupil z nekritim bančnim čekom - Očitno gre za človeka, ki se ukvarja s prodajanjem ponarejenih dokumentov
zanimi s financiranjem industrijskih podjetij v deželi, v smislu deželnega zakona štev. 25 z dne 11. novembra 1965. Z omenjenim zakonom je dežela pristala na podeljevanje posebnih prispevkov za delno kritje obresti na posojila, ki jih deželni industrijci najemajo za gradnjo, razširitev ter tehnološko modernizacijo svojih obratov. Po temeljiti porušitvi prispelih prošenj je odbor sklenil podeliti prispevek v skupni vrednosti 8,470.000 za obresti na vrsto posojil v skupni vrednosti 555.500.000 lir, ki jih je najelo 21 podjetij iz videmske pokrajine. Med temi podjetji se osem obratov ukvarja s predelovanjem lesa, medtem ko so številčno na drugem mestu gradbena podjetja (štiri), dalje sledita dve podjetji s področja prehrambene industrije, dva kemična obrata, dve mehanični delavnici, e-na papirnica in tiskarna ter še dve drugi podjetji.
V prvih dveh letih svojega delovanja je tehnično - posvetovalni od-
Ob 22.30 4. t.m. so agenti letečega oddelka s sodelovanjem krajevne železniške policije aretirali 22-letnega francoskega državljana Daniela Le Bouleja, ki je potoval skozi naše mesto ter je bil namenjen v Istanbul.
Ne glede na dejstvo, da je mladenič zbujal čuden vtis zaradi svojih dolgih las, so ga policijski a-genti prijeli na vlaku in pri pregledu njegove prtljage našli številne predmete, ki se niso prav nič ujemali z osebnostjo poštenega turista, ki potuje po srednjeevropskih železnicah.
Med preiskavo so policisti našli v Le Boulejevi prtljagi dva potna lista, ki sta se glasila na imeni neznanih oseb, eno osebno izkaznico, ki je bila prav tako izdana na ime neke tuje osebe. Še hujše pa je bilo, da so agenti našli pištolo znamke «luger», ki je bila nabita, in poleg tega še 76 nabojev. Mladenič je nosil s seboj tudi nož.
Agenti so ga seveda skrbno zaslišali, da bi zvedeli, kaj je nameraval storiti z dokumenti in orožjem. Za pojasnila o osebnosti are; tiranega so seveda vprašali tudi organe Interpola in francosko policijo. Tako se je zvedelo, da je Le Boule kupil v Parizu železniški vozni listek do Istanbula. Poleg tega je kupil tudi povratni listek do i-stega mesta. Prevoznino pa je plačal z bančnim čekom, ki ni bil krit.
Po mnenju francoske policije gre za človeka, ki se ukvarja s prodajo ponarejenih dokumentov.
To verzijo je v bistvu potrdil sam Le Boule, ki' je dejal, da je nameraval prodati dokumente in vozni listek v Istanbulu ter si z izkupičkom preskrbeti vozni listek za Avstralijo, kamor se želi izseliti.
Deželni prispevki za delno kritje obresti industrijskim podjetjem
Pod predsedstvom deželnega odbornika Marpillera se je te dni sestal tehnično - posvetovalni odbor, ki se ukvarja s vprašanji, pove-
niul,iiniiii,n,.............................................umu...minil
bor za financiranje industrijskih podjetij izdal pozitivno mnenje v 263 primerih, pri čemer je dežela prevzela nase breme 561 milijonov lir; temu pa je ustrezalo na ravni industrijskih podjetij za 26,5 milijard lir novih izboljšav, razširitev in izpopolnitev tehničnih obratov.
«Ex tempore» v Pušji vesi
Deželno tajništvo ustanove EN DAS organizira s sodelovanjem krajevne turistične ustanove «Pro loco v Pušji vasi (Venzone) v nedeljo 17. t.m. slikarsko tekmovanje «ex tempore« na temo «Venzone (Pušja vas) v svoji umetniški in naravni leDoti«.
Tekmovanja se lahko udeležijo vsi slikarji iz naše dežele. Nagrajencem bodo podelili bogate nagrade. Vsa sprejeta dela bodo nato razstavljena v občinski dvorani. Ob tej priliki bo organiziran iz Trsta izlet z avtobusom. Interesenti naj se za podrobnejše informacije obrnejo na tajništvo ENDAS Ul. Zu-
decche l/c, tel. 55-478.
miiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,||IIII,j,|||||||||||l|||||||||||||||||||iimi|im,ll,l„m,ll
DRŽAVNO PODJETJE AMMI
V Furlaniji bodo zgradili obrat za proizvodnjo bakra
Njegova zmogljivost ho znašala 30.000 Ion rdeče kovine na leto - Analiza tal naše dežele
Deželna uprava je z zadovoljstvom vzela na znanje izjavo ministra za državne udeležbe Boja, da bo namreč Državno podjetje AMMI (Azienda Mineraria Chimica e Me-tallurgica) zgradila v Furlaniji večji obrat za proizvodnjo bakra. O-brat, katerega zmogljivost bo znašala 30.000 ton rdeče kovine na leto, bo obsegal dva kompleksa, topilnico in rafinerijo, ter bo edini obrat te vrste v Italiji. Proizvajal bo lahko čisti primaren baker, poleg tega pa bodo v njem rafinirali bakrene odpadke; Izgradnja ob|ek-ta bo veljala 15 milijard lir.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
"iW
ri|M
Prstni odtisi so izdali nepoklicanega gosta barov
Presenetili so ga končno v baru Portorico, ko je sicer ušel, toda ženska, ki ga je videla, ga je tudi spoznala
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravd-bik Marši, zapisnikar Salimbeni, ®bramba Ferrero) se je moral za-Sovarjati 35-letni Emilio Benclch iz Križa 571, ki je bil obtožen, da Je zagrešil več tatvin.
Bencicha so že obsodili kazenski sodniki 16. maja letos na 3 leta 6 mesecev zapora ter 120.000 lir 8lobe. Proti tej obsodbi se je prizadeti pritožil, trdeč, da nekaterih tatvin ni zagrešil.
Obtožnica je dolžila Bencicha, 6a je ukradel 15.000 lir in dve steklenici žganja v baru «Rosemarie» ba Rotondi del Boschetto. Druga tatvina je bila donosnejša; oO.OOO Ur, ki jih je baje Bencich ukradel v baru «Star» v Ul. Valdirivo.
Moškega so nadalje obtožili še treh drugih tatvin; 52.000 lir v baru “Portorico« na Trgu Stare mitnice,
60.000	lir in še razne druge pred-biete v baru «Portofino» v Ul. Patini in 76.000 lir ter 3 kg kave v “aru «Ovidip» v Ul. Timeus.
Že iz same obtožnice je razvidno, Ua se je Bencich specializiral za tatvine v javnih lokalih. Način, ki 8a je uporabljal pri krajah, je bil telo enostaven: ko so lastniki za-Piralj pozno zvečer lokale, se je sUrii v stranišče, ali v kak drug Prostor ter počakal, da so vsi od-®U. Potem jp v miru Izpraznil blagajne, predale itd. in nato na en, Mi na drug način zapustil lokal. ce je bilo treba je tudi odprl s sUo kovinske zastore na oknih.
Sreča ga je pustila na cedilu 8. biarca letos, ko je kradel v baru <<portorico». Ob 4. uri zjutraj ga je presenetila gospodinja, ki se Je žeto ustrašila neznanega moškega, fencichu se je sicer posrečilo, da Je zbežal, toda pozneje ga je žen-s*a spoznala s skoraj stoodstotno Gotovostjo. Kar pa ga je dokončno Pokopalo, so bili prstni odtisi, ki Jth je pustil vsepovsod po lokalu.
Prizivni sodniki so sedaj znižali ““tožencu kazen na 2 leti in 2 me-
seca zapora ter 70.000 lir globe, ker so menili, da v dveh primerih ni bila dokazana Bencdcheva krivda. Spričo tega so ga za ti dve tatvini oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Na zebrastem prehodu je povozila ženski
Sinoči ob 19.15 so nudili v splošni bolnišnici prvo pomoč 45-letni Bianci Fabiani por. Toneato iz D'Annunziovega drevoreda 66, ki se je ponesrečila malo prej pri prometni nesreči v Ul. Rossetti blizu vojašnice Belleno. ženska se je pobila po desnem stegnu ter utrpela lažjo poškodbo na prstancu lčve roke. Ozdravela bo v 6 dneh.
Nekoliko huje se je poškodovala pri isti nesreči 60-letna Carla Pa-gnucco, ki stanuje v isti hiši kot Fabianijeva. Zdravniki menijo, da je ženska dobila kostne poškodbe na levem kolku. Poleg tega je utrpela tudi razne druge poškodbe. Spričo suma o možnih kostnih poškodbah, so zdravniki izdali prognozo zdravljenja od 9 do 80 dni.
Obe ženski so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Povedali sta, da sta se 'ponesrečili na omenjenem križišču, ko sta prečkali cesto po zebrastem prehodu za pešce. Podrla pa ju je na tla 47-letna Anna Mioli por. Pocai iz D’Annunziovega drevoreda 49, ki je upravljala avto fiat 600 TS 97420.
Z motorja je padel
Včeraj ob 17,25 so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 63-letnega obrtnika Francesca Stramija iz Ul. Scomparini 22, ki se je ponesrečil, ko je padel z mopeda v bližini svojega stanovanja. Zdravniki, ki so ga pregledali, šumijo, da je moški dobil razne kostne poškodbe na komolcu, stegnenici in na prsih. Spričo tega menijo, da S'e bo moral zdraviti v bolnišnici od 9 do 90 dni.
-i
‘Ktmnaw£u
Miti
predvaja danes, 9. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem fiim;
mmm mm
(BELI MORSKI PES)
Igrajo: FRANCESCO MULE’, FRANCA POLESELLA in drugi
KINO «1BIS» PROSEK
predvaja danes, 9. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film:
U-112
Assalto al Queen Mary
(U —112 napad na Queen Mary)
Film je bil posnet po noveli Jacke Finneya Igrajo: FRANK SINATRA, VIR NA LISI in TONY FRANCIOSA
V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU V GORICI
Danes popoldne pričetek shoda pripovednikov držav «Mitteleurope»
Pozdrav župana Martine in deželnega odbornika Giusta - V ponedeljek dopoldne poročila predstavnikov jugoslovanskih narodov
Danes se zberejo v Gorici delegati šestih držav na drugi Manifestaciji Mitteleurope, posvečeni prozi. Uradni del se prične ob 17.30 v dvorani Deželnih stanov na Gradu. kjer bodo udeležence pozdravili župan Gorice Martina, deželni odbornik Giust In tajnik Rocco; ob 18. url bo Carlo Bo govoril o Italijanski prozi. V nedeljo ob 10. uri bo Bruno Maier govoril o trzašld prozi, Carlo Sgorlon pa o furlanski. Viktor Suchy bo govoril o avstrijskem pripovedništvu, sledila oo diskusija, popoldne ob 16. url bosta Jaroslav Janu in Stanislav Smat-lak govorila o češkoslovaški prozi, ob 17. uri pa Hans Bender in Franz Tumler o nemški; ob 18.30 se bo pričela diskusija.
V	ponedeljek ob 9.30 bodo Mira Mihelič, Milograd Pavlovič in Predrag Palavestra govorili o prozi jugoslovanskih narodov, ob 10.30 pa Hermann Istav o madžarski. Popoldne bodo udeleženci odšli v Videm, kjer jih bo sprejel župan Cadetfo.
V	torek ob 9.30 se sestanejo komisije, .popoldne bo obisk Ogleja, ob 19. uri pa odhod v Trst, kjer bo književnike sprejel župan Spac-cinl. V sredo ob 10. uri se nadaljuje diskusija, sprejeli bodo sklepe ter se poslovili.
Ves čas zasedanja bo v graščakovem salonu na Gradu odprta razstava knjig v prozi, ki so bile objavljene v zadnjih dveh desetletjih v šestih državah udeleženkah shoda.
Najštevilnejša je italijanska delegacija, v kateri sta poleg poročevalcev tudi Enzo Be&tiza in Er-vino Pocar iz Gorice, ki se je uveljavil s prevodi iz nemščine.
Jugoslovansko delegacijo sestavljajo tajnik Osvaldo Ramous, poročevalci Mira Mihelič, Miogiad Pavlovič In Predrag Palavestra, Matej Bor, Živko Jeličič, Ciril Kosmač, Slobodan Novak, VasKo Popa, Avguštin Stipčevič in Sasa Vuga.
V	častnem odboru so poleg veleposlanikov vseh šestih držav tudi predsednik dežele, nadškof Cocohn ter predstavniki najvišjih krajevnih ustanov naše dežele. Shod vodijo Biagio Marin, ki je častni predsed nik, Angelo Romand, predsednik, ter Rocco Rocco, tajnik.
Kakor je poudaril sam minister Bo, namerava AMMI v prihodnjih letih ojačiti svoje proizvodne strukture tudi drugod v državi in tudi rabeljskem rudniku. Rudnik je skoraj edino rudno bogastvo na področju Furlanije - Julijske krajine, strokovnjaki in geologi pa so mnenja, da se pod zemeljsko skorjo naše dežele zelo verjetno nahajajo še druga nahajališča rude.
Deželno odborništvo za industrijo in trgovino je zato pred časom sklenilo odpreti v deželi potreben center za rudarska raziskovanja.
Sedež centra bo pri zavodu «Mali-gnani« v Vidmu, in sicer ga namerava odborništvo opremiti s sodobnimi tehničnimi napravami in instrumenti za raziskovanje tal in analizo rudnin, za kar bodo potrošili 100 milijonov lir.
Odborništvo je med tem tudi naročilo italijanskemu strokovnjaku Usoniju, ravnatelju študijskega centra za muierale pri Državnem svetu za raziskovanja v Rimu, naj pripravi sistematično analizo tal naše dežele. Raziskovanja financira dežela z zakonom št. 28 z dne 24. oktobra 1966, in sicer je v ta namen vnesla v proračune za šest poslovnih let od 1966 do 1971, znesek 550 milijonov lir (od tega 150 milijonov v proračunu za leto 1966, ter po 100 milijonov v proračunih za leta 1967 do 1971).
Prof. Usoni, ki se je že poglobil v študijo, je mnenja, da se na Krasu okoli Trsta verjetno nahajajo bogata ležišča boksita.
ut iiiaiiBaiiiiaitiaiiiiiiiiiBMiitiiiiiiiiiiliaaiiMkivt>iiiiiitiiiiiaiiiiiiiiM«aitiiuiiaiiiiiiiMaiiitii«iiitaBimatiifiiitBMiii>BiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiBMiiiiiiiiiiiii*iii>>isl1lallll>IIBIlal111111
KONFERENCA O DEŽELNEM NAČRTOVANJU
konske družice neutrudnega prosvetnega delavca Franca Lupina iz Štandreža. Alojzija Jerič se je pred 69 leti rodila v Šmarjah pri Ajdovščini ter se je po poroki preselila v Štandrež, kjer je preživela vse svoje zakonsko življenje. Pokojnica je imela šest otrok, od katerih so štirje še živi ter vsi prebivajo v Štandrežu. Vse svoje življenje je bila trdna opora številni družini, predvsem pa svojemu soprogu Francu. Opravljala je dela v hiši, medtem ko je Franc skrbel za svoje vrtove in njive. V njeni hiši
so celo nekaj časa pri Lupino-vih nudili streho celo prvim gojencem glasbene šole v Štandrežu. Pokojnica je bila skromna in tiha ter se je posebno v zadnjih letih v glavnem zadrževala doma. Pred tremi tedni je odšla v bolnišnico na operacijo, vendar ji ni bilo dano, da bi se spet zdrava vrnila na svoj dom: docela natihoma nas je zapustila. Od nje se bomo poslovili danes popoldne. Žalni sprevod | bo ob 16. uri krenil iz bolnišnice na domače pokopališče.
Naše uredništvo izreka sožalje prizadeti družini.
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» organizira dne 9., 10. in 11. septembra pri gostilni « D V O R »
v ŠTEVERJ AN U
Praznik grozdja
Program:
Sobota: Nedelja:
od 20. ure dalje PLES
ob 16. uri: TEKMA V BRIŠKOLI — nagrade: 1. dva hladilnika; 2. dva pršuta, 3. in 4. salame ob 18. uri: UMETNO DRSANJE z nastopom skupine CRDA iz Tržiča od 20. ure dalje: PLES
Ponedeljek: od 20. ure dalje PLES ljice praznika grozdja -na plesišču
- vmes izvolitev kra-za zaključek trgatev
IGRA PRVOVRSTEN ORKESTER IZ GORICE
Deloval bo bifč, bogato založen s klobasami, čevapčiči in drugim prigrizkom ter z izbrano briško kapljico.
V primeru slabega vremena se prireditev prenese za teden dni.
PRVI USPE1I AKCIJE PROTIFAŠISTIČNIH SIL
so bili vsi dobrodošli gostje, saj
Predavanje o rasističnem vprašanju v Sev. Ameriki
Kulturni krožek «Pietro Zoruttin v Gradiški priredi v petek, 15. septembra ob 21. uri v dvorani «EDEN» konferenco univerzitetnega profesorja Bruna Armellinija o rasističnem vprašanju v ZDA. Prof. Armellin, ki se je rodil v Vittoriu Venetu ter je proučeval jezike v Milanu, je na vseučilišču v Penn-sylvanii dve leti poučeval italijanski jezik in literaturo ter se je mogel seznaniti z vprašanjem temnopoltega prebivalstva.
Na pritisk demokratične javnosti «republikini» ne bodo imeli povorke
Vojska ne sme prisostvovati odkritju spominske plošče za padlimi republikini - Zakaj so dovolili vzidavo plošče v semenišču?
V Štandrežu danes pogreb Alojzije Lupin
Včeraj opoldne je prenehalo biti plemenito srce Alojzije Lupin, I kopravnih osnovah, ter ga je bilo vzgledne matere in gospodinje, za-1 mogoče sklicati samo na razvalinah
Nedeljske povorke pripadnikov fašističnega bataljona «Santa Lu-cia» po glavnih goriških ulicah ne bo, ker so morali prireditelji na podlagi pritiska demokratičnega javnega mnenja ter naprednih organizacij KPI in PSU umakniti svojo prošnjo. S tem je bila kronana z uspehom akcija naprednih sil, da se prepreči izkoriščanje proslulih fašističnih skupin za oživljanje skrajno desničarskih in šovinističnih idej. Demokratične organizacije si nadalje prizadevajo, da svečanemu odkritju plošče v semenišču ne prisostvuje vojaški oddelek, kakor je bilo napovedano. Predstavniki partizanskih organizacij pripominjajo, da vojska na tej fašistični manifestaciji ne sme biti prisotna, ker ni bila zastopana niti pri odkritju spominske plošče za padlimi partizani v Ločniku ter pri toliko drugih spominskih svečanostih partizanskih enot.
Proslavljanje padlih republikinov zadobiva posebno obeležje zaradi cele vrste okoliščin, ki jih ravno te dni nahajamo v Gorici Danes se v Gorici pričenja drugi shod Mittel-evrope, ki postavlja trdne temelje mednarodhega sodelovanja na ena-
Odbornik Stopper obrazložil županom glavne značilnosti razvojnega programa
Odprava brezposelnosti in izseljevanja s povečanjem delovnih mest Reorganizacija kmetijstva in povečanje industrije - Avto cesta in industrijska cona, dva gorička problema, ki ju je treba nujno uresničiti
V sejni dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija v Gorici so se prejšnji večer zbrali odborniki pokrajinske uprave in številni župani z Goriškega, da bi poslušali izvajanja deželnega odbornika za načrtovanje dr. Stopperja iz Trsta, ki je podal glavne značilnosti petletnega gospodarskega načrta, kot ga je Izdelala deželna uprava za področje naše dežele s posebnim ozirom na Goriško.
Poleg predsednika pokrajinske u-prave dr. Chlentarolija ln ookra-jinskih odbornikov, so se konference udeležili župani ali njihovi predstavniki Iz Sovodenj, Doberdoba, Steverjana, Gorice, Tržiča, Grade-ža, Gradiške, Farre, Fogliana, Za-graja, Romansa, Krmina, Vlllessa, Moše In Medeje. Stopperja sta spremljala dr. Cian in Antonini od deželnega odborništva za načrtovanje.
Govornika je predstavil dr. Chien-taroli ter se mu zahvalil, da je sprejel vabilo in prišel med krajevne upravitelje v Gorico, da bl jim razložil glavne značilnosti deželnega načrtovanja.
Deželni odbornik je nato govoril najprej o splošnem vsedržavnem programskem načrtu v katerega okviru Je tudi deželni gospodarski program, katerega namen Je bolj smotrna uporaba kapitala in delovne sile za povečanje proizvodnje, Izboljšanje razdeljevanja ln gospodarskega stanja na splošno. Doseči je treba gospodarsko Izenačenje z drugimi naprednejšimi deželami z ustreznimi ukrepi in sredstvi.
Kar se prebivalstva tiče, naj bi se njegovo število 1.228.000 ljudi leta 1965 povečalo na 1.263.000 leta 1970; prirastek naj bi dosegel 19 tisoč ljudi naravnim potom in 16 tisoč s priseljevanjem. Leta 1970 naj bi bilo v deželi zaposlenih 486 tisoč ljudi; pri tem naj bl se zaposlitev v kmetijstvu zmanjšala od 90 na 72 tisoč, v industriji pa povečala od 189 na 204 tisoč. Javna brezposelnost naj bi se znižala od sedanjih 21 na 7 tisoč. Temu primerno bi bile spremembe tudi na drugih gospodarskih področjih. Kar
se kmetijstva tiče je predvidena njegova preosnova s povečanjem posestnih enot in večjo racionalizacijo dela.
Glede stanovanj je potrebnih na področju dežele še okrog 400 tisoč sob, da bl dosegli raven po eno sobo na stanovalca.
Govornik je nato obravnaval zdravstvene, šolske in druge probleme In sredstva, s katerimi bodo razpolagali pri izvedbi tega načrta.
Kar se specifično Goriške tiče, je govornik ugotovil neki zastoj za. radi bližine meje in zaradi vojaških služnosti. Vendar pa se je stanje Izboljšalo po odprtju meje in večji izmenjavi s sosedi v prijateljskem vzdušju. Tržič bo imel svojo industrijsko cono prve kategorije in Gorica druge kategorije, okrepili bodo tudi podjetja IRI, Grs-dež pa bo imel svoj razvoj v okviru deželnega turizma. Predvidena Je okrepitev industrije na področju Gorica-Sovodnje, ter v Gorici središče za mednarodni promet z avbo cesto Villesse-Gorica-Ljublja-na. Zaključil Je s priporočilom, da bo treba znati napredovati v tesnem sodelovanju s sosednimi narodi in državami.
Sledila je debata, pri kateri so se oglasili pokrajinski odbornik Di-sette, ki je želel pojasnila glede stanovanjske gradnje; župan iz Škocjana Fabbris Je podčrtal slabo gospodarsko stanje pasivnih področij, ki ne bodo mogla dati prispevkov za Izvajanje programskega načrta; župan Iz Moše dr. Passa-gli je ugotovil preveliko razdrobljenost kmetijske posesti, Romani iz Tržiča pa je prikazal potrebo, da bi župani dali svoje pripombe k osnutku deželnega načrta za razvoj. Končno Je podžupan iz Gorice Candussi prikazal nekatere nujne potrebe Gorice, ki bl jih bilo treba uresničiti brez odlašanja. Med temi je deželno financiranje avto ceste lz Villess, ki jo je treba speljati do državne meje, negle-de na stališče jugoslovanskih organov glede nadaljevanja ceste na
njihovi strani; dalje je treba uresničiti «avtoport» za razbremenitev Rdeče hiše, kjer prihaja sedaj po 130 težkih tovornjakov dnevno ln odpraviti je treba tudi ovire, ki jih stavi deželni kontrolni odbor za izvedbo načrta o industrijski coni za Goriško in Sovodnje.
Dr. Stopper Je odgovoril na stavljena vprašanja in končno je predsednik Chientaroli povabil prisotne, naj pripravijo svoje pripombe k deželnemu programskemu osnutku, ki jih bodo predložili stalnemu posvetovalnemu odboru. V tem odboru so tudi predsednik pokrajinske u-prave, goriški župan ln oredsed-nik trgovinske zbornice, ki sprejemajo take pripombe.
sistema, ki so ga branili zločinski oddelki «Santa Lucia». Te dni poteka nadalje obletnica goriške fronte, med katero so protifašisti naših krajev s puško v roki nastopili proti nacističnemu okupatorju. Proslavljanje salojskih republikinov v našem mestu predstavlja žalitev padlih za svobodo in narodno strpnost, predstavlja žalitev samega mesta Gorice, ki je s svojimi 300 in več padlimi partizani dobilo zlato odlikovanje za udeležbo v odporniškem gibanju.
Končno si ne moremo kaj, da se ne vprašamo, kako je mogla nadškofija dovoliti vzidanje spominske plošče za ljudmi, ki so toliko zla povzročili v krajih, kjer so operirali, in to dovoliti v času, ko je odporniško gibanje uradno dokončno priznano kot nosilec sedanjih demokratičnih idej in ko’ se tudi pokoncilska cerkvena politika usmerja k vrednotam napredka, sodelo vanja in miru, ki so bile poglavitni namen zmagovite zavezniške stvari nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni.
Izidi popravnih izpitov na višjih srednjih šolah
Na oglasni deski slovenske višje srednje šole v Ul. Croce v Gorici so objavljeni rezultati popravnih izpitov v jesenskem roku na učiteljišču, gimnaziji in liceju.
Popravni izpit čez prvo učiteljišče so z uspehom opravili Oskar Beccia, Gregor Comelli, Laura Co-ciancig, Gabrijela Musina, Bernarda Radetti, David Sossou, Maria Ter-pin in Lilijana Visintin; padla sta dva dijaka.
2. učiteljišče: izdelal je Boris Cotič, en dijak je bil zavrnjen; 3. u-čiteljišče: izdelale so Ramira Bric, Martin Tomažinčič in Sonja Troha.
IV. gimnazija: izdelali so Lučana Budal, Darij Frandolič, Marjeta Klanjšček in Nevenka Šuligoj. Spre. jemni izpit za prvi licej sta oprar vila France Mermolja in Jožica Mi-kuluš. Popravni izpit čez 1. licej so opravili Jožica Gravner, Ana Luc-chesi in Antonija štrosar.
Izidi učiteljskega natečaja za slovenske osnovne šole na Goriškem bodo znani 12. septembra. Tistega dne bodo na šolskem skrbništvu objavili prednostno lestvico.
Jutri v Gorici parada furlanskih narodnih noš
Goriško javno mnenje se zanima za jutrišnjo parado furlanskih na-
iiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiniiuMniiHiiiiiiuiiiiiiiiiitiitiiimfiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiii
TRI PROMETNE NESREČE
Pri trčenju pri Devetakih hudo ranjena mladeniča
Ko je prečkala ceslo, jo je podrl avto Kolesar se je zaletel v avto
Včeraj nekaj po polnoči sta se peljala z motociklom iz Trsta proti domu 21-letni Zvonko čavdek Jz Sovodenj Ul. Favetti 9 In 25-letni Ernesto Ožbot, gostilničar Iz Rupe št. 3. šofiral Je Ožbot ter sledil fiatu 500 iz Doberdoba, ki je vozil nekaj pred njim. Pri Devetakih pa Je avtomobilist nenadoma zavil proti gostilni Peric, prav ko je Ožbot vozil mimo in ga podrl. Mladeniča sta padla ln nemudoma so ju odpeljali v goriško civilno bolnišnico.
Ožbotu so ugotovili močan udarec na glavi, pretres možganov, rano na jeziku in številne druge poškodbe ter so ga pridržali s pridržano prognozo. Sinoči se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo, čavdek Ima tudi udarec na lobanji, šok in udarec nad desnim očesom ter bo ostal v bolnišnioi 30 dni.
Včeraj okrog 18. ure je 9-letna
Viviana Berlot iz Palkišča 27 prečkala državno cesto blizu doma prav v trenutku ko je vozil po njej avto. šofer Drigo iz Gorice je pritisnil na zavore, vendar ni mogel preprečita nesreče In deklico podrl. Takoj Jo je odpeljal v goriško bolnišnico, kjer so Ji ugotovili številne manjše poškodbe In jo pridržali za sedem dni na zdravljenju.
Tretja prometna nesreča pa se Je pripetila v ulici Leoni v Gorici okrog poldne. Takrat se je peljal 14-letni Ivan Kovačevšček, doma iz Podgore Ul. Brigata Trevlso 25, s kolesom po Ul. Leoni ter treščil od zadaj v avto, ki je bil ustavljen. Padel je in se poškodoval. Z avtorn Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za osem dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo in drugih poškodb.
rodnih noš, ki je na sporedu v okviru turističnih prireditev gori-škega septembra.
Praznovanje pa se bo začelo že danes v otroškem parku ob Kor-nu, kjer bodo popoldne odprli prodajne paviljone v slogu furlanskega stila in nudili tipične domače jedi; organizirali bodo tudi srečo-lov ter stalno razstavo lutk v furlanskih narodnih nošah do 2. oktobra.
Jutrišnja parada se bo začela ob 17. uri. Sprevod folklornih skupin, ki se jih je prijavilo 10, bo krenil s Trga Julia po glavnih goriških ulicah v Ljudski vrt ob Korzu Verdi, kjer bo prof. Ballaben pred spomenikom pesniku Zoruttiju govoril o njegovem življenju in delu.
Drugi del folklorne prireditve pa bo ob 21. uri v dolini Koma, kjer bodo nastopile sodelujoče furlanske folklorne skupine in godbe.
Vesti iz Tržiča
Sestanek med delodajalci in sindikalnimi predstavniki zaradi tovarne Solway, ki bi moral biti včeraj, je bil odložen na prihodnji torek, ker ni prišel glavni ravnatelj podjetja.
PRI PADCU SE JE RANIL 10 letni Aldo Jarc iz Doberdoba. V tržiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za rano na licu. Okreval bo v nekaj dneh.
KOMAJ ENOLETNA Pavla Štolfa iz štivana se je včeraj na domu opekla. Zdravniki so ji ugotovili opekline druge stopnje ter so jo pridržali v bolnišnici na zdravljenju.
Cesta čez Oslavje zaprta za promet
Do nadaljnjega je prepovedan sleherni promet na pokrajinski cesti Oslavje - števerjan Vozniki naj se poslužujejo občinske poti skozi Grojno.
Globe v avgustu
Mestni stražniki so avgusta prisodili 455 glob, od tega kar 416 za cestnoprometne prekrške, nadaljnjih 30 pa za prekrške pravilnika mestne policije.
Samomor v Ronkah
Včeraj dopoldne nekaj po 11. uri so pripeljali v bolnišnico v Tržiču 55-letnega Augusta Petrozzija jz Ronk, Ul. III. armata 42. Zdravniki so ugotovili, da se je zastrupil, ker je zaužil večjo količino kero-sena. Pridržali so ga na zdravljenju in mu skušali rešiti življenje. Njihovo prizadevanje pa je bilo zaman in ob 15. uri je mož umrl. Ni še znan vzrok, ki ga je navedel do tega dejanja.
Šolske vesti
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici Nadaljuje se vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici, v uradu SPZ v Ul. Ascoli 1/1.
V	podružnicah pa se bo vršilo vpisovanje po naslednjem redu;
V	ponedeljek 11.9. od 18. do 20. ure v Sovodnjah v tamkajšnji prosvetni dvorani; v torek 12.9. v prosvetni dvorani v Doberdobu od 18. do 20. ure; v sredo 13.9, od 18. do 20. ure v prosvetni dvorani v štandrežu ter v četrtek 14.9. od 18. do 20. ure na sedežu prosvetnega društva «Briški grič« v Ste-verjanu.
Turo na Triglav priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice v soboto 16. in nedeljo 17. t.m. Vpisovanje pri A. Košuti v Ul. Mame-li 8, kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Predlogi za popravke pri namakalnih napravah
Goriška federacija PSU sporoča, da so njeni izvedenci ugotovili ob zadnji suši in pri prvih poskusih namakanja polja na področju Gradiške in Krmina v sklopu novih namakalnih naprav nedostatke odnosno pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti.
S tem v zvezi predlaga, naj bi prvotni načrt za namakalna dela spremenili in pripravili večje število stranskih kanalov, ki naj bi nudili dovolj vode za namakanje polja s sistemom razprševanja.
Goriška zveza krvodajalcev priredi danes, jutri in v ponedeljek pokrajinski praznik za svoje člane in prijatelje, ki se bo odvijal v Gradiški.
Gorica
VERDI. 16.30: «Non c’č pošto per i vigliacchi«, C. Everett in M. Devin. Ameriški kinemaskop v barvah.
CORSO. 17.00: «Cuore matto... mat-to da legare«, L. Tony in E. Brown. Italijanski film.
MODERNISSIMO. 17-22: «Berlino 1945 — la ciiduta dei giganti«, G. Douglas in N. Strauss. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00—21.30:	«Tre pi-
štole contro Cesare«, T. Hunter in J. Shigeta, ital.-alžirski film v kipemaskope in barvah.
VITTORIA. 17.30: «1 fantastici tre supermen«, P. Kendall in B. Harris. Italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 18—22: «Tiro a segno per uccidere«, S. Granger in K. Dor. Barvni film.
EXCELSIOR. 17.30—22: «La spia dal cappello verde«, R. Vaughn in J. Pallance. Barvni film.
PRINCIPE. 18—22: «Colpo doppio del camaleonte d’oro», M. Damon in Magda Konople, v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 20—22: «Pigiama par-ty», T. Kirk in A. Fumicello, v kinemaskopu in barvah.
RIO. 20—22: «Non faccio la guerra, faccio l'amore», K. Spaak in Ph. Leroy. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 19.30—22.30: «La colt č la mia legge«, A. Clark in L. Zilli. Kinemaskope v barvah.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna TAVASANI — Korzo Italija 10 — tel. 25-76.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «AIla salute« dr. Fabbris, Panzano, Ul. Cosulich št. 103 — tel. 72-480.
RONKE
Ves dan ln ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« — dr. Ma-titti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 2, tel. 75-046
SOŽALJA
Slovenska prosvetna zveza izreka globoko sožalje svojemu neutrudljivemu pevovodji Francu Lupinu iz štandreža ob izgubi njegove žene.
Prosvetno društvo «Oton Zupančič« izreka sožalje svojemu pevovodji Francu Lupinu ob smrti njegove žene Alojzije.
Ob izgubi žene Alojzije Lupin, roj. Jerič izreka Krneča zveza občutno sožalje svojemu odborniku Francu Lupinu.
Danes in jutri v Trebčah Otvoritveni ženski in moški odbojkarski turnir
športno društvo PRIMOREC — Trebče, priredi danes, 9. in Jutri, v nedeljo, 10. septembra 1967 na igrišču Ljudskega doma v Trebčah OTVORITVENI ŽENSKI IN MOŠKI ODBOJKARSKI TURNIR.
Turnirja se bodo udeležila naslednja moštva:
Moški: SOKOL, BREG, ZARJA, PRIMOREC.
Zenske: SOKOL, KRAS, BREG II, ZARJA.
Turnir bo potekal po kvalifikacijskem sistemu. Vsako srečanje bo trajalo dva seta. V primeru neodločenega razmerja setov, odloča o zmagovalcu razlika v točkah. V primeru enakega števila točk se igra nadaljuje do razlike dveh točk v korist ene ali druge ekipe. Obe finalni tekmi za prvo mesto (moška ali ženska) se igrata takole: ženska na dva dobljena seta, moška na tri dobljene sete. V ostalem veljajo določila italijanske odbojkarske zveze (FIPAV).
Urnik tekmovanja bo naslednji:
DANES
Moški ob 17. uri PRIMOREC — ZARJA
JUTRI
Ženske ob 9. uri BREG — ZARJA ob 10. uri SOKOL — KRAS Moški ob 11. uri BREG — SOKOL FINALE
Zenske ob 12. uri Moški ob 15.30
Sodnika: Radovič Ivan in Vojko Petaros.
Prireditelj si pridržuje pravico, da katero koli izmed zgornjih določil v primeru potrebe spremeni po svoji uvidevnosti.
VESLANJE
Evropsko prvenstvo v Vichyju
Vzhodna in Zahodna Nemčija ter ZDA s petimi posadkami v jutrišnjem finalu
Danes polfinalne regate četvercev s krmarjem
VICHY, 8. — Tudi repesaži evropskega prvenstva v veslanju so za nami. Praktično so znani vsi finalisti, z izjemo četverca s krmarjem, kjer bodo morali izvesti jutri, predvsem zaradi velikega števila prijavljenih posadk, tudi polfinalne regate.
SREDOZEMSKE IGRE
Italijani so se letos slabo odrezali. Edino dvojec Baran - Sambo s Cipollo za krmilom se je že v prvem dnevu uvrstil v finale, medtem ko so ostale posadke zasedle v današnjih repesažih slabša mesta in so zato odpadla. Dvojec brez krmarja s Tržačanoma Fermom in Bonazzo je v tretji skupini zasedel drugo mesto, zaradi česar bosta veslača tržaškega gasilskega kluba nastopila v nedeljo v malem finalu, kjer se bodo posadke potegovale za mesta od 7. do 12. Tudi osmerec, ki so ga sestavili s člani tržaškega gasilskega kluba in veslaškega centra iz Sabudie se je moral zadovoljiti s tretjim mestom v
aminiiiimiiinniininmiiinniiMiimnimiiimtiiiiiiiiiiii»iniiiiimnniiiitnmniTtTiittTTiitTinifTmiTTTiitm—r....................»■»■■■-■mumimi-
PRVA POLFINALNA TEKMA NOGOMETNEGA TURNIRJA 10. SSl
Gaja in Konto vel: v obeh taborih prepričani v zmago
Tekma bo jutri ob 16.30 na stadionu «Prvi maj»
»Gotovo ne bomo ponovili napake, ki jo je napravila Zarja, s tem da je podcenjevala požrtvovalne igralce Gaje in nato tudi izgubila,* nam je rekel eden od igralcev Kontovela.
Sicer pa upate v zmago?
»To gotovo, toda spoprijeli se bo-
mo z nasprotnikom z največjo požrtvovalnostjo, z največjo zagrizenostjo, čeprav pravijo, da Gaja tehnično ni ravno med najboljšimi.*
Atletsko pa kratkomalo nimajo primerjav na teh športnih igrah!
«Na to bomo morali paziti. Tudi mi se sicer vestno pripravljamo.* Kot vidimo, so igralci Kontovela vzeli zelo resno to tekmo. Finale je tako rekoč pri roki, možni spodrsljaj
v nedeljo bi tako onemogočil ekipi, da bi se potegovala za pokal. To
psihološko vzdušje bi lahko znatno oviralo igralce Kontovela.
Kakšno pa je vzdušje med igralci in navijači?
»Dobro. Nedeljska zmaga proti So-
■liiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimo
		
Foggia . Catanzaro		1
Lazio - Potenza		1
Lecco - Novara		1
Medena • Genoa		2X1
Padova - Bari		1 X
Perugia • Palermo		1 X
Piša . Catania		1X2
Reggina - Livorno		X 1
Venezia - Messina		1
Verona • Monza		1
Inter . Brescia		1
Juventus . Varese		1
Mantova • Bologna		2 X
| ff 1 Jf j		i * J
1. prvi	1	X
drugi	X	1
2. prvi	1	2
drugi	2	X
3. prvi	1	
drugi	2	
4. prvi	1	1
drugi	X	2
5. prvi	1	2 X
drugi	2	1 X
prvi
drugi
vodnjam, čeprav p.f., je znatno dvignila moralo ekipe. Navijači pa hočejo zmago in konec.*
Tako pa navijači na Padričah in v Gropadi. «Do četrtka smo se veselili na račun zmage, sedaj pa nas je prevzela skrb za nedeljsko tekmo. Bojimo se in trpimo.*
Izjava, ki najbolje dokazuje privrženost, ki si jo je osvojila Gaja med svoimi navijači. Ekipa_ se kot vedno vestno in z vso požrtvovalnostjo pripravlja. Trenira namreč vsak dan.
Požrtvovalno delo bi moralo dati tudi v nedeljo zaželene sadove? Karel Grgič, predsednik Gaje: »Fantje se pripravljajo že ves teden in mislim, da bi morali s tako pripravo upati tudi jutri na pozitiven rezultat.*
V vasi je navdušenje po nedeljski zmagi na višku?
»Navdušenje je zajelo prav vse. Tudi 70 let stare ženice se zanimajo za naše tekme, nas vprašujejo za podatke itd.*
Seveda velika odgovornost za odbor, da bo lahko še po športnih igrah navezal navijače in vas na društvo?
»Gotovo, tega se zavedamo. Po športnih igrah bi lahko splahnelo navdušenje, volja za treninge, požrtvovalnost. Zato bo moral odbor poskrbeti, da bo še nadalje organiziral tekme,, srečanja, izlete itd.*
Delo ne bo lahko.
»Odbor je mlad in prav zaradi tega upamo, da bo uspel v smotrih, ki si jih nadeja. Voljo do dela imamo vsi, to je važno.*
Pogovor se je nekoliko oddaljil od nedeljske polfinalne tekme. Sicer nikaka škoda
V nedeljo čaka Gajo največja in najtežja preizkušnja svoje kariere. V primeru ponovnega uspeha bi društvo gotovo dobilo še novih odo-
bravanj, priznanj itd., toda tudi v
primeru spodrsljaja bi si Gaja zaslužila pohvalo — za vestno pripra vo, požrtvovalnost fantov, odbora in navijačev. Prav zaradi tega si je društvo navezalo simpatije našega celotnega nogometnega kroga in nas vseh.
Toda tudi nogometaši Kontovela zaslužijo vso ponvalo in odobrava-
nje za delo, ki so ga opravili. Tudi oni so letos prvič nastopili na športnih igrah in tudi oni so v polfinalu. Uspeh ni majhen, čeprav — objektivno povedano — njihova pot ni bila ravno najtežja. V prvi tekmi so se srečali z ekipo skamperla. Nato pa so zmagali p.f. Uspeh pa ostane in marsikdo na Kontovelu že skrito upa na zadnjo finalno tekmo in tudi na možt.o zmago.
Tekma Gaja-Kontovel bo jutri ob 16.30 na stadionu «Prvi maj*.
—edson—
drugi skupini, kjer je jugoslovanska posadka zasedla četrti položaj. Sploh so Jugoslovani letos popolnoma odpovedali in razočarali na celi črti: v finalih ne bo nobena posadka branila jugoslovanskih barv.
V tekmovanju četvercev s krmarjem so danes zmagale posadke V. in Z. Nemčije, CSSR in ZDA, ki se bodo morale jutri boriti s predstavniki Francije, Avstralije, Madžarske in Velike Britanije za vstop v finale, kjer so si že zagotovili mesto veslač Romunije, Švice, SZ in Holandske.
Po današnjih repesažah so se v finale regate že uvrstili:
Dvojec brez krmarja — ZDA, Avstrija, Danska, Z. Nemčija, Romunija in V. Nemčija.
Skiff — V. Nemčija, SZ, Z. Nemčija, Holandska, Danska in ZDA.
Dvojec s krmarjem — SZ, CSSR, Italija, V. Nemčija, Danska, Z. Nemčija.
Četverec brez krmarja — V. Nemčija, Z. Nemčija, Madžarska, Ro-munja, Švica in ZDA.
Double scull — Bolgarija, Švica, CSSR, Romunija, ZDA in SZ.
Osmerec — SZ, V. Nemčija, Z. Nemčija, ZDA, Avstralija in Holandska.
Trenutno imajo največ posadk v finalu — 5 — Vzhodna Nemčija, Z. Nemčija in ZDA. Sledijo SZ s 4, Danska in Romunija s 3. CSSR in Švica z 2 ter Avstralija, Italija, Avstrija, Madžarska in Holandska z 1 posadko.
MAVAM
MOSKVA, 8. — Sovjetski plavalec Aleksander Gordejev je danes izboljšal s časom 58”4 evropski rekord na 100 m metuljček.
Prejšnji rekord je od 8. avgusta 1965. leta pripadal s časom 58”5 Jugoslovanu Andreju Depolu.
Gamoudi prvi na 10.000 m Celjan Drago Žuntar tretji
TUNIS, 8. — Danes so na Sredozemskih igrah podelili prvo zlato kolajno. Osvojil jo je domačin Mohamed Gamoudi, ki je zmagal v teku na 10.000 m. Drugi je bil njegov rojak Kamassi, tretji pa Jugoslovan Drago Žuntar. Zmagovalcu so izmerili čas 31’31”6, Kamas-siju 31’42”6, celjskemu atletu pa 31’45”.
V drugi tekmi nogometnega turnirja Sredozemskih iger je Francija premagala Alžirijo 3:1 (2:0). V zvezi s tekmo, ki jo je Italija izgubila z Marokom, javljajo, da je vodstvo italijanske ((predolimpijske.) reprezentance vložilo priziv. Maročani so baje dvakrat zamenjali vratarja, vrhu tega je sodnik iz nerazumljivih razlogov razveljavil Chiarugijev gol.
Danes so uradno otvorili Sredozemske igre v prisotnosti predsednika Burgibe.
d.
Vpisovanje za nastop v plavanju, atletiki, košarki, odbojki in planinsko - orientacijskem pohodu (ekipe s 4 do 6 osebami) 10. S Š I v ponedeljek 11. in
torek 12. septembra od 20.30 do 21.30 na stadionu «Prvi maj».
Jutri v Nabrežini Primorje-Vesna
Jutri bosta v Nabrežini tekmi turnirja za šentjernejski pokal.
Ob 9. uri se bosta srečali Liber-tas Prosek in Iibertas Barcolana, ob 11. uri pa Primorje in Vesna.
OBVESTILO
Š D BREG
javlja, da bodo imeli mladinci namesto tekme s Fortitudom trening z nogometaši prvega moštva. Trening bo jutri ob 8.30 na igrišču v Boljuncu.
A SKUPINA CI
3=	=
Koledar tekem
Predvčerajšnjim je vodstvo polprofesionalne nogometne lige objavil celotni razpored tekem prvenstva C lige. Objavljamo v celoti koledar prvega dela prvenstva A skupine, kjer nastopajo Triesttna, tr-žiška enajsterica in Udinese. Koledar prvenstva 1967-68 je naslednji: 1. kolo - 17.9.1967
Alessandria - Rapallo, Bolzano -Savona, Entella - Como, Marzotto -Triestina, Mestrina-Legnano, Mon-falcone - Biellese, Piacenza - Tre-viso, Pro Patria - Trevigliese, Udinese - Pavia, Verbania - Solbiatese.
2.	kolo - 24.9.1967
Biellese - Bolzano, Como - Udinese, Legnano - Monfalcone, Pavia -Mestrina, Rapallo - Verbania, Savona - Piacenza, Solbiatese - Entella, Trevigliese - Marzotto, Trevi-so - Pro Patria, Triestina - Alessandria.
3.	kolo - 1.10.1967
Alessandria - Trevigliese, Biellese -Legnano, Bolzano - Piacenza, Entella - Rapallo, Marzotto - Treviso, Mestrina - Como, Monfalcone - Pavia, Pro Patria - Savona. Udinese -Solbiatese, Verbania - Triestina.
4.	kolo - 8.10.1967
Como - Monfalcone, Legnano - Bolzano, Pavia - Biellese, Piacenza -
IIIIIUIIIIMIIIimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItllUllIlllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIItMllimiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
TRI DNI V TRSTU
Reprezentant E. Vecko bo treniral borovce
Danes, v soboto, bo prispel v Trst znani namiznoteniški igralec Edvard Veoko, član ljubljanske Olimpije. Treniral bo tri dni orvo borovo ekipo (Boris Košuta, Edi Košuta, Edi Bole in Adrijan Tavčar) na stadionu «Prvi maj» z naslednjim urnikom:
Sobota: od 20. do 22. ure.
Nedelja: od 10. do 12. ure m od
Žuntar — bronasta kolajna
16.30 do 18.30.
Ponedeljek: od 9. do 11. ure.
Mislimo, da Vecka ni treba predstavljati, saj ga vsi simpatizerji namiznega tenisa poznajo, za ostale pa naj povemo le, da spada Vecko med vrhunske evropske igralce in skupaj s Korpo predstavlja eno najmočnejših dvojic na svetu.
Marsikdo se bo spominjal I. med-
tllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllimiimillllMinilllllllllllllllllllllllllllMmtlllltlllllllllllllllllllllllllt
1.	Za nastope na slovenskih športnih igrah se lahko prijavijo vsi pripadniki slovenske skupnosti v zamejstvu, člani kateregakoli zamejskega društva kot tudi posamez -niki, ki niso nikjer včlanjeni. Nihče pa ne more nastopati pod imenom «Bor», ker se prireditelj tekmovanja ne udeležuje s svojimi člani pod svojim imenom. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugih vzrokov prijave zavrne. V tem primeru vrne prijavnino.
2.	Prijavnina je določena za vsakega posameznika in znaša 200 lir na osebo, ter jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru odsotnosti ali odstopa tekmovalca se prijavnina ne vrne Prijava brez vplačane prijavnine je neveljavna.
3.	Nastopajoči so razdeljeni v naslednje kategorije: člani (MO), članice (ZE), mladinci (MI), mladinke (ME), naraščajniki (NI) in naraščajnice (NE). V atletiki, plavanju in telovadbi veljajo kategorije in oznake navedene v pravilnikih za te športe, člani in članice ne morejo nastopiti med mladinci, mladinkami, naraščajniki, oz. naraščajnicami. Mladinke nastopajo v svoji kategoriji le v igri «Med dvema ognjema)), odbojki in plavanju. Drugod nastopajo skupaj s članicami, kot tudi lahko mladinci nastopajo med člani, v kolikor niso v istem športu prijavljeni za mladinsko kategorijo. Po tekmovanju bodo za vsako kategorijo sestavljene prednostne lestvice. Vsi razen članov in članic morajo zapisati poleg imena tudi rojstno leto, ki ga morajo pred nastopom na zahtevo prirediteljev ali sodnikov potrditi z veljavnim dokumentom.
4.	Prijavitelj tekmovalcev mora ob prijavi vpisati v posebne pole vsa imena in priimke prijavljencev, če prijavi moštva, tudi imena in priimke tekmovalcev, ki sestavljajo ekipo. V nasprotnem primeru prijava ne bo sprejeta, če posamezno
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
SPLOŠNI PRAVILNIK
no in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, prirediteljev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj slovenskih športnih iger za leto 1967 in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi
društvo prijavi več moštev za isto disciplino ali panogo, mora poleg imena vsakega tekmovalca z velikimi črkami (A. B, C itd.) označiti, h kateremu moštvu spada. Isti tekmovalec ne more nastopiti v isti disciplini ali panogi za več moštev.
5.	Vsak prijavljenec lahko nastopa le za eno društvo.
6.	Vsak prvo, drugo in tretjeuvr-ščeni posameznik, oz. moštvo, bo v vsaki panogi ali disciplini, kjer bo sestavljena prednostna lestvica, nagrajen z diplomo. V odbojki, košarki, namiznem tenisu, «Med dvema ognjema« in nogometu bo odigran finale za 1. in tretje mesto. V primeru dveh ali treh tekmovalcev na prvem mestu končne lestvice z rezultatom, ki ne dopušča sestave prednostnega vrstnega reda, se nagradita dva, oziroma trije s prvim mestom, ostali pa se ne nagradijo. Enak postopek velja za podelitev drugega in tretjega mesta. Prireditelji bodo podelili društvom več pokalov, ki so jih darovale vazne ustanove In posamezniki. Za podelitev teh pokalov bo sestavljena na podlagi posebnega pravilnika ločena lestvica.
7.	V panogah in disciplinah, kjer hi se prijavila le dva tekmovalca posameznika ali eden, ne bo tekmovanja in prireditelj vrne prijavnino. Najmanjše število za nastop med posamezniki je tri, kar velja tudi v primeru, če bi se prijavilo do zaključka sprejemanja prijav 3 ali več tekmovalcev, pa bi se odzvala pozivu za nastop le dva ali manj. V tem primeru se prijavnina ne vrne. Dve moštvi imata pravico do nastopa, če se
prijavi le eno, se tekmovanje ne J posledicami. V hujših primerih bo izvede in prijavnina se vrne. Kjer takoj izrečena kazen druge stopnje.
Se ne izvedejo tekmovanja, se ne podelijo nagrade.
8.	Rok sprejemanja prijav bo javljen v dnevnem časopisju.
9.	Prireditelj si pridržuje pravico, da za posamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji.
10.	Tekmovalec ali moštvo, ki se ob na urniku določenem času ne bi odzvalo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v najavljeni disciplini ali panogi.
11.	V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po pravilih mednarodnih športnih pravilnikov ali pravilnikov, ki so v veljavi pri italijanskih športnih zvezah.
12.	V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema pritožbe v prvi stopnji prirediteljski odbor le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba, v drugi pa razsodišče le 30 minut po odločitvi razsodbe prirediteljev. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena s kavcijo 1.000 lir, ki se ne vrne v primeru zavrnitve pritožbe. Razsodišče odgovori na pritožbo pismeno m njegova odločitev je dokončna.
13.	Razsodišče slovenskih športnih iger bo imenoval prirediteljsid odbor pred začetkom tekmovanj..
14.	Prirediteljski odbor imenuje ŠZ BOR.
15.	Vsak tekmovalec se mora
Kazen izreče prirediteljski odbor na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. Proti njej ni priziva.
16. Razdelitev nagrad bo 4. novembra 1967 v večernih urah v veliki dvorani Kulturnega doma.
PRAVILNIK ZA PLANINSKO ORIENTACIJSKI POHOD SŠI
1.	Datum 1. oktober 1967.
2.	Kraj in ura tekmovanja bosta objavljena pravočasno v dnevnem časopisju.
3.	Tekmovanje Je ekipno. Vsaka ekipa je sestavljena iz 4 do 6 tekmovalcev. Ekipa mora biti med vsem tekmovanjem strnjena in se taka prijaviti na kontrolah in na cilju, razen če določila o tekmovanju to drugače zaht-vajo.
4.	Ekipa, ki bi kakorkoli ovirala nemoten potek tekmovanja, zakrivala ali uničevala napise ali znake, ki so nujni za nadaljevanje poti, bo izključena iz nadaljnjega tekmovanja. Frav tako bo izključena ekipa, ki se ne bi prijavila na vseh kontrolah.
5.	Dovoljena je uporaba kompasa in zemljevidov.
6.	Vsa ostala navodila bodo tekmovalci dobili tik pred startom.
7.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki b: ih utrpeli tekmovalci pred, med in po tekmovanju.
8.	Prireditelj si pridržuje pravico, da tekmovalni pravilnik spreme
narodnega turnirja za Borovo nagrado iz leta 1961. Na tem turnirju je komaj šestnajstletni Edvard Vecko prvič zaigral na tujih ueh, tako da lahko rečemo, da se je njegova športna kariera načela prav v Trstu, že takrat je dosegel odlično drugo mesto in je le v finalu klonil avstrijskemu predstavniku Weaghretu. Na 2. Borovi nagradi (1963) Vecka ni bilo, letos pa, ko bo 11.-12. novembra na sporedu 3. Borova nagrada bo «Edo» zopet naš gost.
T-ar
ni po svoji uvidevnosti. O spremembi bodo pravočasno oovešče-podrediti določilom prirediteljskega ni predstavniki vseh sodelujočih odbora in je dolžan se vesti šport- I društev.
MIRJANA RESLEK
(Mladost Zagreb)
15 let in že evropska mladinska prvakinja, jugoslovanska državna prvakinja in stalna državna reprezentantka. Na nedeljskem turnirju v Kranju smo z zanimanjem opazovali njeno moderno igro s hitrimi protinapadi z desne in leve. Kot je razvidno s slike, se Mirjana poslužuje japonske drže loparja, ki je malo razširjena pri nas. Simpatizerji namiznega tenisa bodo imeli priložnost jo občudovati na 3. mednarodnem turnirju za Borovo nagrado (11.-12. novembra), saj bo po vsej verjetnosti pristala na povabilo ŠZ Bor
Pro Patria, Rapallo - Udinese, n*» vona - Marzotto, Solbiatese - Mestrina, Trevigliese - Verbania, Treviso - Alessandria, Triestina - Entella.
5.	kolo - 15.10.1967 Alessandria - Savona. Biellese - Como, Bolzano - Pro Patria. Entella -Trevigliese, Legnano - Pavia, Marzotto - Piacenza, Mestrina - Rapallo, Monfalcone - Solbiatese, Udinese - Triestina.
6.	kolo - 22.19.1967
Como - Legnano, Pavia - Bolzano. Piacenza - Alessandria, Pro Patria -Marzotto, Rapallo - Monfalcone. Savona - Verbania, Solbiatese -Biellese, Trevigliese - Udinese. Treviso - Entella. Triestina - Mestrina.
7.	kolo - 29.10.1967
Alessandria - Pro Patria, Biellese -Rapallo, Bolzano - Marzotto, Entella - Savona, Legnano - Solbia-tese, Mestrina - Trevigliese, Monfalcone - Triestina, Pavia - Conio. Udinese - Treviso, Verbania - Pl*' cenza.
8.	kolo - 5.11.1967
Como - Bolzano, Marzotto - Alessandria, Piacenza - Entella, 1IU Patria - Verbania, Rapallo -gnano, Savona - Udinese, Solbiatese - Pavia, Trevigliese - Monfalcone, Treviso - Mestrina, Triestina -Biellese.
9 kolo - 12.11.1967
Biellese - Trevigliese, Bolzano^ Alessandria. Como - Solbiatese. Entella - Pro Patria, Legnano -Triestina, Mestrina - Savona, Mo«' lalcone - Treviso, Pavia - Rapai*o> Udinese - Piacenza, Verbania Marzotto.
10.	kolo - 19.11.1967
Alessandria - Verbania. Marzotto Entella, Piacenza - Mestrina, Patria - Udinese, Rapallo - Como, Savona - Monfalcone, Solbiatese ' Bolzano, Trevigliese - Legnano* Treviso - Biellese, Triestina -via.
11.	kolo - 26.11.1967
Biellese - Savona, Bolzano - Verbania, Como - Triestina, Entella -Alessandria, Legnano - Treviso* Mestrina - Pro Patria, Monfalcone - Piacenza, Pavia - Trevigliese* Solbiatese - Rapallo, Udinese Marzotto.
12.	kolo - 3.12.1967
Alessandria - Udinese. Marzotto' Mestrina, Piacenza - Biellese, P10 Patria - Monfalcone, Rapallo - Boc zano, Savona - Legnano, Trevig‘ie' se - Como, Treviso - Pavia, Tri*' stina - Solbiatese, Verbania - Entella.
13.	kolo - 10.12.1967
Biellese - Pro Patria, Bolzano - Eh tella, Como - Treviso, Legnano ' Piacenza, Mestrina - Alessandria. Monfalcone - Marzotto, Pavia - savona, Rapallo - Triestina, Solb a' teše - Trevigliese, Udinese - Vel' bapia.
14.	kolo - 17.12.1967
Alessandria - Monfalcone, Entella' Udinese, Marzotto - Biellese, P10' cenza - Pavla, Pro Patria - Legna' no, Savona - Como, Trevigliese ' Rapallo, Treviso - Solbiatese, Tri*' slina - Bolzano, Verbania - Me' strina.
15.	kolo - 24.12.1967
Biellese - Alessandria, Bolzano ' Udinese, Como - Piacenza, Legna' no - Marzotto, Mestrina - Entella* Monfalcone - Verbania, Pavia - P10 Patria, Rapallo - Treviso, Salto!*' teše - Savona, Triestina - Treri'
pil j pop
16.	kolo - 7.1.1968 Alessandria - Legnano, Entella * Monfalcone, Marzotto - Pavia, Piacenza - Solbiatese, Pro Patria Como, Savona - Rapallo, Trevighe-se - Bolzano, Treviso - Triestina* Udinese - Mestrina, Verbania Biellese.
17.	kolo - 14.1.1968
Biellese - Entella, Bolzano - Me' strina, Como - Marzotto, Legnano' Verbania, Monfalcone - UdinesCj Pavia - Alessandria, Rapallo - P,a' cenza, Solbiatese - Pro Patria, Tre' vigliese - Treviso, Triestina - E*' vona.
18.	kolo - 21.1.1968
Alessandria - Como, Entella - W' gnano, Marzotto - Solbiatese, Mu' strina - Monfalcone, Piacenza ' Triestina. Pro Patria - Rapallo, savona - Trevigliese, Treviso - Bor zano, Udinese - Biellese, Verbania - Pavia.
19.	kolo - 28.1.1968
Biellese - Mestrina. Bolzano ' Monfalcone, Como - Verbania, Ee' gnano - Udinese, Pavia - Entellaj Rapallo - Marzotto, Solbiatese Alessandria, Trevigliese - Piacenza* Treviso - Savona, Triestina - P‘° Patria.

SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige <f Ljudje, leta, življenje»)
JOSIP VISARIONOVIČ STALIN
Objokane sem videval tudi po ulicah. Včasih so se trgali kriki, ljudje so hiteli proti Kolonen salu. Pripovedovali so o pohojenih na Trubnem trgu. Pripeljali so odrede milice iz Leningrada. Ne vem, če je zgodovina kdaj poznala takšen pogreb.
Ni mi bilo žal za bogom, ki je izdihnil za kapjo v triinsedemdesetem letu življenja, kot da ni bog, temveč navaden smrtnik; prevzemal me je strah: kaj pa bo zdaj?... Bal sem se še česa hujšega. V tej knjigi sem veliko govoril o trsu, ki misli. Zdaj vidim, da Je zelo težko ohraniti jasno misel. Kult osebnosti ni storil iz mene vernika, toda vplival je na moje ocene: prihodnost dežele sem povezoval z vsem tistim, čemur smo vsar kodnevno, v teku dvajsetih let, pravili «modrost genialnega voditelja«.
Nikoli se nisem pogovarjal s Stalinom (razen po telefonu na predvečer vojne, o čemer sem pisal). Videl sem ga od daleč na svečanih sejah, sprejemih ali zasedanju vrhovnega sovjeta. Nekoč sem se znašel poleg njega, to se Je pripetilo na sprelemu, ko je v Moskvo prispel Mao Ce Tung. Bil sem presenečen, da je bila pri vhodu najstrožja kontrola in kot da to ni bila restavracija ((Metropol«, temveč Kremelj. Ko sem vstopil v dvorano, sem opazil, da Je v njej veliko ljudi in se nisem niti poskušal prebiti naprej. Dvorana Je živo bučala. Nenadoma je nastala tišina. Ko sem se obrnil, sem opazil Stalina Ni
bil takšen kot na portretih, bil je star človek, majhne rasti z obrazom kot bi ga prebodla leta; nizko čelo, žive, ostre oči. Radovedno je opazoval dvorano, v kateri zagotovo ni bil četrt stoletja. Potem so se začele ovacije in Stalina so odpeljali na levo stran, kjer so bili Kitajci. Vse to se je odigralo tako naglo, da si ga nisem mogel niti pošteno ogledati.
Stalina nisem ljubil, toda vanj sem dolgo verjel, pa tudi bal sem se ga. Ko sem se s prijatelji pogovarjal o njem, sem ga imenoval kot vsi ostali, ((gospodar«. Tudi stari Židje niso izgovarjali imena boga. Težko je verjeti, da so ljubili Jehovo: ni bil samo vsemogočen, bil je tudi neusmiljen, zrušil je na pravičnega Joba vse nesreče — ubil mu je ženo, otroke, njemu samemu pa je prinesel gobavost, to pa samo zato, da bi pokazal. kako bo nedolžni človek, čeprav gnil in zapuščen od vseh, na pogorišču proslavljal modrost Jehove. Bog je bil stavil s satanom in bog je stavo dobil. Izgubil je Job.
V četrtem delu te knjige sem obljubil bralcem, da se bom povrnil k Stalinu in skušal povzeti rezultate ter najti vzroke naših zablod. Kot moja številna ravnanja v mojem življenju, je bila tudi ta obljuba lahkomiselna. Nekajkrat sem začenjal to poglavje, ga črtal, metal proč, kar je bilo že napisanega in končno spoznal, da ne bom mogel izpolniti obljube; seveda, zdaj vem mnogo več kot marca leta 1953, toda prav tako vidim, da vem premalo za povzemanje rezultatov in ugotavljanje zaključkov, pa tudi tistega, kar vem, pogosto ne razumem. Ne morem podati Stalinove podobe — osebno ga nisem poznal: kakšen Je, ali je bil zapleten človek In pripovedovanje ljudi, ki so se z njim srečavali, si nasprotujejo. Zaman sem obljubil, da bom zapustil okvire spominov in da se bom začel ukvarjati z zgodovino ali filozofijo. Omejil se bom samo na to, da bom bralcem povedal svoje misli in občutja iz marca 1953. leta in če bom razložil določena razmišljanja, bodo povezana z naravo pisateljevega dela, ki ga najbolj vznemirjajo usode človeško vesti in zavesti.
Spremenitev Stalina v boga ni prišla nenadoma, to ni bil
prodor ljudskih občutij. Stalin je to dolgo in načrtno organiziral: po njegovih direktivah so ustvarjali legendarno zgodovino, v kateri je Stalin igral vlogo, ki ni ustrezala resničnosti; slikarji so izdelovali ogromna platna, posvečena predvečeru revolucije, Oktobru, prvim letom sovjetske republike in na vsaki izined teh slik je bil Stalin poleg Lenina; listi so blatili druge boljševike, ki so bili za Leninovega življenja njegovi najbližji pomočniki. Razglasitvi Stalina za ((genialnega« in «naj-modrejšega« je prej sledilo množično nasilje. Povedal sem že, kako so me leta 1935 zmedle ovacije in histerični vzkliki ob prihodu Stalina na posvetovanje stahanovcev. Tedaj sem sebe prepričeval, da ne razumem občutja ljudstva, da sem intelektualec m to takšen, ki je ločen od ruskega življenja. Potem pa sem se navadil tako na ovacije kot na liturgične epitete ter sem jih sploh prenehal opazovati.
Sveti Peter je za katoličane kamen, na katerem se dviga
cerkev, rajski ključar, zame pa je junak poetične legende, ki se je bil trikrat odrekel svojemu učitelju, potem pa si je z
mučeništvom odkupil svojo slabost.
Nasprotno, ko pa sem videl bronasti kip v rimski cerkvi, bron je zaradi poljubov odpadel. Vera je, kot tudi strah in sem pozabil na vse legende; opazoval sem Petrovo nogo — druga občutja, nalezljiva. Čeprav sem bil vzgojen v idejah svobodoumja XIX. stoletja, pa čeprav sem bil napisal «Julia Jurenita«, v katerem se norčujem iz vseh dogem, nisem bil vendar popolnoma imun pred epidemijo kulta Stalina. Vera drugih ni vnela mojega srca, toda včasih me je pritiskala in mi ni dopuščala, da bi resno razmislil o takratnih dogodkih. Leta 1957 sem, ko sem se spominjal preteklosti, pisal: «Vera — to so očala in plašnice. Vera premika gore. Človek sem, ne gora. Vera ni moj tovariš. Videl sem sivi kamen, izlizan od usten. Mrtvake prebuja vera. človek sem, ne truplo. Videl sem, kako so ljudje oslepeli, videl sem, kako so živeli v pepelu, videl sem — rušila se je zemlja, videl sem nebo v pepelu. Veri ne verjamem.«
Bil sem v andaluzijskem odredu, kjer so se ljudje bori" na življenje in smrt, svoji enoti so dali ime ((Stalinov bata-ljon». V letih vojne sem pogosto slišal vzklik: «Za domovino* za Stalina!« Koliko pisem italijanskih in francoskih junako^ odpora, napisanih pred usmrtitvijo, se je končalo z besedami-«zivel Stalin!« Ob Stalinovi sedemedesetletnici mi je neka Francozinja poslala čepico svoje hčerke, ki je v mukah izdih' nila v rokah gestapa. Pesniki, v katerih poštenost je težko dvo; miti — Eluard, Jean -Richard Bloch, Hernandez, Nezval — vSl so slavili Stalina. Postal je zastava, nezmotljivi apostol, božanstvo
Tekla je borba in mesta «izven okvira spopada« ni bil°* Stalin je celo za naše sovražnike prenehal biti človek: ko s° govorili o njem, so Hitler ali Goebbels, Forrestal ali Ma° Cart,hy besneli kot ob črni misli
V tridesetih letih sem videl, kaj je v bistvu fašizem. por španskega ljudstva je bil zlomljen: fašistični diktator.!1 so pomagali Franku, demokrati z Zahoda pa so hinavsko raž-glasili «nevmešavanje» in samo peščica sovjetskih vojakov s® je borila na strani republikancev. Muenchen je predstavlja* poskus, da bi skrpali skupaj protisovjetsko koalicijo- Chamberlain in Daladier sta upala, da bo Hitler krenil na Vzhod-Ko je izbruhnila ((čudna« vojna se voditelji Francije niso t0-liko bojevali proti vojski rajha kot proti svojim komunistom* Nekaj mesecev pred porazom Francije so se njeni vo|skovodJe ukvarjali s pripravami za ekspedicijski korpus, ki naj bi s® boril proti Rdeči armadi na Finskem. Po Hitlerjevem nap3^ na Sovjetsko zvezo so se nekateri politiki Amerike in AngliJ® veselili ne samo zato, ker bodo «rdeči» oslabili vojsko rajh3* temveč tudi zato, ker bo Hitler na koncu uničil «rdeče» ^ se še niti končala druga svetovna vojna, ko so po malem za' čeli govoriti že o tretji vojni. Fanatiki kapitalizma, businesS" mani, ki so se razglašali za križarje, vojaške osebe, ki jih h®|
nrpšifunn crho rnlro en Vinf o ali naVrnto	1 i h krepi*'*
prestano srbe roke, so hote ali nehote prispevali h k rep kulta Stalina.	(Nadaljevanje sledi)
»»•.-niuiai V(t- TRST - DL. MONTECCH1 tt U_ TELEFON 93-808 ID 94-638 - PoStnl preda' 55« - i ODKUŽNK A GORK A: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33-82 UREDNIŠTVO: TRST - UL. HUNlSMll o	_________ ,Rri .tur, h riinarlev) mesečno 10 din (1 000 starih .
UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - vnaprej*
^ b*
U^ , .	, ™ (. LiC M lir celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka 9 tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst H 6374 -
četrtletna 2.250 Ur, pollema	tekoe, raftun pr) Narodni oanki » Liuhljanl - 501 3-270/1 ogi.\si cena »glasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: tigovskl 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Vlah ogiam 40 Ur beserU - Oglasi »ržafke
SFRJ: ADJT, D-S, Ljubljana, Stari trg ^ pokrajne se laročatr pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletš Pubbllcitš Ita liana« - Odgovorni urednik: STANI SIJI V RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega dakn Trst	______.