JUTRA
Iz h a | a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem č«k. zav. v Ljubljani št. 11.409 tfelja masažno« prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Poloiaj v Indiji zelo resen
Poštnina plačana v gotovini
toarmorstii
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 30
Maribor, sobota 7. februarja 1931
po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Poceni blago za maske
dobite v Bazarju, Maribor, Vetrinjska15
Budimpešta in Dunaj
Vsa moč Nemcev v stari Avstriji in vsa moč Madžarov na Ogrskel je izhajala iz dualizma in nadvlade dveh upravno ločenih, a po sistemu tesno združenih središč: Dunaja in Budimpešte. Za ti dve rezidenci Habsburških cesarjev in kraljev je veljalo latinsko načelo »Inseparabiliter et in-divisibiliter!« (nerazdeljivo in neraz-družljivo), za vse ostale narode in pokrajine pa »Divide et impera!« (deli in vladaj!). To pa je bila tudi Ahilova Wta habsburške dvojne monarhije, [fajti kakor hitro so se Madžari odcepili od Dunaja in kakor hitro so se ostali narodi solidarno združili v odporu in težnji po osvobojenju — je bilo te nenaravne državne tvorevine konec. S tem sta bili uničeni obe habsburški gesli.
. Nikdar pa sc Budimpešta ne bi bila 'zneverila Dunaju, če bi bila tudi le zdaleka slutila, da ozemlje krone sv. ^tefana ne bo ostalo nedotaknjeno, gorila je to samo iz spekulacije, da bi se tako oprala pred svetom zaradi svetovne vojne in se še pravočasno, tako je vsaj mislila, postavila na Protinemško stran. Pa tudi Dunaj ne bi bil leta 1918. izdal Budimpešte, če ne bi bil špekuliral na priključitev Avstrije k Nemčiji. Zato mu je pa bila Budimpešta balast, katerega je treba čimprej odvreči. A izpolnila se ni ne spekulacija Dunaja ne Budimpešte in tudi vsi poznejši poskusi, popraviti zamujeno, so se izjalovili. Mimo tega je poglobila razdor med obema prejšnjima prestolnicama še pridelitev Gradiščanske Avstriji. Tudi tega Budimpešta ni n-—'- pozabiti in preboleti.
V tem pa tiči vzrok^ da se Budimpešta in Dunaj nista že poprej znova sponrijafeljila in združila v novi zvezi. Storila sta to šele takrat, ko sta spoznala, da so bile vse nade v obnovo integralne Ocrske in v priključitev Avstrije k Nemčiii, prazne in Pa takrat, ko jo to hotela tretia sila. fašistična Italija. Poskusi za novo zbli Žanje in novo zvezo so se pričeli že Pred leti, a popoln uspeh ie bil dosežen šele te dni o priliki bivanja grofa Bethlena na Dunaju. Sedaj šele je bila podpisana prijateljska, politična in gospodarska pogodba med Budimpešto In Dunajem. Nas pa seveda zanima. kakšne namene zasleduje in kai si obe bivši habsburški prestolnici od tetra obetate?
Kljub vsem možnostim, ki Jih ne izključujemo. ne verjamemo, da bi bila ta nova zveza sklenjena z namenom, skupno delovati za reintroniza^iio Habsburžanov in obnovo perzonalne-
KAJ BO SKLENIL VSEINDSKI KONGRES? — POJAČENA AGITACIJA NACIJONALISTIČNIH ORGANIZACIJ.
LONDON, 7. febr. Iz Alahabada javljajo, da je Gandhi poslal indijskemu podkralju dopis, v katerem zahteva strogo preiskavo proti policijskim uradnikom, ki postopajo brezobzirno pri manifestacijah prebivalstva. V tukajšnjih krogih sodijo, da je položaj v Indiji vkljub uspehom indijske konference v Londonu zelo resen in da bo zelo težko pomiriti razburjene Gand-hijeve pristaše. Gandhi sam je v svoji agitaciji za nepokornost napram Angliji šel predaleč in je tako izgubil oblast nad množicami. Kakoršnokoli njegovo popuščanje bi breznogojno znatno iznodkopalo njegov ugled.
»Morningpost« pravi, da indijska vlada razvoju dogodkov v Indiji sledi z veliko skrbjo. Boji se. da bo indijski kongres sprejel rcsolucijo. s katero bo delegatom Indije v Londonu odrekel pravico, da so nastopali kot
zastopniki indijskega ^naroda. Ni izključeno, da bo označil indijski kongres te delegate kot eksponente indijske vlade in ponovil svojo zahtevo po popolni neodvisnosti Indije. V tem slučaju je bilo vse delo indijske konference zaman, ker bi kljub pomir ljivemu nastopanju londonske vlade znova vzplamtela borba za svobodo Indije.
Zadnje dneve so posamezne naci-jonalistične indijske organizacije podvojile svojo agitacijo. Upi, da bo popustila revolucijonarna propaganda, so zelo mali. Policija je v Ahmedahasu vdrla v prostore Gandhijevega tednika »Mlada Indija«, je zaplenila številne rokopise in aretirala več oseb. Ta korak oblasti je prebivalstvo še bolj razburil, in s strahom se pričakuje izbruh novih krvavih nemirov.
■nsargai
Faiistiini kamrama siroti ČSR
OSTUDNI NAPAD NA C EŠKOSLOVAŠKE LEGIJE.
TRST, 7. februarja. »Popolo di Trie-ste« v nekem poročilu iz Parizu nadaljuje kampanjo proti Franciji, da francoska vlada v zvezi z Malo antanto in Belgijo hoče dr. Beneša za predsednika razorožitvene konference v febr. 1932, ker hoče na ta način izolirati Madžarsko in preprečiti njeno akcijo za revizijo mirovnih pogodb. List trdi, da bo Madžarska odločno proti temu nastopila in da se bodo tudi druge evropske države težko pridružile v tem vprašanju Franciji.
V zvezi s tem list ostro napada Češkoslovaško. S kojo pravico — vprašuje list — naj dr. Beneš predseduje tako važni konferenci? češkoslovaška je nastala na ruševinah avstro-ogrske monar-
hije. Svoje neodvisnosti pa si ni pridobila na bojnem polju, ker nihče ne more trditi, da so mršave češkoslovaške legije, ki so se borile v vrstah francoske in italijanske vojske, oborile centralne sile. Tudi ne more Češkoslovaška aspirirati na to, da se njen ugled v to-iiki meri dvigne, da bi njen predstavnik bil šef razorožitvene konference, dokler s svojim zadržanjem ogroža evropski mir. List dalje ostro napada dr. Beneša in Francijo ter predbaciva češkoslovaški vladi, da se nikdar ni napram Italiji vedla tako, kakor je bila njena dolžnost. Na koncu pravi, da Poljska ne bo podpirala Benešove kandidature, češ da med njo in Češkoslovaško še vedno ni izglajen spor radi Tešina.
Kraljica v Bukarešti
BUKAREŠTA, 7. februarja. Radio javlja: Jugoslovenska kraljica Marija je dopotovala semkaj, kjer ostane nekaj dni. Na kolodvoru so jo pričakovali ru-munski kralj Karel, kraljica - mati Marija, princesa Ileana, min. predsednik Mi-ronescu in nekateri drugi odličniki.
Pouratek Balboue eskadre
RIM, 7. februarja. Minister avljatike Balbo in italijanski avijatiki, ki so so-
delovali na prekooceanskem poletu, so odpotovali danes s parnikom »Conte Rosso« iz Rio de Janeire in prispejo 17. t. m. v Genovo.
Rutobusna zueza Praga — Dunaj
PRAGA, 6. febr. Te dni se vrši pogajanja zaradi ustanovitve stalne avtobusne zveze iz Prage do Dunaja. Obenem bi se uvedle tudi avtobusne proge Brno
-Dunaj in Bratislava - Dunaj. Pogajanj se udeležujejo zastopniki praških in dunajskih državnih oblasti ter avtonomnih korporacij iz južne Češke, Moravske in Slovaške. Proge bi se otvorile že na spomlad.
K izmenjavi župana na Pobrežju.
Kakor se je že poročalo, je bil gosp; Stržina razrešen poslov župana na Pobrežju. Na njegovo mesto je bil imenovan in kot tak tudi že zaprisežen gosp. Matija Volk. žendarme-rijski kapetan v pokoju in hišni posestnik na Pobrežju. Vsi nacijonalno misleči in patrijotični občani iskreno pozdravljamo to zamenjavo. Gospod Volk je pristna slovenska korenina, de laven značaj in vseskoz priljubljen mož, katerega vsi dobro poznamo kot agilnega predsednika Rdečega križa in kot vestnega starosto mladega Sokola na Pobrežju. S polnim zaupanjem gledamo v njegovo stremljenje za dobrobit občine, saj dobro vemo, da sloni vse njegovo delovanje v duhu kraljevega manifesta z d«« 6. jan. 1929 na trdni podlagi jugoslovanske misli.
Na današnjem trgu
je novozapadli sneg povzročil nemalo krizo. Trg je bil malodane prazen. Prišli so le najbližji. Perutninarji sko-ro nič. Špeharjev je še bilo precej, pa so rekli oni. ki so prišli z vozovi, zakaj niso prišli na saneh. Kupcev pa malo. Cene nizke.
Prve prometne ovire
vsled snežnih zametov so že nastopile. Današnja dopoldanska vlaka iz Ljubljane in iz Koroške sta že imela znatne zamude. Pričakovati je večjih motenj, če bo snežilo še neprestano naprej. Tudi v avtobusnem prometu nastaja zastoj. Na progi Maribor—Sv. Jakob—Sv. Jurij—Cmurek so morali avtobusi promet danes do nadaljnega ukiniti. Na mestni avtobusni progi proti Celju bodo še poskusili vsaj do Slov. Bistrice.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati,
deluje uporaba naravne »Franz Joselo-ve« grenčice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« vodo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost . živcev. »Franz Joselova« grenčica se dobi
v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ga dualizma. Tako dunajski kakor bu-dimpeštanski politiki so preveč pametni, da bi se v sedanjem trenutku bavili s tako riskantniml zadevami, zato moramo v tem novem združenju iskati bolj realnih smotrov. V prvi vrsti je to skupna borba proti mirovnim pogodbam za revizijonlzem. Drugo je ojačenje akcije proti moči in polivu Male antante, tretje pa gospodarska kooperacija. Avstrija je pre težno avstrijska in trgovska država. Madžarska pa naiveč agrarna. Tako bi no tesnem sodelovanju Budimpešte z Dunajem in obratno Madžari lahko nrodajah svoie odvišne agrarne produkte Avstrijcem. Avstrijci na Madžarom industrijske izdelke. In tudi s
tem bi bilo že precej pomagano tako enim kakor drugim in — doseženi bi bili vsaj indirektno tudi politični uspehi z oškodovanjem Male antante. Češkoslovaško bi kot dobaviteljico Industrijskih produktov na Madžarskem zamenjala Avstrija (eventuel-no posredno tudi Nemčija), Jugoslavijo in Rumunijo kot zalagateljico Avstrije z agrarnimi pridelki pa Madžarska.
To so tore? vzroki in naklepi, ki so znova zbližali obe "rkdanii prestolnici Habsburžanov, Pndlmpešto in Du naj. Bivanie grofa PMilena na*Dunaju in nodoi*
nogodb jo nnkn/al, da sc niti Budimpešta niti Dunaj nočeta spri-
jazniti s povojni nastalim stanjem in da so vsa prizadevanja za odstranitev sporov in trenj v Srednji Evropi našla pri njih gluha ušesa. Oba naroda jiač ne moreta in menda tudi sploh nočeta razumeti, da so časi, ko sta gospodovala nad Čehi, Slovaki, Rušim Romuni. Slovenci, Hrvati in Srbi. za vselej minuli in da ti narodi nikdar več ne bodo voljni delati ku-luk za Budimpešto in Dunaj. Toda neizprosni razvoj zgodovine gre dalje svojo not, iti kar je mrtvo^ je mrtvo za vekornai Mrliči ne vstajajo več k novemu življenju. Zato nii Jugoslovani lahko mirno gledamo na novo ljubav no zvezo Budimpešte in Dunaja.
Mariborski in dnevni drobiš
Obstoj mariborskega gleda lišča ni ogrožen
Na alarmantne vesti v nekaterih časopisih, da bodo poslej dobivala bivša oblastna gledališča samo podpore od svojih banovin, se je upravnik mariborskega gledališča takoj odpeljal v Beograd in ugotovil sledeče: Res se pretvorijo po novem gledališkem zakonu sedanja oblastna gledališča v banovinska; s tem pa ni rečeno, da izgube državno subvencijo in so v novem predlogu državnega budžeta vse dosedanje postavke za oblastna gledališča, tudi za mariborsko gledališče. Če torej ne na' stopijo v doglednem času kake izredne spremembe, se ni bati za nadaljni obstoj mariborskega gledališča. Kar se pa tiče gmotnih težav, se šibe pod njimi tudi vsa druga naša gledališča in tudi v drugih državah, to je pač posledica splošne gospodarske krize.
Slovesna instalacija
novega stolnega dekana g. dr. M. Vra-berja je bila davi ob 8. v stolnici. Izvršil jo je sam knezoškof g. dr. Karlin.
Smrtna kosa.
Dne 5. t. m. je umrl v tukajšnji splošni bolnici gosp. Kosta C a k i <5, trgovec iz Kumanova, v starosti 38 let. Smrtni ostanki so bili prepeljani v Kumanovo, ki mu je pokojnik po vojni načeloval več let kot župan.
Težave mariborskega tekstilnega delavstva.
V tekstilni tovarni J. Hutter & drug so pretekli teden znižali mezde delavcem v akordnem delu. To znižanje mezde se je izvršilo tekom zadnjih mesecev v tej tovarni že v drugič. Gospodarska kriza torej pada tudi na naše tekstilno
Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Peti večer zgodovinarjev sta izpolnila dva daljša referata. J. Glaser je v prvem podal ustanovitev prve, današnje Mariborske tiskarne 1795, ki je v zvezi z razvojem državne uprave; druga tiskarna, slovenska, se je ustanovila v zvezi z narodnostno diferencijacijo med Slovenci in Nemci 1871, to je današnja Cirilova tiskarna. Ko pa se je izvršil začetkom XX. stoletja politični razkol med mariborskimi Nemci, se je ustanovila 1906 današnja Liudska tiskarna. V povojni dobi so nastale nove tiskarne; 1923 sedanja Podravska tiskarna, 1926 pa najmlajša mariborska tiskarna Hinko Sax. V drugem poročilu je F. Minafik razgrnil pred številne zbrane začetek farmacije spbh, in vodil poslušalce preko srednjeveških začetkov lekarništva predvsem v zunanje momente v razvo ju farmacije. Notranje bo očrtal še v enem nadalnjem predavanju. Globoko vsidran v zgodovino svojega poklica je pokazal bogato gradivo, na katero je opiral svoia izvajanja, in tako dal svojemu poročilu izrazito akademski značaj. Obe predavanji ste pokazali na izčrpno podrobno delo, katero vrši Zgodovinsjco društvo, in katero bodo znali ceniti šele tisti, ki bodo zbrano gradivo v bodočnosti uporabljali. Po končanih predavanjih so navzoči enoglasno izrazili željo, da se ustanovi v okviru Zgodovinskega društva odsek, kateri bi pro-učaval položaj naše meje.	____
PARNA PEKARNA
FEIERTAG ANTON, Betntvsiu cesta 31 Najboljii rženikruh — pecivo — kekai
V včerajšnjem komunističnem procesu,
o katerem smo poročali, ni zagovarjal
 _____________________       i	obtoženca Hermanka g. dr. Reisman,
delavstvo, ki že itak težko shaja s svo- j kakor smo pomotoma poročali, ampak
■m
KINO
~T'— Orafskl: =====
Od petka dalje:
GRETA GARBO v prvem zvočn. filmu
zasužnjene duše
Union:
»Zmešnjava nad zmešnjavo« v Studencih.
Dramatični odsek Sokola v Pobrežju je na Svečnico gostoval z burko v 5 dejanjih »Zmešnjava nad zmešnjavo« na studenškem sokolskem odru. Igra zahteva precej oderske rutine in predvsem živahen tempo, kjer pridejo »zmešnjave« še le do prave veljave. Smiselnega situacijskega humorja je dovolj in stvar režije je, da ga krepko podčrta in s pov-darkom poda. Na diletantskih odrih je to še posebno važno, ker mimika in ostala sredstva ne morejo priti izčrpno do izraza. Pobreški ansambl se je močno trudil izgladiti težkoče; igralci — prikupljive prikazni — posedujejo že mnogo smisla za oder in končni uspeh pri srednje zasedeni dvorani ni izostal.
Brezdvomno bodo diletanti pri bodočih igrah posvetili maskiranju več pozornosti, kar bo prav gotovo uspehu v korist. Tamburaški zbor je pripomogel k dobremu razpoloženju in želja gledalcev je, da kmalu vidi na licu mesta razvoj in napredek agilnega bratskega odseka. Hvala in na svidenje. —c.
Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini
bo imel v sredo 11. febr. ob 18. uri v šoli redno letno skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. poročila: predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo in nadzornega odbora; 3. pristop članov in vplačevanje članarine; 4. volitev upravnega odbora za I. 1931;
5. določitev delegata za oblastno skupščino; 6. Predlogi, nasveti in slučajnosti. Z ozirom na humanitarni namen organizacij vabi odbor vse redne in podporne člane, takisto druge prijatelje j Letni občni zbor Zveze upokojenih čast Rdečega križa, naj se skupščine ude- nikov, voj. uradnikov, njih vdov in sirol
Od danes, četrtka, dalje:
ŽENA V DŽUNGLI
Nemški govoreči in zvočni film. Charlotta ANDER.
Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17	19.	21.	url:	ob	nedeliah
in praznikih ob 15. 17.. 19 In 21. irl Prednrodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blaealnl. XXVI
APOLO KINO
V soboto in nedeljo dvojni spored: Prašuma v plamenih — Buck JONES Rdeči jahač — Hoot GIBSON.
Kino ,DIANA* Studenci.
V nedeljo, dne 8., ponedeljek, dne 9. in toiek, dne 10. fearusij*:
Jahta sedem grehov
zelo napet kiiminalni tilm. z največjo filmsko zvezdo Nemčije Brigito HaSm v glarni vlogi. Piedstave ob delavnikih ob 8. uii. ob nedeljah in pravnikih ob 4, pol 7. in pol 9. uii.
ležijo.
Radioprogram bodočega tedna.
se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1931 ob 10. uri v pritlični sobi Nabavljalne
jimi mezdami. Med delavstvom je radi tega začelo močno gibanje, da jim podjetniki plačujejo nadurno delo z zakonitim 50% poviškom, ki se običajno po tovarnah doslej ni plačevalo.
Predavanje za obrtniški naraščaj bo v nedeljo, dne 8. februarja 1931 oh pol 14. uri v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici v Mariboru. Predaval bode gosp. dr. M. Kovačič, profesor na realni gimnaziji v Mariboru. Pomočniki, pomočnice, vajenci in vajenke naj se tega predavanja zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odbor Obrtnega društva.
S čiščenjem mesta
od visoko zapadlega snega so zaposlene cele legije delavcev, ki se vesele, da so vsaj za nekaj časa preskrbljeni z delom in zaslužkom. Davi, še v temi, pa je začel orati po mestnih ulicah tudi mestni motorni plug, ki je pa krog 7. na Glavnem trgu doživel malo nezgodo: počila je kolesna veriga vsled velike množine snega. Na pomoč so prihiteli starodavni leseni plugi iz skladišča cestnega odbora. Defekt na motornem plugu, ki je v jutranjih urah izvršil gigantsko delo in razoral številne ulice, so po enournem delu monterji popravili.
Darilo »Ljudski knjižnici«. Dolgoletni stalni podpornik mariborske »Ljudske knjižnice«, zobozdravnik in občinski svetnik, g. dr. Viktor Kac, je zopet poklonil »Ljudski knjižnici« Din 300. Darilo je tem večje vrednosti, ker g. dr. Kac že najmanj 10 let vsako leto nakloni »Ljudski knjižnici« takšno pod poro in kaže tudi sicer vse umevanje za delovanje »Ljudske knjižnice« kot predsednik »Posojilnice«, koje gostoljubje uživa že 25 let »Ljudska knjižnica«.
Sneg na Pohorju.
Po najnoveiših vesteh je zapadlo na Pohorju povsod nad pol metra snega. Na Smolniku je bilo včeraj nad 60 cm, Klopni vrh pa ga je imel že Ji metra. Smučarji so torej rešeni skrbi in ga bodo imeli za nekaj časa dovolj.
Prepoved zahajanja v gostilne.
V smislu razsodbe okrožnega sodišča v Mariboru je prepovedano Bezjaku Jakobu v Brezulah št. 8 zahajanje v gostilne. Prepoved je začela dne 21. t m. t»r konča 2. febr. 1932.	i
g. dr. Bergoč,
I.cp uspeh ženskega društva v Mariboru.
Mariborski javnosti neopaženo deluje tukajšnje žensko društvo z lepim uspehom. Pod vodstvom ge Ašičeve zelo napreduje izdelovanje ročnih del, ki tako po izbranih motivih, kakor po izdelavi doseza lepo stopnjo. To dokazujejo mnoga naročila, ki jih dobiva društvo od vseh strani. Odlikovanje za društvo in za njene pridne delavke pa znači naročilo Jadranske plovitbe, ki je na podlagi predloženih vzorcev in ponudb naročilo pri ženskem društvu podstavke pod stekla pri psihah in nočnih omaricah v kabinah. Kabine so v stilu Ludvika XIV. in motivi se temu prilegajo. Presenetljivo točno je pogodena karakteristika. Tako lahko vsakdo, ki malo pozna narodno ornamentiko, razloči zelo profinjene motive, pestre dalmatin ske, preproste srbske in bujne hrvaške motive. Vsaka garnitura je izdelana po takem motivu. Delo je izvršeno s pre ciznostjo, ki bi delala čast vsaki stro kovni tvrdki. Ženskemu društvu na tem uspehu čestitamo, občinstvo pa opozorimo, da izdeluje to društvo za zelo majhne cene krasne vezenine. Kmečko-smučarske tekme v Št. Petru nižje Maribora.
Beležimo redki športni dogodek: kmet ski fantje iz Št. Petra in okolice imajo jutri v nedeljo 8. t. m. svoje smuške tekme. Start v Št. Petru ob 14. uri, cilj istotam. Tekmujejo mlajši in starejši. Po tekmi bo razdelitev daril, ki jih je deloma oskrbel Z. S. Podsiavez. Ni to sanja, marveč dejstvo, da so si okoliški fantje osnovali svojo lastno smučarsko četo. So to sami priprosti, ide alni dečki, viničarski in posestniški sinovi. Zanimiv in zdrav je pojav, da je ta športni pokret zajel tudi kmetsko mla dino — ne radi športa samega, marveč radi nove miselnosti in duševnega preporoda. Smuči naj vodijo fante k novi nedeljski zabavi in naj jih odvračajo od alkohola. Tudi dežela naj gre v znamenju časa! Mi meščanski smučarji, športniki, ki se divimo temu plemenitemu po-kretu, bomo šli pozdravit, počastit in podkrepit naše okoliške fante. Na Pohorje itak ne moremo vsi radi nevleža-nega in neizgaženega snega in velikih snežnih zametov. Jutri v nedeljo ob pol 9 predp. vozijo izpred kavarne »Jadran« v Šempeter ski- in sankaški jeringi.
Jutri v nedeljo, bodo poslušalci imeli zadruge državnih nameščencev, priliko, prisostvovati zvečer slavnosti Občni zbor Savezni Streljačke družini
šestdesetletnice pisatelja F. S. Finžgar-
v Mariboru
,ia v prenosu iz »Uniona«. Ves popoldan se bo vršil v nedeljo, dne 8. februarja pa bodo Člani prosv. društva iz Prečne t. 1. ob 9. uri zjutraj v lovski dvorani izvajali ^ dolenjske šege in navade v hotela »Orel« z običajnim dnevnim re-besedi in pesmi, zvečer pa bo pel dom. Sokolska bratska društva, Narod-pevski zbor iz Viča slovenske napit- na Odbrana, Slovensko lovsko 'društvo, nice in zdravice. — V pondeljek zvečer Udruženje rez. ofic. i ratn., Aeroklubi bo priredil zbor »Krilato kolo« svoj kon- Ribarsko društvo ter vse prijatelje strel-cert. — Torkov večer obeta v prenosu skega športa prijazno vabimo na ude* iz Beograda slovito glasbeno delo »Mrt- ležbo. — Odbor, vaški ženin« mladinskega zbora mari-	Otroško	rajanje,
borske Glasbene Matice. — Sreda bo ISSK Maribor priredi tudi letos vel!« nudila v prenosu iz Beograda koncert ko pustno otroško rajanje s pestrim pro-slovenskih narodnih pesmi v srbskem iz- gramom. Klubu se je posrečilo tekom vajanju. - V četrtek zvečer bo koncerti- dni pridobiti celo vrsto izbornih ino-rala delavska godba »Zarja«, nato pa zemskih moči iz otroškega sveta, kate-bo pel kuplete g. Danijel Bučar. _ V rih prvi nastop v našem mestu obeta petek zvečer bo g. Milan Jug priredil postati posebna atrakcija za mlado in koncert samospevov. — V soboto zve- staro. Ruska trojka, nastopi najboljših čer-pa z zanimanjem pričakujemo aka- mednarodnih boksarskih prvakov, mali demijo gojencev II. drž. realne gimna- Sonnyboy in naslednica Ane Pavlove Mi-zije iz Ljubljane. Nato bo sledil koncert lica so glavne točke pestrega progra-radio-orkestra.	‘
m a. Posamezne točke je. naštudirala di-Občni zbor podružnice Maribor Slo-1 P,omirana učiteljica za ritmično gtona-venskega lovskega društva stiko in ples gdč. Heddy Pečnik. Vsi se bo vršil v nedeljo, dne 15. t. m. °tr°ci, ki se žele udeležiti prireditve, ob 10. uri dopoldne v lovski sobi ho- senai zglase pri gdč. Pečnik v Gospo-tela »Orel« z običajnim dnevnim re-1 s^' u*'c* ^ v P°ndeljek, dne 9. t. m. dom.
Zahvala!
Postni torek velika
t«
boru.
Vsem, ki so našo pustno veselico, ka- REDUTA K C IT MARTRAD tera se je vršila dne 31. januarja obiska- „ ^	1.0. d.K. MAKIDUK
li ter vsem, ki so pripomogli, da je ve- «« •CARSTVU MASK selica v gmotnem oziru dobro izpadla, izrekamo tem potom našo najprisrčnej-
Šo zahvalo. — Poveljstvo požarne hram	Pevski	zbor	»Drave«
be delavnice državne železnice v Mari-1 fr‘redi Predpustno veselico v soboto l>
febr. v dvorani ligo, Studenci.
Društvo nižjih nastavljencev denarnlk zavodov in velepodjetij
s sedežem v Mariboru, ima v nedeljo, dne 15. februarja ob 15. url v vrtnem salonu pri »Stari pivovarni«, Jurčičeva uHca, svoj redni občni zbor. Za točno udeležbo prosi odbor.
Velika kavarna.
Sobota 7. Balon-Reunion in kabaretu!
375
Nar. žel. glasbeno društvo Drava
V KAVARNI JADRAN
v nedeljo, dne 8. tm. zvečer
364
EUGEN PUNCER
priznani naS humorist in komik
Občni zbor Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnice v Mariboru
se bo vršil v torek, 10. februarja 19311 večer
ob 20. uri v prostorih Zadružnega doma Ni..._________________________________    „,a
v Mariboru, Slomškov trg 6/1. Ker bo ima v nedeljo, dne 22. februarja 1931*ob referent iz Zagreba ali Ljubljane poro- pol 10. uri dopoldne v mali dvorani Na-čal o temi: »Novi načrt zakona za so- rodnega doma svoj XII. redni letni ob-cijaino zavarovanje in privatni name- čni zbor, katerega se članstvo naj pol-ščenci«, se vabijo tudi ostali nameščen- noštevilno udeleži,
cI — n®2,ani* da v6 °})čnega zbora “de- Znani »White-Star« lazzband eže kot gostje Za elane in Članice pa svira v nedeljo 8. februarja pri zabav-e udeležba dolžnost. - Odbor.	nem večeru Rdečega križa v Studencih,
Na današnjem špeharskem trgu dvorana ligo. Vstopnina 5 Din Priiate-e,, Pa 98 st°inicah Pripeljanih 313 Ul moderne glasbe in zabave iskreno
zaklanih svini.
vabljeni!
v M a r 1 b~ o f u, 'dne 7. IT. 193f/
M»nWi™BeayH«BaBM«nngeMMia6Saa5BMHUnM|
*rn..irA«,n trt? A Mf t/ T..r*.*r
Javatlke pod
Jezerskim vrhom
Sfran 3.
•I
Skromno in ponižno, kakor se že njegovo ime samo glasi, sedi in čepi to najnovejše, a najvišje ležeče naše pohorsko oporišče (1522 m) tik pod severnim robom onega komaj pol kilometra dolgega sedla, ki ga s svojo polagoma padajočo usedlino tvori goli greben za-padnega Pohorja med markantno izoblikovano, širokemu Storžiču podobno golico Jezerskega vrha (1535 m) in med ono skupino vzpetin, vrhov, planjav, tratrc, stezic in goljav, ki dosegajo na Črnem vrhu najvišjo točko v celem Pohorju, 1543 m. Če se nanj oziraš z Jezerškega vrha navzdol, ali pa s trat in trat pod njim gledaš k njemu gori, se ti zdi kakor sivo sokolje gnezdo, ki so ga v tej imponujoči zračni in solnčni višini, izpostavljeni skoz celo leto, zlasti pa še po zimi najsilnejšim sunkom gorskih viharjev, iz dračja in suhljadi, iz bilk, mahu in ostrorobih kamenčkov znosili in zgradili ptiči-sokoli, neustrašeni, srčni prebivalci in borci v kraljestvu Jezernikovem;
Sedaj sredi zime, ko se podč mimo in preko njega viharji in orkani s silo in močjo dalmatinske burje, se ti zdi, da je na to tako eksponirano mesto priklenjene s. tisoč in tisoč verigami, kajti sicer bi ga bile morale one naravne sile že davno odtrgati z njegovih temeljev in ka odnesti z njegovimi prebivalci vred y spodaj razprostirajoče se smrekovje in ielovje. Kadar pa utihnejo te zimske burje in se zimsko solnce s tako mirnim in ljubkim pogledom, da mu lahko tudi več trenutkov mirno gledaš v oči, dobrohotno ozre na celo vladavino Jezernikovo in tudi na »Zavetišče«, tedaj iz-gleda, kakor golobje gnezdece, rahlo in občutljivo, tja prilepljeno, da se v lje-govem zavetju in zatišju na toplem sol licu zaljubljeni golohje brezskrbno lahko grejejo, grlijo in ljubijo.
Skromno in ponižno kakor po svojem imenu tako tudi po svoji zunanji obliki; tako skromno in neznatno, da ga v zimskih oblakih, meglah in viharjih, v divjem vrtincu snežnih zametov, kopasto nanešenih sneženih gor in globoko izpihanih labirintov, ne opaziš ali pa le s težavo, pa tudi če si od njega oddaljen samo še nekaj korakov.
Njegova skoro vodoravna streha s prav ^nizkim slemenom je izravnana in izenačena po debelih, na pol zledenelih Piasteh starega in novega snega s sedlom samim; pa tudi po dolgih deskah, ki pokrivajo temen, podzemskemu rovu Podoben hodnik, ki ga tvori južna stena celega »Zavetišča« in pa globoko izkopano severno pobočje sedla samega. Ta hodnik, popolnoma zavarovan proti vsem vremenskim nezgodam in neprl-Iikam, bi moral služiti kot veža celi zgradbi, tako da bi se iz njega mog'o priti v vse štiri, ali pa vsaj v tri njene glavne prostore; v kuhinjo, v gostilni-
ško sobo in v spalnico. Sedaj ;majo vsi ti prostori vsak svoj poseben vhod; izpod milega neba, iz snega in ledu, ki obdajata celo kočo, iz snežnih vrtincev in zametov, sam od nog do glave s snegom pokrit, stopiš s svojimi ledenimi smučmi naravnost v gostilniško sobo, če stori to deset smučarjev v istem času, so tla isti hip ena sama luža.' Ob drugi priliki zopet nanosijo in nasipljejo viharji v eni sami uri toliko snega prec gostilniška vrata, da jih od znotraj sko ro ni mogoče odpreti in da morajo gostje — kakor se je pripetilo na Silvestrov večer — skozi majčkeno okence sprva v oni, prej imenovani temni rov, da pridejo tako na prosto, v kuhinjo, v spalnico ali nekam drugam.
Toda po vrednosti, ki jo predstavlja za vsakega zimskega turista, ki na smu čeh ali na krpljah hoče prepotovati dol gi hrbet zapadnega Pohorja, kot središče in neobhodno oporišče vsega turi-stovskega prometa v zimskem času na tem delu celega pogorja, ne v zadnji vrsti pa tudi po vsem, ker je obilo zalo žena, vse ostale pohorske »koče« presegajoča, nepričakovano izborna kuhi nja, istotako »klet«, spravljena začasno v onem podstrešnem rovu, pa tudi po zorna in spretna postrežba pri najnižjih cenah zmorejo in nudijo, je »Zavetišče pod Jezerskim vrhom« resnično pretirano skromna označba za to velevažno turistovsko, zlasti smučarsko postojanko. Ako je do sedaj pri ne baš ugodnih smuških razmerah ta najtežje dosegljiva, od železniških postaj v Dravski in Mislinjski dolini najbolj oddaljena postojanka že imela nad 300 obiskovalcev potem je pač izven vsakega dvoma, da’ odgovarja dejanskim potrebam in da bo radi tega njena zasluga, ako bo že ob otvoritvi takozvane »Ribniške koče« za-padni del Pohorja i poletnim i zimskim športnikom in drugim izletnikom tako znan, da bo lahko že prvo zimo ponosna na številen obisk in na podvig zimskega športa in tujskega prometa, ki ga bo v tem delu naše ožje domovine ravno ona omogočila in povzročila.
Ko bodo po Pohorju za smučarje napravljene tudi prepotrebne zimske markacije m bo postavljen na sedlo pod Jezerskim vrhom velik in glasen klopotec, ki bo prevpil bučanje zimskih viharjev, označujoč mesto težko izsledljivega zavetišča, ko bodo znali silo pohorskih orkanov pretvoriti v električno energijo in jo za slučaj potrebe hraniti v akumu-atorjih, pa ko se bo dvignila v vsem svojem krasu tik ob sedaniem »Zavetišču« ponosna stavba pri »Cerkvici«, tedaj bo zadoščeno dostojanstvu in veličini Jezernikovega kraljestva na Pohorju; toda s skromnostjo imena »Zavetišče pod Jezerskim vrhom« se ne sme izbrisati tudi sled in snomm mehovih velikih zaslug.	Dr. Fr. Mišic
Uvodno razpravo je prispeval dr. Rajko Ložar, v kateri govori o pri nas še ne-načetem vprašanju »Med razpravo in feljtonom« in se zavzema za vrednotenje poslednjega. Med ostalimi avtorji so Ivan Pregelj, France Seljak (France Bevk), ^Janez Jalen, B. Avsenak, Joža Lavrenčič, Dragutin M. Domjanič, Fran Koblar itd. Med ocenami omenimo pri-kaz Kraigherjeve drame »Na fronti sestre Žive«, Šnuderlovih novel »človek iz samote« in Grumovega »Dogodka v mestu Gogi«. Novi letnik, ki bo oblikovno spremenjen (manjša oblika), bodo urejevali Anton Vodnik, Tine Debeljak in Rajko Ložar.
Dualizem v jugoslovanski književno sti. Stremljenje, da bi se odstranile pre-graje med srbsko (v cirilici in ekavšči-ni pisano) in hrvaško (v latinici in ije-kavščini) literaturo, so v lanskem letu znatno napredovala. Vse manj in manj je razlik in srbski pisatelji postajajo prav tako tudi hrvaški,^ kakor obratno hrvaški srbski. Srbi pišejo v hrvaške revije Hrvati v srbske in dela obojih izhajajo tako v Zagrebu kakor v Beogradu. Nekatera beograjska založništva sploh tiskajo svoje edicije le v latinici (Nolit itd.). Tako vidimo, da se bolj in bolj približujemo poslednji fazi, t. j. dualizmu v jugoslovanski literaturi in kulturi vob-če, ki bo srbskohrvaška in slovenska. Orientacija bo potem tudi za nas lažja.'
Naši umetniki v domovini. Pretekli mesec sta na krajši obisk prišla v Ljub-jano dva naša slavna gledališka umetnika, plesalka Lidija Wisiakova, ki deluje na Opčra Comique v Parizu in pevec Julij Betetto, ki je letos član opere v Miinchnu v Nemčiji. Prva je prišla domov samo na kratek obisk, drugi pa je bil tri večere gost v ljubljanski operi.
14. II. 1931
POHORSKI PLES
S POHORSKO GODBO ZA
»POHORSKI DOM"
V NARODNEM DOMU S98
mariborsko gledaližče
REPERTOAR:
Sobota, 7. februarja ob 20. uri »Ljubimec« ab. A. Kuponi.
Nedelja, 8. februarja ob 15. uri »Aladin«. Otroška predstava pri znižanih cenah. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Premijera.
Pondeljek, 9. februarja. Zaprto.
Torek, 10. februarja ob 20. uri »Ciganska ljubezen«, ab. B.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 9. februarja ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Gostovanja mariborskega gledališča.
Razgouori s plesišča
— Ti vendar poznaš vse ljudi kdc/
neki je ta dama, ki tako pada v qči?
— Hm, spominja me Einsteina: njene cene so relativne.
*
— Polet na mesec, to je moje hrepenenje, milostival
= Ah, vi ste romantik!
— Kako krasno, z meseca gledati na
zemljo, kjer stoje in čakajo upniki.
*
- Sedaj je zopet postal valček mo* deren.
= Če se Vam to zdi, gospod, zakaj
pa potem plešete polko?
*
- Ne motite me, ali ne vidite, da sem si našel lepo znanko?
= Motiti? Ne! Hotel sem svoji ženi
le povedati, kedaj greva domu.
*
— In veste, kaj sem iztaknil? Tajno sobo, kjer...
= Res? Pa to je...
... Kjer lahko shranite garderobo,
ne da bi trebalo kaj plačati.
*
— Kaj, vi ste komponist? Kaj pa komponirate?
= Salate v hotelu Orel.
*
— S tem gospodom tam, z generalnim ravnateljem, bi takoj menjal.
= Jaz ne!
— No, slišite, ti dohodki!
= Že, toda on je poročil mojo ločeno
ženo.
Kulturne vesti
»Modra ptica«. Naša najmlajša leposlovna revija, glasilo istoimenega založništva, je s svojo skupno 1. in 2. številko stopila v drugo leto izhajanja in je izšla prva pred »Ljubljanskim Zvonom« lcr »Domom in svetom«. Postala je bolj zajetna in skrbneje opremljena. Sicer pa je ostala zvesta tistemu poslanstvu, ki si ga je izbrala že lansko leto. Do neke mere je to naša »Weltstimme«, le preveč drugih namenov še ima, da bi mogla postati resnična informatorica o vsem svetovnem literarnem dogajanju in premalo pažnje posveča slovanskemu slovstvu, duhu in kulturi vobče. Prva •dvojna številka prinaša Janeza Žagarja »Nekaj misli o prehodu v novo leto«. To je nekaka spremnica reviji na novo živ-Ijensko pot. Pero Pajk je prispeval kratko studijo o Selmi Lagerlofovi, in sicer največ z ozirom na njen veliki roman »Gosta Berling«, ki ga je založništvo Modra ptica izdalo kot svojo prvo letošnjo redno publikacijo. Rudolf Kresal ie napisal črtico »Vojna in glad in kruh in kuga«, ki je nekak literaren triptih, ki se bo nadaljeval. Josip Vidmar govori v »Potih in podobah« o vtisih arhitek-
ture Moskve, Pariza, Milana in Prage. Jože Kranjc je napisal »Nepomembno zgodbo«, ki res ni kdove kako pomembna. Za 1500 letnico sv. Avguština je uredništvo uvrsti'o odlomek iz megovih »Izpovedi«. Vladimir Bartol piše o »Nenadejanem uspehu gospe Dobrovske«, Jens Peter Jaoobsen je zastopan s prevodom »Strela v megli«, Arthur Scho-penhauer s sestavkom »O sodbi, kritiki, odobravanju in slavi«,.Ivan Grafior s črtico »Harmonika«, ki tudi zaključuje glavni del. Slede »Poročila«, ki vsebujejo Grahor evo oceno knjig Mohorjeve družbe za leto 1931. in knjig Vodnikove družbe za isto leto. V gledaliških poročilih razpravlja Vladimir Bartol o ljub-Jjansk! uprizoritvi Shakespearovega »Sna kresne noči« in Šnuderlove »Rajske pti-ce«, v raznem pa odgovarja Mirko Ja-Vm!.n*k na vPrašanje »Ali veste?« Številko zaključujejo obvestila založbe in uredništva. Tako je teh 64 strani doka> tr° izpoInjeni*i- Želimo le. da bi se »Modra ptica« razvila v tisto tretjo slovensko revijo, ki nam manjka.
Zaključna številka »Doma in sveta«.
Naposled je izšla zaključna dvojna številka (9. in 10.) lanskega letnika »Doma in sveta« s precej obsežnim gradivom, n
Nedelja v mariborskem gledališču. V
nedeljo, 8. t. m. bo po daljšem presledku zopet ob 15. uri popoldne otroška predstava. Vprizorila se bo zabavna Readerjeva čarobna pravljica iz orijent-skega miljeja »Aladin« pri znižanih cenah, — Zvečer ob 20. uri bo premijera Leharjeve romantične operete »Cigan ska ljubezen«, ki je radi svoje temperamentne in melodijozne muzike ter živahnega dejanja preromala ves. svet. Mariborsko vprizoritev dirigira g. Herzog, režira g. Trbuhovič, solistična mesta partiture bo odsviral koncertni mojster g. Klima. Radi gripe, ki razsaja po Mariboru ter je tudi zašla med gledališke Člane, sta morala mesto gdč. Frat-nikove (Ilona) in g. Rasbergerja (Mošu) vskočiti ga Tovornikova in g. Furjan.
• ' %> ■ , -,
Ce ne bi bil prestolonaslednik
William Maken je izdal nedavno v Londonu zanimivo potopisno knjigo »Na jugu Sueza«. V tej knjigi pripoveduje med drugim, kako je nekoč povodom svoje lovske ekspedicije skozi Afriko srečal waleškega princa (angleškega prestolonaslednika). Med razgovorom je Maken vprašal princa, kakšnemu poklicu bi se posvetil, če ne bi bil prestolo-naslednik britanskega imperija. »Edini poklic« — je odvrnil princ — »ki ga po-sebno ljubim, je novinarski. Ko bi ne bil waleški princ, bi najbrž bil posebni poročevalec kakšnega velikega lista. Ne more biti nič zanimivejšega, nego loviti po svetu napete dogodke in pustolo-vine...«
Nekaj statistike sovjetskega časopisja.
Glasom najnovejših službenih podatkov se organ centralnega odbora komunistične stranke v Rusiji tiska v 1,300.000 izvodih, »Izvestija« v 1 milijon, »Kresti-janskaja Gazeta« v 2,250.000 izvodih, Leta 1930 je izhajalo v Sovjetski Rusiji 700 dnevnikov s skupno naklado 22 milijonov Izvodov. Od teh odpade 6 milijonov izvodov na časopise v jezikih narodnih manjšin, zlasti na Kavkazu in v srednji Aziji.
PRESELITVENO NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z gumijem, tehničnim materlla-lom in avtomobili iz Slovenske ulice št. 12 v
'ankarlevo ulico št. 1
vogal Aleksandrove ceste, n*),««* trgovin« f n ^nktarfčL Cenjene odjemalce vljudno prosim, da ml obranijo 5e nadalje svojo naklonjenost.	-
280	Jos.	Moravec
Cenjenim svojim gostom sporočam, da se
domača ueselica Martin cvimk
radi snežnih znametov vrši v nedeljo, dne 15. februarja 1931.
Jartitlna
Pustolovščine »poljskega
kralja”
KAKO JE PREVEJAN MADŽARSKI PUSTOLOVEC IZMAMIL LAHKO VER-
NEŽEM MILIJONE.
Pred nekolikimi leti se je pojavil v lavnem življenju na Madžarskem grof Josip Massath Piemonti, ki je trdil, da je potomec enega poljskih kraljev in da ima pravico do poljskega prestola. V Budimpešti si je najel stanovanje s petimi sobami ter 4 avtomobile. Obiskoval je prvorazredne restavracije na donavski obali, kjer je delil skoraj kraljevske napitnine. Po načinu njegovega življenja ga je mogel smatrati vsakdo za Kreza z neizčrpnftn bogastvom, ali pa za »hoh-štaplerja«, pustolovca in sleparja. Njegovo spremstvo in okolica pa nista dala povoda za kako sodbo o njem.
Grof Massath Piemonti je kmalu jsnoval delniško družbo z majestetičnim imenom »Majestic«. Ta družba naj bi dobila koncesijo za ustanovitev igralnice. Na čelo tega društva je bil postavljen bivši minister, tajni svetnik pokojne monarhije, vsi ostali člani uprave pa so bile popolnoma neznane osebe. Grof Massath Piemonti je bil seveda generalni direktor.
O novem društvu so se razširile kaj hitro najfantastičnejše vesti. Govorilo se je, da podpira dozdnevnega pretendenta za poljski prestol neka grupa inozemskih kapitalistov. Nadalje je vladalo tudi prepričanje, da je pripravljena madžarska vlada dati društvu koncesijo za 50 let. društvo pa bi zgradilo na obali Blatnega jezera igralnico, kjer bi bil obenem tudi luksuzni hotel — vse a la Monte Carlo. Zares so bili v teku že razgovori med tajnim svetnikom in predstavniki madžarske vlade, ko se je naenkrat izvedelo, da je obstojala inozemska finančna grupa z ogromnim kapitalom 12 milijonov dolarjev le glavi grofa Massatha Piemonta, »potomca enega izmed poljskih kraljev« in pretendenta na poljski prestol.
Ker pa vlada ni pokazala interesa za tako veliko podjetje, se je začela zanimati za to, kako je bilo osnovano društvo »Majestic« policija, ki je hotela tudi dognati, od česa pravzaprav živi poljski kralj v Budimpešti. Dosedaj pa še policiji ni uspelo razrešiti to skrivnost. Grof Massath Piemonti trdi, da je prišel v Madžarsko 1. 1926 in, da je prinesel s seboj šest milijard tedanjih kron, ki pa jih je porabil za organizacijo zna-
menitega — »majestetičnega« društva. Dalje je policija ugotovila, da grof Massath Piemonti ni grof, nego popolnoma priprost madžarski meščan z imenom Joszef Massath in da mu mati živi še danes v Budimpešti. To je znan ptiček v mednarodnih igralniških krogih. Preden je prišel Massath v Budimpešto, je živel v Monte Carlu in je spotoma ustanovil na Dunaju neko šolo za croupiere.
Vse to o grofu se je izvedelo prepozno, t. j. tedaj, ko je uspelo pustolovcu, ustvariti si v madžarski prestolici okolico, ki so jo tvorile tudi mnoge ugledne osebnosti. Budimpeštanska policija je imela čast seznaniti in pozabavati se prvič z odličnimi gosti, ko je neki posestnik iz province podal prijavo proti Massathu, češ, da mu ta noče vrniti dolga 20 milijonov madžarskih kron. Nedavno pa je dobila policija še drugo ovadbo proti dozdevnemu grofu od matere igralke Jolly Papp, iz katere je izvlekel grof 28.000 pengo, t. j. 280.000 dinarjev. Po vsem tem so odvedli pretendenta v zapor, odtam pa v norišnico.
Prve dni je besnel in zahteval, naj ga obišče njegova prijateljica. Da bi ga umiril, je ravnatelj jetnišnice pristal na njegovo željo in to vprašanje takole rešil: lepa plavolaska, plesalka Papp je prišla v park norišnice in sedla tam na klop, Massath pa jo je komodno opazoval skozi okno svoje sobe. Po nekaj tednih so ga izpustili na svobodo. Toda policiji ni trebalo dolgo počivati. Pustolovcu je namreč uspelo izmamiti nekemu bankirju milijon in pol dinarjev našega denarja!
Seveda je padla sedaj, ko sedi »generalni direktor« v policijskem hotelu, stvar z' »Majesticom« v vodo!, Josip Massath se bori in nadeja v svoji celici. Vsekakor se še ni udai. Je še nekdo, ki mu veruje: to je neki gostilničar, ki je prišel radi prestopka v zapor. Tako še prehranjuje slavni pretendent na poljski prestol še vedno izvrstno, ker »kreditira« gostilničar na račun bodočih dobičkov od madžarskega Monte Carla hrano in vse druge potrebščine človeku, ki je prispel izpod sence poljskega prestola preko norišnice v policijske zapore.
Shavtižem
Hacijonalizem in pacifizem
Mnogo se je že govorilo in debatira-io o mednarodnih stikih skavtov in o njih nacijonalizmu. Marsikateri goreč nacijonalist ne razume te zveze, ravno tako, kot ne razume marsikak pacifist patriotizma.
Edina prava pot ie oboje združeno, kajti brez enega ne more biti drugega. Kdor ne ljubi svoje domovine, ne bo nikoli razumel ljubezni tujca do njegove in mu bo ostal večno tuj. Ako pa ljubimo svoj dom, svojo državo, svojega kralja, tedaj bomo vedeli, da ima vsak človek nekaj sličnega 'n njegovemu prepričanju ne bomo delali sile. Spoštovali bomo njegove nazore, kakor bo on spoštoval naše, in v tem je že pravo zbližanje, storjen-je prvi korak k pacifizmu. Spoštovanje tujega prepričanja mora tvoriti podlago vsem mednarodnim stikom. Nacijonalist, ki vidi samo svoj narod, ki sovraži vse ostalo, je slab rodoljub, reakcionaren. Tak »nacijonalist« škoduje svoji domovini, ker jo s svojim obnašanjem smeši pred vsem svetom. Kes se giblje samo v svojem ekstremu, bo padel ob prvi priliki v nasprotni ekstrem, kajti ne pozna srednje poti, ne pozna razgleda z višine naokrog po krasnem svetu. Ekstremni nacijona-lizem ni ljubezen do domovine, temveč je bolesten pojav na zdravem narodovem telesu in ovira vsakemu napredku. Zmeren nacijonalizem, ki se zrcali v veliki ljubezni do domovine, pa ni slep za vse tuje, temveč uvažuje in spoštuje vse, kar je utemeljeno in dobro, tudi pri tujcu.
Že prvi del skavtske obljube zahteva ljubezen do domovine, do kralja, zahteva nacijonalnost, in skavti so dobri nacionalisti in patri:oti. Prya je domovina, prve so > dolžnosti do domovine in kralja. V izvrševanju teh pa se skavti na pol poti srečajo s skavti drugih dežela, ostalih narodov in potem hodijo vštric roko v roki.
Svetovni skavtski sestanki so najlepše pokazali skavtovo ljubezen do lastne domovine in njegov mednarodni čut. Na zadnji tak sestanek, ki se je vršil 1. 1929., je prišlo nad 50.000 skavtov iz vsega sveta, bili so združeni najrazličnejši narodi, zastopane vse rase. In na tem sestanku. je pokazal vsak narod svojo narodno nošo, svoj narodni ples, zapel svoje pesmi in pokazal bratom vse, kar ima narod lepega, velikega in značilnega. Tudi Jugoslavija je imela tam svoje zastopnike (20) in vsi so se divili našim stasitim fantom in naši lepi narodni noši.
Nikogar pa to ni zaslepilo, da bi zasovražili svoje sosede, ki so vendar spali pod istimi strehami in dihali isti zrak. Ravno nasprotno, čeprav se jezikovno niso razumeli, vendar so govorile oči, in zadnji dnevi sestanka so bili za vse dnevi veselja, dnevi sreče v spoznanju medsebojne ljubezni. Mladina je tu pokazala, da ne pozna sovraštva, kljub vsej ljubezni do domovine, pokazala je tudi, da je sovraštvo do soseda šele pozneje privzgojena lastnost in vsled tega nenaravno.
In nihče ne more tej mladini, ki je s ponosom prikazovala narodne običaje In razkazovala narodne umetnine, oporekati, da ni nacikmalna
Morda je ravno skavtom pridržana rešitev vprašanja intemacijonalnosti, in
če sodimo po doseženih uspehih, smemo -reči, da je ta pot, ki so jo nastopili, dosedaj najbolj posrečena.
V vsaki državi je popolnoma avtonomna skavtska zveza, ki je obenem član mednarodne skavtske zveze. Slovani imajo poleg, tega še posebno »Vse-slovainsko skavtsko zvezo«. Svetovno skavtsko organizacijo upravlja Mednarodni biro, ki sklicuje vsaki dve leti posebne mednarodne skavtske konference. Na teh konferencah, kjer se rešujejo razna vzgojna vprašanja, je zastopana vsaka država, in naj bo še tako velika, po’ 6 . zastopnikih, ki imajo vsi enako glasovalno pravico. Tu torej ni noben narod, nobena država prikrajšana.	M.	Zor
Glavni savet jugoslovanskega skavtskega saveza.
Na prvi seji glavnega saveta je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: g. dr.
Ninko Perič, predsednik drž. sveta; I. podpredsednik: Milan Nešič, predsednik beograjske občine; II. podpredsednik: Dragoslav Dordjevič, načelnik min. prosvete. Častni sod: Boža Krstič, načelnik min. notranjih del, Nikola Colovič, general v pok., Miro Stojanovič, advokat. Nadzorni odbor:	Mihajlo Miledinovič,
direktor trg. akademije, Nikola Petrovič, profesor in Mihajlo Ogujanovič, učitelj v pok.
Glavna uprava je na redni seji dne 22. januarja izdelala nov pravilnik za uni^ formo in oznake.
*
Centralni skavtski list naše države »Glasnik« izhaja zopet redno. Prva šte« vilka je izšla na dan sv. Save.
❖
V Franciji je že preko 30.000 skavtov. *
Od 6. VII. do 21. VII. 1931 se bo vršil na Finskem mednarodni tabor planink. Vsi stroški približno 2200 Din.
SMUŠKA TEKMA SK ŽELEZNIČARJA V OKOLICI MARIBORA!
Radi nenadnih snežnih sprememb je smuška tekma SK Železničarja, ki bi se -torala vršiti jutri pri Ruški koči, pre-'ožena v okolico Maribora in sicer s startom in ciljem pri treh ribnikih. Start bo točno ob 14. uri pri gostilni Orovič. Gg. funkcijonarji in tekmovalci se naprošajo, naj bodo najkasneje ob 13. na ■startu. Razdelitev daril bo po tekmi v gostilni pri treh ribnikih. Prijave se sprejemajo do sobote zvečer v trgovini »Humanik«; Gosposka ulica 17, in v nedeljo dopoldne v kavarni »Astoria« pri gosp. Fischerju;
Nedeljske smuške tekme.
Smuški tek SK Železničarja v okolici Maribora. — Smuška tekma Sokola na Pohorju. — 30 km tekma za državno prvenstvo v Bohinju. — Skakalna tekma v Bohinju. — Skakalna tekma na Bledu. — Smuški tek Runolista na Sljeme-nu. — Prvenstvo podsaveza v Sarajevu.
Zimskošportni odsek SPD Maribor
odpoveduje krmarsko vožnjo iz Klopnega vrha v Ribnico, ker je zapadlo preveč snega. Radi tega priredi v nedeljo 8. t. m. izlet v okolico Maribora. Zbirališče ob pol 2. popoldne pri godbenem paviljonu v parku. Smučarji izkoristite ugodno priliko! Smuk!
Prehodni srebrni pokal gospoda Lojzeta Streharja.
Lastnik kavarne »Astoria«, gosp. Lojze Strehar, znan podpornik športnega gibanja v Mariboru, je daroval krasen srebrni pokal, ki je namenjen v prvi vrsti še večjemu razmahu zimskega športa v Mariboru in njega okolici. Darova-telj g. Strehar je poveril tukajšnjemu Zimskošportnemu odseku SPD, da vsako sezono izvede smuško skupinsko tekmo, pri kateri si bode ta srebrni pokal pridobil v prehodno posest oni zimskošportni klub, kojega skupina bode dosegla najboljši čas. Klub, ki si pa pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih prvo mesto, postane trajen lastnik , pokala. Gospodu Lojzetu Streharju, ki je,s podaritvo pokala vnovič pokazal, da ve v polni meri ceniti važnost in pomen vsakega, predvsem pa zimskega športa, pa bodi na tem mestu izrečena v imenu vseh zimskih športnikov iskrena zahvala in priznanje!
Zimskošportni odsek SPD Maribor dodatno sporoča, da sta sodnika pri skupinskih tekmah na Pohorju dne 15. febr. 1931 gg. Golubovič Vekoslav in Voglar Tedi, kar je v razglasu pomotoma izostalo.
Aljažev klub SPD Maribor sporoča, da bo za časa skupinskih tekem na Pohorju dne 15. t. m. vršil službo božjo v koči na Klopnem vrhu in pri Mariborski koči.’
Smuški tečaji v Mariboru
Zimskošportni odsek SPD Maribor prične s pondeljkom, dne 9., t. m. zopet redno z začetnimi smuškimi tečaji za otroke in. za odrasle. Zbirališče dnevno pri godbenem paviljonu v parku ob pol 14. uri. Fvent. informacije se dobijo pri g. Burešu v Vetrinjski ulici.
Iz LNP.
Provincijalni klubi naj javijo svoje želje radi odigranja prvenstvenih tekem najkasneje tekom 8 dni LNP. Priziv'SK Rapida proti verifikaciji prvenstvene tekme SK Rapid:SK Svoboda z dne 26. X 1930 v Mariboru je odbit, ker je igralec SK Svobode Vidmajer Franc pravilno verificiran za imenovanj .klub. Istotako je odbit priziv SK Železničarja, Maribor, proti verifikaciji pokalne tekme SK Železničar:Atletik SK z dne 14. XII. 1930 v Celju, ker ni priložena predpisana taksa. S pravom nastopa dne 13. februarja 1931 se verificira za SK Železničar, Maribor, Bačnik Zdravko.
Medmestna tekma Beograd—Zagreb se bo vršila dne 15. t. m. v Zagreim. Postava Zagreba še ni določena, dočim je beograjski podsavez nominiral naslednje igralce: Spasič, Gazzari, Tošič, Dimetrijevič, Sokovič, Djokič, Jovanovič, Valok, Vojinovič, Virič, Marjanovič in Zečevič. •
, Šport po svetu.
Davys-pokaI. V Parizu je 4. -t. n,.
predsednik francoske republike Doumer-gue izžrebal nasprotnike v tekmovanju za največjo, tennis-trofejo. V prvem kolu se srečajo (evropska zona): Anglija: Monako; Nemčija:Juž. Afrika; Švica: Irska; Grška:Avstrija; ČSR:Š[3anija; Ogrska:Italija; v drugem kolu pa: Japonska: Jugoslavija; Egipt:Finska; Belgija‘.zmagovalec Anglija :Monako; Ho. landska:zmag. Ogrska:Ita!ija; Danska: Romunija; Norveška:Poljska. •— Ameri-kanska zona: USA:Meksiki, zmagovalec :Kanadi; Peraguay:Argentinija, 'zmag. proti Čile. V semifinalU se borita zmagovalca obeh zon; od katerih končni zmagovalec nastopi proti branitelju pokala Franciji v finalu. — Jugoslavija pride v drugo rundo, sicer brez igre, vendar ima tu v Japonski premočnega nasprotnika in bo v tej borbi sigurno pod«-legla.
Svetovno prvenstvo v nogometu, ki
se je lansko leto vršilo v Montevideu, je prineslo F. I. F. A., vrhovni mednarodni nog. instanci 5% dohodkov, to je lepo vsotico Din 560.000.—. Zanimivo je, da je bil največji dohodek p'ri tekmi Jugoslavija:Urugvaj in ne, kot se je splošno; pričakovalo, pri finalu 'meti; Ar« gentinijo in Urugvajem.
Orsl, bivši igralec urugvajske reprezentance, ki igra sedaj v Italiji za S. C. Torino, je tudi izvrsten igralec table-tennisa; pred par dnevi si je priboril prvenstvo Torina v singlu in v doublu gospodov.	|
Dempsey In Schmeling nastopita v zmanjšani izdaji na »Otroški maškera-di«, ki jo priredi ISSK Maribor dne 16. t. m. ob 16. v »Unionu«. Senzacija bo sigurno tudi dejstvo, da bo sodnik napeti borbi dama. Boks-komisija v New-yorku je borbo in sodnika že telegrafi-čno odobrila.
Sokohhm
Sokol Maribor I.
priredi v soboto, dne. 14. februarja t. 1. v telovadnici podoficirske šole člaoiški sestanek z družabnim večerom. Začetek ob 20. uri:; Prijatelji sokolstva dobrodošli! Zdravoi
V M a r ! b' o r n, Hne 7. TT. i93f.
—f irmi i ii—mmii m nul——
tor- v t» 7»»»t» w t «r
Stran 5.
A. Zevacco*
sead fezuita
Zgodovinski roman.
61
XXXIII.
Kdo ie klical Manfreda.
Vrnivša se v Luver po svojem posetu v stanovanje Margentine, se je bila napotila vojvodinja Etanpska naravnost v prostore, ki so bili odkazani vojvodinji Fontenbloški.
To stanovanje je imelo dvojen izhod; z ene strani je vodila vanje pot skozi predsobo. — Na drugi strani je bil izhod skozi zadnjo sobo; tod so odhajale spremljevalke vojvodinje Etanpske, kadar so jo preoblekle za noč, parfumirale jo in počesale, pogrele posteljo in opravile, z eno besedo, strogo in natančno vse podrobnosti nočne toalete pod nadzorstvom gg-spe Sen-Albanske.
V to zadnjo sobo je stopila vojvodinja Etanpska.
Na kaminu je gorel svečnik. In poleg tega svečnika je dremala gospa Sen-Albanska, sedeča ob kaminu, v katerem je dogorevala bukova žerjavica.
Vojvodinja se je dotaknila njene roke.
Stara dama je vstala, poklonila se globoko in počakala vprašanja, prav kakor da je Ana Pisleška, francoska kraljica.
»No, kako je, dobra Sen-Alban?« je vprašala vojvodinja Etanpska.
»Norec je bil sinoči tukaj...«
»A:i je mogoče!«
»Gola resnica je. Slišala in videla sem vse...«
»Povejte mi, kako se je godila ta reč,« h dejala vojvodinja in sedla.
> Gospodična De Kroazij je privedla norca noter ...«
»Spet ena izdajalka...«
Gospa Sen-Albanska se je strupeno nasmehnila. Gospodična De Kroazij je bila mlada in lepa: dvojen vzrok, da jo je starka sovražila.
»Torej, norec je prišel noter... mlada vojvodinja se mu je vrgla v naročje, klicala ga očeta in mu tarnala vse mogoče, da ji ni všeč v Luvru, da hoče oditi in tako dalje... Vsi trije so pretakali solze v potokih...«
Vojvodinja Etanpska je osupnila.
»Torej je vendarle resnica!« je dejala. »Ona je Tribuletova hčerka. Ni se lagala, in tudi blazna ni bila, ko ga je prijela vpričo vsega dvora za roko in zaklicala: To je moj oče!«
»Po vsem videzu se že zdi, da bo res,« je menila Sen-Albanska, čuteč, da je umestno pritrditi.
»In potem?« je vprašala vojvodinja.
»Potem? Dogovorila sta se, da pride norec nocoj o polnoči in da pobegneta.«
»Nocoj! To bo takoj zdajle! Zakaj me nista opozorili o pravem času, vi, avša stara?«
»Stara avša!« je ponovila Sen-Albanska, ki jo je hotelo zadušiti ogorčenje nad to psovko, kakor je bila resnična in opravičena. »Opozoriti moram gospo vojvodinjo, da nisem imela niti za trenutek prilike, govoriti z njo na samem.«
»Molčite!... Ah, saj res... In zdaj tudi niste sami tu? ...«
»Ne vem, kaj hoče reči gospa vojvodinja,« je odgovorila starka, trudeč se s hvalevrednim naporom da bi zardela.
»Kje skrivate svojega ljubimca... Aleša Lema huja?«
»Madam...« je zajecljala Sen-Albanska.
»Tak, dajte no! Saj vidite, da se mi mudi...«
Ta hip pa so se odprla vrata sosednjega kabineta: pred vojvodinjo je stopil oficir, poklonil se in re-kel:
»Na razpolago sem ukazom gospe vojvodinje.«
(NatfaHevnnio nrili.)
Hlro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—5letnim amstvom pri tvrdki A. Stoječ. Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.____________XVII
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Sobo In Crkosllkanie,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
vk« hočete delati
in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7— na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek.	128
Pridno, pošteno služkinjo,
ki zna kuhati, Šivati in opravljati vsa hišna dela, sprejme boljša obitelj. Dve osebi. Nastop 15. februarja ali pozneje. Naslov pove upr. Večernik; 347
Kupim takoj in plačam v gotovini
šivalni stroj, gramofon, žensko kolo, obleke in sploh razno pohištvo. Pismene ponudbe na M. Makor, Studenci, Aleksandrova cesta 1.	320
Stanovanje,
dve sobi in kuhinjo, oddam v najem. Erjavčeva ulica 10.___________________361
Suha bukova drva,
cepanice, prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	379
Lepo hišo,
5 minut od glavnega kolodvora Maribor, i mesečnim donosom preko Din 3000, lokalom ter krasnim stanovanjem. Potrebno Din 200.000, nekaj malega se prevzame. Posredovalci niso izključeni. Naslov v upr. 377
Smuške potrebščine
po znižani ceni pri Igo Baloh.
318
Majhna hiša in vila,
velik vrt 60.000 in 145.000 Din, špecerijska trgovina, odkupnina z blagom Din 12.000 na prodaj. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	373
Prvovrsten koncertni glasovlr
oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi Večernika.	382
Več vinskih sodov
zelo poceni na prodaj. Vprašati Kar-ničnik, Glavni trg 11.	362
Iščem
pridno, delavno in pošteno natakarico. Nastop službe takoj. Naslov pove u-prava »Večernika«.	309
Pozor!
Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20.—, Cafova ulica 7, kino Union.
VSAKO SOBOTO FUREŠ klobase vseh vrst, bizeljsko vino, Tscheligijevo pivo, krofi, godba. Mariborski dvor, Oset.	359
Elegantno opremljeno sobo
za eno ali dve osebi takoj oddam. Gosposka ulica 56 II.	333
Tri pisalne stroje
Adler, Courier in Mignon ceneno na prodaj. Pojasnila pri Ivanu Kovačiču, Maribor, Koroška c. 10.	319
Mehka spalnica,
nova in kuhinja ceneno na prodaj. Mizarstvo Strossmajerjeva ulica 10. 349
Sobo,
opremljeno, solnčno, z električno razsvetljavo, takoj oddam. Istotam na prodaj otroški voziček. Naslov v upr. Večernika.	 354
Dve lepi sobi,
454 do 5M m s štedilnikom v novi hiši, eno takoj, drugo s 1. marcem* oddam za stanovanje. Pobrežje, Zrkovska c. 32._____________________________ 356
Stanovanje
v novi hiši, suho, 2 sobi, kuhinja in pritikline z vrtom takoj ali pozneje oddam. Novavas, Sp. Radvanjska cesta 49.	356
Opremljeno sobo,
solnčno, oddam solidni gospodični. Praprotnikova ulica 126.	372
Iščem spretno stenotipistinjo
s prakso. Ponudbe pod »odvetniška pisarna Maribor« na upravo lista. 368
Oddam
enosobno mansardno stanovanje. Elektrika, vodovod. Magdalenska ulica 59, Maribor.	367
Italijanščino
poučujem za zmeren honorar. Ponud-be na upravo pod »temeljito«. 366
Maske
kupilo poceni
Tartatan m Sendel blago „ Slik
Lame svilo ..
Din 10-» 20-» 20-. 48-
Pisarniško delo
za popoldanske ure sprejmem. Ponudbe na upravo pod »zanesljiv in zmožen«.	3f,5
pol maske od D 3,- naprej trake, perle. pustni okrasek
C. Dudefeldt
Gosposka ulica
Danes sobota ob 6. zvečer S
otvoritev gostilne	^
..Dubrovnik"
Vojainlika ulica 10
kjer bom točil prvovrstna dalmatinska vina.	^
Pustne krofe dobite zastonj.	r
Se priporoča Atn. Jertt.	S
I
Večjo množino
makalafaraeiia panffia
prodamo
Uprava „Jutra" in „Večernika"
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Opravilna številka: E IX 5613/30
8
Opravilna številka: E IX 4458/30
15	^
Draibeni oklic.
Dne 23 marca 1931 ob 11. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o Gorica vi. št 409.
Cenilna vrednost:	Din	40	90.
Najmanjši ponudek: Din 2726 80.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX
841
Okrajno sediSte v MsrToni odd. IX.,
dna 23. Januarja 1931.
Dražbeni oklic.
Dne 23 marca 1931 ob io uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Polovica
Zemljiška knjiga k. o. Laznica vi. št. 59.
Laznica „ „ 61. Laznica „ „ 63. Laznica „ „ 65. Cenilna vrednost, skupno: Din 35.497 90. Vrednost pritikline:	Din 985•—.
Najmanjši ponudek:	Din 23 665 —.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd IV.
340
Okrajno sodišče v Mariboru odd. IV.,
dne 22. januarja 1931.
WSfWtfPHn V P C FR NIK Jutra'
V M a r i » c r n, dne 7. II. 193i.
Najboljša	pralnica	o
U Centrala, brankopanova 9 Podružnica •• Vetrinjska 7
/v. Martin pri Vurbergu:
V nedeljo, 8. februarja po sokolski prireditvi
v gostilni „KostanjSek“
velika pojedina puranov, ■ domačih klobat in krapov
Zalivalo se bode s prvovrstnimi vinčki, točilo črno in belo pivo
730
li
POZOR! Kam bomo Sli na pustno soboto!
Glej ga nol ali ne veš da ima Udruženje nižjih državnih nameščencev v Mariboru
PUSTNO VESELICO
v Gambrinovl dvorani, kateri čisti dobiček je namenjen za podporni fond včlanjenim vdovam in sirotam. Res je in tudi naša dolžnost, da se v največjem številu udeležimo ter jim pomagamo kot najslabše stoječi kategoriji državnega nameščenstva	339
Naznanile.
Vljudno naznanjam, da sem kupil trgovino bonbonov in kanditov v Matiboiu, Stolna ulica št. 6 koji dodam še
slaščičarno
Potrudil se bom pridobiti naklonjenost in zaupanje odjemalcev s svežo robo, točno postrežbo in ugodnimi cenami. Prosim za obilen obisk z velespoštovanjem	353
Joflp Duffok ml., slaitibr
OTVORITEV GOSTILNE.
Našim ceaj. gostom vljudno naznanjava, da sva s 1. februarja prevzela staro znano gostilno ,MESTO TRST‘. Cenjene goste prosiva, da nama izkažejo isto naklonjenost, kakor najinemu predniku.
Za obilen obisk se priporočava Otmar in Ana Huntmel.
Domači ,tureš‘
jutri v nedeljo, dne 8. februarja
v »Krčevinskem dvoru“ (Vogrin) Prvovrsten koncert
Za dobra jedila in pristna domača vina preskrbljeno 374	Priporoča se gostilničar
Sanatorij v Mar: boru
Gosposka ni. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soincem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: toniza-torjem za elektriziranje po poškodbah in ohiapelosti čreves: diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje: žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja:	»enterocleaner«-
jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne! 1117
Cene padalo
vse blago le ceneje v
TRGOVSKEM DOMU
m;	Maribor
GRAJSKA KLET
Domaia veselica s plesom
dne 7. februarja 1931
Svira znameniti Jazz-band White Star. - Za obilen obisk se priporoča
IVAN MAJDIČ
♦
m
^oomnite se CMD!
Preselitve no naznanilo.
Cenjenemu občinstvu in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z gumijem, tehničnim materija-lom in avtomobili iz Slovenske ulice 12 v Cankarjevo ulico št. 1
vogal Aleksandrove ceste, poleg trgovine I. N. Šoštarič.
Cenjene odjemalce vljudno prosim, da mi ohranijo še nadalje svojo naklonjenost.
279	JOS.	MORAVEC.
Nekaj SANI
proda poceni
galanterijska trgovina
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ulica 26
Inseriraite
¥
-.Veterniku1*
Z 9600 rastavlialci
od 1600 blagovnih skupin
iz 24 dežel
Najfineišl
Lipski pomladni velesejm 1931
za vsakega prevdarnega trgovca
edina v poštev prihaiaioža
priložnost za orijentacijo in nakupi
Začetek velesejma 1. marca
Vsa pojasnila daje častni zastopnik: Dr. Leo Schelchenbauer, kem. laboratorij, Maribor, Trg svobode 3.
a|..	Telefon	21-03
Balkanska trgov, poslovalnica tipskega vele-sejntskega urada, Beograd, Knez Mlhajlova 33
pustni krofi
Din 1‘50
Slaščičarna J. PELIKAN
Maribor, Gosposka ulica 25
Najcenejši nakup
OTROŠKE NOGAVICE od Din 5.- naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.— naprej: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.- naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej; SVILENE NOGAVICE In NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah In cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.- do 25— po velikosti; SPODNJE HLAČE od Din 15.— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.— naprej; SVETERJI ZA DAME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.- naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16,— naprej itd. — Vrhu tega največja izbira Irikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih Potrebščin, parfumerije’po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110.— naprei. snežne čevlje od Din 95.— naprej. — Lastna pletama In predtlskarlla! — Prevzame entianje. ažuriranje in vezenje!
Eksportna hiša LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 19
NAJFINEJŠT rum
na debelo I
KONJAK
In vse vrste likerjev 1.1. d.
PRAVA SLIVOVKA
na drobne I
3824
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV
Izdaja Konzorcij »Jutra« t Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
I Maribora,