arjEiij 3The Oldest and Most Popular Slovene Wewspaper, in United States oft !America. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmagi!. glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; S. P. družbe sv, mohorja x chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations} Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 220 CHICAGO, ILL., TOREK, 15. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 15, 1932 letnik (vol.) xli Evropa proti vojnim dolgovom - 'Mokri' se pripravljajo ENOTNA FRONTA EVROPSKIH DRŽAV, DA PRISILIJO AMERIKO, DA JIM ODPUSTI VOJNA POSOJILA. — ZAHTEVA EVROPE JE S K RAJ NO NEUPRAVIČENA IN NEUTEMELJENA. Washington, D. C. — Evropa je zasnovala pravo pravcato zaroto proti Zed. državam. Evropske države, ki se drugače med seboj tako pisano gledajo, ki so do zob oborožene druga proti drugi, so se zdaj v skupnem interesu združile in ustvarile enotno fronto proti svojemu skupnemu "sovražniku" — Ameriki. Amerika je upnik evropskih držav. V gotovini jim Je posodila miljarde dolarjev.; In kakor po večini vsak dolžnik i sovraži svojega upnika, je zdaj ista stvar tudi med Evro--Po in Ameriko. Posojila je tre-> ba vrniti, denar gre pa tako' težko fz rok, in tako namerava- j jo zdaj evropske države enot-' Ho nastopiti in zahtevati od A-merike, da jim erostavno izbriše njih dolgove. Najprej ste nastopili Anglija in Francija, ki dolgujete največ, in poslali na ameriško via-' do noto, v kateri apelirate na naj "pozabi" na miljarde, ki jih ima dobiti iz Evrope. — •Druge evropske države, ki dolgujejo manjše svote, stoje začasno še v ozadju in .čakajo, kako bo iztekel apel dveh glavnih dolžnic. Ako se bodo Ame-rtkanci podali, potem bodo pa se te nastopile z enakimi prošnjami in tako bo moral končno ameriški dovkoplačevalec trpeti skoraj vse stroške svetovne vojne. Zahtevo evropskih držav se more oznaniti kot naravnost Predrzno, p. dobra je vsaj v toliko, da bo izu&la ameriško vlado, naj ne vtika svojih prstov tja, kjer nima ničesar iskati. Evropa je dobivala od Amerike denar in blago v začetku svetovne vojne, in ne samo to, marveč Amerika je bila končno še sama potegnjena aktivno v fvropske vojne norosti. Ameriški davkoplačevalec je posojal Sv°ji vladi gotov denar, da je v'ada z njim lahko zalagala 2avezniške države, in je bilo to smatrano kot pravo posojilo, bo od poštenjakov tudi pošteno vrnjeno. Tisti, ki so tedaj *uPili ameriške vladne bonde, večini "Lliberty bonds", pričakujejo od vlade, da jim bo p°sojilo vrnila. Nasprotno, bi morala ameriška vlada, po 2ahtevi Evrope, enostavno od-Pustiti tistim, ki jim je ta posojali denar naprej posodila. Ce-0 kreme pade na ameriškega avkoplačevalca, ki bo moral Povišanimi davki prispevati da bo ta lahko plačala , °Je upnike. Z isto pravico ka-Evropa Ameriki, bi tudi A-n.£rika lahko rekla svojfim up-«m, naj se za svoj denar o-ri£eJo pod nosom. no aravnost stupidna predrz-kaž evr°Pakih dolžnic se pa kJU neki knjigi, ki je pred slov izšla v Evropi pod na-U "We Have Paid ,ca» ^ Message to Ameri-sla„; (D°volj smo plačali. Po-te jtj^ Ameriki.) Po vsebini niče^1,86 ne samo, da Evropa ne dolguje Ameriki, c,va Je nasprotno Ame-a°lŽnica Evrope. Od 7. AKTIVNOST MOKRIH Mokri v poslanski zbornici pripravljeni za nastop proti su-hačem. —0— Washington, D. C. — Voditelji raznih odsekov v poslanski zbornici se nameravajo tekom par tednov zbrati k posvetovanju, na kak način bi se moglo doseči, da bi že december-sko kratko zasedanje kongresa odobrilo legaliziranje piva i" naložilo davek na njega prodajo. Mokri se pripravljajo na odločen nastop proti suhačem. — Prepričani so o tem, da vrhovno sodišče Zed. držav ne bo smatralo za kršenje 18. amend-menta v ustavi, ako se dovoli pivo s tolikšno alkoholsko vsebino, da bo privlačna za pivce. Ako bi pa se suhači, zlasti v senatu, le preveč upirali, da bi dali deželi pivo, imajo pa mokri pripravljen protinapad. V poslanski zbornici, kjer upajo mokri dohiti večino, bodo odbili vse predloge za nakazila za uveljavljanje prohibicije. Tako se ne bo dovolilo vladi izdati nobenega denarja za vzdrža-vanje armade suhaških agentov. Isto nameravajo ukreniti tudi, ako bi sicer kongres pivo odobril, a bi predsednik Hoover ne hotel predloga podpisati. In da bo Hoover podpis odklonil, se skoraj z gotovostjo pričakuje. -o- HOTELI PRIPRAVLJENI ZA PIVO Chicago, 111. — Kakor se izražajo tukajšnji hotelirji, jih morebitni sklep kongresa, da se sme prodajati pivo, ne bo našlo nepripravljenih. Vse imajo namreč že gotovo, da bodo lahko postregli svojim gostom z dobrim pivom 24 ur po izidu dovoljenja. Ugibljejo samo še o tem, ali bodo smele biti postavljene predprohibicijske bare, ki bi utegnile preveč dišati po prejšnjih salunih. -o--- NEVAREN ROPAR UJET Chicago, 111. — Dve ženski, ki ste šle slučajno mimo lekarne 1327 E. 79th St., ste v petek zvečer opazile, da so trije ban-diti napadli in oropali lastnika lekarne. Obvestile ste o tem policijsko patruljo, ki je prispela še pravočasno na lice mesta, da je ujela nekega 191etne-ga Johna 0'Dea, 6451 Yale Ave. Na policijski postaji se je pokazalo, da so v ujetniku prijeli nevarnega tička. 0'Dea je namreč priznal, da je zadnje čase dzvršil nad 150 ropov in drugih zločinov. DOKAZ MUSSOLINIJEVE "MIROLJUBNOSTI" Na eni strani zatrjuje italijanski diktator Mussolini, kako skrajno miroljuben je, in da si ne želi ničesar bolj kakor miru, na drugi strani se pa postavlja s tem, kako je Italija pripravljena za vojno. Na gornji sliki se vidita dva najnovejša vojna tanka, ki sta bila pred kratkim postavljena v Rimu na ogled. Iz Jugoslavife« JUGOSLAVIJA ŠČITI DOMAČO INDUSTRIJO IN OBRT; V INOZEMSTVU SE SMEJO NABAVLJATI LE PROIZVODI, KATERIH SE NE MORE DOBITI DOMA. — MIZER-NO STANJE MED RUDARJI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE. 2500 UBITIH VORKANU Divji orkan razdejal več mest' na Kubi. —o— Havana, Kuba. — Strahovita vremenska nezgoda je obiskala nekatere dele tega otoka koncem preteklega tedna. Silovit orkan je razdiral cela mesta, da v nekaterih ni niti ena hiša | ostala cela. Poleg neprecenlji-i ve materijalne škode, je v ■ njem, kakor se je moglo do ne-• delje zjutraj ugotoviti, izgubilo ■ življenje nad 2500 oseb. Izpod razvalin pa še vedno izkopavajo nova mrtva trupla, katere , skupno sežigajo, ker bi pokopa-vanje vzelo preveč časa. -o- 1 PROTI NESMISELNEMU ZA- PR AVL JAN JU : i Chicago, 111. — To mesto je j . izdalo vsako leto za proučeva-, nje prevoznega problema velikanske svote tako, da ti stroški ■ znašajo od leta 1911 dalje nad . štiri milijone dolarjev. Uspeh j ' teh preiskavanj pa ni drugega kakor kupi dokumentov, ki se sestavijo vsako leto, katerih pa J nato nihče več ne pogleda in transportacija ostane ista ka-: kor prej. Število mestnih aider-j t manov se je zato pretekli teden. izrazilo, da se v ta namen nič, ■ več ne izda, dokler ne bo mestu j možno graditi podzemsko železnico. -o- SREČNA REŠITEV KINO LETALCA Honolulu, Havaji. — Za ne-1 ko filmsko sliko je hotel ame-j riški letalec D. A. Fator vpri-1 zoriti prizor boja med aeropla-nom in mornarico, kar pa bi bil skoraj plačal s svojim življe-1 njem. Dvignil se je v zrak s' Svojim vodnim aeroplanom nad podmornico, ki je gledala iz morja, oddaljena od obrežja kakih 200 jardov. V zraku pa mu motor nenadno odpove. Letalec je že nameraval skočiti s padalom iz letala, a se je premislil in je tako z letalom vred treščfil v morje. Tam je imel toliko prisotnosti duha, da si je pod vodo prerezal varnostni pas, si odvezal padalo, ki se mu je zapletlo nekam in tako srečno brez poškodb priplaval na površje. Zaščita domače industrije V namenu, da se povzdignejo industrijske in obrtne delavnosti v državi, določa novi o-brtni zakon, da so država, samoupravna telesa in ustanove dolžni nabavljati vse potrebne industrijske izdelke le od domačih obrtnikov in domačih industrijskih podjetij. Prav tako se tudi morajo oddajati vsa dela le domačim podjetjem in ta podjetja morajo zopet uporabljati materijal, ki se proizvaja v domači državi. Le v slučaju, da se potrebnega materijala ali namestka ne more dobiti v domači državi, se smejo ti pred-Imeti nabavljati iz inozemstva. 'S tem hoče Jugoslavija pomnožiti delo v domači industriji in pomagati domača obrti, obenem pa zmanjšati uvoz raznega blaga iz inozemstva, ker pri uvozu blaga iz inozemstv-a gre denar iz države, obenem pa, če se isto blago ozir. materijal lahko dobi doma, je vsak tak uvoz na škodo domači industriji in tako seveda na škodo delavca. -o- Zopet redukcije Poročajo jz Zagorja, da vodstvo tamošnjega rudnika na čuden način odpušča v prvi vrsti oženjene delavce z družinami. V drugi polovici oktobra je bilo zopet 20 odpuščenih, med katerimi ni niti enega samskega, vsi so družinskii očetje. Do sedaj, tako poročajo, so bili družinski očetje izvzeti redukcij, sedaj so pa ravno ti izbrani na križevo ipot brezdelja, bede in pomanjkanja. Morda so temu krivi gospodarski razlogi, da jmajo oženjeni delavci nekoliko večjo plačo in poleg še brezplačno stanovanje in kurjavo. V soboto, 15. oktobra, je bilo odpuščenih od dela 40 delavcev, ki so bili reducirani že meseca«septembra, pa so jih Še obdržali v službi. Družine odpuščenih delavcev trpe največje pomanjkanje, zlasti pa občutijo to v bližajoči se zimi, ko je toliko potreb. ; -o- Nezgoda V Podbrežju se je hudo poškodoval n-\ glavi 59 letni po sestnik France Škofic iz Spodnjih Jarš, ko je padel s kole pa. -o- j Dve smrtni nesreči v okolici Splita ' Gozdarski inženjer Radovan Ivkovič, uslužben pri splitskem okrajnem glavarstvu, je šel z gozdarjem Ivanom Draško-vičem na lov. Nesrečen slučaj je hotel, da je gozdar padel na tla, pri čemr se mu je izprožila puška in strel je zadel Ivkoviča v trebuh, da je med prevozom v splitsko bolnico že izdihnil. Di-uga nesreča se je zgodila pri Trilju, ko je šel 40 letni posestnik Šimen Čovič iiz Carovice po poti, je hotel potegniti iz žepa robec, v katerega je bil zavit samokres. Pri tem se je sa- aprila 1917 do 2. maja 1918 da namreč Amerika ni oddala niti enega strela in ni izgubila niti enega človeškega življenja. Ves ta čas so bile evropske za-veznice tako velikodušne, da so se bojevale za njo. To je pač višek! mokres sprožil in Šimna zadel v želodec. Nekaj časa se je še vlekel po cesti, nakar je obnemogel. Drugi dan so ga našli mrtvega njegovi sovaščani. -o- Poceni mošt Iz Sibenika v Dalmaciji poročajo, da prodajajo vinogradniki letošnji mošt po dinarju liter, (to je okoli 2c kvort). -o- Vol pod avtom V nedeljo 23. oktobra je bilo v št. Jerneju na Dolenjskem prav veliko tujcev in veliko avtomobilov je dirjalo po cesti. Po cesti je šla tudi živina in tako je prišel pod avto lep vol posestnika Škala iz Šentjernej-ske vasi. Vol je obležal na cesti, šofer se je pa izrazil, da je cesta za avtomobila in ne za živino. Sodišče mu bo gotovo prisodilo kazen, ker se je nesreča zgodila po njegovi krivdi. -o- Ponesrečil V ljubljansko bolnico so pripeljali Karla Pečnika iz Kočevja, ki je ponesrečil pri gašenju požara v vaši Livild pri Kočevju. Padel je in pri tem dobil ne-'arne notranje poškodbe. --o- Pet ur v nezavesti V nedeljo 23. okt. se je iz Ptuja peljal k Sv. Vidu čevljar ski pomočnik Ivan Trafela iz Zg. Brega. Na cesti je nasproti pridrvel avto, kateremu se ni dovolj ognil. Ivan je padel s kolesa in se nevarno pobil. Celih pet ur je bil v nezavesti. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Oton Pe-lan, upokojeni ravnatelj bivše Okrajne bolniške blagajne star 76 let. — V Ptuju je umrla Terezija Kolarič, iz Rogoznice cerkvena pevka stara 18 let. — V Ljubljani je umrl Igancij Verbajs, bivši dolgoletni ravnatelj "Narodne tiskarne". — V Zavodni pri Celju je umrla Tancer, posestnica stara 69 let. -o- Nevaren človek Mariborska policaja je prijela Karla Fariča, ki je izvršil okoli po Radvanju in drugod že več tatvin. Na Remšniku je napadel nekega pastirja, ga pretepel in mu vzel zlato uro. -o- Napad Ko se je nedavno vračal s Trške gore 22 letni čevljarski pomočnik Franc Gazvoda iz Podgrada, ga je neki neznanec pričakal na poti ter ga z vozno vago tako močno udaril po glave, da so morali Franceta spraviti v kandijsko bolnico. -o- tr v • Kočevje Letošnje leto so v Kočevju postavili precej novih hiš in nekatere prelaze v mestu razširili. Še več hiš je pa bilo restavri-ranih, s čimer je bilo v veliki meri pomagano mnogim brezposelnim. PAPEŽ AME-RIKANCEM Poslanica sv. Očeta ameriškim j katolikom. —O— Washington, D. C.—- Prihodnjo nedeljo, 20. novembra, se bo s tukajšnje katoliške univerze oddajal radio program, ki bo zanimiv zlasti za katolike. V prvi vrsti se bo na njem prebrala poslanica papeža Pija, ki jo je naslovil sv. Oče na ameriške katolike. Sledili bodo tudi , različni govorniki, nadškof je in \ kardinali, za tem pa bo na vrsti muzikalni in pevski program, obstoječ iz nabožnih ■ skladb. — Program, ki bo prvi te vrste v Ameriki, se bo oddajal potom Columbia Broadcast-' ing System po celi Ameriki, in sf.cer zvečer od 6:15 do 7. ure po vzhodnem času (po osred-' j njem času eno uro prej; po gorskem času dve uri prej in po pacifičnem času tri ure prej). — V Chicagi se bo odda-! jal po postaji WBBM. | -o- SMALLA BODO PRIJELI i Cnicago, 111. — Novoizvolje-1 ni demokratski vrhovni pravnik, sodnik O. Kerner, se je pretekli teden izrazil, da bo bivšega kandidata za gover-norja, Len Smalla, temeljito prijel v roke. Ta mož si je namreč svoječasno, ko je bil državni blagajnik, prisvojil milijon in tristo tisoč državnega denarja. Tatvina je sicer prišla na , dan, a so jo nekako potlačili in .Small je vrnil samo polovico u-kradenega; druga polovica se I mu je odpustila. Kerner namerava zdaj uvesti preiskavo, da bo moral možakar vrniti še drugo polovico. -o- — Schweidnitz, Nemčdja. — V šestmesečni zapor je bil poslan fašistični državnozborski poslanec E. Ileines, ki je tudi glavni vodja Hitlerjevih napadalnih čet v Šleziji. Obsojen je bdi, ker je stal v zvezi z bombnimi napadi pretklo poletje. — New York, N. Y. — Sam Insull, ml., se je v torek povrnil v to deželo iz Evrope, kamor je pred nekaj tedni tako i na tihem izginil. Časnikarjem, ' ki so ga ob prihodu spoznali, ni I hotel podati nikake izjave in 'tudi se ni pustil fotografirati. KRIŽEMJVETA — Neapel, Italija'. — Semkaj sta prispela koncem preteklega tedna na svojem potu v Atene dva ameriška proseku-torja, ki imata nalogo doseči od grških oblasti, da bodo izročile Insulla Ameriki. Oba izražata upanje, da se jima bo naloga posrečila. — Rim, Italija. — Vlada je objavila načrt, da bo prihodnje leto junija meseca poslala v Chicago na svetovno razstavo 20 trimotornih vojaških aero-planov, ki jih bo vodil na poletu preko morja zračni minister gen. Balbo. -o- TURKI SI IŠČEJO PRIIMKE I Istanbul, Turčija. — Turčija bo napravila še en nadaljnji • korak proti zapadni civilizaci-' ji. Notranji minister namreč pripravlja zakon, po katerem bo ukazano, da mora imeti vsak Turek svoj priimek. Priimkov 1 doslej Turki niso poznali. Kli-I cani so bili samo z njih prvimi j imeni, moški n. pr. z Mustafa, i ženske s Fatima itd. Razumljivo je, da je ta pomanjkljivost pogosto vodila do nesporazu-i mov. — Po novem zakonu bo vsakemu posameznemu Turku dano na prosto voljo, da si sam izbere svoj priimek, ki pa mora biti v skladu s turškimi šegami., Časa za to izbiranje bodo imeli šest mesecev po objavi zakona. Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je iz-I dala za leto 1933 sledeče . knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večernice, 85. zv. 3. Zgodovina slov. naroda 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, i 8. zvezek. I 6. Kokošjereja. C Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., j Chicago, III. KMERIKSFfSKi SLQVEnEC Torek, lb. novembra 1982 \ I AMERIKANSKI SEOVENEC Cfri t» najstarejši slovenski I? list v Ameriki. Uitanovljen let« HM> r lakaja vsak das rasun nedelj, pone-Ifljkov in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina; _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto----- Za pol leta_____ Za četrt leta------ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta -3.00 Za četrt leta____1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«, Published By: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year------ For half a year_____ For three months_____ _$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year.........$6.00 For half a year ______3.00 For three months .......— 1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na lietu zn&či, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. _ a Amerikanski Slovenec95 "Amerikanski Slovenec" je najstarejši in prvi slovenski časopis v Ameriki. Njegova zgodovina je znana in prav nič ni potreba, da ga predstavljamo s kakimi posebnimi besedami, vsaj njegovim prijateljem in naročnikom ne. Dolgih 41 let že prihaja med svoje rojake v razne dele sveta. Citajo ga vse sirom slovenskih naselbin po Ameriki, v Kanadi, v Južni Ame-liki, v starem kraju, doma na Slovenskem; čitajo ga slovenska izseljenci ob Reni, na Francoskem, v Westfaliji, par izvodov se pošilja celo v Egipt in slovenski misijonarji na Kitajskem ga dobivajo. Vsem je priljubljen in mnogim med tujimi naredi edini slovenski obiskovalec, ki jim prinaša osamljenim v tujih krajih pozdrave in razne vesti v blagodoneči slovenski besedi. Ta naš stari znanec, "Amerikanski Slovenec", pa bije že leto in pol trd boj za svoj obstanek. Kakor je kriza pritisnila nas vse druge, tako je pritisnila tudi njega in ga pritiska bolj in bolj in bati se je, da opeša in klone pod težo krize, ako se njegovi prijatelji in znanci resno in odločno ne zavzamemo zanj. Pravi prijatelj, pravi pregovor, da se spozna v nesreči. To je, kdor je res pravi prijatelj, ta prijatelju v nesreči pomaga. Tisti prijatelji pa, ki kažejo prijateljstvo samo na obrazu in jeziku, pa navadno ne slišijo prošenj prijatelja, ki se nahaja v stiski in nesreči, — prijatelji niso. Upamo vsaj, da "Amer. Slovenec" nima mnogo prijateljev zadnje vrste, pač pa ima lepe vrste pravih in iskrenih prijateljev, ki razumejo potrebo "Amer. Slovenca". In na te naslavljamo te vrstice. Da bomo kratki, "Amerikanski Slovenec" potrebuje od svojih prijateljev in znancev sodelovanja in pomoči. To je neobhodno potrebno, če hočemo ameriški Slovenci si še za naprej ohraniti edini slovenski katoliški dnevnik med nami. Na delo moramo vsi, četudi je to delo v teh težkih časih težavno in neprijetno, toda pozabiti ne smemo, da je to delo naša dolžnost do svojega prijatelja in znanca. V par dnevih bomo razglasili veliko kampanjo za ohra-njenje slovenskega katoliškega dnevnika med nami. Že danes opozarjamo vse prijatelje in naročnike "Amer. Slovenca'' na to kampanjo. Apeliramo na vse slovenske veleč. gg. duhovnike, kakor lajištvo in ženstvo, da o tem razmišljajo in se pripravijo vsi. Treba bo sodelovanja od vseh, če hočemo, da o-hranimo ameriškim Slovencem to našo najstarejšo dediščino, ki so jo nam zapustili prvi slovenski pijonirji v tej zemlji, koi veleč. gg. Buh, Šušteršič i. dr. Vabimo vse naše še žive pijonirje po slovenskih naselbinah, naj pridejo na plan in naj povedo svoje mnenje javno v listu, kaj mislijo o potrebi slovenskega katoliškega dnevnika v Ameriki. Drage volje bomo objavili vsa taka mnenja. Apeliramo tudi na vse slovenske veleč. gg. duhovnike, da povedo, kaj mislijo o potrebi slovenskega katoliškega dnevnika med nami. Vsakemu so kolone lista na razpolago, da pove v tem oziru svoje mnenje in poda svoje nasvete. Vsi predsodki radi kakih osebnosti morajo proč. Nc gre za nobene osebnosti, temveč gre za slovenski katoliški dnevnik med nami. Gre za to, je li še potreben ali ne? Gre za to, če ga naše župnije, naša društva in organizacije že potrebujejo ali ne? Gre za to, kaj bo s slovenskim ljudstvom, ako ostane prepuščeno na milost in nemilost brezpogojno brezverskemu tisku! Za to gre in nič drugega. In iz tega vidika moramo razpravljati o potrebi slovenskega katoliškega dnevnika med nami. O tern mora spregovoriti naše ljudstvo v tej zemlji. ' Prepričani smo, da naš glas na tem mestu ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, marveč da pride iz naroda odgovor, ki bo dvignil med nami vsestransko zanimanje glede tega vprašanja ter da bomo v medsebojnem prerešetavanju o tem našli pot, ki bo privedla prvi in najstarejši slovenski časopis v tej zemlji do zmagoslavnega izida tudi iz te težke krize, ki mu preti, da ga poruši. Na dan vsi! Spregovorimo vsi o tem velevažnem vprašanju med nami! TO IN ONO IZ SHEBOYGAN A Sheboygan, Wis. j Dan po volitvah. Prav vesela sem, ker je ameriški narod vendarle pokazal, da ima garnet. Čeprav pod demokratsko vlado mogoče ne bomo imeli dve mašini v garaži in v vsakem loncu piske, bomo lahko potu-, peli, ker nam jih nihče obljubil ni. Pričakovati pa je, da se'bo z novo administracijo začelo novo življenje v Ameriki ter da se bo po 4. marcu pričelo s konstruktivnim gospodarstvom v WashingtonUi. V sheboyganskem mestu so volitve prinesle prvo žensko v urad in sicer je bila izvoljena za registersko zemljiških listin v našem okraju. Povečini so zmagali povsod demokrati, celo governorja smo dobili demokrata, kar se ni zgodilo že 42 let. Kolo sreče se vedno vrti. Enkrat so eni na vrhu, drugič pa drugi. Da preidem na domače zadeve, poročam, da se bo te dni končalo s slikanjem notranjosti naše slovenske farne cerkve. Delo je opravil slikar Mayer iz Milwaukee, stroške bo pa v prvi vrsti krilo vrlo društvo Kršč. Žena in Mater. To društvo je na svoji letni seji pred dvemi leti sklenilo, da bo delalo nato, da se preslika naša cerkev. Začele so zbirati prispevke, prirejati razne zabave v dobrobit tega sklada, in letos so se opogumile in določile, da se z delom prične. Precej ugovorov je bilo od vseh krajev radi slabih delavskih razmer, kar pa članic ni ustrašilo, posebno še, ker so poleg domačega g. župnika imele dobrega sotrudnika v o-sebi Leo Zorkota, ki jim je tako z nasveti kakor tudi gmotno pomagal. Farani so rade volje po svojih močeh prispevali tako, da bo le malo neplačanega ostalo, ko bo cerkev gotova. — Poleg preslikanja sten se je to društvo zavzelo za nabavo pokrival na pečeh: v cerkvi, pre-novljenje svečnikov itd. Stroški za vse to delo bodo znašali nad $2,500.00. — Za slikanje oltarjev, obhajilne mize, krstnega kamna, krfiževega pota in klopi bodo prispevala nekatera druga katoliška društva kakor: Dramatični klub, Booster klub, Dekliški klub, Cerkveni pevci in Slov. Ženska Zveza. To delo bo stalo okoli $500.00. Slišimo, da bodo tudi druga podporna društva nekaj prispevala in določila svote na svojih glavnih sejah. Tako se cela fara zavzema za olepšavo svoje cerkve. Med posamezniki se najbolj odlikujeta Leo Zorko in Valentin Kalan. Izmed društev pa gre največ priznanja društvu Krščanskih žena in mater. To društvo je najstarejše žensko društvo v naši fari in bo aprila prihodnjega leta doseglo 20 let neumornega delovanja v prid naše cerkve in fare.. Zares, lep re-| kord. — Odbornice tega, društva, ki imajo posebno letos veliko dela in skrbi, so sledeče: Fredsednica Mary Ki brc h, podpredsednica Meta Eržen, ki je članica društva že od začetka. Tajnica je Franca Melavc, ki opravlja ta urad že tretje leto, biagajničarka pa Mary Zore. Odbornicam in društvenemu članstvu, ki vedno rade volje dela in prispeva za prireditve, gre priznanje in čast, da se je uresničila prepotrebna ideja preslikanja naše cerkve. Marie Prisland. -o- O JESENSKEM VREMENU IN O PRIDIGARJIH Milwaukee, Wis. Imamo že hladne jesenske dneve in veter je raznosil listje z dreves na vse strani. Klopi, ki so blile postavljene po parkih, so se že tudi umaknile v notranje prostore, kjer bodo čakale do druge -pomladi, da jih zopet ponesejo med zelenje. — Tudi nedeljskih popoldanskih pridig po parkih ne bo več pred prihodnjo pomladjo in tisti, ki so tiste pridige tako radi poslušali, lahko gre jo na 907 S.12th Street na komer. — V poletnem času, tako le ob nedeljah popoldne, je v parku pred slo-"vensko cerkvijo posedalo veliko ljudi, ki se niso udeležili popoldanske službe božje, pa le niso ostali brez vsakega poduka, za kar so poskrbeli pridigarji neke verske sekte, ki so vsakokrat naznanjali svoj prihod z lepim petjem, ki je privabilo ljudi skupaj. Na lastne oči sem večkrat videl, kako je ljudstvo drlo skupaj, kadar se je zaslišalo petje. Ravno tako hitro so pa tudi zapuščali ljudje te pridigarje, ko so namesto petja pričeli pridigati. Večiina govore ti pridigarji o Bogu, smrti in večnosti. Mnogim pa, katere je siccr petje privabilo v bližino, vest najbrže ni dopustila, da bi take stvari poslušali, zato so pridigarje zapustili, da so svojo vest umirili. So namreč taki, ki nočejo slišati ničesar o Bogu in smrti, pa ge to tudi drugoverci govore. — Še druge vrs.te ljudje so, zlasti nied mladeniči slovenskih katoliških staršev, ki so. hodili v ki bo imel ves program na skrbi in ga bo tudi prav gotovo najpopolnejše izpeljal. V tem programu bodo delovale vse zvezde naše jugoslovanske u-metnosti kakor: Gloria Strvnič, Ljubica Koenig-Miljanič, Dorothy Schubert, Katerine Bra-yak, Ivan Rarič, Anton Stipu-lin, L. Skala, Andrew Cosme, Joseph Sipuš,ič, George Mar-chan in še več drugih, katerih imena bodo objavljena, ko bo sestavljen celotni programi. Celotna naša želja pri tem je ta, da bo reprezentacija vseh naših slojev v resnici kolosal-na. V tem je zapopaden velik del odgovornosti in jamstva, da bo cela stvar veliko koristila tako materijalno kakor tudi moralno. — Omenim naj, da bodo našemu programu prisostvovale mnoge odlične in visoke osebnosti državnih in mestnih predstavnikov industrialnega in so-cijalnega življenja, ameriški novinarji in predstavniki dru-gojezičnih narodnosti. Zato je pa potrebno, da bo naša udeležba na tej prireditvi kolikor mor goče mnog-obrojna. Naj si torej ves jugoslovanski narod ž|iveč v Chicagi in o-kolici, v nedeljo, 27. novembra, vzame za svoj največji dan in naj bo ta dan kot edten najvažnejših dni, cla izpolnimo vsak svojo dolžnost za ugled celega našega naroda. Vsak prizna, da je mnogim, ki že dolgo ne delajo, težko si utrpeti ceno za vstopnico od svojega bornega prihranka, a pomnimo tudi to, kdor ni še nikoli bil v nikaki podobni krizi in potrebi, ta ne zna, kako je potreba pomoči in da je ta pomoč prav mnogim silno potrebna. Zato vam kličemo, naj vs^k prične hraniti, pa magari tudi samo po cent ali dva na dan, in do omenjenega dne bo imel skupaj dovolj visoko svoto, da si lahko nabavi vstopnico, da se na 27. novembra skupno z drugimi pokaže na našem jugoslovanskem dnevu. Vsak Jugoslovan ali Jugoslo-vanka, ki želi v tej stvari na eden ali drugi način kaj pomagati, pa naj bo pri razprodaji vstopnic ali kako drugače, je odboru dobrodošel in prav prijazno se sprejme njegovo pomoč. V ta namen, če želi kdo kaj pomagati, naj se vsak tak oglasi pri tajnici odbora Miss Ena June Cosme, 1761 E. 72nd Street. Za to veliko delo vzajemne narodne pomoči, da se strada-ječemu narodu pomaga v tej sili in stiski, so v veliko pomoč časopisne agitac/ije ameriških in jugoslov. listov. Pričakuje se torej, da bo jugoslovanski dan eden najveličastnejših,, ki so še kedaj v Chicagi praznovali. Miss Millicent Micotic, predsednica oglaševalnega odb. -o-- PRISELNIKI! NE POZABITE PRAZNIKA "DAN UJEDI-NJENJA" Chicago, 111. . . . Peš so se izognili vasi, voz pa je lezel počasi po glavni cesti in srečno prešel mimo postaje. Orožniki so spali. Nakje da- leč v Avstriji sta tudi spala njegova visokost Franc Ferdinand, Kari, Jožef, Mana, Avstrijski, itd. itd., in njegova žena Zofija, Marija, kneginja Hohenber-ška, baronica Chotova. Usoda se je pomikala na kmečkem vozu proti skrivnem sestanku en mesec pozneje v Sarajevu. Na gradu Konopišt na Češkem sta se sprehajala po za-jutreku nadvojvoda Ferdinand in njegova žena Zofija v krasnem cvetličnem vrtu grada. Cesar Viljem s svojo mrtvo roko tesno pritisnjeno k telesu', mahajoč z drugo, se je razgovar-jal o bojnih ladjah z admiralom Tirpitzem in Konrad llotz-endorfom. Ali oni niso videli cvetlic. Njih misli so bile osredotočene okoli bodočnosti Evrope in Nemčije, v glavnem Nemčije. Ali škrat se jim je smejal. Bodočnost Evrope se je nahajala v ravno tem času zabita v malem zaboju, pokritim s suknjo, v čakalnici Doboja v Bosni. Navedel sem zgoraj par historičnih momentov iz boja mladih jugoslovanskih muče-nikov, idealistov, ki so žrtvovali svojo' mladost za veliko jugoslovansko idejo in direktno pripomogli k ustvarjenju današnje Jugoslavije. Ujedinil se je Srb', Hrvat itos Slovenec, ideja je postala resnica. Mladoidete Jugoslavija se razvija počasi, vendar sigurno. Dajmo temu detetu moralne sile tudi mi v tujini. Vsako leto obhajamo prisel1-niki Jugoslovani y Chicagi' praznik "Dan ujedinjenja". — Vsako leto naraščajo naše trume. Vsako leto se vzbujajo zaspali spomini na našo staro domovino v širših krogih. Naj bo letošnji praznik eden najlepših v zgodovini jugoslovanskih pri-selnikov v Ameriki. 11. december je praznik Jugoslovanov v Chicagi. Pridite vsi, da pokažemo našo solidarnost in pošl jemo, pozdrave našim bratom v stari domovin;. Letošnja proslava se vrši dne 11. decembra v Sokol Havliček Tvrš dvorani na 2619 So. Lawn-dale Ave. Dr. F. Paulich. Kar je človeku najJbolj pri srcu, tega ne more nikoli izreči — kkkor ne more nikoli dozna-ti skrbnosti, ki mu je vedno najbližja : Smrt. TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR. (73) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS^0<>^°<>o<><>ooooooooo<>ooooooooo % POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "11-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Ljuta borba ja vlada,3 med Abisinci in Ahmed Zekovimi Arabi. Okrog -?rma, za katerim je bil skrit Tarzan ja trajal nekaj minut srdit boj med dvema nasprotnikova. Korak za korakom je potiskal Arab nazaj Abi;;ncn. Tar.?an je videl, kako je udaril Arab nasprotnika yo glavi in ga skoro omamil. Omahnil je r, konja. Tarzanu je zdaj šinila misel v glavo, da r.e reSi na konju. V istem momentu je bila misel če tudi izvršena. Kakor tiger je planil orjažki Tarzan. . . . . .na abisinskega belca. Hazsrjen Arab se je kar začudil, ko je zagledal orjaško postavo na konju. A zapazil je tudi, da ta novi nasprotnik nima v roki nobenega orožja, ls na hrbtu mu je visel lok in pušice. Zamahnil je Arab svoj težki meč, da odseka glavo temu novemu nasprotniku, ki se je pojavij tako bliskovito ;ia konju, toda v istem momentu se je Tarzan, sklonil na konja in meč je zamahnil nad njego-' vo glavo in Tarzan se je na ta način umakkil zamahu. A v istem času je Taizanova roka c:c,;la bliskovito no Axabu in pa stisnila lt sobi na konja. Kakor dete je obvisel Arab v Tatzanovem prijemu. Tarzan je to stori! zato, da Araba drži 1-ri sebi na konju ;n ga uporabi ket 5c.it proti nadaljnemu napadu. V istem momeniu pa je pognal konja, ki je prestrašen v divjem Ba'ooa švignil naprej skozi vrate arabskih bojevnikov.. Predno so se Arabi dobro zavedli kaj je bilo, je orjaški človek že odjezdil proti džungli. Kmalu, ko je bi! Tdrzan izven nevarnosti je spustil na tla Araba, lin sja je pograbil za iičitj kakor omenjeno, odjejsdii v gosto džunglo in tam izginil izpred agi, Arabom. Borba je bila trajala ckoro dobro uro. doldfir niso bili Abisinci večinoma pobiti in poklani ali če je kdo izmed njih pobegnil v gfczd. Med temi, ki so pobegli je bil tudi Abdul Mourak. Avabi so čakali na svojega vod jo Adnied Zeka, da poneso zaplenjeno zlato domov. Obenem pa so bili prestrašeni od pojava belega orjaka. . . AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago. 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Araor. Slover.ce". Naslov ____________________________________________________.—~ S Mesto .......................................................—— ^ v><>OOCK>0OCK><><>00<>00<>rK>CK) ooooooooooo000^ katoliške šole, pa ostajajo ob nedeljah med službo božjo pred cerkvijo ali pa med v.rat-mi, obrnjeni na cesto ter preštevajo avtomobile, ki brze mimo cerkve. Zopet drugi pa sede v svojih lepih novih rnaši-nah in se tako mimoidočim kažejo, češ, poglejte, kaj imamo. Da bi pa taki šli v cerkev, to jim niti na misel ne pi;ide. Seveda, ako bi g. župnik Father j Gladek namesto pridige govoril o športu, tedaj bi jih pa že privabilo v cerkev. Tako pa hodijo mladina po svpjih, starši in pa otroc'i po svojih potih, ker taki mladeniči pač mislijo, da je cerkev le za otroke in pa za stare ljudi. Naročnik. -o- SKUPNI NASTOP JUGOSLOVANOV V CHICAGI Chicago, 111. Kakor druga leta, tako se i tudi letos prireja v Chicagi velik mednarodni karnival; čigar dobiček se bo naklonil brezposelnim delavcem in njihovim "i družinam, katerim preti glad v I bližajoči se zimi. Ves dobiček. , ki se bo napravil na tej prire- j ditvi*, brez- vsakršnega odbitka gre za pomoč potrebnim našega naroda. Dobiček na omenjenem jugoslovanskem dnevu se ne bo; dal skupni fond, kaker se je to delalo; prejšnja leta, ampak se bo dal potrebnim našim rojakom potom njihovih podpornih organizacij, ki so bile ustanovljene z namenom, da vodijo pomoč v potrebi do bližnjega. Vstopnice za razprodajo so označene s številkami in te bo moral vsak razprodajalec plačati ali jih pa vrniti, ker ta pri- : reditev ni nikaka privatna, tem- < več narodna stvar, za katero bo : odbor v javnost podal čisti ra- > čun o vsakem peniju, ki se bo v te svrhe prejel. Vstopnica stane samo 50c za osebo, Pokret za. to dobrodelnost je prišel od iste strain kakor pr-\)č, to je od "Chicago Daily News". — Naš jugoslovanski : narod je prejšnje leto nudil vidno pomoč v tej stvari, zato je i letos pozvan, da ob enaki priliki sodeluje v združeni akciji za isto stvar. Vsak narod priredi zasebno j po eno zabavo, ples, koncert,' ali kaj podobnega, a poleg tega vsi skupno koncertni pro- : gram — karnival v Chicago Stadium, ki je eden največjih prostorov pod eno streho. — i Jugoslovani mesta Chicago so i se navdušeno odzvali pozivu za to humanitarno delo. Izbran je v to svrho odbor izmed uglednih in odgovornih oseb v koloniji chicaških Jugoslovanov, ki garantira, da se bo vsa stvar s pomočjo sodelujočega občiin-stva uspešno izvedla. Jugoslovanski dan je odrejen na nedeljo, 27. novembra in bo sestojal s koncertnim programom, kakeršnih se je malo izvajalo, s sodelovanjem naših jugoslovanskih umetnikov v chicaški metropoli. Ta program "še bo vršil v La Salle hotelu. Umetniški program za omenjeni večer je prevzel na se sve- 1 tovno poznani jugoslovanski u- i metnCk profesor Aleks. Savine, BLAZNIK0VE Pretlfce ZA LlfcTO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Fratika stane 20c s, poštnino vred. Razpečevalfcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobi" jo poseben popust. Naročila jp poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. KMEMKXNSK3 StOVtNEC Torek, 15. novembra 19.32 MODERNI SAMSON rnimnnnnrnmnminS> TEDENSKI KOLEDAR 20 Nedelja — Feliks. Edmund. 21 Ponedeljek — Darovanje Marijino 22 Torek — Cecilija. Filemon. 23 Sreda — Element. Felicita. 24 Četrtek — Janez od Križa. 25 Petek — Katarina. 26 Sobota — Silvester. Leonard. Drzen vlom Iz Rajhenberga poročajo, da :So v Velikem, dolu v trgovini Ivana Vehovarja vlomili tatovi in pobrali več dragocenega blaga v vrednosti najmanj 50,000 Din. Blago so odpeljali kar z avtomobilom. --o- Tatovi Poročajo iz Maribora, da so neznani tatoyi vlomili f škofijski urad na Btetnavr in tam pokradli nekaj dragocenih preprog in drugih vrednih predmetov. -(j- Smrtna kosa V Gornjih Jablanah, župnija Cirkovice na Dravskem polju je tfmrl Filip Horvat, oče župnika v Starem trgu pri Slovenj grad-: cu. — V Tržiču na Gorenjskem je umrl Jože Ahačič, cestar. — ■ V Ptuju je umrla Flbrentina ■ Ferk, vdova, stara 81 let. — V • Mostah pri Ljubljani je umrla Ivana Rode, roj. Bitenc. Rev. J. C. Smoley: ZADNJA NEDELJA PO BINKOŠTIH Ob koncu cerkvenega, leta nas spominja cerkev na konec sveta. Kakor je minulo leto, tako bo prešel svet, in nato pride prihod Odrešenikov. Ko je prišel prvikrat k nam, je prišel krotak in usmiljen; prišel je iskat in zveličat, kar je bilo izgubljenega. Ko bo zopet prišel kot pravičen sodnik, bo poplačal vsakega po njegovih delih. Ko je prišel prvikrat, so prepevali mili angelski glasovi pesem o miru, prišel je kot knez miru;. Ko ' bo prišel ob koncu sveta, bo vstal narod proti narodu v krva-1 vem boju. Groza in strah bosta takrat prevevala svet. Ivo je prišel prvikrat, migljale so zvezdice na nebu, ena izmed' njih' je kazala pot trem Modrim k njegovim jaslicam. Ko bo prišel v drugo, bodo padale zvezde z nebes, solnce in luna bosta otemnela. Tresla se bo zemlja, divjala bo vsa. priroda. Nastalo bo novo stvarstvo, in to bodo ti, ki bodo vstali od mrtvih. Na glas angelske trobente se bodo dvignili iz grobov. Naj so sedaj njihove kosti raztresene po vseh kotih sveta, angelska trobenta jih bo zopet združila. Kdo bi seštel vse mrtve od po-četka sveta? Kdo bo seštel te, ki bodo še umrli do sodnega dne ? Ogromno bo njfihovo število, pa vsi bodo oživeli in vstali. Vsi ti milijoni in milijoni bodo vstali kot ena sama družina in prišli pred Sodnika. Prenehalo bo sovraštvo, prenehala oblast svetnih vladarjev, različnost stanov, prenehali bodo spor', med narodi. Prvikrat bo vladala enakost in bratstvo. Vsi bodo trepetali pred tem, ki bo sedel na sodnem stolu. Sedaj se bodo odprle bukve smrti in življenja, vsak bo sojen po svojih delih. Videli bomo rieštevilrie milost':, ki jih je vsak člbvelc prejel, videli neskončno božje usmiljenje. Videli bomo, kdo je to milost in usmiljenje porabil za svoje zveličanje. kdo ne. Videli bomo neštete množice teh, ki so prelili svojo kri za tega Sodnika, množice teh, ki so ga v veri, upanju, ljubezni spoznavali. Videli bomo neštete množice spokornikov in spokornic, svetih žena in devic! Kako prašen pogled! Videli: bomo pa tudi dru^g prizor, videli bomo vse zločince, vse te nesramne brezvestne duše. Knjiga smrti bo odprta; vsa kri, ki je bila prelita, vsa nedolžnost, ki je bila zastrupljena, vsa hudobija in zlobnost bo odkrita celemu svetu. Konec bo sedaj svetovne Zgodovine. Poslednjikrat sta hudobija in pravičnost zbrani. Čks je tu, da bodo ločeni prijatelji in sovražnik; božji. V začetku sveta je Bog loč/il svetlobo od teme. Isto bo sterii ob koncu sveta. Ločil bo pravičnega od brezbožneža. Pravične )jo vzel v večno slavo, hudobneže pa pahnil, v večno temo. Duhovi svetla in duhovi teme so sedaj ločeni za vedno. Vlada sedaj samo še večni mir in sreča, in večna tema in trpljenje. — To je, kar nam pripoveduje današnji evangelij. Zakaj ravno danes? Ker je poslednja nedelja v cerkvenem letu, in marsi-kogar bo obletel strah, če se ozre nazaj na to preteklo leto. — Vudi, kako je zanemarjal zakramente, zanemarjal molitev, prelamljal zapovedi. Naenkrat bo minulo leto za letom in stali bomo na pragu večnosti. Gorje nam, če je to leto naše zadnje hto, pa ga: nismo porabili v svoje zveličanje. Zato pa bodimo Previdni,'imejmo pred očmi opomin apostolov: Ker vse tako hitro mine, se potrudite, da boste hiteli s svetim življenjem in V bogaboječnosti k prihodu našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Orjaško moč ima neki Loren Palmer v svojih laseh. Na gornji sliki ga vidimo, kako nedavno v Los Angeles pokazal to svojo moč, ko je z lasmi vlekel celi avtomobil. Požar s. V Trnovi j ah pri Celju je po-sestnici Mariji Pečarjevi ogenj uničil hlev in stanovanjsko hišo. Rešili so nekaj pohištva. Krava in telica, ki sta bili v hlevu, sta pa dobili tako hude opekline, da so ju morali za-klati. Škode je nad 60;000 Din. skupno z drugimi kmeti, ki niso člani fašistične stranke, te dni razobesil rdečo zastavo. V Podgradu je bilo aretiranih 12 oseb, katere dolžijo, da so sneli fašistični grb s fašistnega doma. Tudi ;v Cerovu je bilo aretiranih mnogo oseb, za katei^e mislijo fašisti, da so člani tajne slovenske organizacije. V Dtesenih je bil aretiran kmet Bernetič radi tega, ker je protestiral pri županu, ker se y teh kritičnih dneh, ko kmet ne more plačati niti zaostalih davkov, kaj šele nove, njihova posestva razpro-dajajo na javnih dražbah. Sodišča v Gorici, Trstu in Reki dnevno sodijo mnogo Slovencev in Hrvatov radi tega, ker so hoteli prekoračiti krež dovoljenja mejo. V Gorici je fašistični tajnik Avenanti, ki je znan zaradi svojih preganjanj slovenskega življa, pustil postaviti te dni pred stanovanje bombo, katero so našli fašistični miličniki. Ta bomba je dala Avenantiju povod, da je začel ponovno preganjati fašizmu neprijazne ose- V navedenih fašijih in nji- šol, ki so jih ustanovile posame-hovih podsekcijah je vpisanih zne naciionalne družbe, med nji-1600 fašistov. Pri Balilli in Ma- mi v prvi vrsti proslula Italia lih Italijankah je 6000 otrok. 1 Redenta. Nova maša Na Rakovniku pri Ljubljani je imel pred kratkim novo mašo novomašnik salezijanec Matija Šaruga. Človeka bi moral voditi razum, ne sebičnost, podžigati spoznanje, ne pohlep — toda pest pesti človeka. S kamenjem do nezavesti Iz Škofje Loke poročajo: Ko se je delavec France Kavčič iz Suhe vračal domov skozi Rateče, sta ga med Jenkovo in Til-hovo gostilno napadla dva neznanca s kamenjem, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nato sta ga obdelovala še z noži. Na srečo so prišli ljudje, ki so Franceta spravili v bližnjo hišo. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčn« bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. rasen »redi ob sredah 9 do II dop.J ob »obotth 1 do 4 Dot>- Lep fantovski shod Nad 400 fantov, članov Marijinih družb iz cele Selške doline, se ie zbralo v prijazni Marijini cerkvici v Suši pri Škofji Loki, kamor so prišli na shod z družbenimi1 zastavami. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O: Vihar na Kvarneru. Pred dnevi je divjal v Kvar- j neru strašen vihar, ki je okrog Velega Lošinja napravil ogromno škodo in zahteval 2 človeški žrtvi. V pristanišču je odtrgal vihar vse ladje z obale in jih pognal med valove na mor-, je. Strela je udarila v neko hišo pri Sv. Josipu ter jo hudo poškodovala. V hiiši je bila neka vdova ki je ostala po golem naključju nepoškodovana. V mestnem parku je vihar polomil vse drevje. V bližini Cresa je prevrnil neko jadrenico. Pzmed 'treh ribičev sta dva utonila enega so pa z velikimi napori rešili in vsega onemoglega prepeljali v bolnišnico v Velem Lošinju. -—o--- Petdeset novih osnovnih šol. , Na prizadevanje šolskega skrbništva fašistične stranke vseh mogočih instanc, ki stremijo po čim večjem in naglem po-italijančenju vseh obmejnih pokrajin, je rimsko, prosvetno ministrstvo te dni odredilo, da se z novim šolskim letom v posameznih- slovenskih in hrvatskih krajih ob. meji ustanovi 30; novih osnovnih šol. Te šole bodo otvorili na Morozinskem otoku ipri Sv. Kancijanu ob Soči, v Zgoniku. Prebenku pri Ospu, v Studenem. nad Postojno, v Komnu, v Ravnici pri Grgaru, v Me-dani, Vedrijanu, na Golu, v Planini'pri Ajdovščini, v Volčah Tolminu, v Kamnem pri Kobaridu, v Srednji Kanomlji pri Idriji,, v Podgorjah', na Livadah, pri Sv. Antonu, v Motovunu, v Meriščah, Padernu in Sbauda-tih pri.Poreču, pri Sv. Nikoli pri Labinu,,v Borutu pri Boljunu, v Tupljaku pri Pazinn, v Javorju, Podbežah in Gradišču pri Podgradu,. v Ravnah in še treh drugih krajih na desnem bregu Zdobe. Poleg teh je bilo po odredbi prosvetnega, ministra za letošnje šolsko leto ustanovljenih že S) državnih osnovnih šol in 10 Nove spremembe slovanskih priimkov. j Tržaški prefekt je podpisal v poslednjih dneh spet 31 dekretov o spremembi slovenskih in hrvatskih priimkov. Med drugimi so bili spremenjeni priimki Štepčič v Steffi, Sabac v Saba, Pbljan.ec v Pogliani, Pertot v Berti, Mljač v Milazzi, Ren-čelj v Renzi, Roječ v Rossi itd. -o- Občinski svet v Bovcu. Goriški prefekt je imenoval občinski svet v Bovcu. Njegovi člani so Karmelo Floridia, Josip Flais, Arhangel Peppo, Josip Zore in Ivan Bradaschia. Pred prefektom, ki mu jih je predstavil bovški podestat Berti, so položili prisego. SIROM JUGOSLAVIJE Nesreča Ko je pred kratkim privozil vlak nekega jjutra na postajo v Javorniku na Gorenjskem, je hotel izstopiti blagajnik javor-niške tovarne I. Rlzzoli. Ker je izstopil prej, kakor se je vlak ustavil, ga je vrglo tako nesrečno na tla, da mu je prišla noga pod kolesje vagona, ki miy jo je odrezalo. ' Nesreče V Polhovem gradcu se je ponesrečil 741etni občinski revež Janez Češnovar, ko je padel po stopnicah. — Na Viru pri Domžalah je padla z voza posestni-liova hči Marta Arnež. '^Si?- Leto 1932. Presednik. Anton Skull, 1099 E. /lst.St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Joseph Ogrin, Jbseph Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Pferme in Dr. A. J. Perko. Društvj zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino aii pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, 91500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. Fašizem na Krasu in Pivki Po odredbi tržaškega pokrajinskega tajnika je fašistični in--spektor na Krasu znani centurion Grazioli inspiciral delo ^ kraških fašističnih organizacijah; Doslej je bil v Košani, Št. Petru, Slavini, Postojni, Hreno-vici, Senožečah, Vremah, Divači in Lokvi. Po pregledu aktov in. poročil je dal zastopnikim posameznih fašijev navodila za nadaljno fašistično akcijo med ljudstvom. Po fašističnih podatkih obstoja v tržaški pokrajini poleg tržaških 21 fašijev, in sicer v Postojni, Slavini. Št. Petru na Krasu, Hraševju, Hrenojrici, Senožečah,, Dutov-ljah, Tomaju, na Nabrežini, v Zgoniku, Velikem Eepnu, pri Sv. Križu, na Proseku, v Gropa-di„ Bazovici in Dolini. Pozame-zn: fašiji imajo v okoliških krajih še svoje sekcije. Ob desetletnici režima nameravajo tri izmed teh spremeniti, v samostojne fašije, in sicer sekcije v Šmahelu nad Postojno v Bukovju in Štijaku. Smrtna kosa V Puštalu pri Škofji Loki je umrl France Jesenovec, star 73 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Nov val gorja na Goriškem Pariz, 24. oktobra. Tukaj-s*ijLi listi italjanske antifašistič-koncentracije pišejo, da bo Mussolini v najkrajšem času °krepil .svojo diktatorsko moč. Sato ,ic tudi izvršil revizijo startov fašistične stranke, tako da fašistična stranka izgubila ^ tisto malo avtonomije, ki jo Je doslej imela, ter bo spremenjena v meščansko milico, ki bo v službi države. Obenem je postala zelo akti-vn'tl tajna fašistična policija miA, katere delo ne more ^ontrolir a,ti niti vodstvo stranke, veliki fašistični svet, in je Ostala odgovorna edinolo Mus-K°|iniju. Tisku je prepovedano,' Vnašati kakšna poročilo o profili, ki se vodijo pred' iwred-v m t-ribunttlom za zaščito drža-OVUA zapira fašizmu ne- DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1933 je tudi dospela te dni in je na razpolago vsem, ki si jo želijo nabaviti. —Letošnja Družinska Pra-tika je zelo zanimiva. Ilu-strovana je z 22 slikami. Slike predstavljajo: 1. Skupino mlatščev iz Orehovca pri Kostanjevici. 2. Slika Ribnice na Dolenjskem. 3. Pogled na Žiri na Gorenjskem z novo cerkvijo. 4. Šoštanj pri To-polaiei. 5. Notranjščina škofjeloške cerkve. 6. Logarjeva dolina. 7. Pudob pri Starem trgu. 8. Znameniti kraj Nad-lesk pri Ložu ter druge razne slike. — Tudi druga vsebina je zelo zanimiva in zato priporočamo vsem, da si to Pratiko čimpreje mogoče nabavijo, dokler ne bo razprodana. Stane s poštnino vred - 20 CENTOV - ter se naroča od: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. 7 dni do JUGOSLAVIJE : : PRIPRAVNO : : Božično Odplutje z najhitrejšima parnikoma na svetu EUROPA BREMEN 19. Nov. — 8. Dec. 30. Nov. — 16. Dec. Poseben vlak ob. parniku v Bremer-haven jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze tudi iz Cherbourga Tudi redna tedenska odplutja z dobro znanimi I.LOYDOV1MI KABIK-^ SKIMI 1'ARNIKI SB* BERLIN STUTTGART HWPlI mw von ŠTEUBEN DRESDEN »M Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalne-ga agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Randolph St!, Chicago ~ ffran S " i _ . ju-ua Ty©j nedeljski tovariš. prijazne -elemente ter jih die-portira ravno v trenutku, ko je fašistična vlada lansirala v inozemstvo vest, dJi se v Italiji pripravlja amnestija«. S političnimi aretiranci postopajo policijske oblasti vedno slabše in so jim v zadnjem času prepovedale eitanje knjig in, časopisov; Tako postopanje je spravilo politične jetnike v obup. V ječah v Volteri so začeli kaznjenci z gladovno stavko, isto !je zgodilo tudi y Citta Vechia, ' kjer je kakih 200 političnih kaznjencev. Na otoku Ventotte-| ne so v zadnjih mesecih, prignali veliko števiio političnih de-i portirancev. Položaj v Julijski! krajini je naravnost obupen, ker se vršijo neprestano novo aretacije, j V Kopru je bi! aretiran neki • kmet, ki so ga osumili, da je IZ NEODREŠENE DOMOVINE DRUŠTVO SV. JERONIMA STEV. 153, KiS.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vsi> zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. d<> 5St letti. v mladinski oddelek p» od rojstva do 16. leta. . Zborni« vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v l;istncni prostora ,. Za nadaljna pojasnila so obrnite na spodiij podpisani društve-n' odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. Ustanovljena 2. aprila 1894., ir.korporirana T2. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega ' 38-letnega obstanka nad $4,00.0,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI' JEDNOTI', kjer se lahko zavaruješ za smrtnino,-razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do SS. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača, $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nic več pošmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. let.— V Mariboru je umrl Oton Valentini, bivši komercijalni svetnik bosanskih železnic, star 69 let. — V Krškem ob Savi je umrl Rihard Murgelj, davčni upravitelj v pokoju, star 86 let. — V celjski bolnici je umrla Ana Krumpač, žena viničarja iz Cerovca, stara 41 let. -o- Oče obstrelil sina Posestnik - Rudolf Šmigoc iz Ožeslavcev pri Gornji Radgoni, ki je pri svojih 55 letih še krepak, se je nekoliko spri s svojim 251etnim sinom, kateri bi rad dobil posestvo, a mu ga oče noče izročiti. Med prepirom sta se naposled dejansko spoprijela in pri tem je oče v silobranu u-strelil proti sinu in ga zadel v levo stran vratu. rMrsv 1' amerikanski slovenec! ............ Torek, 15. novembra 1932 Kmečki punt ik AVGUST SENOA: Po&lovenil Joža Gloria?, Niso mi odgovorili. Izpodbodel sem konja in pohitel k brodu, da bi kmetom prestregel pot. "Kam ste se namenili, falotje?" za-kličem. "K svojim bratom," mi odgovori starec z Jesenic, "po svojo pravico." — "Proti ko-, mu?" — "Proti gospodi." — "Ali ne veste, hudobneži, da sem jaz vaš gospod?" — "Bili ste," mi odgovori star obešen j ak, "toda sedaj je drugačen red. Umaknite se s pota, da ne bo kaj hujšega!" reče starec in pokaže s prstom stotine kopij, ki so bila obrnjena proti meni. Nekaj časa sem se obotavljal, toda v trumi se je vzdignilo glasno mrmranje in gneča me je odtisnila od brega." Uršula je komaj dihala. "Ali se ni vrnil S vrač?" je vprašala vsa pre-padena. "Vrnil." "In kaj je sporočil Ilija?" "Prepozno. Da se ne bo obrnil. Ker da smo hoteli varati ljudstvo s tem, da smo se hoteli pomiriti s Tahom. Sedaj gredo sploh zoper vso gospodo." "In kateri vrag nas je izdal?" je zatrepetala Uršula. "O ko bi jaz sam v^del!" je vzdignil Stepko pest; "poslal sem Svrača še enkrat. Da o izmi-ritvi s Tahom ne more biti govora, ker bo Zofka vzela Miliča. Naj se vrnejo, ker jih bom sicer nataknil na raženj." "In kaj je prinesel Svrač?" "Sploh se ni več vrnil," je odgovoril Stepko s sklonjeno glavo. j "Nož se je obrnil proti nam," je zastokala Heningovica. "Bog nam pomagaj!" * * * Gašpar Posinger, upravitelj grada v Brežicah, kar žari od same jeze. Z bobnom je dal vse meščane poklicati v trdni grad, da ga branijo pred hrvaškimi kmeti, ki hitijo od Dobo-ve. Deset jih je prišlo, drugi so rekli, da ne marajo. 3. februarja 1573. okoli poldne priklo-pota na brežiški trg konjenik, kmet Šantalič. Ogrnjen je v obrnjen ovčji kožuh, za klobukom mu binglja petelinovo pero, v desnici vihti sabljo, v levici belo zastavo. "Oj Brežičani! Pošteni meščani!" zakliče kmet meščanom, ki z glasnimi klici vro iz vseh vrat. "Cujte! Poveljnik Ilija me pošilja k vam. Naša vojska gre sem, toda ne bojte se! Nič hudega ne nosimo! Mi smo bratje in prijatelji! Nad gospodo gremo! Mi ne maramo več davkov, mitnic in palic!" "Mi tudi ne," zagrmijo zbrani meščani. "Torej dobro," nadaljuje Šantalič, "pridružite se nam, oddajte nam mesto!" "Bomo, Vaši smo!" so kričali Brežičani. V tem trenutku se je pokazal med ljudmi debe-luhasti brežiški župan Jure in je začel na ves glas vreščati: 'Ubijte pijanega Hrvata! Ali ste culi, kako vas ta nevernik punta proti milostni gosposki. Ubijte ga, ali pa vas dam zapreti." Jezno je vzdignil župan pest, z grada pa je zagrmel top. "Ha, ha! Dol z županom! Dol s hinavcem!" so besneli ljudje. "Hrvat je prišel o pravem času! Sedaj je konec gospode in krvniških sužnjev!" se je zakrohotal Nikola Krobot in sunil župana s pestjo v trebuh, da se je zavalil po zemlji. "Brežičani!" je Nikola vzdignil kij, "ali ste možje?" "Smo." "Dol z gospodo! Naj pridejo Hrvatje! Ali je prav, bratje?" "Naj pridejo Hrvatje!" je zakipelo med ljud- DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI mi. Črez kako uro je prišlo z bobni in pod belo zastavo s črnim križem na konjih in peš dva tisoč hrvaških in štajerskih kmetov, na čelu jim Ilija Gregorič. Nikola Krobot jih je nagovoril, Brežice so se udale in rujno vince iz sodov debelega župana je znova krstilo staro pravdo; toda gromko je zaklical Gregorič: "Naprej, bratje, naprej! Čaka nas še dolga pot!" * * * Od Stare vasi do Vidma ropota boben. Včasih poči puška in zamolklo odjekne na zasneženi ravnini. Štajerke hitijo k vratom, Hrvatje gredo, gredo zoper gospodo. Kakor prosa jih je. Dolga, dolga vrsta, da jim ne vidiš ne konca ne kraja. Eni gazijo peš po snegu, drugi jahajo. Čudni ljudje, kosmati možje. Ti imajo široke klobuke, oni kučme, ti opanke, oni škornje, ti plašče oni obrnjene kožuhe, tretji pisane plašče iz raša, četrti halje. Po brkih se jim vesi ivje, toda vsi gledajo veselo v svet. Saj so svobodni. Oboroženi so s puškami, kopji, sabljami, kosami, sekirami, pa tudi bat in cepec se vidita. Vsak ima na prsih bel križ, sami pravijo da so križarji — za klobukom ali kapo se vsakemu ziblje pero, nad vsemi pa se vije bela zastava s črnim križem. Poleg nje jaha z mirnim pogledom naprej glavar — Ilija Gregorič. To je mož! Svobodno gleda v svet, za pasom se mu svetila srebrna samokresa, ničesa se ne boji. Tudi štiri tope vozijo na kolesih. Poslali so jim jih Cesargrajci in še deset železnih dvocevk. Bobnajo, kakor da gredo na žegnanje, streljajo, kakor da vodijo nevesto in pojejo — čudno vlečejo pesem, kakor da pojejo kakšne bilje. Prišli so do Vidma. Tukaj treba počakati, je rekel Ilija. Postavi se v zavetje kamor veš, ali v hišo, ali v hlev, ali v skedenj, ali v cerkev, lahko pa stojiš tudi na snegu. Večer je, megleno je, temačno. Čez Savo svetijo iz krških oken luči, bregovi štrlijo strmo v meglo, suho vejevje se izteza v zimski zrak, snega je za polno torbo. Toda kaj ti mar snega in megle, če si svoboden! Videm je poln ljudi, kakor da si nasul krompirja. Največja gneča je pred županovo hišo. Tu stojijo topovi, tu je na vrata naslonjena zastava. Vrata so odprta. Poveljniki prihajajo in odhajajo, kaklor da je hiša kakšna krčma. "Kaj vraga še tu čakamo?" vpraša pred vrat-mi Pavel Franič, stubiški poveljnik, "kakšno kašo nam Ilija že spet kuha?" "Boga mi, kašo," se je nasmejal Ivan Karlo-van, poveljnik Stenjevčanov, "za gospodo. Imela bo kaj lokati!" V županovi veliki sobi je žarela peč. Poleg nje se je na klopi iztegnil Nožina. Na tleh leži njegova puška. V kotu sedi na tleh Mato Guše-tič, reže kruh in gleda Nikolo Krobota, ki za dolgo mizo trka z Nikolo Kupiničem, pri oknu pa šepeta mali pisar važne stvari z Metličanom Doročičem. Preide nekaj časa in v sobo plane Ivan Svrač, potan in izmučen od pota. "Oho! Ti, Svrač?" so vsi zaklicali. "Kje je Ilija?" vpraša došlec in seže za vrčem. "Na oni strani v Krškem,"odgovori Gušetič, "pogaja se z meščani, da se udajo in stopijo na našo stran." "Vražja strela," se strese Svrač, 'niti kosti ne čutim več." "In kaj si prinesel?" vpraša pisar. V tem trenotku se na pragu pojavi Ilija, ob njem pa čevljar Jurij Planinec in krojač Ozvald iz Krškega, oba krška meščana. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva'— Trgovcih Posamezniki ►v dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. vooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo1 I O TEM IN ONEM J 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75e 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler. instrument, trio ..............75c 25049-F—-Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................7Sc 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tane Ribenška polka, harmonika in kitare .....................7Bc 25063—Ančka pojd plesat, valCek Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, n. del, moški kvartet .............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c ca poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 184» West 22nd Street, Chicago, UJ, j Amerikanski Slovenec ^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. NEVEDE NOSIL KROGLO V GLAVI Mt. Morris, III, — Preteklo soboto je družba tukajšnje mladine napravila izlet v šest milj oddaljeni kraj Leaf River. V razposajenosti je zavozila tamkaj z avtomobilom na trato pred neko hišo. Vaški policist je nastopil proti njim, a mladi-|na je zapustila avto in se smeje razbežala, med tem pa je policist oddal za njimi več strelov. Ko so pozneje preiskovali avto, !so našli zadnjo steno prelirk-jnjano od krogle. Neumljivo pa se je zdelo oblastem, kam je krogla šla, ko je niso mogli ni-Ikjer najti. Preteklo sredo pa je bila skrivnost rešena. 151etni I višješolski dijak, L. Haines, eden od omenjene družbe, je prišel k zdravniku in se pritožil, da ga boli giava. Pri preiskavi pa je zdravnik našel, da je bil deček obstreljen in da mu je krogla obtičala v zadnjem delu glave. Nosil je torej kroglo v glavi štiri dni, ne da bi bil vedel za to. nalagati nove davke, je predlagal finančni minister, naj bi se za kritje primanjkljaja izdali novi državni bondi. JAPONSKI IZDATKI ZA OROŽJE Tokio, Japonska. — Tukajšnja vlada je koncem preteklega tedna objavila načrt za proračun za prihodnje leto, ki bo predložen parlamentu v mese-'cu februarju. Proračun izkazuje izdatkov nekaj manj kot pol miljarde dolarjev. Od tega pa je določena skoraj cela tretjina za oboroževanje armade in mornarice. — Dohodki v proračunu so skoraj polovico manjši kakor stroški. Ker bi po j splošnem mnenju vlade ne bilo vsled depresije priporočljivo, ZANIMIVA TEKMA Springfield, 111. — Med državama Illinois in Indiana se bo podvzela prijateljska tekma, katera bo več dobrega napravila. V obeh so prišli demokrati na krmiilo pri volitvah glede governorskega mesta, kakor tudi v zakonodaji. V prvi vrsti se bo vršila tekma med zakonodajama obeh držav, in sicer predvsem glede odprave državnega suhaškega zakona. Obe zakonodaji se sestanete 5, januarja in, kakor se trdi, boste druga drugo skušale prekositi, katera bo prej odglasovala, da se omenjeni zakon prekliče. —-In Indiana je bila še pred nekaj letsi "do kosti suha". -o- SUHAČIPROPADAJO New Orleans, La. — Enako, kakor po večini vseh državah (Unije, so pri volitvah tudi tu-j kaj dobili večino mokri kandidati. Poleg tega so se imeli ob tej priliki izreči volilci tudi o tem, ali naj se prekliče državni prohibicijski zakon. Izrekli so se za to v ogromni večini, 47 tisoč proti 1000 glasovom. V e-nako pretežni Večini so tudi ! glasovali za to, da se pošlje kongresu apel za preklic 18. amendmenta v ustavi. Globoko je padel. — Ali stanuješ še vedno v isti hiši. — Da, samo da sem se preselil v četrto nadstropje. — Kaj, tako globoko da si padel ? X HI? »I? f^? »Jh •A* HR? Hfe* »f? + * * + + + * + + * Društvo sv. Jožefa ŠTEV. 169, K. S. K. JEDNOTE. Cleveland, Ohio Predsednik, LAVRENC LESKOVEC. Podpredsednik, FRANK MATOH. Tajnik, GEORGE PANCHUR, 829 E. 143rd St. Blagajnik, JOHN J. OMERZA. Društvene seje se vršijo vsaki tretji četrtek v mesecu v SI. domu na Holmes, ob pol osmih zvečer. Društo vsprejema v svojo sredo člane, stare od 16. do 55. let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 dolar bolniške podpore, do $2000.00 in $2 podpore. Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v mlad. oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na 15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. VSI, KATERI ŠE NISTE ZAVAROVANI, ZAVARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRUŠTVU! * + * + * * * * + * * * * * J t 1 I t % * % t t DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ..............................$1.95 250 din ..............................$ 4.40 500 din .......................... ...$ 8.25 1000 din .............................$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din ..............................$79.00 LIRE: 100 lir ______________________________t 5.75 200 lir............................$11.40 300 lir ..............................$16.60 400 lir _______________________________$22.00 S00 lir ...............................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati_________________________$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati___________________________$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ----------------------------$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati----------------_-----$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati ..........................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, IU.