Mubljana, torek, 18. decembra 1956
HKoLKIAHCi VSEH PE2F.U ZDRU2ITE SE'
LETO XXII.
Stev. 297
ouavni cn odgovorni
O REDNIK (VAN ŠINKOVEC
Ureja oredniSki odbor
tlat izhaja vsak dan razen Betka - Cena 10 dinarjev
’i*J DOK« PStVIC*> OlIANOVUtMa «. OKTOBRA UU4 - IUC NAJIOONOOSVO-aODKL»NO BORBO JI IZBA-lAl^A KOT It-UNIVNU (N
tednik, od oavoaoorrvB
DO L nn. 1981 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT rKUNIK - OD t JUNIJA ISO IZHAJA
V redakcijski povezanosti E .BORBO«
SVETOZAR VUKMANOVIC O OBISKU NA POLJSKEM
Konstruktivni stiki
temeljni pogoj za razvoj socializma
Jv Beograd, 17. dec. (Tanjug). — delegacija Zveze komunistov Ju-B li?Viie ie odpotovala danes z alkanekspresom prek Dunaja na Disk k Združeni delavski partiji ,,0lJske. V delegaciji, ki jo vodi an Izvršnega komiteja CK ZKJ ,T«tozar Vukmanovic, je še se-funkcionarjev ZKJ. Delega-,1® prispe v Varšavo pojutrišnjem zjutraj in ostane na Polj-deset dni. S tem vrača ZKJ .“isk ZDPP, katere delegacija se * mudila v Jugoslaviji letos ko-aec avgusta.
Da ^'?ne delegacije so spremili h železniško postajo Aleksander ankovič ter Krsto Popivoda, 'an Veselinov in drugi.
del
pred odhodom je dal vodja
n e.Sacije Svetozar Vukmanovič v*narjem naslednjo izjavo:
i Naša delgacija se veseli, da s nmu!a P.ril°žn°st. da se seznani d Problemi razvoja socialističnih hi-n* i •ni}1 odnosov v prijateljski j s^' Poljski. Zadnje čase razni de? I u 'n Pre*res* v posameznih nim j 8 soc*al>stičnim družbe-sed " u-m Pr'^aj°' da je prišel j; birokratski sistem uprav-razri?i ,naYzkriž s koristmi in in y . eniem delavskega razreda Dotraklne 'judstva in da je nujno »edan-n°- na,Pet' vse Sile, da se s konj‘4sls.tem upravljanja vskladi dru?k -1?' razvoia socialističnih soHoi-6?.1? odnosov in krepitvijo čem« P® demokracije, če se ho-in krx°enit.* nadaljnjim pretresom raZv_; ® zagotoviti nadaljnji z^oj| socializmi na svetu.
re;/]£a‘r^_c^e^eg'aci ja. ki razume
je zelo zainteresirana na tem, da spozna način, kako poljski tovariši obravnavajo nastala protislovja v sodobnem socialističnem razvoju. Brez temeljitega poznavanja konkretnega razvoja tega procesa v posameznih deželah ni moč razviti ustvarjalne javne razprave o vseh problemih sodobnega socialističnega razvoja. Brez odkrite in javne razprave ni moč pričakovati, da bi pravilno doumeli nastale probleme in utrli pota za nadaljnji razvoj socializma na svetu. Bojazen, da bi
na dejstvih, se utegne razviti takšen položaj, ki ga lahko izkoristijo reakcionarni krogi. Zato naša delegacija ni samo zainteresirana na tem, da Čimbolje spozna probleme, ki nastajajo v sodobnem razvoju socializma na Poljskem, marveč tudi, da s poljskimi tovariši odkrito razpravlja o vseh problemih, ki zanimajo delavski gibanji obeh dežel in ki so vsekakor važni tudi za socialistični razvoj na svetu sploh.
S Svetozarjem Vukmanovičem so odpotovali na Poljsko člani
RAZGOVORI V GETTISBURGHU
NEHRU UVELJAVLJA KONCEPTE
izvenblokovskega urejanja mednarodnih vprašanj
utegnili takšne odkrite razprave CK ZKj Momo Markovič, Veljko izkoristiti razni reakcionarni kro- '  ........... ™	~
:'V •:?.*.
Washington, 17. dec. (AFP). — Predsednik indijske vlade Dža-vaharlal Nehru, ki je prispel v ZDA na uradni obisk, je imel včeraj popoldne v Washingtonu prve uradne razgovore. Po kosilu, ki ga je njemu na čast priredil predsednik Eisenhower, je Nehru sprejel zunanjega ministra Dullesa in se z njim razgovarjal celo uro. Po sestanku Dulles ni hotel ničesar povedati novinarjem, ki so čakali nanj pred rezidenco gostov ameriške vlade.
Nehru je danes odpotoval s
gi, je brez sleherne podlage, ker lahko takšne razprave koristijo samo socializmu in socialistične-
«ooiafi.fe*L ‘ega vprašanja. za mu razvoju. Nasprotno, i/ zaku “ticni razvoj na svetu sploh, lisne kritike, iz kritike, ki ne sloni
ANTHONY EDEN SPET NA DOWNING STREETU
Atlantske in ciprske skrbi
ter novi ameriški in sovjetski načrti o razorožitvi
a Jj^ndon, 17. dec. (Tanjug). —
D ,aony Eden je danes prvič spet osedoval seji vlade, odkar je n« Polomu napada na Egipt tntedenskem oddihu na Ja-ji'.C1, Poročajo, da se je s svo-Va ! m>nistri na splošno razgo-ki °.dogodkih in o vprašanjih, i»0,/ Je urejala vlada med nje-
di;~° ?dsotnostjo. Opazovalci so-	....	*	«•
"‘J°. da so na seji predvsem raz- OZN, naj brž ko mogoče prouči »p? J?1' o enotnosti vlade in kon- ciprsko vprašanje V minuli noči ne skupine v zvezi z bliž- I? dal predsednik grške vlade J'®1' razpravami v parlamentu. Karamanlis^voditelju grške dele-
njo odgovorili. Ne izključujejo tudi možnosti, da bi se Velika Britanija, ZDA in Francija med seboj posvetovale.
Ciprsko vprašanje v OZN
Atene, 17. dec. (Reuter). — Tu so davi objavili, da bo Grčija zahtevala od Generalne skupščine
r,	v	junumciiiu.	--------------------------- ----
zunanji minister Selwyn Lloyd eac,je v OZN Kasimatisu navo-" Poročal o sadovih razgovorov, dila, naj v političnem komiteju
Generalne skupščine vztraja na tem, da je treba dati prednost obravnavanju ciprskega • vprašanja na sestanku političnega komiteja, ki bo 3. januarja. Atenski diplomatski krogi presojajo ta a je grška e britanske
Vlahovič in Krsta Crvenkovski,1 predsednikom Eisenhowerjem na dalje član CK ZKBiH Franc No- njegovo kmetijsko posestvo v vak in član ideološke komisije Gettisburghu v Pensylvaniji, kjer CK ZKJ Stane Tomaševič. V bosta »govorila o vseh perečih Zagrebu se jim bo pridružil član mednarodnih vprašanjih. Raz-CK ZKH Milutin Baltič, v Mari-1 pravljala bosta tudi o plovbi po boru član CK ZKS Vlado Majhen.1 Sueškem prekopu.
Indijski krogi v Washingtonu poudarjajo, da bo Nehru podrobno obrazložil indijski načrt glede Sueza ter pojasnil Eisenhowerju nekatere nejasnosti v njem. Poročajo, da je Nehru pripravljen razpravljati z Eisenhowerjem o načrtu, ki bi bil lahko sprejemljiva podlaga na temelju šestih načel, sprejetih v Varnostnem svetu OZN, kot tudi na osnovi indijskega načrta, ki bi ga morebiti tudi prilagodili novemu položaju. Hkrati poročajo, da bi predsednik Eisenhower rad zvedel od Nehruja, v kakšnem obsegu bi lahko ZDA sodelovale z azijsko-afriško skupino v OZN.
Nehru je bil sinoči v družbi s člani indijske kolonije v Wash-ingtonu. Ob tej priložnosti je govoril in je med drugim dejal, da
Indija noče biti voditeljica azijskih dežel, prav tako pa tudi noče biti pod vodstvom kogarkoli, marveč teži k temu, da bi bila most med narodi. Dežele bi se morale sporazumeti med seboj, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve drugih. »V Egiptu in na Madžarskem so nastali spopadi zaradi zunanjega pritiska na ti dve deželi.« Nehru je dejal, da se je predsednik Eisenhovver zanimal za podrobnosti indijskega petletnega plana in da je pražil željo, da bi se med razgovori, ki jih bo imel ta teden z Nehrujem, čimbolje seznanil s tem planom. Nehru je Izrazil upanje, da bo predsednik Eisenhower sprejel povabilo, naj obišče Indijo.
Kairo, 17. dec. — V Port Saidu je prišlo včeraj do krvavih incidentov, v katerih je med drugim padel tudi neki angleški oficir. V ta spopad, naj hujšega med vso okupacijo, so posegli tudi angleški in francoski tanki.
Uradni krogi v Kairu menijo, da je treba iskati vzroke teh do-
Predsednik Tito sprejel delegacijo II. kongresa Letalske zveze Jugoslavije
Beograd, 17. dec. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel v Belem dvoru v navzočnosti komandanta jugoslovanskega voi-I skih državljanov so v Veliki Bri- neFa letalstva generalnega pod-Egiptovska vlada se bo prito- Itani^ ln Franciji izgnali iz njiho- polkovnika Zdenka Ulepiča dele-i v OZN zaradi ravnanja Ve-	hotelov,	njihovo	pri-	Racijo 11. ^kongresa Letalske zveze
—'	•	-	-	f	Jugoslavije pod vodstvom pred-
NASILJE PRED UMIKOM
Odgovornost okupacijskih sil v Port Saidu — Načrti za obnovo na pol porušenega mesta
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
žila v OZN zaradi ravnanja like Britanije in Francije z egiptovsko imovino in egiptovskimi državljani v teh dveh deželah, češ da pomenijo ti ukrepi kršitev določb ustanovne listine OZN in mednarodnega prava. V poročilu, objavljenem v Kairu, je poudar
vatno imetje pa blokirali.	,	- r ,	-	-	—	—	-	-
Obnova Port Saida se bo za- ■■ sednika zveze Nenada Drakuliča, čela takoj po umiku angleških in r'.mu je sporočila pozdrave ude-
godkov in napetega vzdušja v > jeno, da je Velika Britanija blo-mestu v ukrepih oziroma v priti- I kiraja. vso javno in privatno egip-
sku anglo-francoskega poveljstva na prebivalstvo in v dejstvu, da je bil umik okupatorskih čet od-goden za nekaj dni. Egiptovska vlada je prek svojega uradnega predstavnika razglasila, da je an-glo-francosko poveljstvo edino odgovorno za vse incidente v Port Saidu. Izjava poudarja, da je angleško poveljstvo odklonilo zahtevo egiptovske vlade, izraženo prek generala Burnsa že dne 11. decembra, naj bi skupina egiptovskih policistov prišla v Port Said, da bi okrepila policijske sile v mestu, prevzela kontrolo nad prebivalstvom in tako
tovsko imetje v vrednosti kakih 120 milijonov egiptovskih funtov in da so podobno ukrenile tudi francoske oblasti. Nekaj egiptov-
ležencev kongresa in vseh članov Letalske zveze.
Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrave, zatem pa se je razgovarjal z delegati, ki so ga obvestili o delu, sadovih in proble-organizacij Letalske
zveze.
Nadaljnji umik Izraelcev
Kairo, 17. dec. (Tanjug). Poveljnik sil OZN general Burns je danes izjavil novinarjem, da se bodo izraelske sile na Sinaju umaknile jutri 5e za 25 km. Moša Dajan mu je zajamčil, da izraelska letala ne bodo več krožila nad jugoslovanskimi enotami na
j francoskih čet. Ta dela bo vodil ' poseben odbor s podtajnikom za komunalna vprašanja na čelu in na razpolago bo imel kakih 200 inženirjev in drugih strokovnjakov. Strokovnjaki računajo, da bo čez šest mesecev že zgrajenih mi* dovolj stanovanj za 50 odstotkov beguncev, ostala stanovanja pa bodo zgrajena v naslednjih dveh mesecih. Za obnovo Port Saida I bodo odobrili tri in pol milijona funtov kredita, ki se bo po po- Predsednik republike Josip “Broz trebi povečal Zgraditi oziroma Tito je poslal predsedniku repu-obnoviti bodo morali kakih 3200 bilke Finske Kekkonenu brzojav-
Sožalje ob smrti Paasikivija
Beograd, 17. dec. (Tanjug). —
Sinaju. Izraelska vlada je izdala preprečila incidente, kTjih je bi!o ' zenraijeviti minskih polj na Slna-moč pričakovati glede na okupa- 3.u ln obljubila Hammarskjoldu,
rj,.. 'mel minuli teden v Pase i»n.a.usedanju Atlantske zve-Se7n*'^ni'ster za kolonije Bovd je
i^nonil vlado
imel
ZBvniki
z razgpvori.
turškimi in grškimi o ciprskem vprašanju.
^ Atene in Tnkaro ie potoval korak kot dokaz da Jče -- ® bi doffnal- ka^no stali- I1.a.l?.2aVr°',a..!5^1
Zavzemata obe vladi do Rad-
Cjn0v?Ea načrta o avtonomiji na ■vjj u‘ Dobro poučeni krogi pra-VrA:i\. “a v te predloge niso pri-
1 ne v Atenah ne v Ankari. fa,_aze,n tega so na seji vlade &kih8vli?,!i tudi o novih ameri-hUrj P^dlogih o razorožitvi. Po-L,n, Washingtona je našla v *°di j	odziv. Nekateri
>te ^ da so ameriški predlogi vitft * Uj.lotlafrie?a enačaja«. Pra-*1ien	London sezna-
t*« Sele, ko so izvedenci dok« x pa zunanjega ministrstva 0toŽit - i sestavili predloge o raz-vsekakor nasprotuje praksi glede posveto-tremi zahodnimi vele-
v,-.^nji
,nnJ med u*mi.
predloge o vprašanja.
ureditvi ciprskega
torjev pritisk in njegov umik.
Egiptovska vlada bo v zvezi z včerajšnjimi incidenti obvestila OZN o ukrepih angleških in francoskih oblasti nasproti prebivalcem Port Saida. Uradni predstavnik, direktor za informacije polkovnik Hatel, je izjavil, da so angleške in francoske čete v zadnjih 36 urah povsem obkolile arabski okraj Port Saida, preiskovale hiše in aretirale mnogo prebivalcev Hatel je tudi rekel, da pripadniki napadalskih sil kradejo zasebno imetje in da so med drugim odpeljali mnogo zasebnih avtomobilov.
<]jj. fedlogi Washingtona so zbu-b&d ,eyeda tudi zanimanje, kaj s*v. zahodne velesile odgovorile dne 17 v^adi na nieno noto r. vSev :• novembra, ki prav tako v*e Uje nove predloge in se za-feiJn® Za to, naj bi sklicali kon-fa^ni * Pe velesil na najvišji .8e..na njej pogajali o Meta -	^ britanskem zuna-
bol] ministrstvu izjavljajo, da pron^ili sovjetsko noto na
^fantske1?! red^ r‘rk„0V ^nske, vtem ko se je obseg lnve-p n na' sticijske izgradnje hkrati skrčil za
Jemenska napoved
w	torek, l* decembra
*81en? Jasno ln v nižinah za-^ ln i Jutranje temperature med «l6vne~»’ v Pr)nrioriu okoli 4. naj viži e
bank1 Je opozoril tudi *°tlinah dopoldne megla.	'na postopno izmenjavo sestave
TISKOVNA KONFERENCA DIREKTORJA JUGOSLOVANSKE INVESTICIJSKE BANKE AVGUŠTINA PAPIČA
V prihodnje bomo investirali
samo v primerih, ko so družbene dajatve najbolj rentabilne
Beograd, 17. dec. (Tanjug). Na danainjem sestanku z novinarji v sekretariatu za informacije Zveznega izvršnega sveta je govoril direktor Jugoslovanske investicijske banke Avguštin Papič o politiki nadaljnjega investiranja. V začetku je poudaril, do pod investicijami ne smemo razumeti samo osnovnih sredstev, kakor so poslopja, oprema in stroji, marveč tudi rezerve, ki nastajajo v našem gospodarstvu.
investicij. Prihodnje leto se bo nadaljevala težnja po investiranju večjih sredstev v tiste gospodarske panoge, ki so bile doslej bolj ali manj v zastoju, kakor na primer kmetijstvo, promet itd. Za gradnjo stanovanj namenjena sredstva bodo prihodnje leto za kakih 16 milijard večja, kakor so bila Jetos. Pri trošenju teh sredstev pa bo potrebna strožja kontrola kakor doslej. Bolj bo treba upoštevati splošne Jugoslovanske potrebe. V prihodnje bomo investirali samo v primerih, ko so družbene dajatve najbolj rentabilne, to se pravi za adaptacije, rekonstrukcije in modernizacijo obratov, ki lahko pripomorejo' k večji proizvodnji blaga za široko potrošnjo in k povečanju izvoza.
Skupnost je v dveh letih investirala znatna sredstva bodi v sanacijo ali vzdrževanje zalog blaga. Toda vprašanje je, ali je bilo to zmerom upravičeno, kakor imamo primer s strojno industrijo ali industrijo gradbenih strojev. Tako se moramo vprašati tembolj, ker proizvodnja industrijskih dobrin nenehoma narašča, saj je bila letos za 7,8 % večja od
13 %. Za prihodnje leto je pred' videno nadaljnje naraščanje zalog industrijskih dobrin, dobili pa bomo tudi enoten sistem odobravanja sredstev za njihovo kritje. Direktor Jugoslovanske inve-
da ne bo več uničevala prometnih zvez pred napredujočimi silami OZN. Burns se je pohvalno izrazu o svojih enotah ter poudaril koordinacijo in sodelovanje med posameznimi nacionalnimi kontingenti.
Selwyn LIoyd o delih na Sueškem prekopu
London, 17. dec. (Tanjug). Bri-
hiš. Za zdaj so ugotovili, da so napadalci uničili v Port Saidu približno 1000 hiš.
Z. Pečar
ko, v kateri mu izraža sožalje ob smrti nekdanjega predsednika republike Finske Juha Kusti Paasikivija.
Položaj sovjetske vojske na Poljskem
Varšava, 17. dec. — Danes do- I ZSSR ter Rapacki in Spihalski v poldne sto prispela v Varšavo zu- imenu ministrskega sveta Poljske nanji minister ZSSR Sepilov in ! podpisali komunike, ki ureja po-obrambni minister Zukov, da bi ložaj sovjetskih enot na Poljskem.
podpisala sporazum o statusu sovjetskih čet na Poljskem. Na letališču v Varšavi sta ju sprejela poljski zunanji minister Rapacki in obrambni minister Spihalski.
O položaju sovjetskih čet sta razpravljali že partijski ln vladni mešani komisiji Poljske in
tanski zunanji minister Selwyn ZSSR. Med drugim je bilo govora Lloyd je danes obvestil Spodnjo tudi o položaju sovjetskih enot na zbornico, da se še niso sporazu- Polj skeni.
meli s sekretariatom OZN glede. Nocoj ob 19. uri so v poslopju očiščevalnih del na prekopu. Ve- l predsedstva vlade ministri Sepi-lika Britanija ln Francija sta po- lov in Zukov v imenu vlade nudili svoje ladje, opremo in posadke, ki bi delale pod zastavo OZN, če bi dosegli zadovoljiva zagotovila za varnost posadk. Te ponudbe, je rekel Selwyn Lloyd, pa niso sprejeli. Nasprotni predlog je bil, naj bi dali francoske in britanske ladje na razpolago OZN brez posadk, le trije inštruktorji naj bi vodili delo posadk drugih narodnosti. Po Lloy-dovem mnenju takšen dogovor ne bi imel zaželenega učinka.
Dve smrtni obsodbi v Budimpešti
Budimpešta, 17. dec. (Radio Budimpešta). Naglo sodišče bu-dimpeštanske garnizije Je obsodilo na smrt dva madžarska dr-žavljanja, češ da sta imela pri sebi orožje še po roku za izročitev orožja. Oba sta vložila prošnjo za pomilostitev.
SZ proti razširitvi Varnostnega sveta OZN
Nem York, 17. dec. (Reuter -AFP). Generalna skupščina OZN je danes nadaljevala razpravo o povečanju števila članov Varnostnega sveta OZN od 6 na 8.
Poljski delegat Kacz-Szuchi v načelu ni nasprotoval razširitvi Varnostnega sveta, a je sprožil vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN.
Vasilij Kuznjecov se je prav tako izrekel proti tej resoluciji. Sovjetska zveza se bo upirala razširitvi Varnostnega sveta ali kakega drugega organa OZN, dokler ne bo LR Kitajska sprejeta v OZN.
Grški delegat Kasimatis je sodil, da je razširitev Varnostnega
sveta samo za dva nestalna člana nezadostna.
Sirski predstavnik Zainedin se je zavzemal za to, da bi bila večina novih članov iz Azije in Afrike. Novozelandski delegat Munro je rekel, naj bi se število mest v Varnostnem svetu čim-prej povečalo. V imenu britanske delegacije je Pearson Dixon sprejel predlog 20 dežel.
Indijski predstavnik Krišna Menon se je odločno zavzel za to, da bi bil Varnostni svet pomnožen s predstavniki Azije in Afrike, ki sta bili doslej zapostavljeni.
Ker je bila lista govornikov izčrpana, so sejo zaključili.
D. S.
Novi sekretariat CK KPI
Rim, 17. dec. (AFP). Na današnji seji CK KPI je bil znova izvoljen za generalnega sekretarja partije Palmiro Togliatti, za namestnika generalnega sekretarja pa Luigl Longo. Člani sekretariata CK so Palmiro Togliatti, Luigi Longo, Giorgio Amendola, Pietro Ingrano, Giancarlo Pajetta, Enrico Bonazzi in Paolo BufalinL
Volitve v gorički pokrajini
Gorica, 17. dec. — Danes ob 14. so bile zaključene upravne volitve v goriški pokrajini. Glasovalo je 91.35 odstotka upravičencev. Po neuradnih podatkih bo v novem pokrajinskem svetu 15 demokristjanskih svetovalcev, 4 svetovalci KPI ter po en predstavnik socialistov, socialdemokratov, naprednih Slovencev, slovenskih klerikalcev-liberalcev in neofašistov.
V dveh slovenskih občinah, in sicer v Doberdobu in Sovodnjah, sta pri občinskih volitvah zmagali listi občinske enotnosti, ki združujeta napredne Slovence, v občini Steverjan pa so z minimalno razliko 14 glasov zmagali kandidati klerikalno-liberalne liste.
Kongres Ljudske tehnike
Beograd, 17. dec. (Tanjug). — Danes se je v Beogradu začel III. kongres Ljudske tehnike pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita. Kongresu prisostvuje okoli 150 delegatov. Po slovesni otvoritvi je predsednik CO Ljudske tehnike Franc Leskošek poročal o desetletnem delu Ljudske tehnike Jugoslavije in njenih bodočih nalogah.
RAZGOVOR o naših gospodarskih nalogah
Sestanek tovariša Borisa Kraigherja z njegovimi volivci v Goriških Brdih
Dobrovo, v Brdih, 17. dec. — Drugi dan svojega obiska v goriškem okraju se je predsednik Izvršnega sveta Ljud> ske skupščine LRS tovariš Boris Kraigher sestal v grajski dvorani na Dobrovem s predstavniki političnih in družbenih organizacij, ljudskega odbora, podjetij ter kmetijskih zadrug in državnih posestev iz vseh Brd.
Po pozdravu predsednika ob- | moderne vinske kleti, ki bo pri-činskega odbora SZDL ljudskega hodnje leto dograjena na Dobro-poslanca Jožeta štaikoliča, ki je vem. Zavzel se je tudi za spre-udeležencem posredoval nekaj jem vinskega zakona, vendar
nalog glede na bližnje volitve novih vodstev krajevnih organizacij Socialistične zveze, je tovariš Kraigher zbrane politične in javne delavce seznanil z delom Zvezne ljudske skupščine na njenem nedavnem zasedanju ter obširno govoril o najvažnejših zunanjepolitičnih dogajanjih in naših gospodarskih nalogah.
Potem ko je orisal razvojno pot in probleme našega gospodarstva po vojni, je tovariš Kraigher podrobno govoril o najvažnejših nalogah v prihodnjem obdobju: prizadevanjih za dvig proizvodnje in delovne storilnosti na raznih gospodarskih področjih in sektorjih, za dvig realnega zaslužka delavcev in uslužbencev ter v zvezi s teim o skrbi za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi.
V razpravi je potem odgovarjal na številna vprašanja v zvezi z notranjo in zunanjo politiko naše države ter z gospodarskim in s splošnim položajem v Goriških Brdih. Zaradi precejšnje tehnične in splošne zaostalosti je v tem izrazito kmetijsko-vino-gradniškem področju treba predvsem modernizirati kmetijsko proizvodnjo ter povečati storilnost v tej gospodarski panogi. Vzporedno se je treba lotiti bolj sistematične in smotrne politike za vzgojo lastnih strokovnih in prosvetnih kadrov, ker je na-dalnji vsestranski napredek Brd odvisen predvsem od lastnih naporov in prizadevanj. Za napredek vinogradništva in boljšo kakovost briških vin je tovariš predsednik poudaril velik pomen Remec.
tašnega, ki bi pospeševal in omogočal nadaljnji razvoj vinogradništva ter hkrati ščitil proizvajalce in kakovost vin.
Na današnjem koristnem in plodnem posvetovanju so obširno razpravljali tudi o pomankljivo-stih trgovske mreže, kar je eden najtežjih problemov Brd. Zaradi slabo organiziranega odkupa in tudi težnje odkupnih podjetij (»Flores«, »Voče« iz Zagreba ter podjetja »Sloveni ja-sad je«), ki iščejo le boljše blago za izvoz, ostane znaten del kmetijskih viškov neodkupljen in propada. V Beogradu in drugod so, denimo, letos jabolka zelo draga, oziroma jih sploh ni moč dobiti, v Brdih pa z njimi pridelovalci krmijo prašiče, ker ni kupcev, oziroma primanjkuje primernih skladišč.
Ko je obravnaval navedene in druge pomanjkljivosti (slaba gostinska in obrtniška mreža, prometne komunikacije itd.) je tovariš Kraigher dejal, da je zboljšanje komunikativne in služnostne dejavnosti eden važnih elementov in sestavni del naših prizadevanj za povečanje splošnega standarda vseh naših delovnih ljudi. To je za Brda tem večjega pomena glede na njihov svojstven zemljepisni položaj in slabe prometne zveze.
Tovariša Kraigherja je med njegovim obiskom med volivci v goriškem okraju spremljal predsednik okrajnega odbora SZDL ljudski poslanec Tine Remškar, današnjega posveta z volivci na Dobrovem pa se je udeležil tudi predsednik OZZ tovariš Mirko
M. D.
PRED PETNAJSTO OBLETNICO USTANOVITVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
MOČ NAŠE LJUDSKE ARMADE se kaže tudi v delovnih akcijah
V desetih letih so pripadniki JLA prostovoljno delali nad 150 milijonov ur
Nad 150 milijonov ur so pripadniki JLA delali prostovoljno v raznih delovnih akcijah od leta 1946 do 1956, ko so pomagali mladinskim in frontnim brigadam pri obnovi dežele. S tem uspehom se bliža naša vojska zgodovinskemu dnevu, 22. decembru, svoji petnajstletnici. Po vojni je sodelovala z materialnimi in Človeškimi silami v ustvarjanju novega življenja v naši deželi. Na vseh delovnih akcijah je prevzela težko breme, pa naj je šlo za obnovo porušenih in požganih vasi ali za zatiranje epidemij In odstranjevanje posledio elementarnih nesreč.
Udeleženci graditve mladinskih prog Brčko—Banoviči in Sa-mao—Sarajevo ne bodo nikoli pozabili pomoči brigad demobiliziranih borcev, ki so prve dneve v civilnem življenju preživeli v napornem delu na delovnih akcijah. Mnoge njihove brigade so bile razglašene za udarne, in sicer po pet-, šest- ali celo sedem krat v eni izmeni. Avtomobilsko cesto, eno največjih akcij Ljudske mladine Jugoslavije, je tudi pomagalo graditi 80.000 pripadnikov JLA, ki so presegali delovno normo tudi do 300 odstotkov.
Tudi proga Sabac—Koviljača je delo Jugoslovanske vojske; nad 5 milijonov prostovoljnih delovnih ur je prispevalo 78 vojaških delovnih brigad, ki so zgradile to važno 74 km dolgo železniško progo in prihranile državi 300 milijonov dinarjev.
Stadion JLA v Beogradu, hi-drocentrala na Vlasini, na kateri so delali pripadniki JLA 9 milijonov ur, hidrocentrala pri Zvor-niku in na Jablanici, krožna cesta okrog Beograda, železarna v Sisku in drugi objekti so bili zgrajeni s sodelovanjem ali iz-izključnim delom naše vojske. Železniška proga Moj kovač — Djurdjevica—Tara bo ostala spomenik junaštva vojakov in oficirjev JLA, ki so prebili skoz skale 700 m predorov in zgradili 10 mostov. Na tej samo 46 km dolgi progi so delali nad 10 milijonov ur.
Pomoč vojske je bila zlasti važna pri obnovi prometa, mostov in železniških prog. V desetih letih so pripadniki JLA, zlasti inženirskih čet, popravili 207 mostov v skupni dolžini 12 km in zgradili 93 novih, razen pontonskih, na primer čez Tiso, Donavo, Dravo itd. Vojska je sodelovala tudi pri drugih akcijah. Pogozdila je blizu 500 ha gozdov, na katerih je posadila samo lani nad 300.000 drevesc.
Ni leta, v katerem vojska ne bi bila pomagala ljudstvu v boju proti elementarnim nesrečam, ko je kidala sneg z zametenih cest, odkopavala cele vasi izpod snežnih plazov itd. Po njeni zaslugi so bili rešeni mnogi mostovi, ki so jih ogrožale ledene plošče ali poplave. Lani in letos je delalo pri teh akcijah 27.000 vojakov.
OBISK IZ POLJSKE
NE POBELJENE FASADE
ampak konkretni problemi z vseh strani
Poljski gospodarski strokovnjaki so si ogledali in proučili poslovanje vrste naših
tovarn in podjetij
V petek zvečer je prišla v Slovenijo poljska partijska in vladna komisija za vprašanja upravljanja v gospodarstvu, ki jo sestavlja osem članov. Med njimi so profesor ekonomije varšavske univerze, direktor varšavske tovarne mila in kozmetike, urednik gospodarske rubrike »Tribuna Ludu«, partijski delavci in drugi. Načeluje jim bivši minister ing. Roman Fidelski.
Ze ob prihodu so gostje izjavili, da ima njihov obisk izrazito delovni značaj, čeprav bi si radi ogledali tudi lepote Slovenije. Zato so si delo razdelili tako, da so si v manjših skupinah ogledali le po eno ali nekaj tovarn, kjer so natančneje preštudirali vsa vprašanja, ki jih zanimajo, namesto da bi si ogledali večje število obratov. Ena skupina je odšla v Maribor, kjer se je ustavila v Tovarni avtomobilov in v »Zlatorogu«, imela razgovore s predstavniki občine in okraja ter si ogledala hidrocentrale na Dravi. Druga skupina, sestavljena iz dveh članov, si je ogledala le Litostroj. Tretja skupina je odšla v Kranj in proučuje tovarno »Im-pex«. En član proučuje ljubljanski trgovski podjetji »Merkur« in »Izbiro«, jutri pa si bo ena iz-
v Trbovljah, tretja pa tovarno čevljev »Planica« v Kranju.
Naloga poljske delegacije, ki je obiskala Slovenijo, je, da v Varšavi ob povratku priredi vrsto predavanj iz gospodarstva, predvsem o delavskem upravljanju v Jugoslaviji.
Najbolj jih zanimajo naslednji problemi: plačni sistem, si>-»tem kreditiranja proizvodnje in sploh vse finančno poslovanje podjetij, razmerje med občino in podjetjem, formiranje cen, način planiranja v podjetjih in v občinah, vloga in delo delavskih svetov, vloga političnih organizacij v podjetjih. Najbolj se ustavljajo na vprašanju sistema plač in delitve dobička. Na svojih obiskih si podrobno beležijo vse, kar jih zanima in o čemer diskutirajo z našimi gospodarstveniki in političnimi delavci.
Danes dopoldne jih je sprejel predsednik LRS tovariš Miha Marinko. Razgovor je trajal tri ure. Predsednik Marinko jim je na široko odgovarjal na njihova vprašanja. v tem razgovoru so člani delegacije izjavili, da so najbolj srečni zato, ker vyi naši ljudje od političnih funkcionarjev do
Sredstavnikov delavskih svetov, irektorjev in strokovnjakov, razumejo njihovo željo, da bi zve-
tudi tisto, ki pri nas še ni rešena, in ki jo šele rešujemo. Tovariš Miha Marinko jim je na td odgovoril, da ne bi imelo nobenega smisla, če bi jim kazali lepo pobeljene fasade, ampak da je_ za obe strani pomembno in važno, da skupno študiramo resnične probleme našega gospodarstva. Na razgovoru so bili tudi tovarišica Vida Tomšič ter tovariša Franc Kimovec in Janez Vipotnik.
Na pobudo tovariša Marinka
Na Dolenjskem so že začeli proslavljati
V nedeljo je mladina novo- 1 na kateri bodo razen domačih meških šol in Šmihela pri No- pevcev, kulturnih skupin, Svo-vem mestu organizirala prvo pri- bode iz Bršljina in pevcev PD
»Janez Trdina« iz Šmihela peli tudi operni pevci iz Zagreba in
reditev v okviru številnih proslav, nastopov, gostovanj in akademij, s katerimi bodo v novo- Ljubljane. Novomeška vojaška meškem okraju proslavili 15. ob- godba bo imela koncerte skoraj letnico ustanovitve naše ljudske vsak večer v drugem dolenjskem
Nepozabni so junaški napori pri- 'jaški rok v enotah JLA s s^trorn-padnikov JLA, ko so letos v fe- nimi darili in pismi pred 22. d®"
' cembrom.
V Mimi pripravljajo proslave, ki bodo v Šentrupertu in na Mirni, v šmarjeti pa bodo V Pe" tek zvečer vrteli vojaške fUrne. v soboto dopoldne pa priredil* slavnostno akademijo v gasilskem domu. V Mimi peči bodo oficir]* NOB in stari borci pripovedoval* šolski mladini spomine na le*8 borb proti okupatorjem in na nastajanje naše ljudske vojske, v soboto in nedeljo pa bodo priredili v dvorani zadružnega dom8 dve akademiji. Svoboda v BršU*" nu bo pripravila slavnostno akademijo že v četrtek zvečer; 7 nedeljo bodo njeni trije pevski zbori gostovali v Otočcu ob Krk* Potujoči kino in kino garnizije JLA bosta vrtela vojaške m druge filme v številnih krajih! želja po takih obiskih je bil® toliko, da jim ne bo mogoče 7 celoti ustreči.
Tudi v Žužemberku, Šentjerneju, Metliki, Kostanjevici, Semiču. Mokronogu, Trebnjem in v Stražl-Topllcah pripravljajo Posebni odbori prireditve, koncerte, zbore obveznikov predvojaške vzgoje, obiske partizanskih družin, obdarovanja najpotrebnejših partizanskih otrok, tako da bodo proslave v čast 15. obletnice ustanovitve naše ljudske vojske zajele res sleherni le malo več]* kraj na Dolenjskem. Po vseh šolah piše mladina spise o na*1 vojski, izmed katerih bodo najboljše nagradili.
bruarju in marcu razbijali led na Moravi od Varvarina do Stalača, debel 3 m in v dolžini 6 km. Rešili so na stotine ljudi, na stoti-soče hektarov zemlje, mnogo premičnin in živine. Led so pomagali razbijati tudi piloti z bombami. Veliko junaštvo je bilo tudi razbijanje nakopičenega ledu v Djer-dapu od Bezdana proti Dalju, ko je letos 40.000 vojakov ob pomoči vojnega letalstva in uporabi 7000 kilogramov razstreliva razbilo 8 tisoč kv. metrov ledene skorje in preprečilo katastrofalno nesrečo. Dogodek pri Mavrovu z usodnimi snežnimi plazovi bo ostal ljudem teh krajev trajno v spominu kot veliko junaštvo naših vojakov.
Saniteta JLA je opravila leta 1947 važne akcije proti malariji v Makedoniji, kjer je zbolelo pred vojno za to boleznijo milijon ljudi, po vojni pa blizu 300.000. Pro-timalaričnl odred JLA je zaprašil z DDT 41 milijonov kv. metrov zidne površine in 323 ha močvirij. Lani je dala naša vojska 7552 litrov krvi in v njenih medicinskih ustanovah se je zdravilo 151 tisoč obolelih državljanov (od 1949 do 1955).
armade. S koncertom in drugimi točkami pestrega kulturnega sporeda je mladina priredila vojakom in oficirjem garnizije JLA v Novem mestu lep kulturni užitek. Dne 20. decembra bodo kulturne skupine vojakov vrnile gostovanje mladini z nastopom
kraju. Komandant novomeške garnizije JLA bo 22. decembra sprejel pionirje, obvezniki odreda predvojaške vzgoje ' novomeške občine pa bodo na Dan JLA dobili odredovo zastavo, ki Jim Jo bo razvil predsednik ObLO. S strelskimi, nogometnimi, keglja-
v novomeškem Domu JLA. Mia- j škimi in drugimi športnimi tek-
ni ed skupin ogledala še državno deli resnično problematiko naše-posestvo Kočevje, druga rudnik | ga gospodarstva in upravljanja,
Huda železniška nesreča na kočevski progi
19 ranjencev se zdravi v ljubljanski bolnišnici
Ljubljana, 17. decembra. —
Danes v zgodnjih jutranjih urah se je zgodila na progi Ljubljana —Kočevje huda prometna nesreča. Tovorni vlak številka 8463 se je na odprti progi med Cušper-kom in Dobrepoljem zaletel v potniški vlak številka 8432. Tovorni vlak se iz neznanih razlogov ni ustavil na postaji Cušperk, kot je določeno, temveč je mimo postaje nadaljeval vožnjo. Do nesreče je prišlo okrog pol šestih.
Obe lokomotivi sta iztirili, poškodovanih pa je bilo tudi več vagonov. Ranjenih je bilo več ljudi.
V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 19 ranjenih, med temi Je 10 nevarno poškodovanih, 9 pa laž«. Nekaj ranjencev so prepe-
ljali tudi v novomeško bolnišnico.
V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Anton Vodičar, Jože Vrhovec, Terezija Cerar, Anton Ivančič, Janez Žganjar, Jože Dolenc, Alojz Mevželj, Marija Lesar, Franc 2nidaršič, Antonija Pirc, Anton Kastelic, dr. Rozalija Benčina, Mihaela Klančar, Jože Grm, Zdravko Kucelj, Karolina Križaj, Henrik Humar, Franc Pirc in Frančiška Sile.
Na kraj nesreče sta se takoj odpeljali komisija notranje upra ve in komisija železniške direk cije, ki raziskujeta vzroke ne sreče. Komisija dela še ni zaklju čila in zato rezultati še niso znanL
dlnske in vojaške skupine bodo tudi skupno nastopale V raznih krajih po Dolenjskem.
Sploh imajo priprave na dostojno počastitev letošnjega praznika naše vojske v novomeškem okraju izredno širok obseg. Zanje je značilna množičnost in navdušenost vseh, ki delajo v pripravljalnih odborih. Okrajni kot občinski odbori, postavljeni pri So-
movanji med vojaki in člani društev bo zaključen spored prireditev, zvečer pa bo družabna prireditev v vseh prostorih’ Doma JLA. V domu bo razstava fotografij, na kateri bodo sodelovali tudi novomeški taborniki, pionirji pa se že zdaj veselijo, ker sl bodo lahko od blizu ogledali orožje.
V tem tednu so začeli proslavljati Dan JLA tudi v Cr-
cialistični zvezi, so povabili k
delu rezervne oficirje in člane nomlju. Z raznimi športnimi sre-Zveze borcev, mladino, prosvetne : čanji, obiski oficirjev JLA in rez. delavce, društva, Svobode in ob- | oficirjev v šolah in kolektivih, s činske ljudske odbore. Pobude za slavnostno akademijo in obdarit-različna gostovanja, nastope, aka- vijo borcev JLA, ki jo pripravlja-demije in druge prireditve so jo člani delovnih kolektivov, bo tako pestre, kot že dolgo ne. izčrpan glavni del prireditev.
Tako bodo med drugim prire- Podpredsednik okr. odbora ZB dili n. pr. v Novem mestu v sredo France Košir bo v Črnomlju pre-zvečer literarni večer partizan- daval oficirjem JLA o nastaja-
r  .	skih književnikov s sodelovanjem nju in razvoju narodnoosvobodil-
si bo del delegacije jutri ogledal gojencev glasbene šole, v petek ne vojske med NOB v Beli kraji-še Inštitut za organizacijo dela zvečer pa bo v Domu ljudske ni. Kanižarski rudarji se bodo in napredek proizvodnje.	i prosvete slavnostna akademija, I spomnili tovarišev, ki služijo vo-
n s*
DNEVNA KRONIKA
j l
poved&
iem'i
Seja Zveznega izvršnega sveta
ekspropriacijL S tem zakonom naj bi spremenili dosedanji na-_	_	čin uveljavljanja ekspropriacije
Danes bo seja Zveznega iz- jn dajanja odškodnine za eks-vršnega sveta. Na dnevnem redu propriirano imovino. Ekspropria-sta osnutka zveznega družbenega cijo naj bi uveljavljali na pod-
plana in zveznega proračuna za leto 1957. Zvezni izvršni svet bo obravnaval tudi nekaj osnutkov novih uredb, odloke in odločbe s področja gospodarstva, prosvete m socialne politike. Zvezni izvršni svet bo na svoji današnji
lagi splošnega zanimanja zanjo, na podlagi sprejetih sklepov o ekspropriaciji in o povračilu za ekspropriirano imovino. Splošno zanimanje za ekspropriacijo naj bi ugotavljali predstavniški organi ljudskih odborov, o samem
seji ratificiral več mednarodnih uveljavljanju ekspropriacije pa sporazumov.	|	bi	sklepali	njihovi	upravni	orga-
ni. Druga sprememba je v tem, da bi odškodnino za ekspro-priirane nepremičnine izplačevali v denarju, ne pa v obveznicah kot doslej.
Posvetovanje o zgraditvi kombinata aluminija
Predstavniki največjih gradbenih podjetij so se včeraj posvetovali o najboljši organizaciji gradbenih del na velikem kombinatu aluminija, ki ga bodo začeli prihodnje leto graditi v Orni gori.
Bolgarska kulturna delegacija v Jugoslaviji
V Beograd je prispela bolgar-
Koča Popovid in Milentije Popovid obiskala Zrenjanin
Tovariša Koča Popovič in Milentije Popovič sta včeraj ob; iskala Zrenjanin. Ogledala sta si mestni muzej in se zanimala za galerijo slik ter razstavo slik Decembrske skupine, ki je bila odprta ob slovesni otvoritvi »Tri-bine mladih« v Zrenjaninu.
Obravnavanje osnutka^
zakona o ekspropriaciji
Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zvezne ljudske skupščine je začel včeraj popoldne obravnavati osnutek zakona o
Plenum CK LM Makedonije
Plenum CK LM Makedonije razpravlja o nalogah mladine na vasi in o njenem sodelovanju v zadrugah. Opozarja na kmetijsko prosveti jevanje in strokovno usposabljanje moške mladine ter predlaga ustanavljanje sekcije mladih kmetovalcev.
Predsedstvo CK LM Makedonije bo skupno z glavnimi zadružnimi zvezami in republiškim svetom izdelalo pravilnik o delovanju šolskih zadrug ter program seminarjev za usposabljanje kadrov.
1111111*1111
Pohitite z vpisom v članstvo
Prešernove družbe
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiH
i Italijanski potniški parnik nasedel
Zaradi goste megle je včeraj zjutraj nasedel v bližini koprskega pristanišča italijanski potniški parnik »Monfalcone«. Čoln
ska vladna delegacija kulturnih I naše obalne straže je takoj pri-delavcev. Delegate so sprejeli taj-	spel na kraj nesreče in izkrcal 12
nik komisije za kulturne stike s	potnikov. Ladja ni utrpela škode,
tujino Ivo Frol iu predstavniki	Nekoliko pozneje je priplula na
državnega sekretariata za zuna-	pomoč italijapska ladja »Itala«,
nje zadeve. Pogajanja o kultur-	ki vozi na progi Trst—Koper,
■»v	j vi nem sodelovanju med obema dr- Skušala je z vrvjo izvleči parnik
PrPtt»rnnVP	(IMIZnfi	žavama v letu 1957 se bodo brž-	s sipine, vendar ji to ni uspelo.
■	I vvvl llvfv	UlUfcHV	iijg končala s podpisom spora-	Ladjo bodo potegnili s sipine
liniinillllllinillillilimunuilllillilHiiiiniiiii I zurna o kulturnem sodelovanju, i danes.
Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig # Pohitite z vpisnino v članstvo
Dve skrajnosti
Z razpravami, kakšen naj Jjj bil novi plačni sistem, da 0 spodbudno vplival na proitPt nost, je navidezno nekoliko del pomen premiranja za Pra° ' no nagrajevanje. V resnici V", premiranje tudi zdaj ni nič vaz.no, kot je bilo doslej in 0 iudi v .bodoče,
Pravzaprav m mnogo Ppdjtf'i{ ki izplačujejo premije. Pa med temi je precej takih, ki lebajo med dvema skrajnostih’ Na nekem sestanku je direkt sorazmerno majhne tovarne razpravi o premiranju tole:
>Pred kratkim je nai podjetju uspelo prodati terlL naših izdelkov toliko dražje, smo imeli pri njej 800.000. dinar' jev dobička. Pri tem ni id1 kolektiv nobene zasluge in PT.-0 za prav bi morala dobiti Prern,ly za to midva s šefom komer#* in morda še kdo iz prodajnee oddelka.«	..a
Iz te izjave je jasno tu”. težnjo, zmanjšati število uPr M čencev premij na minimu1’’ prav tako pa tudi, da temu dire tor ju ni jasno, kaj je namen P', miranja. Če bi n. pr. v tem P°u jetju nekdo izboljšal proiznp°u proces ali organizacijo dela *n s tem podjetje imelo manjše P' . izvodne stroške, bi bilo nedvoTO prav, da bi dobil tak član koie. tiva sam vrednosti prihranka P , merno premijo. Toda, če so izr u ni pogoji, kot n. pr. monop0 položaj ali pa kakšni drugi ^ jemni pogoji na tržišču om°^°rAe podjetju, da je svoje blago dr prodalo, potem tu ne moremo s voriti o izključni zaslugi on ali dveh ljudi, kvečjemu o "i? fe gi kolektiva, vprašanje pa Je’ y tak poslovni uspeh sploh °P vičuje do premij.	eV
Zmanjšati število upravičen do premij na minimum, to 1? e. skrajnost, ki se pojavlja PjgM miranju. Druga, nič manj re t. skrajnost pa je, da hočejo deliti premije čim širšemu p t.rg članov kolektiva. Redko ka ^ pbdjetje ima toliko sredsteO> g bi lahko razdelili znatne, spodbudne premije, ki bi P° 'nile nagrado in stimulacij0 j. večjo prizadevnost. V nekem V~^ jetju, kjer so zajeli med upr ^ čenče za premije skoraj -lavce, so dobili posamezni* .jt 300 do 66 dinarjev. Taka pre g(. seveda ni spodbudna, z*t0 fe11i veda nič čudnega, če so 0 podjetju začeli godrnjati, £~\,gia. premiranje nima nobenega sm ^
Zgornja dva primera m ^ tendenci nam jasno pričata, je glede premiranja še m ^ nejasnosti, čeprav govore že drugo leto in imajo v P rne jih glede tega tudi že prt mer izkušnje. Veliko vprašanje ^ koliko premiranje v P°*aT? „:ta-podjetjih koristi boljši oT& Aji ciji dela in spodbuja k vf! proizvodnosti, zlasti pa Je 1 , e. da kolebanje med zgornjima ^ ma skrajnostima prav ma pa Bič ne koristi temu smo* ^
Razširitev
, Mlsel na razširitev Varnostnega ločbah tega sporazuma lahko postaneta OZN - o čemer razpravlja zaaj neto Izmed azilskih dežel članice
-------- „ ---------- razpravlja zaaj nejo
«®nerama skupščina — sionJ. na upra- ■■ »‘csmh raziogin. Po ustanovitvi OZN •o nastale na svetu velike spremembe j® logično je, da bi morale te spre-™emoe najti ustrezni odmev tudi v organizacijski sestavi svetovne organizacije.
Pred enajstimi leti, ko Je bilo 'klenjeno, da bo Imel Varnostni svet JJ Slanov, Je bilo v OZN včlanjenih “O dežel. Zdaj je naraslo število včlanjenih dežel na 80, torej za dobro po-jpvico. Pri tem je zlasti važno pouda-•l*i. da se notranji sestav OZN ni ‘Premena samo številčno, marveč ‘Udi glede zemljepisnega predstavništva. Pred enajstimi leti je bila Evro-J1* zastopana v OZN malo, Azija pa ‘Ploh ne. Zdaj je stanje docela drugačno. (Od 30 novih članic, za koll-Jtor se je OZN razširila od leta 1944. lin odpade 14 na Azijo, 11 na Evropo,
‘tiri na Afriko, eden pa na Zahodno Poloblo.)
Sestava Varnostnega sveta, ki Je ustrezala prvotnim pogojem, ko Je mio v svetovni organizaciji včlanje-Pjn samo 50 dežel, ne ustreza več “'danJlm pogojem, ko Je naraslo števili včlanjenih detel na 80. Enako velja seveda tudi za sestavo ostalih javnih organov OZN — Ekonomsko-fuulalnega sveta. Skrbniškega sveta, SJjdnarodnega 'sodišča ln sekretariata “kN. Razprava o potrebi po povečanju števila članov Varnostnega sveta vsekakor uvod v širšo razpravo o spremembah organizacijske ln struk-,u,talne narave, ki bodo v skladu s ni k	povečanjem števila včlanje-
un dežel potrebne, da bo lahko svetna organizacija delovala čimbolj
...Seveda pi
_’pno povečanje števila članov glav-
pa ne gre samo za meha-
lzmed azijskih dežel članice Varnostnega sveta samo tiste dežele, ki so v sestavi Britanske skupnosti.
Vrašanje članstva v Varnostnem svetu azijskih dežel, ki ne pripadajo Britanski skupnosti, je bilo od dne do dne težavnejše. V dosedanjem proučevanju nekaterih njegovih perečih oblik so se pokazale tudi določene negativne težnje. Nekateri so sl prizadevali, da bi tem deželam prizadejano krivico popravili tako, da bi drugemu velikemu zemljepisnemu področju sveta — Vzhodni Evropi — vzeli eno mesto v Varnostnem svetu. Kakor pa so poudarili avtoritativni predstavniki Azije, te zadeve ni moč urediti z novo kršitvijo načela o pravilni zemljepisni razdelitvi mest
Na temeljih koeksistence
bodo urejeni medsebojni stiki in tudi obmejna vprašanja med Kitajsko in Burmo
Mangših, 17. dec. (Nova Kitajska). — V mestecu Mangšihu na kitajsko-burmanski meji je bilo veliko zborovanje, na katerem sta govorila predsednik burmanske vtlade U Ba Sve in predsednik kitajske vlade Ču En Laj.
U Ba Sve je v svojem govoru izjavil, da uporabljata obe deželi
ske od n o Ja je med njima, to pa med drugim pomeni, da je treba povečati medsebojno razumevanje in odpraviti dvome. Poudaril je, da temelje odnosi med obema deželama na načelih miroljubne koeksistence, in dejal, da bi bila stavba miru trdnejša, če bi vse dežele na svetu, velike in male,
v svojem razvoju različne metode, oslanjale svoje odnose na ta na-katerih cilj pa je isti: izgradnja čela Vse dokler bo na svetu ko-
ljudske države. Poudaril je, da je potreba stalno utrjevati prijateljstvo in enotnost med obema deže-
Treba Je torej zajeti problem v celoti ln omogočiti dosledno uporabo lama, da bi tako onemogočili tiste demokratičnih načel, da hodo vsa elemente, ki jim to prijateljstvo
velika zemljepisna področja sveta	J _ - •_ .	,	•	V	■J ______.
pravilno zastopana v Varnostnem ne Jt T. , račun m ki bi radi pri-svetu ln ostalih glavnih organih ozn. zadejali škodo obema deželama.
#.s. i Zato je treba razvijati prijatelj-
lonialni sistem, bo trajala tudi mednarodna napetost. Zato ni treba biti nikoli nikomur žal naporov v boju proti kolonializmu, proti grožnjam in gospostvu velikih dežel nad majhnimi, ker pelje ta boj k utrditvi miru na svetu.
Novi ljudje in metode
v volilnem boju za poljski Sejem
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
Varšava, 13. dec. — Današnje časnike je pričakovala poljska javnost z velikim zanimanjem. Koordinacijske komisije so včeraj sestavile dokončne kandidat-
zen komunistov in ZDPP so na listah člani Kmečke demokratske stranke, nepartijci, predstavniki družbenih organizacij, katoliških krogov ter ugledni ekonomisti,
J)ih	organov	ozn.	Popraviti	je	treba	ne	liste>	k1	60	bile	danes	v	celoti	pravniki, znanstveniki, pisatelji,
Ji *	notranjo	zemljepisno	razdelitev,	objavljene.	Gre	za	nov	način	novinarji, umetniki itd.
„* bodo v vseh teh organih zastopa- i/gnHiaironin čuf,,,,	y	Varšavi	je	izmed 26 kandi-
datov 12 članov ZDPP, ostali pa pripadajo različnim političnim skupinam. Na razdelitev kandidatov je vsekakor vplivala sestava varšavskega prebivalstva. V industrijskem delu mesta Pragi je med devetimi kandidati šest članov ZDPP, med njimi tudi prvi sekretar ZDPP Wladisiaw Gomulka. V Varšavi kandidirata tudi glavni tajnik Demokratske stranke Kain im znani katoliški književnik Jerzy Zawewski.
Izmed vodilnih ljudi Poljske kandidira Jusef Cyrankiewicz v Krakovu, minister za narodno
na	vseh	..organih zas^P?- i kandidiranja. Sestava kandidacij-
«v*. a Slavna zemljepisna središča ,	il
veta. Ustanovna listina OZN posebej I “St je zelo različna. Kandi-J“*nJa načelo pravilne zemljepisne datov Je več, kakor bo izvoljenih
wino	To bačel,° Pa nl P™* poslancev. Zato se vsiljuje misel,
, uresničeno. Eden Izmed razlo-	,___• " _ .____
sov je vsekakor okoliščina, da so v kakšna bo sestava novega Sejma, postni svet doslej volili samo šest Po kandidatnih listah bi lahko wiamv v?‘tal,h ,5 "J*58* PriPada vele- pričakovali, da bo večina izvolje-Hfcratl s povečanjem* števila članov nih poslancev prvikrat sedla V Izdo stnega sveta bl bll° toreJ treba poslanske klopi. Tako je na pri-Utve °in‘H 8tste,m remijepiane razde- mer bii0 26 kandidatov v Var-t^rencTazijsklh°ln 3£a$ŠS!%Zfil Savi v prejšnjem parlamentu Pravici kritizirala »gentlemanski samo šest, v Gdinji od 29 samo
deiuv^11™’ *veleaU lz Jeta 1948 ° raz' trije, v krakovskem vojvodstvu
mest v Varnostnem svetu, ker ~	„„___„
^ sporazum sploh ne omenja ne Pa J® 0x1 64 kandidatov samo se-raziin,ne Atrike. »Gentlemanski spo- dem prejšnjih poslancev, šestih	na8‘ednJo razdelitev Na kandidatnih listah so za-
*EVvrtu: na Zahodno® EvroPo,aivzhotoo. stopani tudi predstavniki bivših Vr°P0 ln na Srednji vzhod. Po do- političnih strank in skupin. Ra-
Propaganda	ali
karnjf.i1,1 bil u*lnek propagandističnih ne upošteva dovolj teh zelo važnih omet»A v mednarodnih odnošajlh momentov. Vse kaže, da mnogi odgo-ročl» v.8amo na propagandno pod- vornl člnlteljl na svetu v praktični ■1 i ’ ,bl svetu ne bilo potrebno beliti politiki pozabljajo na posledice, ki jih benost glavo- Upravičeno zaskrb- neogibno Ima sleherno Izkoriščanje pa»a*‘ Pa vzbuja zdaj sleherna pro- mednart dsamiiL na kampanja zato, ker nl distične bit) om»i p°Jav. ker nikakor ne more lo4enn iena samo na eno natanko do-
«4 iv 140 Dnrtv.
kandidatov bo povzročil tudi zelo zanimivo sliko predvolilnega boja. Čeprav so vsi kandidati na listah Fronte narodne enotnosti, vendar pripadajo različnim političnim skupinam, ki jim je skupno glavno načelo — izgradnja socialistične družbe. Zanimivo bo zla-
Ču En Laj je rekel med drugim, da sta si kitajski in burmanski narod v dolgotrajnem herojskem boju pridobila nacionalno neodvisnost in svobodo ter da se je prijateljstvo narodov Kitajske in Burme utrdilo v skladu z težnjami obeh narodov na novi podlagi petih načel miroljubne koeksistence. Dotaknil se je neurejenega obmejnega vprašanja med Kitajsko in Burmo in poudaril, da kitajska vlada upa, da bo to vprašanje urejeno pravično in modro v soglasju z narodoma obeh dežel. Opozoril je na pomen pristnih stikov med prebivalstvom obmejnih področij Kitajske in Burme ter dejal, da pri urejanju tega vprašanja doslej niso posvečali dovolj pozornosti konkretnim ukrepom. »Kitajska bo vedno zmerna, obzirna in strpna v stališču do svoje prijateljske sosede Burme in bo odločno nasprotovala velikonarod-nemu šovinizmu. Dati mora večjo pobudo in s stvarnimi dejanji dokazati. da se dosledno ravna po načelih miroljubne koeksistence. Zdravi in odkritosrčni tradicionalni o_dnosi med prebivalstvom obmejnih oblasti so bistvenega pomena za razvoj kitajsko-bur-
sti, kako bodo posamezne sku- mapskega prijateljstva in ljudstvi pine delale propagando za svoje Kitajske ter Burme jih morata kandidate.	D.	Solajič	, čuvati kot največje pridobitve.«
NGIDENT NAD VLADIVOSTOKOM
Protest Moskve zaradi ameriške kršitve sovjetske suverenosti
Moskva, 17. dco. (TASS). — Odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva v ZDA Striganov je izročil ameriškemu zunanjemu ministrstvu noto. ki pravi, da so ,	. . tri ameriška reaktivna letala B-57,
obrambo Spdhalski v vojvodstvu ki so pri,letela U. decembra prek članov Biroja CK jap0nskega morja južno od Vla-ZDPP pa S. Jerihowski v Gdinji. divostoka, prodrla čez mejo v
neogibno ima
■narodnih problemov v propagan-namene.
Nesporno Je protislovje med sve-
E. Ochab ln A. Zawadski v Katovicah, Jerzy Moraivski. A. Ra-paczki in sekretar CK V. Matwin pa v Wroclawu.
Med kandidati Lodza je tudi član - biroja CK R. Zambrovvski.
Izmed 720 kandidatov, kolikor jih je v vsej deželi, je samo 70 iz centralnih ustanov ali otgani
pagandistlčnlml kampanjami, ki Jih uprizarjajo v zvezi s perečimi vpra-
«ll6na i?odr°£Je. Vsaka propagandd-d°l°čen» PanJa Je predvsem Izraz
barOdnli5a nezdravega »tanja v med- ------------ ------------- ..—..........
zčrpan» , ilvlJenju. s tem pa še nl šanji sedanjih mednarodnih odnosov. ai8tlčrv»VUI?„n3?na. vloga- Pvopagan- TO ne pomeni, da ljudje, ki se zdaj taknvJi ,~an?PanJ,a ima svoje notranje ukvarlajo s takšnimi kampanjami, stihiji? ,	J°	sprožimo,	gre	nasprotujejo miru. Pač pa to pomeni,
mjsko svojo pot in prebija vse vna- da se ne zavedajo dovolj nevarnosti P°stavlJene okvire. Vsaka takšna sleherne takšne kampanje za svetov-n»2 toreJ m ssmo odsev določenega ni mir. V glavnem sta namreč samo teli . nega stanja, marveč tudi čini- dva možna načina, kako lahko obit*.’ sam P° sebl vp“va na tIa, lz ravnavamo le neurejena mednarodna «*rlh je zrasel. Ta vpliv pa Je lahko vprašanja. Vse Je odvisno od tega, kaj •mo negativen.	Imamo za glavno: propagandistične
( Sleherna propagandistična kampa- učinke ali koristi miru?	j,	s
,,a lahko vpliva samo v smislu po-- a ?anja stanja v mednarodnih od-
zračni prostor Sovjetske zveze. Na področju, kjer je prišlo do tega prekrška, je bilo vreme jasno, vidljivost je bila dobra in zato je izključena možnost, da bi piloti med poletom izgubili orientacijo. Zaradi tega prekrška ni moč smatrati za kaj drugega kot namerno dejanje vojaških
čaniml Izjavami o želji, da bl čimveč zacji K temu so vsekakor nrt- i , , na™.VT, Qei?°J" . vojaskin storili za utrditev miru, in med pro- . ..	plasti	ZDA	z_ očitnimi rzvidm-
“‘•bšanjs
n?8lb- Ce prepustimo takšno kampa-tr*-?,‘Jhljskemu delovanju njenih no-hi.H	zakonov, Ima lahko tudi zelo
°ude posledice.
Da»iiii„ilovek analizira sedanje pro-ložsi«	ne PdJemlke v zvezi s po-
Zn.A.m na Madžarskem, se ne more 1 vtisa, da svetovna diplomacija
pomogle tudi močne lokallstične težnje pri predlaganju kandidatov. Zanimivo je tudi, da polovica sedanjih ministrov ne kandidira, vtem ko so imeli v prejšnjem Sejmu skoraj vsi poslanski mandat. Nepartijcev in katoličanov je med kandidati znatno več, kakor jih je bilo na prejšnjih volitvah.
Takšen mozaik pestre sestave
Boji v A1 ž i r u
Francozi vojne^ iniciative upornikom še vedno niso iztrgali iz rok
Pariz, 17. dec. (Tanjug) Francosko poveljstvo je danes objavilo, da je padlo na alžirskih bojiščih v zadnjih 48 urah nad 150 Francozov in Alžircev. Uporniki so dvakrat iz zasede napadli
I*ennox-Boyd se Je vrnil iz Aten in Carigrada
■*. T^ndon, 17. dec. (Tanjug) Brivski minister za kolonije Len-
j* ,?yd se je davi vrnil v Lon- -	,	.	,,	,	,	^	TT.	•
V Carigradu se je nazadnje ™ncosko vojaško kolono. Ubi-r®?govarjaI s turškim ministr- tih je bilo 19 vojakov in 2 oficir-Predsednikom Menderesom Ja- ranjenih pa 12 vojakov. Po ? Cipru. Pred tem je bil v Ate- vsem ostalem Alziru je bi o po naa * enakim namenom.	P?™£lllh francoskega poveljstva
Snod •re<1° hP. Lcnnox-Boyd v ubltlh ?0 Alzircev. tiih V' zbornici poročal o name- Hkrati so izvedli uporniški vlade in o sadovih svojega komandosi vrsto novih vojaških - lanstva.	1	akcij. V mestih Alžiru in Oranu
škimi nameni, kar bi lahko pri vedlo do zaostritve mednarodnega
položaja na Daljnem vzhodu. Sovjetska vlada zaradi tega ostro protestira pri ameriški vladi in vztraja na tem, da mora ameriška vlada kaznovati krivce in preprečiti nadaljnje letalske vdore čez meje Sovjetske zveze. Na koncu pravi nota, da bo vsa odgovornost za primer ponovnih prekrškov pripadla ameriški vladi.
Ameriško zunanje ministrstvo je uradno potrdilo, da je prejelo sovjetsko noto in da jo zdaj proučujejo. S tem v zvezi pa nočejo dati nobenih izjav.
Predstavnik ameriških letalskih sil na Daljnem vzhodu pa je že prej izjavil, da mu o poletu treh ameriških reaktivnih bombnikov »B-57« nad Vladivostokom »ni nič znanega«.
Vprašanje obiska našega predsednika v ZOA
(Od našega stalnega dopisnika)
New York, 17. dec. Sklicujoč se na zanesljive vire poroča danes »New York Times« iz Washing-tona, da namerava predsednik ZDA Eisenhower povabiti predsednika Tita v ZDA na obisk.
Eisenhowerjev tiskovni sekretar Haggerty je včeraj izjavil, da ne bi mogel odločno zanikati vesti glede takšnih namenov ameriškega predsednika, pripomnil pa je, da v tej zvezi še ni »trdnih dogovorov«. Haggerty je dejal, da nima popolnega vpogleda v Eisen-howerjevo korespondenco in da je povsem možno, da je predsednik ZDA povabil predsednika Tita na obisk, sodelavec »New York Timesa« pa da je zvedel v IVashingtonu, da je Jugoslavija že obveščena in da bi bilo treba naglo poslati vabilo' v Beograd, »kolikor ne bi kak nepredviden razvoj razmer v Vzhodni Evropi privedel do drastičnih sprememb«. V Washingtonu sodijo, da bi do obiska utegnilo priti v kratkem.
B. Lazič
Beograd, 17. dec. (Tanjug). V zvezi z vestmi iz Washingtona o možnosti, da bo predsednik Tito povabljen na obisk v ZDA, je sodelavec »Tanjuga« vprašal načelnika oddelka za informacije Državnega sekretariata za zunanje zadeve Branka Draškoviča, ali so te vesti utemeljene. Draškovič je odgovoril: »Ce je bil ali če bo predsednik Tito povabljen na obisk v ZDA, je pričakovati, da bo to sporazumno objavljeno v obeh deželah.«
Sporazum s Poljsko o znanstveno-tehničnem sodelovanju
Varšava, 17. dec. (Tanjug). ! Nocoj je bil v Varšavi podpisan . protokol o znanstvenotchničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko. V skladu s protokolom bo Poljska nudila pomoč jugoslovanski industriji pri reševanju raznih tehničnih problemov na | področju črne metalurgije, kemične industrije, industrije elek-troporcelana, prehrambene industrije in luškega transporta. Predviden je tudi odhod jugoslovanskih strokovnjakov na prakso v poljska podjetja. Na podlagi podpisanega protokola bo Jugoslavija nudila pomoč poljski elektroindustriji, ladjedelništvu in predelovalnim tovarnam barvaste metalurgije.
Z VSEH STRANI SVETA
FRANCIJA
PODRAŽITEV BENCINA
Pariz, 17. dec. (Tanjug). Uradni lišt objavlja odlok ministra za finance ln industrijo o podražitvi bencina ln drugih naftnih derivatov za 10*/«. Omejitve v porabi bencina so uvedli po vsej Franclji takoj po Izjalovljeni »sueški operaciji«
LEO FIGtJERES ZNOVA V ZAPORU
Pariz, 17. dec. (Tanjug). Policija je aretirala Mana CK KPF Lea Fi-gueresa, ki ga nameravajo postaviti pred vojaško sodišče, češ da je »de-
je bilo od uporniškega ognja in bomb ubitih ali ranjenih 55 ljudi, izvečine francoskih orožnikov in
policijskih agentov.	, plcu	aa	Je	,ae.
oraite borbe trajajo še na- moraliziral« francosko vojsko. Figue-prej na vsem severnem Dodročin res 1,11 leta 1851 obs°Jen na 7 let Alžira Močna	V ^ ■ zapora zaradi »kampanje proti fran-
Aizira. MoCne enote obeh v boje cosklm koristim v indoklnl«.
zapletenih strani so hkrati prešle v napade. Vsi rodovi vojske-fran-coskega korpusa si na moč prizadevajo, da b'i vojaška pobuda prišla spet v njihove roke. Diver- „	-	-
zanti alžirskih odredov so »,»1: vlada ta Potrdila predlog zasebnih aizirsKin oareaov so vrgli pomorskih družb o graditvi 58 novih
V zrak potniški vlak na progi tramperjev ln dveh drugih tovornih
Bouigie—Alžir. V mestu Alžiru so !a'3lJ v ameriških ladjedelnicah. Nove
razglasili obsedno stanje..	KSS ton lm'le noslln°st 2°'°0# d°
ZDA
ladjedelniSki program
Washlngton, 17. dec. (Reuter). —
BELGIJA KONGRES KPB
Bruselj, 17. dec. (AP). Glasilo KP Belgije »Drapeao Ronge« je objavilo, da bo 12. kongres KPB konec aprila prihodnjega leta. V belgijskem parlamentu ima KP tri, v senatu pa dva predstavnika.
VZHODNA NEMČIJA ATfHVfgKA
ELEKTRIČNA CENTRALA
Berlin, 17. dec. (ADN). Prva atomska električna centrala v Vzhodni Nemčiji bo začela obratovati leta 1960. Moč te centrale bo znašala 70.000 kilovatov.
JORDANIJA PRIHODNJE LETO ARABSKA POMOČ
Aman, 17. dec. (Radio Kairo). Egipt, Sirija in Saudska Arabija bodo prihodnje leto začele dajati Jordaniji finančno pomoč, ki naj bi nadomestila pomoč, ki Ji jo je do zdaj dajala Velika Britanija. Finančna jmrnoc treh arabskih dežel namenjena Jordaniji naj bl omogočila odpoved anglo-jordanskega sporazuma, po katerem imajo Britanci za ceno te pomoči pravico do vojaških oporišč v Jordaniji. Arabske dežele bodo dajale Jordaniji približno 12,5 milijona funtov na leto.
JAPONSKA REPATRIACIJE IZ SZ
Tokio, 17. dec. (AP). SZ je obvestila Japonsko zunanje ministrstvo, da bo prihodnji teden repatriirala iz SZ 1034 Japonskih državljanov. Japonska ladja »Koan Maru« Je že priplula v sibirsko pristanišče Nahotko, da bi jih prevzela. V SZ so prestajali kazen kot vojni zločinci, ki so Jih sodila sovjetska sodišča. V začetku decembra so bili v smislu odloka prezidija Vrhovnega Sovjeta ZSSR Izpuščeni lz kaznilnic In taborišč.
KUBA
PROMETNA NESREČA
Havana, 17. dec. (AFP). Danes se je pripetila na Kubi hujša železniška nesreča, ena največjih v zadnjih letih. Ekspresni vlak, ki je vozil na progi Havana—Santiago de Cuba. je zadel v kamion poln ljudi. Smrtno se je ponesrečilo 19 ljudi, ranjenih je bilo 21.
ARGENTINA
ARETACIJE PERONISTOV
Buenos Aires, 17. dec. (AP). Policija
ie prijela 60 ljudi, peronistov, ki so baje ovali zaroto proti sedanji vladi. Zadnje dni so v Buenos Airesu večkrat razpečavali letake, ki napovedujejo »vrnitev Perona na krmilo«.
V OSRČJU KMETIJSKE KITAJSKE
MESTO SPOMENIKOV
Kitajska ima mnogo mest. In ninogo prestolnic. Na nobeno pa niso Kitajci tako ker ■ ponosni> kakor na Sian, 11^,]e Prva prestolnica dveh ve-*«h dinastij Han in Tang. Ki-se imenujejo Han, kar po-hi podložniki sloveče dinastije, ta grobnica »Prvega in Edine-l-V cesarja Kitajske, stara 3000 San u- so sloveči vrelci Lin Tun len* * r uganjala orgije naj-Fei i,	Kitajske	Jang Kvej
v.." ki je povzročila padec di-stije Tang. Tu je kraj, kjer je kai« 1 revolucijo aretiran Cang-Ztrrf? ^ -e tudi velika pagoda,
v,?, ?.tana v spomin na slovečega zn* s HJuen Canga. Posebno apnita sta muzej in edinstve-. zbirka dokumentov ter knjig, ezanih v kamen.
Peking v milijonski miniaturi
jv ®|an je tudi zdaj prestolnica. 1- ®stolnica bombaža m tekstilne naustrije. pa tudi lepih deklet z »tru .mi črniini kitami. To je pre-“zinica novih šol in univerz, ki Mf®®iii° sem iz Šanghaja, s pe-k»n ,,ta v srce Kitajske —. v njen |cki krvni center Sensi. t^an ni daleč od Pekinga —
»prestolnice nad prestolnicami«, l samo 36 ur Vožnje z brzovlakom | proti zahodu. Presenetljivo je j podoben Pekingu, bolje rečeno, | to je Peking v miniaturi (v mi- i niaturi v kitajskem merilu, ker j ima nad milijon prebivalcev). To i pa pomeni, da je strogo razdeljen | na vzhod, zahod, sever in jug, ki j jih sekajo dolge in ravne ulice.; To pomeni, da ima tudi centralno »tatarsko« mesto, obdano z zido- 1
vi,	na katere je navezano mesto plemstva, tudi obdano z zidovi, 1 in šele zunaj njega so se razkro- | pili v pravilnih kvadratih »kitajski« okraji. Pravzaprav je ostalo sanjo še nekaj zidov in stolpov, štrlečih nad sive strehe mesta.
Nastanil sem se v krasnem, sodobnem hotelu. Imel sem toplo in mrzlo vodo v kopalnici, v restavraciji pa jedilni list z bogato izbiro. V restavraciji obedujejo v glavnem tujci, sovjetski strokovnjaki in razne delegacije. Hotel ijna poseben status — za tujce in domače višje funkcionarje. Tovariš Novozelandčan je izredno srečen. Za zajtrk bo naposled lahko popil dve skodelici hladnega mleka in jedel breskve. Naši spremljevalci, Kitajci, se smehljajo. Kitajci ne pijejo mle-
ka. Za zajtrk imajo rajši kaj praženega in mastnega, potem pa pijejo seveda vroč čaj.
Prispeli smo pravzaprav iz Lančova, 23 ur vožnje z brzovla-kom, še bolj proti zahodu od glavnega križišča proti Singjan-gu, od koder smo se vračali. Ves dan smo se vozili po ozki rodovitni dolini in skozi mnoge predore. Na tisoče kmetov smo videli, kako so odmetavali prst in čistili progo, ki jo je zgradil Cangkajšek tu na zelo neprimernih tleh. Zemlja se na mnogih krajih premika in večkrat zasuje železniško progo. Iz teh sotesk smo se pripeljali naposled v širno rodovitno deželo, kjer pridelujejo kmetje bombaž in žito.
Zensko srce je kakor šivanka na dnu morja
Napotimo se na občino. Hotel ima svoje avtomobile in vodnike. Občinski, tajnik nam pripoveduje o slavni zgodovini tega mesta. Tu so živeli ljudje že v novi kameni dobi. Prav zdaj odkopavajo v okolici neolitsko naselje. Prva dinastija se je ustoličila tu že leta 1122 pred našim štetjem. Mesto je videlo slavo in konec enajste dinastije. Eden izmed
zadnjih Tangov, »sijajni cesar«, je izgubil prestol zaradi ženske. Zaradi slove.če lepotice Jang Kvej Fej je padel najbolj nadarjeni vladar močne in slavne dinastije. Morda imajo Kitajci prav zaradi nje tale pregovor: »Zensko srce je kakor šivanka na dnu morja, lahko jo gledaš in občuduješ njen sij, kolikor hočeš, dobil je pa nikoli ne boš.«
Velika znamenitost je stolp. Imenujejo ga »Stolp trobentačev«. Stoji sredi mesta. Zgradili so ga princi iz dinastije Ming v začetku 14. stoletja. Kdor je bil kdaj v Pekingu in kdor je videl nešteto podobnih stolpov z lepo okrašenimi 6trehami, zgrajenih v spomin na mongolske vladarje, bo spoznal v tem stolpu značilni slog »Ming«.
To je pravzaprav majhen, toda izredno bogat muzej kitajske zgodovine. Začenja se že pri zahodni dinastiji Cin, dvanajst stoletij pred našim štetjem. Slede vaze iz dinastije Cin, Glavna privlačnost tega stolpa je morda opeka s podobami živali iz dinastije Han (od 206 pred našim štetjem do 219 po njem). Občudujemo kipe iz dinastije Tang (od 6. do 9. stoletja). Koliko je samo žensk na teh kipihl In čudno: vse so debele. Kaže, da je bila to takrat moda (zdaj skoraj več ne vidiš nobene debele Kitajke). Nosile so ! do tal segajoče bbleke, lase pa so!
si ovijale v kitah okrog glave.
Tu je tudi krasen zelen porcelan, ki je značilen za dinastijo Sung (960 do 1278). Sledi porcelan črne oarve s konji, z vpregami, psi in vojaki, kar so zapustili strašni Mongoli Džingis in Kublaj kana (1279—1367). Potem so prišli Mingi, ki so delali »čudeže« in zgradili tudi ta stolp. Mandžurci, ki so jim sledili leta 1643, pa niso pustili v tem muzeju ničesar razen težkih stolov, pohištva in vaz.
To pa ni vse. Dinastije so leta 1911 res ugasnile. Vsaka doba je zapustila svoje sledove, tudi naša. Kaže, da bi moralo biti to doba golobov. V preddvor ju tega muzeja so namreč vse podstrešje zakrili kompromitirani simboli dobe, Id so jo hoteli pripisati nečloveku. Tudi našemu spremljevalcu je bilo neprijetno. Pravzaprav smo prvikrat slišali pripombo nekega Kitajca, da bi bilo bolje in bolj kulturno brez teh golobov. Skoda je res velika, dvomim pa, da bi lahko karkoli pokvarilo izredni vtis tega redkega zgodovinskega spomenika.
Gozd spomenikov
V pravi muzej pa smo šele prišli. Našli smo ga v bivših paviljonih Konfucijevega templja. Čudoviti so ti Kitajci. Nobene vere nimajo razen spoštovanja j pravil, ki jih je Konfucij predpisal za življenje, predvsem pa spoštovanje starejših ljudi in |
prednikov. Muzej torej nl mogel dobiti primernejšega prostora. Kaj vse vidiš tu! Ce bi opisoval podrobnosti, bi zajel opis ves časnik. Zato mi dovolite, da omenim samo čudovite freske iz pečine »Mejdjiša« pokrajine Kan-su in marmorni kip ženske iz dinastije Tang, ki bi mu lahko zavidal tudi kipar Miloške Venere.
Omeniti moram »gozd spomenikov«, med katerimi je tudi deset napisov na kamnu o nekem bogatem lovu 700 let pred našim štetjem. Dva izmed teh spomenikov sta prišla v antologijo najpomembnejših relikvij. Prvi je zapisnik činskega cesarja, drugi pa, prav tako na kamnu, krščanski zapisek v kitajskem jeziku, znan kot »nestorjanski spomenik«. »Babilonski patriarh« je zapusti^ edinstveni prvi in res redki krščanski spomenik na Kitajskem že v osmem stoletju.
Muzej in zgodovina človeka v Sianu tako prevzameta,' da ne more odkloniti tudi obiska v sloveči pagodi Sven Džan iz 7. stoletja, zgrajeni v spomin na slavnega budističnega meniha, ki Je prinesel to vero iz Indije. Z njenega vrha, 62 m visoko, je krasen razgled na mesto, v 'katerem se je cesar vozil s kozli. Lepotice, ki so poznale slabe strani cesarja in kozlov, so posipale pred svojimi hišami sol, da bi cesarja privabile v hišo.
(Konec prihodnjič)
OB ZBOROVANJU UČITELJEV V MARIBORU
»UČITELJ ZE NE BOM«!
Z vseh strani so prišli minulo ; Skorajda
soboto učitelji in učiteljice v Maribor na svoje zborovanje. Lepo in prijetno je bilo srečanje poklicnih tovarišev; med njimi je bilo mnogo mladih obrazov in nemara manj takih, ki se srečujejo že vsa leta na okrajnih posvetovanjih in sega njihovo znan. stvo dolga leta nazaj. Tesno priklenjeni na šolo in čeprav povezani z istimi načrti, problemi, uspehi in težavami, najdejo med
neizčrpen ie spisek oap
dolžnosti, bremen in odpovečli, ki jih prevzame prosvetar v svojem poklicu.
Zatorej ni čudno, da se mladi srednješolci raje odločajo za druge poklice, da na prigovarjanje komisij in profesorjev odgovarjajo: »Učitelj že ne bom!« Le redki so, ki se odločijo za učiteljišče. To je dovolj zgovorno znamenje, da ie treba nekaj spremeniti, zboljšati, popraviti.
im
šol s 715 oddelki in okrog 25 tisoč učenci. Zanje je na razpolago 495 učilnic, od tega 35 izposojenih kmečkih izb in gostilniških sob. Za redno delo primanjkuje 220 učilnic, da ne govo^mo, kako ustrezajo svojemu namenu dosedanje stavbe in šolski prostori. Več kot ena tretjina oddelkov ima popoldanski pouk. S te strani si lahko ogledamo tudi uspehe otrok v učenju in razmere, v katerih delajo učitelji na teh šolah. Na nižjih gimnazijah ni položaj nič boljši. In kje so kabineti, telovadnice, športna igrišča, učila, stanovanja za učitelje, domovi za dijake? Pretvorimo te številke na skupni imenovalec, pa lahko govorimo o milijardah. Mnogo naporov in veliko žrtev bo potreb-
nih, da se te razmere spremenijo. Toda o sodobni šoli ne moremo govoriti, če nimamo pred očmi tudi nove, sodobno opremljene šolske stavbe.
Okrog teh težavnih razmer in še mnogih drugih so se sukali pogovori .učiteljic in učiteljev minulo soboto, ko so se srečali v Mariboru. Mnogo je bilo starih, ponovljenih težav, a tudi dovolj novih misli. Bile so v referatih, razpravi in prijateljskem krogu. Če je v subjektivnem smislu rodilo zborovanje lep sad, potem bo slej ko prej čas, da slede težnjam. predlogom" in zamislim številnega prosvetnega kolektiva tudi dejanja tam, kjer se začne objektivni del življenja šole in učitelja.	—vd
Občinski praznik
v znamenju zborov volivcev
Letos že četrtič občani Škofje Loke praznujejo občinski praznik, v počastitev 18. decembra 1941, ko so začeli možje in fantje tega kraja množično odhajati v partizane. Ob letošnjem prazniku bodo razen prireditev imeli zbore volivcev, na katerih se bodo raz-govarjali o dosedanjih uspehih na gospodarskem in drugih področjih. Podjetja v občini so lepo napredovala, nekatera so se razširila, druga pa izboljšala proizvodni proces. Najbrž je v Škofji Loki precej kočljivo vprašanje solidne prehrane nekaterih delavcev. Le-to bi kazalo urediti s prizadevanjem vseh podjetij in občinskega ljudskega odbora. Po-I skrbeti bo treba za ustanavljanje
Manj, zato pa večja državna posestva
Novi predlogi Sveta za kmetijstvo o reorganizaciji državnih posestev in zadružnih ekonomij v celjskem okraju
Ne samo v Soli, tudi zunaj nje mora biti učitelj povezan z življenjem, Kot na primer učiteljica Mara Iz Lovrenca, ki vodi svojo pionirsko telovadno vrsto k javnemu nastopu TVD Partizan
šolskim letom le malo časa, da bi obiskali drug drugeg'a in si pogosteje segli v roko. Življenje teoe, stari odhajajo, novi prihajajo. Vedno znova je treba sklepati znanstva. »Slišal sem, da si dobil novo moč?« povprašujejo upravitelji med seboj. »Ali je Dragica še pri vas?« — »Kje je zdaj Cvetka?« — »Ste dobili kakšnega novega?« —
Sto vprašanj, sto odgovorov. In če človek pozorno ogleduje te ljudi, bo zlahka ugotovil, da je med njimi čedalje več deklet. Fe-minizacija poklica na celi črti! Zakaj? Ali je to dobro? Kaj storiti? Morda so ta vprašanja že kar nadležna, saj so odgovori znani, skoraj preveč znani — in stari. Tudi na svojem zborovanju so učitfelji in učiteljice izmenjali misli o tem. Sklepi so jasni: večjo moralno in gmotno podporo družbe temu težavnemu in odgovornemu poklicu! Vmes pa je še več vprašanj, ki vznemirjajo stare in nove prosvetarje po mestih, trgih in vaseh: kje dobiti stanovanje?, kako si urediti živ-
Vendar pa, ali je res v učiteljskem poklicu najslabše? Prosve-tarji sami nemara mnogokrat ne delajo svojemu poklicu najboljše usluge. Saj so težave tudi drugod. Zato je treba pridobivati mlade ljudi za učiteljski poklic z vsemi tistimi dejstvi, ki govore vendarle tudi o lepotah in svetlih straneh življenja. Mar ni teh veliko?
Šolska reforma. Koliko spregovorjenih besed, koliko prelitega črnila zaradi nje. Tudi zadnje zborovanje se je ustavilo ob njej.
Naš šolski sistem je star, učenje odmaknjeno od živih potreb gospodarstva, znanosti in kulture.
Zbližati šolo in življenje preko novih oblik in metod učenja, z
» i.Y. .	.	l	•	uiuroonn« na
boljšimi programi, s poenotenjem jim je, da se pedagoških načel, ki jih poraja *>olj utrdi in sodobni razvoj, je neodložljiva zahteva časa. Zato ni nikoli preveč besed, naj pedagoški delavci in družba uredijo to pomembno vprašanje.
A kako je z gmotno podlago šolske reforme? Vzemimo osnov-
Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo OLO Celje so razpravljali tudi o najnujnejših nalogah državnih posestev v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva. Ena glavnih nalog je nedvomno smotrno združevanje socialističnih kmetijskih obratov v gospodarsko močnejše enote. — V celjskem okraju so sedaj posestva socialističnega in zadružnega sektorja razmeroma majhna. Nekatere ekonomije merijo komaj 15 do 50 hektarov, razen tega pa manjši kmetijski obrati ne razpolagajo s potrebnim strokovnim kadrom, primanjkuje pa tudi računovodskega kadra. Zaradi teh pomanjkljivosti je delo manj solid-
no in na splošno negativno vpliva na procvit takih gospodarstev. Svet za kmetijstvo okrajnega
žitev posestva Loka in ekonomije KZ Slivnica.
Posamezne predloge bodo še
ljudskega odbora zato predlaga predhodno dobro proučili, čeprav
ljenje v tujem kraju?, kako reši- ne šole v mariborskem okraju, ti tefžavne gmotne razmere v šoli? Naštejmo nekaj podatkov: 125
Mariborska
Mala kronika
Celjska vajenska mladina dela na vseh področjih
Te dni se vrSijo v vseh mladinskih aktivih redne letne konference, na katerih pregledujejo dosežene uspehe v preteklem letu in proučujejo, kako bodo dosedanje delo ie poživili morebitne napake. Glavna naloga p mladinska organizacija Ji razSlrl.
Nedavno tega je bila v dvorani Vajenske Jole raznih strok I. redna letna mladinska konferenca tamkajšnje mladinske organizacije. Te konference so «e poleg uSeneev in predavateljev udeležili ie predstavniki obrtne zbornice, inšpekcije dela, tajništva za kadre in zastopniki večjih podjetij. Iz poročil, ki so sila podana na konferenci in iz disku-b;.................................
. 9 Minulo soboto Je prispela v Maribor poljska gospodarska delegacija, kt >1 bo ogledala nekatera gospodarska podjetja in hidrocentrale v mestu in okraju. Program obiskov so določili •kupno i Okrajnim ljudskim odborom, t Imenu katerega je delegacijo sprejel predsednik Milan Apih.
• V Umetnostmi galeriji so odprli dva razstavi. V spodnjih prostorih j« razstavil svoje risbe, lesoreze ln mono-tiplje mariborski likovni ustvarjalec Ivan čobal. V zgornjih prostorih na 10 r nedeljo otvorill razstavo »Ameriškega lesoreza«. Razstavljenih je Štirideset listov najvldnejiih ameriških umetnikov lesoreza. Ob tej priložnosti Je galerija posredovala tudi almanah »Moderne Kunsti aus USA«, ki se nanaSa na likovno razstavo letos pomladi na Dunaju ln ▼ kateri »o poleg opisov predstavljene tudi najrazličnejše zvrsti ameriške sodobne likovne umetnosti v kliiejih.
# Pevski zbor mariborskih pekov, ki nosi ime po padlem heroju in nekda-
oklfcnem tovariiu Milošu Zidan-
em pok
njei
Sku, je v jesenski sezoni spet redno nadaljeval z vajami, poslednji čas pa tudi i nastopi. Minulo nedeljo so mariborski peki gostovali t Lenartu v Slovenskih goricah. Spored je obsegal delavske, par-
9 Mariborski vremenoslovec-amater Anton Haberman, ki se ie vrsto let ukvarja s proučevanjem vremena, rad daje prognoze o vremenu, čeprav tn In tam krepko mahne mimo. Mariborčani ga po napovedih dobro poznajo, saj je v glavnem njegova napoved držala. Ža letoinjo zimo predvideva Haberman, da bo lepa. Pravi, da bo do 13. januarja sončno vreme In da bo prava zima nastopila l^le konec januarja In februar-
sije je bilo razvidno, da je delo mladinske organizacije močno razgibano. Posebno se je Izkazala mladina ob zaključku Šolskega leta, ko. je organizirala prvo revijo oblačil in frizur ter razstavo vaienskih izdelkov. Veliko delo je opravila mladinska organizacija tudi pri organiziranju okrajnega tabora počitniške zveze v Rovinju,, kjer je taborilo v počitnicah preko MO celjskih vajencev,
tem času so navezali vajenci stike z mladino ostalih Sol In Študenti univerze, kar je tudi zelo pohvalno. Celjski vajenci pa so z uspehom delali na kultur-n »-prosvetnem področju, saj Imajo svoj orkester, pevski zbor in dramsko skupino. Med vajenci je tudi precej Športnikov, ki so zastopali vajensko Solo na Številnih tekmovanjih, kjer so želi zadovoljive uspehe. V druStvu Ljudske tehnike, ki deluje na tej Soli ie včlanjenih mnogo mladincev, ki delajo v foto-kino, modelarski, avto-moto ln strojniški sekciji.
V razpravi, ki je bila živahna, so va-..............st'
kolektivom socialističnih in zadružnih obratov ter občinskim ljudskim odborom reorganizacijo, odnosno združitev nekaterih enot v močnejše. Strokovnjaki so o tem že razpravljali, vsekakor pa menijo, naj bi združevanje izvršili še preden bodo za posestva izdelali ureditvene načrte. Te načrte bodo izdelali strokovnjaki Inštituta v Žalcu. V celjskem okraju je sedaj skupno 44 socialističnih kmetijskih gospodarstev in zadružnih ekonomij, vtem ko naj bi jih bilo po novem le 20.
Tako predvidevajo združitev posestev Salek (130 ha) in Šoštanj (107 ha), ki bo skupaj merilo 237 hektarov. V Zgornji Savinjski dolini bi združili kar štiri • posestva, in sicer posestvo v Radmirju (36 ha), ekonomijo KZ Ljubno (12 ha), KG Gornji Grad (138 ha)
: in posestvo Mozirje (60 ha). Zdru-in odpravili žena posestva bi merila več kot Glavna naloga pa 200 hektarov. Posestvu Zovnek bi priključili še 36 hektarov ekonomije v Šmartnem v Rožni dolini ter bi tako obsegalo 246 hektarov Posestvi Latkova vas in Šempeter v Savinjski dolini ostaneta ne-izpremenjeni, prav tako Arja vas, sadna drevesnica Mirozan, KG Lava (236 ha) ter Mestno vrtnarstvo v Medlogu. Kmetijskemu obratu v Vrbju predlagajo, naj bi priključil še ekonomijo KZ Gotovlje in ekonomijo v Rimskih Toplicah, kjer bi lahko gojili mlado govedo. V občini Vojnik bi tamošnjemu posestvu, ki meri 116 hektarov, priključili tudi ekonomije KZ Frankolovo In Dobrna. Z združitvijo posestev Slovenske Konjice, Loče in ekono-
se je večina vodstev socialističnih kmetijskih obratov že izjasnila za nameravane združitve. Svet za kmetijstvo je med drugim tudi razpravljal o dodelitvi gozdov posestvom, ki so sedaj brez njih, a jih potrebujejo. Svet predlaga, naj bi posestvom na vsak hektar obdelovalne površine dodelili po pol hektara gozda. K.
raznih uslužnostnih obratov. Letos so bili v tej smeri že doseženi nekateri uspehi, saj so izgradili transformator v Stari Loki, napeljali vodovod na Trato in v Puštal, zgradili nekaj mostov, vel stanovanj, nekaterim privatnikom so omogočili s krediti izgradnjo stanovanjskih hiš. Pomembni gospodarski ukrepi pa niso edini, zlasti pomembno je tudi to, da se je v zadnjem letu velik del državljanov vključil v organe družbenega upravljanja in tako neposredno sodeluje pri reševanju vseh problemov.
S proslavljanjem so pričeli že 15. decembra, ko je bila v Domu TVD Partizan akademija, z enakim programom bo tudi na Trati. V pestrem kulturnem programu bo sodelovala mladina gimnazije in drugih šol. V tem času bodo tudi različne prireditve, kjer bodo sodelovali pripadniki tamkajšnjega garnizona, da bi tako čimbolj dostojno proslavili tudi obletnico ustanovitve JLA. V teh dneh b° organizacija Zveze borcev razvila svoj prapor. V zvezi s tem pa ® bodo prizadevali mladino seznaniti z zgodovino NOB, s tem da bodo posamezne skupine odšle partizanskem maršu po poten partizanskih enot V dneh praznovanja bodo na Kmetijskem posestvu »Suha« odprli nov hlev, prav tako bo začela obratovati novozgrajena bencinska postaja.
Občinski praznik bo nedvomno pomenil razen obračuna nad dosedanjim delom tudi iniciativo za novo dejavnost na najrazličnejših področjih.	Mr
Da bo več črnega zlata!
ja. Ker pa se v sporočilu lokalnega dnev-»kll« *
UL__.__.~- ______________ .	-	-
o preveč na čistem, kakino vre-
nika sklicuje na »lepo vreme z lokalnimi padavinami« bržkone Mariborčani
me se pravzaprav obeta.
— 11
mije KZ Zreče bi nastal največji dali stanovanja v novih blokih, obrat v okraju, saj bi meril 387 hektarov zemlje. Združitev predlagajo nadalje še . za posestvo Slom in ekonomijo Dramlje, skupno 187 hektarov površine.
Jelšingrad, ekonomija KZ Šmarje, Pristava in vinogradniško po-ienci	"grajoU "vod« t va~"n"ekaterih”podjetlj	“■J™ Vrtanj - skupnq 146	aarjev	bodo	skrbeli	v	raznih	tein zasebne	obrtnike	zaradi	nepravilnega > nektarov, Rogaška Slatina, Ko- | čajih	in	v	šoli	za	odrasle.	Le-ta
Velenjski premogovnik štopa po proizvodnji med najmočnejše v Jugoslaviji. Njegova letos dosežena produkcija 1,300.000 ton je ogromna številka.
V septembru se je proizvodnja znižala in vzroke so takoj temeljito analizirali. In že novembra je proizvodnja spet porasla in se celo povečala za 30.000 ton, kar je pripisovati dejstvu, da so se za proizvodnjo zavzeli partijska in sindikalna organizacija ter delavski svet. Razen tega so proizvodnjo preusmerili na dva glavna etažna traka, kar sedaj odlično deluje. Prav tako so z merjenjem delovnega učinka po posameznih čelih in s premijskim nagrajevanjem izboljšali ne samo proizvodnjo, temveč tudi storilnost.
Za dvig storilnosti dela v letu 1957 bodo v tem velikem premogovnem bazenu storili še marsikaj. Njihova skrb bo predvsem, da bodo odtrgali mlade rudarje okoliškim kmetom in jim bodo ni
S tem bodo dosegli, da bo mlad rudar posvetil vse svoje sile le kopanju dragocene rude. Tudi to bo mnogo prispevalo k višji storilnosti dela, saj je takih rudarjev več sto.
Za usposabljanje mladih rudarjev bodo skrbeli v raznih te1
nagrajevanja ln zaposlovanja, dodelitve dopusta, nepravilnega odnosa nekaterih mojstrov do vajencev itd.
Na zaključku razprave so sprejeli nekaj sklepov in isvoAll il-članski odbor.	V.	F.
strivnica in Rogatec — 263 hektarov, ekonomija Kozje ter Bistrica* ob Sotli — 81 hektarov, Planina in Jurklošter — skupno 100 hektarov ter nazadnje zdru-
letos dobro dela in ima nad 60 slušateljev. Izboljšali bodo organizacijo dela in s tem povečali storilnost. Vse navedeno je posebno pomembno zato, ker dote-
NEDELJSKO POPOLDNE V KOŠAKIH
pa&aJ&žjeno pk&dm&stje,
ka v rudnik neprestano nova delovna sila.
V letu 1957 je postavljena pred kolektiv težavna in odgovorna naloga — nakopati 1,450.000 ton lignita. Tako visoko številko b° mogoče doseči le z zagotovitvijo osnovnih življenjskih dobrin vse® rudarjem; z monolitnostjo kolek* tiva in z izboljšano organizacij® dela. Vse to pa bo še bolj ko* doslej dvignilo storilnost dela * velenjskem premogovnem b#* zenu.	-5-
Kraike iz Lendave
Zbori volivcev v občini so bili i mnogih vaseh plodni in dobro obisk«"1,
V razpravah je bilo mnogo govora 0 elektrifikaciji in ostali komunalni d®" javnosti. V gaberskem ln dolinskem se't' torju so vaSčani v zvezi z elektrlfi^®' cljo mnogo storili z lastnimi sredst**' da bi delo dokončali pa bi potreb°va^ posojilo. V Lendavi je bila živahna r«’ prava v zvezi z izmenjavo glavncff® plinovoda in ureditvijo tržnice. ' R60' kovčanl so se aevzemali za uredi*®* mrtvaSnice.
*
V lendavski osemenjevalni postaj*1 ki je začela delati maja letos, so v ^ razdobju osemenili okrog 1100 krSf' Drugo leto nameravajo razSirlti delovn<l področje na črensovski sektor v belt'0 skl občini. V ta namen bi potrebo*®^ dobro prevozno sredstvo.
*
Zaradi načrtnega razvoja komunfl^B* dejavnosti v posameznih vaseh, kar P0" 1 sebn0 velja za gradrjo hiS in gospod4' sklh poslopij, so » vseh vaseh Kobilja in Petlišovec v občini gradbene okoliSe. V Kobilju ni bilo ^ tega izvesti, ker Je ni določeno, k“ bodo regulirali Kobiljski potok, ko v PetlSovcih pa zaradi naftnih rf virjev. Letos so izdali v občini 170 benlh dovoljenj za hiše in gospodar* poslopja.
V ozki dolinici med Piramido in Melj- stanovanjska poslopja stara, komunalne skim hribom je danes precej drugačno razmere vključm življenje kot pred mnogimi leti. Čeprav vodom
drugačno razmere 'vključno s* kanalizacijo in'vodo-
slabe,
[ižanske, umetne ln narodne pesmi.
0 Na Teznem Je Imel minulo soboto , _	  „	.	.	    I__r________ t_________uicmu
j® I hišam in imajo Košaki še vse lastnosti nekakšna podaljšana in omrtvičena tretja kajti tam so kavarne, kino. športne in kul kmečka« in viničarske** kraia. ie ven- roka: seda ie Droti severu v košaško Hnlin« tJ™	„i^„i;
....	- .	.	.	-	..	.	- Pomanjkanje zdravstvenih, mnogo meščanov. Semkaj ne zahajajo. Na- bi deial d«
segajo vinske gorice z vseh strani proti prosvetnih in socialnih ustanov. Košaki so sprotno pa Košačani hite proti mestu • Jal’ ,
* *“	‘	’	”	“	'	‘	*	“	1	'	'	'r>l;Xn*%n	i__1 '	1_	J	I	1	.	.	’	ITI	1	TTl	1	ITI	PŠP«	Tl	l'
in
prijat*lj°ev™NogMnetno mo/tvo*.Kovinar- i kmečkega in viničarskega kraja, je ven- roka; segla je proti severu v košaško dolino turne prireditve,
ja<. v katerem igrajo delavci ii ~r"‘ ' J--'- -1--1	---------“u"‘—:---------------------------1----------------------------------------------------- .	..	.
ln Metalne, je letos znatno napred
_ ___________________ _	TAM
je letos znatno napredovalo, j
Dedek Mraz ne bo pozabil cicibanov in pionirjev iz Gornje Radgone
Tudi leto« je napovedal Dedek Mraz obisk v obmejni G. Radgoni. Celotno izvedbo bo prevzela radgonska Svoboda, ki namerava leto« prav posebno presenetiti cicibane ln pionirje in povabiti v goste Dedka Mraza v prav svečanem vsduiju.
Za svoje mlade telovadce namerava povabiti na poseben obisk Dedka Mraza tudi tukajšnji PartiJan. ki je prav ob pomoči teh najmanjiih telovadcey do«e-gel tako lep uspeh pri tekmovanju za pokal »Ljuaske pravice«. Dedek Mraz najbrie ne bo pozabil na radgonski Vr-tec in bo potovo zavil ie vanj, ko ga bo pot vodila mimo njega.
Vsekakor pionirji in deca že zdaj mnogo mislijo na svojega prijatelja in ga bodo nad vse veseli, posebno pa 8e, ce bo prinesel s seboj sneg. —rko
illltUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIM
Za 500 din dobe 7 knjig samo člani
Prešernove družbe
Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne ln uprave # Pohitite z vpisom!
darle tod Maribor najobčutneje spremenil in tam ohromela, svojo podobo. Spremenili so se predvsem prebivalci. Starih »lajtešperških« gospodov, veleposestnikov in mešetarjev z mesarskimi in krčmarsliimi predpasniki — bodi komurkoli že zahvaljeno — ni več. Njihove vinograde so prevzela kmetijska gospodarstva. Industrijska podjetja, ki so se po voini razširila po vsem mestu, so si tudi tukaj poiskala domovinsko pravico.
Naj jih naštejemo? Poleg stare tovarne za predelavo mesnih izdelkov, si je tu po-i stavila svoi obrat Industrija kovinskih izdelkov. Najpomembnejša *je vsekakor »Avtokaroserija«, pred leti še majhna delavnica, danes že tovarna za izdelavo modernih avtobusnih in drugih avtomobilskih karoserij. Prav na koncu doline se ponaša s stotisoči zidakov na j večja mariborska opekarna. Vendarle kljub tem podjetjem Košakov ni moč primerjati z Meljem, Tez-nom ali Studenci. Nemara prav to ni do bro, saj so Košake mestni možje mnogokrat pozabili. 2ivijo tako rekoč zelo spokojno sami zase in jih vznemirjajo Ie drveči avtomobili, ki švigajo iz Maribora proti severu, ali v nasprotni smeri.
Zato so Košačani tisti mestni prebivalci, ki imajo od mesta najmanj koristi. I* neštetih zapisnikov zborov volivcev boste lahko razbrali glavne težave, ki jih že več . let žulijo: šolski otroci imajo daleč do šol, j delavci do tovarn, avtobusne zveze nobene,
vedrilo in zabava.
SVOJ
so tega že vajeni
so najbolj potrpežljiv
mirni meščani, najmanj razvajeni in ^
htevni. Saj, kadar človek na zboru v0 „
pa
nft'
gledališče, hoteli, raz- ,	,
Ni prijetno pešačiti po ?ev desetkrat prosi za avtobusno zvezo,
ilMii
je ne dobi, veliča.
se polagoma »diskusije*
Zvečer, ko se vračate v mesto, s*°P'j naglo, kajti glavna košaška magistrala najbolje razsvetljena, stranske ulice P žarnic skoroda ne poznajo. Tudi trgovl? in lokali ne poznajo neonskih napis°v 1 ^ svetlobe v izložbah. Glede trgovin s0 šaki popolna dežela, o obrtnih lokal’ ' gostinstvu in podobnih rečeh raje ne 6 vorimo. Vse to je v mestu. A Košaki, ct-prav del mesta, še zdaleč niso mesto.
Zakaj?
Ker jih zelo radi »spregledajo«. Padati pa je treba, da so Košaki zaradi bliz' vinogradov, gozdov in lepih dolinic O j
Na vhodu v Košake — pozabljeno predmestje
mara najlepši del mariborskega mesta, je po krivici zapostavljen in zanemarja • Zdaj ko se jasnijo vremena mestnemu busnemu prometu, si Košačani upravice želijo, da bi tudi v njihovo predmes J speljali redno avtobusno progo. Ne ve ' ali bo iz te moke kaj kruna. Zapisal s njihovo željo, da bi se jim oddolžil za 1, popoldanski sprehod. Prav bi bilo, ko semkaj kmalu prišli tudi kakšni arhites > zidarji in ljudje, ki skrbijo za komuna • trgovino in gostinstvo. Seveda ne samo sprehod — ampak na delo!	j
»mi* in zt*l°žila (Uj J|, v Ljubljani
Knjige in revije
PREJELI SMO V OCENO:
»4sIDyARD KARDELJ:	PROBLEMI
SOCIALISTIČNE GRADITVE. Knji-
I*jj,! Državna in gospodarska graditev.
Državna založba Slo-1955, Strani 442 +
V0.pREHHOV VORANC: DOBERDOB. UrS roman slovenskega naroda. Tretja iu Pripravila za tisk Cene Vipotnik Acpffno Zupančič. Opremila ing. Jakiča fj„L,t0- Izdala Cankarjeva založba v JUi)ljani 1956. Strani 558 + (II), 6'.
>0anI>REZIHOV VORANC: JAMNICA. Ro-
*a ,Soseske. Druga izdaja. Pripravila OnILsk Cene Vipotnik in Beno Zupančič. CanL !a in8- Jakiča Accetto. Izdala 8ti* frjevQ založba v Ljubljani 195b. a“> 569 + (III), 8*.
K Prežihov voranc: požganica.
lleJl n X7: prevratnih dni. Tretja, p izdaja. Pripravila za tisk če W i ^. in ^eno Zupančič. On *ca Acceto.. izdala Cank,
(Ji) v Ljubljani 1956. Strani <k>4 t
i^REžIHOV VORANC: SAMORASTNIKI
ViiJJJu?.e povesti. Izbrala in »uredila Cene lu» in Beno Zupančič. Opremila
re-
ene
karjeva
FESTIVAL
slovenskih kinoamaterjev
Ml),
...	~«pančič.	Op.	.....
,Jakiča Accetto. Izdala Cankarjeva VGiGranom v Ljubljani 1956. Strani 673 -+- filma.
Prvi republiški festival ozkega filma, ki ga je preteklo soboto in nedeljo priredila Fotokinoama-terska zveza Slovenije v počastitev desete obletnice Ljudske tehnike, je bil zamišljen kot pregled dosedanjega dela na področju filma. To je bilo poudarjeno že v razpisu prireditelja s tem, da so bili na festival pripuščeni vsi filmi ne glede na letnico njihovega nastanka. Novi filmi so imeli spričo tega kaj malo upanja na uspeh, saj so bile domala vse nagrade oddane že vnaprej na področju ozkega
.....	,	!	Tako	je	dobil	zlato	Puharjevo
K^11 Muu Mej.k. Opremil ing!'“arh" medaljo večkrat nagrajeni film ,Bežek. izdala Cankarjeva založba Boštjana Hladnika »Pravljica o juMjaiii 1936. strani 251 + (I), 8* ljubezni«. Srebrni nagradi sta do-Tak /Fai1’;lloi giovagnoli: SPAR- bila Stane Viršek in Marjan 8:/‘»C.^TNot/TudskaTn/i‘nicat Cilar, prvi za ciklus filmov iz na-yS“aUa Nadja Furlan. Izdal Slovenski rodnoosvobodllne VOjne, drugi za 235 zavod v Ljubljani 1956. Strani I* (V), 8°.
IlVpR; ANTON VRATUŠA: PERSPEK-GaV,Vgoslovansko-italijanske-SKp ,^;L°VANJA v OKVIRU EVROP-Jv 1OLITIKE. »Politična knjižnica.
Izdajata »Kultura« v Beogradu 0| g,arjeva založba v Ljubljani. Stra-
film »Adi na Koreji«. Filmi »Fantazija jeseni«, »Obzornik 1956« in »Tabor vzhajajočega sonca« oziroma njihovi avtorji so dobili bronaste medalje. Posebno priznanje pa sta dobila še Cilar in Skok za film »Moste«, ki po sodbi žirije spada že med polprofesionalne filme.
Med nagrajenci, razen redkih izjem, torej ni novih imen, isto velja tudi za njihove filme, ki so bili malodane vsi nagrajeni že na prejšnjih festivalih. Bolj razveseljivo je vsekakor število prijavljenih filmov. Teh je bilo nekaj manj kot štirideset, kar j'e za naše razmere, četudi upoštevamo širok razpis, zelo veliko.
Manj zadovoljiva je kvaliteta slovenskih amaterskih filmov, še manj pa njihova tako vsebinska kot izrazna izvirnost Amaterski film je bil vedno avantgarda filmske umetnosti. Profesionalni filmski delavci, ovirani pri ustvarjanju od komercialnih, propagandnih in kdo ve kakšnih še imperativov, si niso mogli pri-
GlnsiP^.P^^ POTA. Prosvetna revija Svobod	-	■
JUGOSLAVIJA NA XI. MILANSKEM TRIENALU
jugoslovanski uporabni umetniki voščiti eksperimentiranja in so bodo prvikrat sodelovali na miian- venomer hodili po izhojenih po-
teh- Toda filmska umetnost ne
A - sodobne dekorativne umetnosti in ar- ,	**	.	.	 .	,	.._.
■§lov.nTr=“rY“uiln,Si2>Tf.tnlh.«r hitekture, ki bo prihodnje leto od dopušča kompromisov med intui-BOREP ri fi 7 k	j	27. julija do 4. novembra. Zveza 11- cijo na eni in izvedbo na drugi
^v°bodif„eC vojne Slovenije' l.etnik	Kom^OMTul“ SM’	SO	V	zadnjem	de-
v vember 1956, štev. 11.	stike sg tujino prevzela organizacijo	setletju filmski amaterji prav	za-
tljsk«,,	VAS. List slovenskega knie- sodelovanja naših umetnikov. Razpl-	radi svoje neodvisnosti dali
Kim-nE0 ,	z?flružnižtva. Izdaja	založba i sala Je splošni Javni natečaj za Idejni	mar<;ikatprr> nohudo za ra7Vo1	iz-
*tS» 5?	v Ljubljani. Leto	V, »956, I načrt razstavnega prostora, ki bo me-	marsiKarero poDuao za razvoj	iz
• M	I ni okrog 60 kvldratnlh metrov. raznih sredstev sedme umetnosti.
Eksperimentalni filmi Kanadčana Mac Lamina, »Svet tišine« Jacquesa Cousteauja in končno tudi »Rdeči balonček« Alberta Lamorissa pričajo v prid te i trditve.
Ocenjevana s tega stališča je I žetev prvega slovenskega festi-i vala -ozkega filma dokaj borna. Zgolj Hladnikov film »Pravljica o ljubezni« in morda še Letini-čeva »Fantazija jeseni« sta poizkusa samosvoje filmske interpretacije. Oba, seve Hladnik v neprimerno večji meri in bolj uspešno, sta se skušala izogniti jalovemu posnemanju profesionalnih umetniških in dokumentarnih filmov. Vsi drugi filmi,
Henrik Pinne: Pomladni večer
vštevši tudi nagrajene, so le bolj ali manj posrečene kopije.
V delno opravičilo naših kinoamaterjev pa moramo zapisati, da so v primeri s svojimi kolegi v tujini v zelo neugodnem polo-
»Najin namen je navezati stike«
STA V POGOVORU IZJAVILA POLJSKA GLEDALIŠKA GOSTA
, Kakor smo že poročali, sta te, sambla v Ljubljani in ljhblian-01 obiskala Ljubljano dva pred-1 skega gledališča v todzi. Prav e-Ujn!ka poljskega narodnega tako želiva v Ljubljani poiskati fedaldšča v Lodzi: direktor Sta-	......
Hisl iv J-^nzi: aireKior oia-IjVPiotrowski in režiser Malu«, direkcija ljubljanske Dra-moo.lIU	povabila, da bi jima
svof P°^azati košček iz dela z nj^a ansambla in se dogovoriti tor i?0 ° skupnih načrtih. Direk-v0r:. °*rowski nam je rad odgo-na nekaj naših vprašanj. *“mcn vašega obiska? vgp zadnjem času je postalo 6oFp 5ar°v.om iasno- da je mo-vseh se^‘ mir in blagostanje - n narodov samo po eni poti: fiiprf u ?®dalje širših in tesnejših in , se°ojnih stikov, gospodarskih Potrok	P°U®ki	je to nadvse
2a«i„ -°: zato si želimo pridobiti n(l.i v tej smeri tudi mi — na Na::®CJU gledališkega življenja, ta na pot v Ljubljano ima prav ObSi"tn1en: navezati stike med 'n SMr' r^aynim teatrom v Lodzi sva .».v Ljubljani. Med drugim Pravim s Pretllogom. da pri-gostovanje našega an-
režiserja za Nošičevo »Gospo ministrico«, ki jo nameravamo v najbližjem času pripraviti v našem gledališču.
Splošno o gledalllCu v Lodzi?
Lodz je izrazito delavsko mesto z več ko 700 tisoč prebivalcev. Prizadevamo si, da sestavljamo svoj repertoar tako, da lahko vsak od naših pretežno delavskih gledalcev dobi kaj primernega zase, s tem pa želimo seveda hkrati vsakega novega gledalca vzgojiti in pritegniti za stalno k teatru.
Trenutno igramo pri nas »Celestino« de Rojasa po inscenaciji našega velikega dramaturga Leona Schillerja in v režiji Jadvvige Chojnacke* ki je direktorica, umetniški vodja našega gledatišča tar tudi kreira naslovno vlogo. Prav tako ima J. Chojnacka v svojih rokah režijo in naslovno vlogo pri delu Gabriele Zapolske
Zakl
med NAŠIMI REVIJAMI
jučen IX. letnik »Novih obzorij«
Preis,,-- .merjavi z nekaterimi
števili. zvezki se dvanajsta žant^i ne odlikuje po izjemni vt>reTnI°lt’,..Jeprav. se od. P°‘
°ddai- • ravm revije, preveč ne Pesmi objavljajo Mila eva> Marička Žnidaršič, Varie r K°njar, Lojze Kante in
ravni revije, preveč ne e. F
i,
Kor
^riinQ^rez' v prevodu Herberta Vaju,3 se jim pridružuje še hr-ttrni Pfsnik Jure Kaštelan s pe-ttii RJ,a.^imi teksti. Med prozni-tQrnii velia omeniti odlomek iz Volj-!13 Manice Lobnik »Prosto-r‘jana frtico »Tihožitje« Ma-bj un Kolarja. Obema prozama Ž{et) a v Prid nekoliko večja zgo-kom , ■ K pripovednim prispev-sk0 ia j0 Prištejemo še filozof-
^edri2a ,allnieni potopis Mirka
Jetu« ilf a »Vetrovi nad mor-
HeVni izraža v osrednjem delu
fiem ,.zan,rriivih misli o sodob-
^yeku. ter zapisek »Zajč-
ižostai’ ^	lahko brez škode
h« Mani
Oo u*' Manj izrazita kot običaj-esejlstika. Stefan Barbarič
žaju. Le malokateremu je, navzlic pomoči kinoklubov, dostopen drag filmski material. Pomagajo si pač s tem, da snemajo naročene ali vsaj finansirane filme za različne organizacije in ustanove. Naročniki seveda soodločajo pri izbiri snovi, kakor tudi pri izvedbi, kar gre skoraj gotovo na rovaš umetniške kvalitete filmov.
Posebno pozornost zaslužijo Virškovi filmi iz narodnoosvobodilne vojne. Tudi če odmislimo neprecenljivo zgodovinsko vrednost teh edinstvenih dokument-tov, moramo priznati njihovemu avtorju dokajšen smisel za izbiro motivov, slikovno kompozicijo in čut za filmsko dinamiko.
Kljub omenjenim pripombam je prvi republiški festival ozkega filma vendarle dosegel svoj namen: prikazal je razvoj ozkega filma v Sloveniji od skromnih začetkov do danes in seznanil je širšo javnost z doslej zapostavljeno kinoamatersko dejavnostjo.
Žarko Petan
Karel Zelenko: Stari klovn
KRONIKA LJUBLJANSKIH KONCERTOV
KOROŠKI PEVCI
V LJUBLJANI
Dne 8. decembra so nas obl- spajajo s Slovenijo in njeno pre-skali koroški pevci, pevska zbora stolnico; Svet Zveze Svobod in
je napisal članek o Tainu ob slovenski izdaji njegove »Filozofije umetnosti«. To je edini originalni prispevek na tem področju, Vrzel je zamašilo uredništvo s prevodom članka Donalda Keena o japonskem romanu, ki je zanimiv z informativnega vidika. Tri temeljite knjižne ocene so napisali Jože Pogačnik o Bevkovi »Črni srajci«, Alenka Glazer o Kranjčevem »Camem nasmehu« in Dušan Zeljeznov ob Zlobčevem prevodu Dantejevega »Novega življenja«. Med zapiski omenimo sestavek Ivana Mešička o obisku pri pisatelju Mešku. Članek ni brez zanimivosti, vendar je preočitno in prehudo podlegel ne najbolj posrečeni metodi našega sodobnega literarnozgodovinskega intervjuja. Nekaj informativnega in kritičnega gradiva so prispevali še B. B., Sergej Vrišer in B. R. — S to številko je mariborska revija zaključila svoj deveti letnik.	K-8
»Morala gospe Dulske«. Nadalje dajemo »Filomeno Marturano« de Filippa v režiji Marije Malicke, ene od največjih poljskih igralk, ki igra naslovno vlogo, ter »Uči* telja plesa« Lope de Vege. »Dul-ska« predstavlja poleg »Kovar-stva m ljubezni«, »Celestine« in se nekaterih del železni repertoar našega gledališča.
VaSl vtisi v Ljubljani?
V Ljubljani sva imela priložnost, da sva si ogledala dve Mo-lifcrovi enodejanki, Arthurja Millerja »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«, Goljevega »Jurčka« ter v operi generalko »Hoffmanovih pripovedk«. Najino pozornost je vzbudila predvsem velika zavzetost, žar, ljubezen do gledališča, ki veje z odra. Prav tako naju je presenetil vtis, kako veliko pietizma kaže ljubljansko občinstvo v odnosu do svojega teatra. Zaradi ljubeznivosti rektorja dr. Fr. Koblarja in profesorja Kumbatoviča sva imela priložnost, da sva videla tudi Višjo gledališko šolo. Ob eksponatih, ki so pripravljeni za razstavo ob desetletnici šole, sva bila navdušena. Želiva si, da bi lahko tudi pri nas na Poljskem prav kmalu pripravili tako lepo razstavo uspehov gledališkega šolstva.
Rada bi še izkoristila ljubeznivost redakcije, da se po tej poti zahvaliva direktorju Slavku Janu in dramaturgu Filipiču za prisrčen sprejem v Ljubljani in — na svidenje na Poljskem 1
Slovenskega prosvetnega društva »Gorjanci« iz Kotmare vesi in Slovenskega prosvetnega društva »Bilka« iz Bilčovsa pod vodstvom osrednjega pevovodje Slovenske prosvetne zveze Pavla Kernjaka. Zbora sta nastopila v Filharmoniji, in sicer združena kot mešani in moški zbor. Zapela sta vrsto koroških narodnih v priredbah Pavla Kernjaka in Mira Kernjaka, zborovodjevega sina, Oskarja Deva, Zdravka Svikaršiča, Luke Kramolca in Cirila Preglja, poleg tega- pa še nekaj Kernjakovih pesmi v preprostem zborovskem slogu ne na narodna besedila. Glasovno in zvočno zbora kajpak nista dovršena, zlasti moški ne, še celo ker je po pevovodjevih besedah ravno precej dobrih tenorjev izostalo, vendar pa pevovodja izhaja iz osnovnega tihega petja in tako po pravi poti polagoma vodi te prirodne pevce k enotnejši in zaokroženejši zvočnosti. Posebno vrednost imajo gostovanje koroških pevcev za naše zbore in njihove zborovodje zato, ker jim dajejo priliko poslušati priljubljene koroške narodne v pristni izvedbi, v kakršni pač najlepše učinkujejo, s tistim temperamentom, ki jim najbolj ustreza. Ob teh izvedbah se naši zbori lahko sami učijo. Občudoval sem enotno narečno izgovorjavo, a to bodo nešolani pevci, če niso Korošci, težko dosegli, zato je bolje, da pojejo koroške narodne v bolj knjižnemu jeziku približani izgovarjavi. Pavle Ker-njak je nedvomno nadarjen Eri-rodni glasbenik; s tem, da je pripeljal svoj zbor v Ljubljano, je podčrtal zavest koroških Slovencev, da jih žive kulturne vezi
prosvetnih društev je priredil drugi dan razgovor pevovodje z ljubljanskimi glasbenoprosvetni-mi delavci o vtisih s koncerta.
Irvlna Schenkmana so napovedali kot »ameriškega pianista«. Njegov nastop s štirimi Beethovnovimi sonatami (7. decembra) pa ni dosezal koncertnega standarda, niti po tehnični, niti po inter-
pretacijski plati, da, izvajalec tudi spominsko ni obvladal sporeda popolnoma trdno. Verjetno je amater in iz amaterskega stališča gotovo dosti zna, a njegov nastop bi bilo treba vendar že v napovedi opredeliti, da bi zainteresirani del občinstva natanko vedel, kaj naj pričakuje. Tako bi imel tudi izvajalec sam neprimerno ugodnejše stališče.
Rafael Ajlec
Skupen nastop dveh slikark
• Mira Srajeva že mnogo let I sorodnica Avgusta SanteJ, ki na-marljivo ustvarja s čopičem in daljuje slikarsko tradicijo ne barvami, vendar je ostajala do- I samo svojega velikega sorodnika,
slej skoraj vedno skromno v ozadju našega živahnega reprezentativnega likovnega življenja Sedanja razstava njenih oljnih podob v Umetniški zadrugi jo po daljšem času spet predstavi kot marljivo ustvarjalko ne zelo pomembnih kvalitet, vendar pa kot tenkočutno ljubiteljico narave, kateri se posveča tako motivno kot čustveno. Motivni svet njenih platen je Gorenjska; pomladno razpoloženje s cvetočim drevescem' zaživi v nepretenciozni preprosti interpretaciji slikovnega prijema, ki izdaja po in med-impresionistično nastrojenje našega slikarstva. Brez variiranja, na isti način jo pritegnejo tudi jesenska razpoloženja, kjer se razživi njen občutek za barve. Solidno obvladanje slikarske tehnike in polnost občutij se nekako ne skladata s skromnostjo formatov njenih podob. Kolekcija Mire Srajeve napravi zato vtis nevsiljive intimne likovne prireditve.
Skupno z njo razstavlja v istem prostoru daljna Tominčeva
ampak tudi vseh svojih prednic. Motivno zajema njena kolekcija, kot že na razstavi njenih akvarelov v Mali galeriji predvsem primorske obmorske motive. Fasade hiš po hribu vzpenjajočega se obmorskega istrskega mesteca, samotna hiša na istrski gmajni s staro pinijo v ospredju ali samotna pot med cipresami zaživi pod njenim čopičem v prijetnem razpoloženju slikarke, ki v teh podobah ne skriva zanimanja in ljubezni do sveta, katerega upodablja. V tihožitjih, predvsem cvetličnih, ne opazimo kakšne posebne note, čeprav lahko tu prav tako kot pri krajinah iz Primorja ugotovimo njen sicer slikoviti, vendar pa mnogo trdneje na snov vezan prijem kot pri njeni kolegici. Svojih podob ne obremenjuje in ne uklepa s pretirano preciznostjo, obenem pa v njeni precej bogati barvni lestvici prevladujejo vedno isti toni, ki po njenem najbolje interpretirajo željeno razpoloženje in barvni izraz motiva oziroma sujeta.	M.
IZ N ASIH KINODVORAN
»Dama s kamelijami«
ska«, »Dama s knmdljn^^led.^bolj ' jr »e veia Itevllo filmov, v katerih bo to- melijami«, i
likrt onpvnnn firptn f nrK»	J	.	’
liko opevano Greto Garbo spoznal tudi mladi rod.
Ena izmed Številnih filmskih verzij no Dumasovem romanu »Dama s kamelijami. je tndi istoimenski aiucriiki film, v katerem nastopata Greta Garbo in Robert Taylor. čeprav smo videli veliko l(ralko že v dveh filmih pred tem, |>a moramo vedno Iznova priznavati, da je v resnici velika, zlasti ^a ob tem filmu, ko sloni via njegova teza na njej.
Margarita Grete Garbo je neobičajna in prav nii podobna lepoticam v krinolinah iz oper ali drugih filmskih priredb tega dela. Iz nje veje privlačnost,
Karel Zelenko: KvartaCl
mogoče ubraniti. Lik, ki ga Greta Garbo v »Dami s ka-. .ni ginljiv, Se manj pa solzav. Nasprotno. Neverjetno resničen Je in neponarejen, nekako naivno-zrel, tenkočuten in 1
dogajajo stvari, ki so nam lahko samo v sramoto. Tako zlorabljanje jugoslovanske folklore in pokrajine bi moralo biti poSteno kaznovano, ker nam res ni v j čast. Niti ne more biti tu Izgovor ko-mercializem, zakaj tudi ta film nam s svojimi banalnostmi, hladno, medlo In površno zgodbo, ne bo prinesel niti ugleda niti denarja.
preprost
ilvo Je' t  ___________________
ne boleha na značilnih lastnostih
Zanimivo Je tudi, da film skoraj nič .............................. ffl.
časa, v katerem Je nastal. V njem ni pretirane sentimentalnosti, pač pa je to lepa.zgodba o ljubezni in odpovedi, ki Je.pretiravanja povedala znano In priljubljeno snov.
Film je režiral Georg Cukor, ki mu moramo priznati, da ga je ustvaril res tudi za »pozne rodove«, saj se filaiu le sem in tja —
»Soteska«
»Vera Cruz«
Boj za vstopnice kljub zvišanim ce~ nam (ali j>a je mogoče tudi to posebna vaba), pričakovanja polni obrazi iu precej ohlajeno navdušenje po napisu »Konec«, to te v clavnem zunanja slika ob
Rrvi ljubljanski predstavi ameriškega Ima Vera Cruz, posnetega po sistemu P°*na njegova resnična sta- superscope. No, sistem sam ni nič po-ine. 5,les’ P° dvajsetih letih. Je ' sefmega (značilno je le Široko platn^ nov In »vez.	zato g. pustimo, saj z. obravnavanje
tega je marsikje drugje dovolj prostora.
Film je iz vrste westernov. Zgodba se godi v Mehiki v času, ko sta se bojevala za oblast Juarez in Maksimilijan. NemSko-bosenski koprodukcijski film »Ifoko platno, na katerem se pogled re« »Soteska« je spet ena izmed tistih ko- r odpočije, nam v tem primeru nudi mar-
rodukcij, nad katerimi sc vedno znova sikaj, kar je vredno videti. Slikovita czimo in smo proti njim. Zanimivo bi pokrajina in ponekod kar mogočno kom-ilo namreč ugotoviti, zakaj je bosen- j ponlrani prizori, ob katerih se nam sko proizvodno podjetje to koprodukcijo ' pričnejo razkrivati neomejene možnostj sploh sprejelo. Zakfj. v filmu, iz kate- sirokoplatenskih sistemov (med katerimi
G
v tlllllU. i L »MIC’
rega so hoteli narediti napeto, orientalsko pobarvano ljubezensko zgodbo, ne manjka prav nobene značilnosti povprečnih nemških filmovt banalnosti, praznote in slabe igre. Tu je ljubezenski čfr» tverokotnik, oziroma trikotnik, zapreden v banalno ljubezensko zgodbo, nadvse primitivno izpeljano. Slab scenarij z revno zgodbo, povrhu vsega Se polno ne-
film.
logičnosti, ni morel dati drugega, kot
~^lo dolgočasen In	............
)
<)
zni in polni Naj še toliko gra,
feg
neprepričljiv
. monotona In ■_ ________
10 imenovani »napeti« prizori ohlapni, prazni in polni diletantizma.
Naj še toliko grajajo koprodukcijsko._______________
politiko i>ri nas, kljub temu se se vedno izkazal«.
zelo dolgočasen  ________
Zgodba je vteskozj monotona in so celi taki
pl«	________________
je, mimogrede povedano, »superscope« eden najmanj kompliciranih), to dvoje ie vsekakor visoko nad vsebino filma, C* Je kliub drugemu sistemu ostala približno taka, kot v večini wesfern filmov. Sicer pa je film formalno zelo dobro narejen in učinkuje tako kot vsak dober in napet film te vrste.
Ta učinek seveda še poudarjata znana in priljubljena igralca Burt Lan-caster in Gary Cooper (zlasti drugi) ter številne duhovite podrobnosti, ki vzbujajo obilo smeha in zabave, medtem, ko se naša znanka iz filma »Ženske prihajajo«, Denise Darcel, tu ni poseouo ~ *	P.	G.
UGODNA DELOVNA BILANCA »PARTIZANA« SPODNJA SISKA
Število članstva se je podvojilo
lahko pa bi bilo še večje, če bi bili vključili delavce iz 26 podjetij
na društvenem področju
V nedeljo je napravilo obra-6un svojega dela eno izmed najboljših ljubljanskih partizanskih društev — »Partizan« Spodnja Šiška. Na zelo obiskanem občnem zboru so izvolili za prvega častnega člana narodnega heroja Slanderja Franca-Pepeta, predsednika okrajnega odbora Zveze borcev. Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Gabrovšek, povzemamo, da je društvo uspešno izpolnilo vse sklepe zadnjega občnega zbora, med njimi najvažnejšega — množičnost. Od 329 pripadnikov je število v letu dni naraslo na 701. Katero društvo se še lahko pohvali s tem? Tak priliv je plod redne, kvalitetne telovadbe, široke prireditvene in druge dejavnosti, ter aktivne propagande. Za neumorno delo v telovadnici so dobili priznanje načelnika Sabina Šlander, načelnik Srečo Ravtner, 70-letni vodnik cicibanov France Novak in drugi. Odlično je sodelovanje s športnimi društvi in množičnimi organizacijami v Spodnji Šiški. Letos je odkrilo društvo na svojem, Šercer j evem domu štiri spominske plošče 34 v NOB padlim telovadcem in razvilo prapor na letnem nastopu. Na dveh akademijah in drugih prireditvah je bila dvorana vedno premajhna, tako so bile obiskane. Z izvenarmadno in splošno vzgojo članstva so koristno organizirali kino in lutkovne predstave, spomini borcev NOB, nagovori pred vrstami, svečana
seja odbora, kurentovanje najmlajših, streljanje z zračno puško, letovanje, izleti itd. Tudi na tekmovanjih so bili doseženi prvi uspehi: mladinke so dosegle prvo mesto v odbojki na tekmovanju okrajne zveze Partizan, mladinka Zbašnik Marjana pa prvo mesto v mnogoboju in vajah na orodju III. razreda. Med gospodarskimi uspehi je najpomembnejša obno-
| va strehe nad malo dvorano, po-! pravilo orodja in nabava prvih ! 200 stolov, pri čemer sta pomagala tudi Obč LO Ljubljana-Siška in Partizan Slovenije.
Na občnem zboru je tajnik I okrajne zveze Flegar predal društvu diplomo Ljudske pravice in Partizana Slovenije za dobro dejavnost v tekmovanju za pokal Ljudske pravice.
Najvažnejši predmet razprave I je bilo vprašanje, zakaj ima društvo v svojih vrstah samo 8 delavcev in delavk, čeprav je na tem področju 26 podjetij, med njimi Litostroj, Pivovarna Union in Slovenija vino. Odbor je usmeril svojo propagando prav za vključitev delavstva, navezal stike z imenovanimi podjetji, vendar doslej brez uspeha. Soglasno je bilo ugotovljeno, da uspeha tudi ne bo, če ne bodo izvedle osnovne organizacije Zve-j ze komunistov, mladinske in sindikalne organizacije v podjetjih najširšo akcijo za vključitev delavcev in delavk v društvo.
Po sprejetju delovnega pro-17-letni Avstralec Murray Rose grama za naslednje leto je občni je priboril prireditelju olimnij- zbor izvolil nov upravni in nad-skih iger kar tri zlate medalje v zorni odbor, disciplinsko razso-plavanju (400, 1500 in 4 X 200 m dišče ter delegate za okrajni obč-prosto)	ni zbor zveze.
NK
Brzojavki
m DJAKARTA, 17. dec. - Jugoslovanska nogometna olimpijska reprezentanca je drugo tekmo na turneji po Indoneziji igrala v Surabaji, kjer je premagala mestno reprezentanco z 8:0.
§ BEOGRAD, 17. dec. — Egiptovska kolesarska zveza je med drugimi povabila na svojo tradicionalno kolesarsko dirko »Po Egiptuc tudi jugoslovanske kolesarje.
^ PERTH, 17. dec. (Reuter). — Avstralija in ZDA so določile svoje reprezentance za finalno srečanje Davisovega pokala, ki bo od 26. do 28. t. m. v Adelaidi. Za Avstralijo bodo igrali Hoad, Rosewall, Cooper in Fraser. Za ZDA pa Seixas. Flam, Giamalva in Green.
# MELBOURNE, 17. dec. (Reuter). V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Melbournu je Avstralec Rosewall premagal svojega rojaka Hoada s 4:6, 6:1, 6:4, 6:3.
# PRAGA, 17. dec. (DPA). — Rokometna reprezentanca ČSR ie v Pragi premagala reprezentanco Zahodne Nemčije s 25:20 (15:12).
# BEOGRAD, 17. dec. - Na hokejskem turnirju v počastitev Dneva JLA je Partizan premagal Crveno zvezdo z 10:2.
1	# RIM, 17. dec. (Reuter). — Ne-
deljsko kolo italijanske nogometne lige se je končalo z naslednjimi izidi; Fio-rentina •— Palermo 3:1, Juventus — Bologna 3:1, Padova — Atalanta 0:0,
, Spal — Torino 2:1, Udinese — Napoli I 2:1, Genova — Inter 0:0, Milan — Lazio 1 3:2, Roma — Sampadoria 5:1, Triestina — Lanerosi 2:1.
Smučarski tečaj v Kranjski gon
12. t. m. »e je pričel v Porentovem domu v Kranjski gori desetdnevni tečaj za smučarske inštruktorje, ki se ga udeležuje 30 tečajnikov. Na tečaju predavajo oziroma poučujejo priznani zimsko-šport-ni strokovnjaki, kakor Pribošek, Pačjč, Ulaga, Čop in Jelačnik. Predelali bodo) •koke, tek, alpsko smučanje in solo j smčanje. Ob zaključku bod,o položili tečajniki izpit za inštruktorja smučanja. O poteku tečaja in zaključku bomo še poročali.	^
Ptujski aeroklub
za pomoč gospodarstvu
Ptujski aeroklub »odi med najboljša društva v ptujskem okraju. Klub Ima 264 Slanov, med katerimi Je najvefi delavcev. Razveseljivo je Izredno zanimanje delavske mladine za letalski šport. Letos Je klub dosegel lep napredek. Posebno dejaven je bil v Casu republiškega jadralnega prvenstva, katerega je dobro pripravil. Mladi modelarji so dobili svojo delavnico ln nekaj orodja, za teoretičen pouk padalcev pa je bilo na letališču pri Ptuju urejeno padalsko naselje z vsemi pripomočki za šolanje. Hazen tega Je bilo zgrajeno tudi skladišče za gorivo.
Za člane, ki se ne udejstvujejo aktivno pri letalskem športu, so pa zanj zainteresirani, bodo prirejali razna zanimiva predavanja o letalstvu. Tako se bo število članstva tudi
Jiovečalo. Edina ovira v tem smislu e pomanjkanje društvenih prostorov, ki bi Jih potrebovali pozimi za teore- i tični pouk padalcev in Jadralnih pi-
lotov. Uspehi letalske šole so bUt poletjem zadovoljivi, saj Je buo » šolano 43 Jadralnih pilotov ln 38 P® dalcev raznih stopenj, 7 pilotov P» £ šola v motorni pilotažl. Sola bi nedvomno dosegla še lepše uspehe, bi Imeli letalo za aerovprego in 0Q skok padalcev.	.	.
Prihodnje leto namerava klub razširiti svoje vrste, predvsem s krozi“ modelarjev, ki jih snujejo pri osn°\ nih šolah. Nabavili bodo dve motorto. 3 Jadralna letala, vitlo in transportni voz. S tremi motornimi letali bo aeroklub postal tudi gospodarsko koristn organizacija. Letala bi lahko upora d ljall pri zapraševanju krompiriše n Dravskem polju, kjer napravi vsa* leto koloradski hrošč ogromno škoao. pa tudi pri zaščiti gozdov pred rai nimi škodljivci. Čeprav klub še nlnia ustreznih Izkušenj, se Je sklenil Povezati s kmetijskimi strokovnjaki j® se prihodnje leto resno lotiti te naloge-
-mr
Sankanje spet v »modi«
Olimpijski odmevi
»Partizan« v Ajdovščini je dobil telovadnico
Telovadnica TVD Partizan v Ajdovščini dobiva te dni svoje dokončno Ilce, še malo in izrojena bo koristneroo namena. Pisati o tem. kako je Ajdovščina, 1 ki ima danes ie okroi 4000 prebivalcev, nujno potrebovala vsaj skromno telovadnico, že ni več aktualno in je bolje, da se ozremo na opravljeno delo.
Dolgo se Je boril novi upravni odbor društva, da je spravil že dolgoletni načrt o telovadnici v življenje. Potrebno je bilo veliko deln, ki pa je sedaj kronano z uspehom. Telovadnica je v bivši kulturni dvorani Tekstilne tovarne, ki ao jo spremenili obenem tudi v prikupno zbirališče DPD Svoboda. S preurejanjem je bilo veliko dela, ki so ga pa izvedli ob krepki pomoči JLA v rekordnem času dveh mesecev. Kot povsod, je bil tudi tu glavni problem finančna •tran vprašanja. Vendar Je društvo našlo dovolj razumevanja ln Je zbralo vsaj del potrebnih sredstev: Obl,O Ajdovščina je dal društvu 400.000 dinarjev, Mlinsko podjetje 110.000. Republiška zveza Partizan pa 500.000.
še dobrega pol meseca in novo dvorano bodo napolnili mladi telovadci, ki ie nestrpno čakajo dneva, ko se bodo preselili v svoje prostore. I. Rudolf
Komaj nekaj ur po zaključni ceremoniji olimpijskih iger na »Crtr-qet ground« stadionu so bili melbournski bulvarji ln ulice polni avtobusov ln drugih transportnih vozil. Zlasti so bile neprehodne ceste, ki so peljale k letališču ln pristanišču. Na letališču Je nastal pravi kaos, kajti na vsakega potnika, ki sl Je zagotovil povratno karto, sta prišla po dva nalvneia, ki sta menila, da se bosta lahko brez skrbi vrnila domov. Taki lahkomlš-ljeni potniki bodo morali bržkone čakati na letalo do novega leta, saj bo po mnenju turističnih tunkdonar-Jev moralo počakati do Novega leta na transport tudi okoli 800 atletov.
Zanimivo Je, da ao bile olimpijske Igre v Melbournu, čeprav na tako oddaljenem kontinentu, najbolj obiskane. Melbourne Ima okoli 1,300.000 prebivalcev, toda prodanih Je bilo mnogo več vstopnic za olimpijske prireditve. Avstralci menijo, da so vsi stroški, ki so Jih dali za graditev olimpijskih objektov, poplačani, zlaatl ie, ker so z olimpijsko vasjo dobili nova stanovanja. Se nobene olimpijske igre niso bile tako obiskane, vsak dan 1e prisostvovalo tekmam več kot 100.000 gledalcev. Kar zadeva obisk, nosi torej Melbourne rekord pred Berlinom, Londonom,
Helsinki, Los Angelesom ln drugimi olimpijskimi mesti.
Nekateri novinarji so zelo kritizirali organizacijo na olimpijskih Igrah, drugi pa Jim spet očitajo, da s kritiko pretiravajo. Gre predvsem za merjenje časov pri atletskih tekmovanjih ln za objavljanje rezultatov občinstvu na stadionih ln novinarjem. Mogočno delo pa Je vsekakor opravil telegrafski oddelek pošte v Melbournu. Sef prekomorske pošte Je izjavil, da je šlo ob olimpijskih igrah
m t
$est
zlatih
medalj
za
dva
Morrow in Bethy Cuthbert sta bila najhitrejša tekmovalca na olimpi-adi v Melbourna in sta osvojila vsak po tri zlate (100, 200 ln 4 X 100 metrov)
Redki Blati uhani? Ameriška skakalka v vodo Pat McCormick je osvojila zlati medalji v skokih v vodo za ženske (z deske in ■ stolpa)
čez morja več kot sedem milijonov besed. To se doslej v tako kratkem času še ni nikjer zgodilo. 23 radlo-teleprinterjev Je teklo nenehno. Najmodernejše naprave so dovoljevale, da so poslali v svet dnevno po 2000 telefotograflj. Radio reporterji iz vseh delov sveta pa so poročali po 250 zvoč- j nlklh.
Za Avstralce so dogodki na | stadionih še vedno v središču zanimanja. Avstralija Je v teh igrah dosegla izreden uspeh. Glede na osvojene medalje Je na tretjem mestu, za SZ in ZDA, Madiarska pa na četrtem. Dve državi torej, I ki skupaj ne štejeta niti 20 mlli-| Jonov prebivalcev, sta skupaj <
osvojili 61 medalj, nasproti 9S, ki Jih je osvojila SZ z več kot 200 milijoni prebivalcev, ln nasproti 74, ki so Jih osvojile ZDA s 165 j milijoni prebivalci. To Je res velik napredek za Avstralijo, ki so : o njenih ljudeh še pred leti dejali, da za šport nimajo smisla. Zlasti so Avstralci napredovali v atletiki, ki se v njej vadijo še po precej špartanskih načelih. Nekateri pravijo, da pripada bodočnost v atletiki Avstraliji, ki Je v dveh letih napredovala tako, kot ponekod v dvajsetih.
V Melbournu so zlasti popularni tisti športniki, ki so zmagali nepričakovano, potem tisti, ki so Imeli največjo smolo, Usti, ki so se poročili med olimpijskimi Igrami itd. Med tistimi. ki so se zaljubili v mlade Avstralke in Jih poročili, sta tudi Keyth Gardner z Jamaice, tekač čez ovire, ln ameriški mardtonec Dean Htakeray, ki pa sta svoji nevesti odpeljala domov. Med Igrami se je poročila tudi Madžarka Agnes Keletl, zmagovalka v telovadbi.
Zmagovalka v skokih v vodo, plavolasa Američanka Pat McCormick iz Los Angelesa, ki je v Mel-bounu prav tako kot v Helsinkih, osvojila po dve zlati medalji, Je Izjavila, da jemlje slovo ln da se ne bo več udejstvovala v športu. »Stara sem 26 let.« je dejala, »torej dovolj, da se končno posvetim materinstvu ln gospodinjstvu.« To bo storila tudi drugoplaslrana oziroma srebrna medalja v skokih v vodo — Juno Irwin, ki že ima trt otroke. Njuna kolegica, 22-letna študentka Jean Meyr pa še nofe skočiti v zakonski »jarem«, marveč želi srebrno medaljo iz Helsinkov in bronasto iz Melbourna spremeniti na olimpijskih igrah v Rimu v zlato.
Sedaj pa še o atletih, ki so imeli v Melbournu največjo smolo. Med te vsekakor sodijo ameriški šprinter King, ki ima na 100 m rezultat 10,1, pa ni smel startati; Američan Lea, ki se Je v predtekmovanjih na 400 m precej poškodoval; Avstralec Balley. ki Je pred startom na 1500 obolel: Nemec Herman, ki Je pri teku na 1500 m (predtek) padel; Poljak Chromlk, ki ga Je pot z letalom tako zdelala, da ni mogel niti misliti na start; nadalje Sved Ntlsson, eden izmed najboljših skakalcev v višino, ki Je Izpadel v Izločilnih tekmovanUh, ker se Je poškodoval, ln najboljši deseterobojec črnec Johnson, ki je prav tako nastopal poškodovan
LepSe kot smučanje se na Jesenicah razvija sanknški šport. Klub so ustanovili pred dvemi leti in ima sedaj 162 članov ter ima 123 tekmovalnih sani. Le-te so težke od 18 do 20 kg ln terjajo posebno tehniko vožnje ter se močno razlikuje od navadnih sani. Vse sani so člani kupili sami. Z raznimi zabavnimi prireditvami so že lani zbrali okrog 80.000 dnarjev. Za tekmovanje pa niso izdali še niti dinarja iz klubske blagajne, ker poluiejo na tekme ni lastne stroške. Idealizem!
Njinova proga je speljana od Jevce do Izteka na glavno cesto pri Čuferiu. Povprečna hitrost na progi, ki jo dosegajo je okoli 60 km. V Bohinju grade moderno tekmovalno progo z dvignjenimi ovinki ,kot pri bobu. Na tej progi uaj bi bilo od 17. do 27. januarja mednarodno tekmovanje z udeležbo Avstrijcev in Italijanov. Dolga bo 1890 metrov, tekmovalci pa jo morajo presankatl dvakrat.
Tudi na Jesenicah so začeli graditi umetno progo. Več kot polovico ael so opravili s prostovoljnim delom, za dokončno trasiranje pa so potrebna finančna sredstva, katerih pa nimajo. ■Proga bo tekla od Črnega vrha in bo pri Erlnhovj žagi dosegla cesto, ki pelje v Rovte. Dolga bo tri kilometre.
I.etos bodo agilni jeseniški sankaši nastopili na propagandni tekmi v Ljubljani z namenom, da bi ta šport čim
NOGOMETNI TURNIR V LITIJI
Zmagal je Mengeš
V počastitev občinskega praznika je nogometni klub Litija organiziral tudi letos tradicionalni nogometni turnir. Na turnirju so sodelovali Kamnik, Mengeš, Svoboda is Ljubljane in lanskoletni zmagovalec Litija. Tekme so trajale 2 krat po 25 minut, podaljški pa 2 krat po 5 minut.
V prvi tekmi sta se pomerili Svoboda in Litija. V regularni tekmi je bil dosežen rezultat 2:2, v podaljšku pa so igralci Svobode dosegli še dva
Bola in rezultat se je glasil 4:2 za Svo-odo. V drusfi tekmi sta igrala stara tekmeca iz rednega prvenstvenega tekmovanja Partizan iz Mengša in Kamnik. Tudi ta tekma se je končala neodločno 2:2 celo po padaljšku. šele po izvedbi enajstmetrovk ie zmagal Mengeš. Ta tekma je bile kvalitetno najslabša na turnirju.
V prvi finalni tekmi je Kamnik premagal Litijo z rezultatom 5:4, čeprav je Litija vodila s 4:11 V tej tekmi je prišlo do nešportnih izpadov, ki jih je sodnik kaznoval z izključitvijo enega igralca Litije in enega od Kamnika. V odločilni tekmi za zmagovalca pa je moštvo iz Mengša premagalo favorita tega turnirja Svobodo iz Ljubljane z rezultatom 3:1 (1:1) in si tako priborilo pokal.
ivic n. (romanu j, Plut (Triglav Kranj -A: Harangozo (Sparto‘
bolj popularizirali. Razen tega i®*$®' . programu dve večji tekmovanji, in*1 $ na Jesenicah ter v Bohinju, nadalj® .P še društveno tekmovanje za ^trumnj memorial na Jesenicah, v Begunjah P* za Orlov memorial. Žal je ta šport razvit le na Gorenjskem, ■jJj« je deset klubov in od katerih so najt**^ aktivni Begunjčani, Kranjčani, Kroparj * Bohinjci in Jeseničani.	x
Kljub temu, da jeseniškim smuca* jem ne gre tako kot včasih, pa je P°* Jj. aa Jesenicah le živahno, ker so f®* hokejistov tu še kegljači na ledu, ki P imajo žal edine tekmece na Bledu*
B. Škerl
Harangozo spet prvak
Subotica, 17. dec. V današnjih z*°£ njih jutranjih urah so se končale *®£ nje finalne borbe na XI. prvenstvu J goslavije v namiznem tenisu za P°® meznike. Novi državni prvaki za l®11*
Pionir Zupančič (Grafičar, Zagr®ty’ pionirka Jernejčič (Triglav, KranJV mladinec Markovič II. _(?®*tizan grad), mladinka	•
seniorji I. razred seniorke: Čovičeva ..
II. razred: Mrgole (Ljubljana), mladin&_ pari: Markovič-Trifunovič (Partizan grad), mladinke — pari: Teran-Plut, J niorji I. razred — pari: Harango* Gabrič (Spartak), seniorke — P®jj: vičeva-Vrzičeva in mešani pari: Mar* vič II*Čovičeva (Partizan).
Harangozo je že osmič o»voiiI » slov najboljšega igralca v državi. w jiča je premagal s 3:1 (19:21, 21:17, Pr' 21:9). Par Harangozo-Gabrič pa je P , magal Markoviča II. in Petroviča * Čovičeva je v finalu premagala Zagre čanko Nikoličevo s 3:2. V konkurenc' mladincev pa je državni prvak Marko II. premagal Jezviča z 2:0.
SABLJAČI ZA »HANŽIČEV MEMOR1-'1'
Zmagali so Branikovd
Maribor, 17. dec. V tek sabljačev za »Hanžičev memorial« J® finalu moških osvojil prvo mesto Me** . (ič z 8 zmagami brez poraza. LJ* j, Sitnoniti (»Partizan« Tabor, Ljubija**®*} zmag, 2 poraza, 3. Baumgartmer ^jjjjgt Ljubljana) 6 zmag, 2 poraza, 4. yi\ (Branik) 5 zmag, 3 porazi, 5. Lubej ( nik) 5 zmag, 3 porazi, 6. Stegu zan« Tabor) 3 zmage, 5 porazov .
Branik ie zbral v moški konkur^
17 točk, Odred 16, »Partizan«-Ta*> .fl Ljubljana 12. V skupni oceni (žens*© g moški) je Branik dosegel 32 točk ,* tem osvojil lep prehodni pokal, o*.}] Sabljaške zveze Slovenije. Drugi »Partizan« Tabor Ljubljana 18 tretji pa Odred, Ljubljana 16 toc*» .
Bergant «*•
DELOVNI KOLEKTIV UPRAVE ZA GOZDARSTVO OLO LJUBLJANA naznanja, da je tragično preminil njegov član
JANEZ LAVRENČIČ
revizor
Cas pogreba bomo javili naknadno.
Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
Ljubljana, 17. decembra 1956.
UPRAVA ZA GOZDARSTVO OLO LJUBLJANA
    i,   »n umi               n     M          ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................       »n«......
PATRICK Q U I NT I N
SAMEGA SEBE
10
— Preveč pil, si rekel? Od tvojega šestnajstega leta menda sploh nikoli več nisi bil trezen. Pijan si bil tudi tisti večer, ko se je zgodila nesreča. A zdaj mora veljati zapoved: Za Gordyja ni več alkohola I Tako je ukazal Knut.
Torej sem se moral udati, sem moral čutiti, da 6em ukročen, poslušati, kako se na tak način govori o mojem prejšnjem obnašanju. Toda kdo ve, zakaj: ostal sem ravnodušen. Nisem se spomnil, da bi bil kdo ve kako hudo udan alkoholu, in navsezadnje me tudi tisti njen cocktail ni nič kaj posebno mikal. Vprašal sem po njem kar tako, da bi sploh kaj dejal.
— Povej mi kaj več o tem, — sem terjal. — Kaj sem še razen tega, da sem pijanec?
— Preprosto povedano, bi dejala, potepuh. In zame nisi nič drugega ko zmehkužena lenoba, kadar nisi pijan. Seleni so taki ljudje po godu.
— Selena? A ja, to je moja žena. In tebi ne ugajajo?
— Zmeraj sem te imela za postopača. Ce počakaš, da se ti bo vrnil spomin, boš to lahko sam sprevidel. V ostalem mi je Knut naročil, da tl osvežim spomin. Naj te spomnim na nekaj iz najinih otroških let?
— Da, povej mi kaj)
— Boš povedal, če mi bo uspelo, da ti moje besede stresejo kakšno nit v tvojh možganih. Ali se spomniš tistega plesa pozimi v plesni šoli gospe Churchillove, ko si z likerjem zalival sadje na ledu in pripravil posebno popivanje v moški oblačilnici na tvoj račun?
— Kakšne čudne sorte Človek sem! Nič se ne spomnim.
Mumey je zvlhnila nosek.
— Ali se spomniš, kako si se takrat, ko je oče odšel taborit z Ligo moralnega življenja k jezerom, našemil v žensko in si v čolnu izpovedal ljubezen sramežljivemu gospodu Herbertu?
— Zdaj razumem, kaj si mi hotela reči, ko si mi pravila, da bi ti na mojem mestu še rada izgubila spomin. Ne, ničesar 86 ne spomnim. Toda kakšen \«rag je tista Liga moralnega življenja?
— Gordy, pa ja nisi pozabil še tega? — je zavpila in odložila kozarec. — Saj to je za nas hudo važna stvar!
— In to je?
Mumey je stresla svoje kostanjeve kodre.
— Pusti to zdaj! Počivaj nekaj minut! Šaj na ta način tako ne prideva do kraja. Raje mi povej, česa se sam spominjaš?
To vprašanje je izzvalo v meni spet odvratni občutek izgubljenosti in neke skrite grožnje, ki me je mučila tudi že prej.
— Spominjam se irisa, — sem dejal.
— Irisa? Kakšne vrste irisa?
— Tega ti ne znam reči.
M<Jj nemir se je sprevrgel v strah.
— Vem, da je to važno zame, a ne morem in ne morem tega natanko dognati.
— Iris ... in morda še kaj drugega? — je silila dalje.
— Neko letalo .... in nekdo, ki ... Toda čemu vse to?
— Go(rdy, nikar ne bodi žalosten, dragi! — Znova je stopila k meni in mi stisnila roko. — Misli na lepo življenje, ki te čaka.
Denarja imaš, kolikor si ga lahko le želiš, in nobene skrbi, n°k*g nega dolgočasnega dela. Vsa Kalifornija podolgoma in počez J naša ki Selena...
— Selena! — spet sem si prizadeval, da bi si pričaral nj®1^ podobo.
— Govori mi o Seleni! Povej, kakšna je.
— Ce sd jo pozabil, se pripravi na vznemirjenje! — je MurJ'ejr odgovorila in sd nalila drugi cocktail.
nod
Je suha, ima prišiljen iw*>
Kali-
Vztrajal sem, že nemiren: očala?
— Selena? Dragi moj! Selena je morda naj lepša ženska v ■ torni ji!
Občutek prijetnosti md je spet ogrel žile.
— Ima dobro čud?
— Angelsko. Obožuje vse od kraja in vsakogar.
— Odprta n&rav, kakršno Iji pohvalila Liga moralneg* ^ ijenja?	q
— Popolnoma. — Mumey je spet odložila kozarec. —■ O*«®1 si lahko nemara sam predstavljaš.
ČETRTO POGLAVJE
Preden sem se utegnil odpočiti, so se odprla vrata in se pojavila mlada ženska v svetli bombažni obleki brez rokavov.
Bil sem presenečen. Bila je plava, nemara najbolj plava že izmed vseh, kr sem jih kdaj videl. Dolgi lasje so ji obkro ^ obraz in padali na ramena v gostih pramenih, bleščečih kakor Njena zlata koža, ki se je svetila še vse bolj kakor Murneyj ^ je imela pridih brona. Njeno telo, roke in noge so bile kakor klesani. Gibala se je s popolno, čisto in nežno ljubkostjo.
NE NOVICE
Danes sveže morske ribe. v Ljudska univerza v Ljubljani ob-khi. vse' ki se želijo vpisati v dopisni H,llg°v°dskl tečaj lz zadružništva, la« omo začeli s tečajem v začetku dnalfrja 1967- Pošljite pismene prijave lini decembra t. 1. na naslov Ljudska jaiverza, Ljubljana, Cankarjeva cesta tem Prijave, ki bodo prispele po 111 roku, ne bomo mogli upoštevati.
Rezervne oficirje občine Ljubljana turii ’ 111 so PreJeH pozivnico, kakor > ai vse odbornike pododoorov občine 1ana-eenter, tudi če eventualno
sim preJell posebnega povabila, pro-thU0' da se zanesljivo udeleže občnega SfPfa ZROJ občine center, ki bo v 19 decembra 1956 ob 17 v lut-Loru dvorani doma Partizan na Ta-
Dnrt^druženje rezervnih oficirjev — n »odbor Miklošič — vabi vse rezerv-0ficirje, člane in nečlane Miklo-til Xega in Resljevega terena na obč-oh iSor’ ki bO v torek, 18. decembra SkL 30 v domu Maksa Perca, Slom-ulica, vhod iz Kotnikove ulice, -ležite se polnoštevilno. nu,FLEX dobiš pri trgovcu, kjer ku-v»i 1 za svoje gospodinjstvo. Zahte-ftlati , *e hočeš kvalitetol Idealno “» mastne madeže, šen minut časa imaš gotovo, pre-m d Sreš na zabavo, da si napraviš ‘8Sko TEINT BELL. V vseh trgovl-n s kozmetiko vodijo TEINT BELL.
PREDAVANJA
rm ®l°vensko geološko društvo vabi 0 nPr?d4vanje prof. dr. B. Škerlja: Hufr°hlemu neandertalca. Z diapozl-Predavanje bo v torek, 18. de-v,j?rra ob 17 v Matematični preda-mel na univerzi.
"fodoslovno društvo v Ljubljani m, “s poljudno-znanstveno predava-trrmdoc. dr. Božene Ravnikar: Beta-Zdri t? zdravljenje raka. II. del: nle faka z betatronom. Preganiti? spremljano z diapozitivi, bo niči ob 20 v prirodoslovni predavalnice na Unlverzl. vhod iz Gosposke
KONCERTI
konY petek> Ane 21. decembra, bo 3.
•balo1! za abonente »rdečega« abon-S&im ®Pored obsega dela Beethovna, SoimV ?fnsa iu Richarda Straussa. Konu,ik ?rl° Rupel, dirigent Franz itschnl lz Vzhodnega Berlina.
OPERA
Torek, 18. decembra ob 19.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma B. (Odette — Milica Jovanovič k. g.) Sreda, 19. decembra ob 19.30; Offenn-bach: »Hoffmannove pripovedke«. Abonma E.
Četrtek, 20. decembra ob 19.30: Čajkovski: »Labodje Jezero«. Abonma C (Odette — Milica Jovanovič k. g.) Petek, 21. decembra ob 15: Puccini: »Tosca«. Zaključena predstava za gimnazijo Jesenice.
Sobota, 22. decembra ob 19.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma D. (Odette — Milica Jovanovič k. g.)
Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje angažma petih moških Igralcev z začetkom sezone 1957-58. — Pogoji: a) Igralci poklicnih gledališč; b) absolventi Akademije za igralsko umetnost z opravljeno diplomo. — Direkcija Drame, Ljubljana, poštni predal 27.
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Torek, dne 18. decembra: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12.
Sreda, dne 19. decembra: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 8.
KINO
PARTIZAN: Francoski barvni film: »Lucrezia Borgia«.
UDARNIK: Ital. film: »Kruh, ljubezen in ljubosumje«.
1 SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 18. decembra ob 19.30: Giordano: »Andrč Chenier«. Red VAS. Sreda, 19. decembra ob 19.30: Kreft: »Kreature«. Red LMS-2.
Umetnostna galerija. Razstava sodobnega ameriškega lesoreza v zgornjih prostorih galerije. V spodnjih prostorih grafična razstava Ivana Čohala. Obe razstavi sta odprti dnevno od 9—16 v času od 18. decembra do 2. januarja 1957.
Oglase
IZDAJE »BORBE«
SPREJEMAJO
PODRUŽNICE IN UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE«
r gledališča
slov. narodno gledališče
Torek	DRAMA
»Jtirzi, decembra ob 15: P. Golla: osnn,,„ • Zaključena predstava za Solo Grosuplje; amfl' Mollčre: »Sola za može«, »Iz-Sreda ienitev«. Abonma G.
Pearo. decembra ob 15: Shakes-
kijut' *Henrik IV.« (II. del.) Za-Trbrm,, predstava za gimnaziji le jf^ujj-Hraatnlk. (Falstaff — Pav-
Petek^A 30■ decembra: Zaprto. Rr\w..» 2l. decembra: zaprto.
MS*
°hota, 22. decembra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. (II. del.) Abon-» Ria U. (Falstaff — Pavle Kovič.) 'delja, 23. decembra ob 18: Moder-A3dič: »Janko in Metka«. — Krstna Predstava. Izven.
„KV hedeljo, 23. decembra popoldne 15 bo v Drami krstna predstava K slovenske Igre za otroke »Janko J? Metka« Janka Modra in Igorja Aj-p‘ca- Režijsko vodstvo predstave ima oJJhee Jamnik, sceno je pripravil ing. dni-1', Nlko Matul, kostume pa aka-B„vlaka Slikarka Marija Kobijeva. — bai,« naštudiral dr. Henrik Neu-tsi^t^ poleg članov dramskega an-On5?la sodelujejo tudi člani baleta Šolo? SNG, gojenci Srednje baletne «kn , alušatelji Akademije za lgral-bort» metnost. vstopnice za premiero 0n»«v Pr°daji pri dnevni blagajni v daiio Petka, 21. decembra od 17 Utiri,' Sa Premierske abonente krstna veii»° i »Janka in Metke« sicer ne *edVV 'ahko pa sl rezervirajo svoje k-_eze najpozneje do petka, 21. decem-
bra
do 12
na telefon št. 22-526.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 18. decembra ob 20: Gorki: »Malomeščani«. Abonma Torek. — Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda," 19. decembra ob 15: I. Cankar-Smerdu: »Martin Kačur«. Zaključena predstava za Industrijsko rudarsko šolo Zagorje; ob 20: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma LMS II. Četrtek, 20. decembra ob 20: Gorki: »Malomeščani«. Abonma Četrtek. — Vstopnice so tudi v prodaji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE' Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 3
Breda, 19. decembra ob 17: Taufer-Novy: »Mojca in živali«.
Prodaja vstopnic danes in Jutri od 10—12 v Upravi, Resljeva cesta 28, in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni.
Ročne lutke
Gostovanja v okviru praznovanja Novoletne Jelke:
Četrtek, 20. decembra ob II: Gostovanje v Kopru;
ob 15: Gostovanje v Kopru; ob 17: Gostovanje v Kopru.
Petek, 21. decembra ob 8: Gostovanj«
v Škofijah;
ob 11.30: Gostovanje v Hrvatinih; ob 16: Gostovanje v Divači.
Sobota, 22. decembra ob 8: Gostovanje v Novi vasi;
ob 10.30: Gostovanje v Grahovem; ob V6: Gostovanje v Sv. Vidu; ob 17;30; Gostovanje v Cerknici. Nedelja, 23. decembra ob 8: Gostovanje v Blagovici;
ob 10.30: Gostovanje v Lukovici; ob 15: Gostovanje v Moravčah; ob 17: Gostovanje v Moravčah.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE *
Torek, 18. decembra ob 16: Delder-fleld: »Visok je zid«« Zaključena predstava za tovarno »Iskra«. Sobota, 22. decembra ob 18: Milčinski: »Mogočni prstan«, prpvljlca. Premiera. izven.
Nedelja, 23. decembra ob 10: Milčinski: »Mogočni prstan«. Matineja; ob 16: Sofoklej: »Kralj Edip«. Izven in za podeželje.
KINO
»STORS&C«: Ameriški barvni film: »Nocoj bomo peli«. Predstave ob 16,
18 '»TRIGLAV« - Primskovo: Premiera ameriškega barvnega filma: »Rde-če podveze«. Predstavi ob 18 m 20,
IZ NOVEGA MESTA
KINO
»KRKA«: Ameriški film: »Prelomnica«. V glavni vlogi John Garfield in Patricla Neal.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih ALI STE 2E CLAN
Prešernove družbe
niiiiiiiiiiiiiiiiuiuiniiiiiiiiiiiiiiiiuiu
RADIO LJUBLJANA
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po-
slušalcil (pester glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš Jedilnik — 8.00 Operetne melodije
— 8.30 Radijski roman — Branko Čopič:	Doživljaji Nlkoletlne Bursača
8.50 Vaški kvintet in Vaški trio vam igrata — 9.15 S pesmijo po kitajski (glasbena komentirana oddaja) ponovitev — 10.05 Veseli zvoki — 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 10.45 George Gerschwin: Simfonični portret
— Gllbert Moltimer: Montparnas — 11.15 Za dom in žene — 11.30 Solistične skladbe Fr. Liszta in Er. Chaussona
— 12.00 Skladbe in priredbe Stevana Mokranjca — 12.30 Kmečka univerza
— ing. Gvldon Fajdiga: Kaj moramo storiti za zboljšanje pašnikov — 12.40 Edvard Grieg: Holbergova suita — 13:15 Igra kvartet Art van Damme — 13.30 Pester operni spored — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajtel — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Tečaj francoskega jezika, 5. lekcija — 15.55 Tečaj angleškega jezika. 32. lekcija — 16.10 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz slovenske solistične glasbe — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Domače aktualnosti — 20.20 Skladbe Marijana Lipovška poje Ljubljanski komorni zbor — 20.30 Radijska igra — Oton Zupančič: Noč na verne duše — Jerala (prva Izvedba) — 21.20 Priljubljene orkestralne glasbe — 22.15 Malo od tu in malo od tam — 22.15—23.00 UKV program: nočni komorni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
CELJSKE. VESTI
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 19. decembra ob 20: Potrč-Grtln: »Zločin«. Premierski abonma in izven.
Četrtek, 20. decembra ob 20: Potrč-Grtln: »Zločin«. Četrtkov abonma in izven.
Petek, 21. decembra ob 18: Potrč-Grtln: »Zločin«. I. srednješolski abonma in izven.
Sobota, 22. decembra ob 20: Potrč-Grdn: »Zločin«. Sobotni abonma in izven.
Nedelja, 23. decembra ob 15.30: Potrč-Grtln: »Zločin«. Nedeljski abonma in izven.
KINO
»UNION«: Poljski film: »Pokole-nje«. Predstavi ob 18 in 20.
»METROPOL«; »To je ljubezen«. Predstavi ob 18 in 20.
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »VI Č«
ameriški barvni film sneman po sistemu superscop ■
»VERA CRUZ«
. >*
Tednik »F. N. 50«. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. V glavni vlogi Burt Lancaster, Gary Cooper in Denice Darcel. Prodaja vstopnic od 9.30 do U ter od 14 dalje
IZ ŽALCA
Francoski film: »Tako se ne umira«. V glavni vlogi Erich von Stroheim
v
Carinarnica v Novi Gorici
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
na kateri bo prodano blago, zaplenjeno zaradi carinskih prekrškov. Licitacija bo 28. decembra 1956 ob 8. url v prostorih carinarnice. Naprodaj bodo; motocikli, deli za kolesa, različna konfekcija in blago, galanterija, nylom nogavice, obutev, ročne ure, radijski aparati in drugo.
Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo zainteresirane gospodarske organizacije, ki so mooblaščene za trgovanje z naštetimi izdelki, iih sicer po svojih zastopnikih, ki imajo pismena pooblastila.
carinarnica nova gorica
4478
------------T------------Timu	mi	—l
KINO »TRIGLAV«
Ameriški barvni film
»Noro početje«
Tednik. V glavni vlogi Danny Kaye in Mal Zetterling. Predstave 'ob 16,
18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
KINO »UNION«: Premiera ameriškega filma:	»Bell	Jorgovan«.	Brez
tednika. Predstave ob 13.38, 16, 18.30 in 21. V glavni vlogi Janett Mac-donald in Eddie Nelson.
Prodaja, vstopnic za prvo predstavo od 9.30 pa do pričetka prve predstave.
KINO »KOMUNA«: Amer. film: »Dama s kamelijami«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavni vlogi Robert Taylor in Greta Garbo.
KINO »SLOGA«: Premiera angleška ga filma: »Clovok lz Alana«. Tednik: Filmske novosti St. 50. Predstave ob 15.	17,	19 in 21. — Ob 10
matineja amer. filma: »Bell Jop-govan«
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« pa od 9 dalje.
KINO »SOCA«: Sovj. film: »Pomladne slane«. Predstave ob 16, 18 in 20,
Prodaja vstopnic samo od 14 dalje«
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino ameriški film: »Pavla«. Predstavi vsak dan ob 18 in 15.
KINO »LITOSTROJ«:	Jugosl.	film:
»Deklica in hrast«. Tednik: Filmske novosti št. 43. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat.
KINO »SISKA«
Avstrijski film
»FANFARE
LJUBEZNI«
V glavni Vlogi Dleter Borsche in Inge Egger. Predstave ob 16, 18 in 20, Prodaja vstopnic od 14 dalje. J
uuminiiiiii
Nenadoma je umrl član našega kolektiva
MILAN WEBER
mojster orodjarne In član delavskega sveta Pogreb bo v torek ob 15.30.
Zaslužnega In požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Železniki, 17. decembra 1956.
SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE »NIKO« — ŽELEZNIKI
VESTI IZ TRBOVELJ
KINO
»SVOBODA« - Trbovlje II.: Zaprto. »DELAVSKI DOM«: Franc, barvni film: »Pustolovščine Seviljskega brivca«. V glavni vlogi Luls Mariano in Lollta Sevilla.
IZ PTUJU
KINO
MESTNI KINO:	Ameriški	film:
•Bojišče«. V glavni vlogi Van Johnson, John Hodlak ln Ricardo Montalban.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO	i
»PARK«: Francoski film: »Intrt-gantke«.
Z JESENIC (N OKOLICE
Zdravniško dežurno službo na Je-■enteah ima dr. Alojz Jenko, Cesta Bratstva ln enotnosti.
KINO
»RADIO«: Premiera amer. barvnega filma: »Saskatchewan«. Predstavi
ob 18 in 20. V glavni vlogi Alan Ladd ln Shelly Winters.
»PLAVŽ«: Ameriški barvni film: •Človek iz Alama«. predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Glenn Ford ln Julla Adams.
Z BLEDA
KINO
Zahodnonem. film: »Lažni Adam«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Wal-traut Haas in Wolfgang MUller.
DROBNI OGLAS)
SUKNJIČ IN TELOVNIK (marengo) ter hlače (modne), skoraj novo, za visokega moškega, ugodno prodam. Vprašati v Streliški ulici 20,
Lesno podjetje Lova 7 Celje
proda
polnojarmenik
znamke Strojna livarna, Ljubljana
v dobrem stanju In po ugodni ceni
C-308
ZAVOD ZA KARTOGRAFIJO
»Geokarta«- Beograd
BULEVAR VOJVODE MlSlCA 39 obvešča
da je dobil novo številko tekočega računa;
1032-T-701
4234
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila
MARIJA ERŠTE
uslužbenka Komunalne banke — Ljubtjana
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, 19. decembra 1956, ob 16. url lz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Vestno uslužbenko in dobro tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu!
UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA KOMUNALNE BANKE 8
RAZPIS
NARODNA BANKA FLRJ, CENTRALA ZA LRS V LJUBLJANI razpisuje
drugo javno licitacijo
za oddajo gradbenih in obrtniških del in del za instalacijo vode, elektrike in centralne kurjave za gradnjo podružnice Narodne banke v Kočevju
Licitacija bo 4. jan. 1957 ob 10. uri v Narodni banki FLRJ, Centrali za LRS, ekon. tehn. odd., soba 54, in sicer na podlagi predračunskih vrednosti, ki znašajo:
za gradbena dela 23,078.145 din, za obrtniška dela 12,915.253 in za instalacije vodovoda, elektrike in centralne kurjave 7,855.044 din. Skupni znesek predračuna Je 43,848.442 din.
Rok dovršitve Je 15. oktobra 1957.
Ponudbe vložite pol ure pred pričetkom licitacije.
Ob času licitacije morajo ponudniki položiti varščino v znesku 0,2 % razpisane predračunske vsote v smislu pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Urad. list 17-77/52).
Razpisani material je ponudnikom na razpolago pri Narodni banki FLRJ, Centrali za LRS, Ljubljana, Titova 11, ekonomsko tehn. oddelek.
4721
Natečaj
za izdelavo umetniških del na motorni ladji »JADRAN«
JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA, REKA, razpisuje javni natečaj za izdelavo idejnih osnutkov za umetniška dela na novi potniški ladji »Jadran«.
Razpisan je idejni natečaj za umetniška dela v tehle prostorih:
1. pano (relief) v jedilnici I. razreda
2. pano v Jedilnici I. razreda
3. dekorativna gravura v baru I. razreda
Nagrade za ta dela bodo razdeljene takole:
ZA KAVARNO I. RAZREDA:
I. nagrada 80.000 din II. nagrada 50.000 din III. nagrada 25.000 din
ZA JEDILNICO I. RAZREDA:
I. nagrada 80.000 din II. nagrada 50.000 din III. nagrada 25.000 din
ZA BAR I. RAZREDA:
I. nagrada 50.000 dih II. nagrada 30.000 din III. nagrada 20.000 din
Rok za predajo natečajnih del je 31. januar 1957 do 18. Dela predajte na naslov: Jadranska linijska plovidba — Reka.
Za pogoje natečaja se udeleženci lahko obrnejo na naslov: Udruženje likovnih umjetnika Hrvatske, Zagreb, Starčevičev trg 6.
Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo vsi umetniki, člani Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije.
Ocenjevalna komisija je sestavljena iz zastopnikov Ja-drolinije, Brodoprojekta, ladjedelnice »Split« in Združenja likovnih umetnikov Hrvatske.
4480
Jadranska linijska plovidba. Reka
Ug»	KnnitnriAVA	alte« A telefon 89-181 - Notranjepolitična • gospodarska rubrika Tomšičeva 1/111. telefon 20-507 - Kulturna
^^“Na^rievf uSrP10/U	-	“uprava	KojS^a	toica	2.	telefon	39-181	- Telefon za naročnino ln oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina
Nazorjeva ulica 10/IL	Tekoči	račun	60-KB-6-2-1393	- Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - RokopUl se ne vračalo
TOREK, 18 DECEMBRA
»KNJIŽNICA«
Sodelavci v pripravah na letošnji mednarodni knjižni velesejem v Frankfurtu so lahko videli »dvonogi želvi z globusno polkroglo namesto oklepa«. Globus so na razstaviSSu opremili s številkami na krajih, kjer izhaja po svetu največ knjig
Drobne
Pred 14 dnevi je dobila naraščaj žirafa Maude iz londonskega živalskega vrta. Mama z dolgim vratom tehta tono, njen mladič pa 35 kg
av.CLfni
Tudi najmlajši srednješolski naraščaj v Angliji je zajela najnovejša plesna mrzlica »Rock and Roli«. Posnetek kaže televizijski nastop 12-letne-ga šolarja Dannyja Rlonda, ki velja za enega najbolj priljub- , ljenih pevcev novega plesnega popadka.
Zapor naprodaj
Pred kratkim se je v nekaterih danskih časnikih pojavil oglas z naslednjim besedilom: »Zaradi pomanjkanja stanovanj dajemo v najem ali prodamo zapor občine Bierre. Poslopje je v najboljšem stanju, je dobro urejeno tn ima 17 celic, ki bi utegnile dobro služiti družinam brez stanovanj. Ponudbe pošljite na ministrstvo za notranje zadeve.«
ZBIRKA
prazgodovinskih
kipcev
Muzej v Kosovski Mitroviči, ki se je v treh letih lepo razvil, je dobil pred kratkim bogato zbirko, kakršne nimajo mnogi starejši muzeji v naši državL Gre za zbirko predzgodovinskih kipov zValače ter za več izdelkov iz keramike in terakote, ki so jih našli med arheološkimi raziskovanji pod valaškim krasom.
Ti človeški kipci iz terakote sodijo po estetskih in stilskih oblikah med najlepše primerke kiparstva iz mlajše kamene dobe. Domiselnost in izvirnost pri obdelavi likov dvigata prazgodovinskega obrtnika, ki je izdelal te majhne kipe, na raven umetnika. Vsa zbirka ustvarja vtis, da to ni bil navaden obrtnik, marveč človek z zelo razvitim čutom za obliko in lepoto.
Zbirka je dobila v muzejskih vitrinah častno mesto in so nanjo tamošnji strokovnjaki zelo ponosni. Arheolog Nikola Tasič, ki je vodil izkopavanje, domneva, da bodo ti kipi iz terakote pojasnili marsikatero vprašanje iz naše prazgodovine, tako da bodo morali tudi umetnostni zgodovinarji spremeniti svoje dosedanje nazore o »primitivni umetnosti« iz mlajše kamene dobe.
Nov pl
V tednu varnega prometa
NEUKROČENO MESTO [
RADO KRAGELJ MILAN MAVER
»Ne znate brati? In to mi poveste šele sedaj?*
133.
Igor Je izročil ček uradniku pri okencu in mu pokazal ponarejeno legitimacija Uradnik ga je nejeverno pogledal: »Ste vi iz Rlsparmio della Provinzia di Lublana?« Igor je prikimal: »Sem. Saj, običajno dviga denar nekdo drugi, ampak danes je obolel; ni ga v službi, pa so mene poslali po milijon.« Uradnik je zamomljal: »Dobro. Kakšne pol ure boste počakali na denar. Sedite tam!«
134.
Igor je vzel listek s številko, ki mu ga je dal uradnik, in sedel. Do zob oborožena karabinjerja sta enakomerno merila korake po dvorani vzdolž okenc. Do vrat... do nasprotnega zidu... do vrat... do zidu... enakomerno, počasi, kot da bosta korakala to pot vse večne čase. Po dvorani se je motalo nekaj ljudi, ki jih je Igorjevo va t no oko takoj prepcimalo: policijski agenti, Italijani.
»Kar molči! Ko bom prišla domov - s takšno frizuro, kot jo imaš ti, boš pa lahko govoril.*
t