NAROČNINA NA MESEC Preleroao v noravl a!l po Doštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tulina 30 din. postni Čekovni raCun: 11.409 : 25—67 In 2S—67 3. tel. 280 45—91 Maribor, četrtek 22. avgusta 1940 poštnina plačana v gotovini f teto XIV I telefon uredništva v /VI *. I U0 R A V E: 25-67 Il-U 4 00 I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3tev.l0y I TELEFON LJUBLJANA: Egipt napove Italiji vojno Čim bodo prve italijanske čete prekoračile mejo Egipta, se bo egiptska vojska postavila na stran Angležev — Vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem — vzhodu napoveduje pričetek angleške ofenzive u Kahira, 22. avgusta. Ass. Press. Italijanske priprave v Libiji za napad na Egipt so postavile Egipt sam in tamkajšnje angleške vojne sile pred nove na-'°se, ki terjajo nagle rešitve. Kakor je znano, je egiptska vlada izjavila že ob začetku vstopa Italije v vojno, da bo smatrala vsak italijanski napad na ozemlje Egipta,.za casus belil. Na iniciativo Angiije je bilo zato treba rešiti sedaj to vprašanje tudi formalno in definitivno. V ta namen se je sešel včeraj k tajni se ji egiptskl parlament, ki je, kakor je bilo mogoče izvedeti, sklenil, da bo Egipt takoj napovedal Italiji vojno, čim bi njene čete prekoračile egiptsko mejo. Izjava Sabrl paše in Wawella KAHIRA, 22. avgusta. Reuter. Egipt-ski ministrski predsednik je davi zgodaj podal važno izjavo, katera osvetljuje z bengalično lučjo nenadoma ta Predel vzhodnega Sredozemlja, ki stopa s lem naenkrat v ospredje neposredno predstoječega razvoja vojfre. Takoj po zaključku tajnega zasedanja egiptskega parlamenta, ki je trajalo polnih pet ur, je sporočil ministrski predsednik Hasan Sabri paša zbranim novinarjem rezultate te tajne seje, rekoč, da bo pri najmanjšem prekoračenju egiptske meje po italijanskih četah, Egipt takoj napovedal Italiji vojno. Poudaril je, da je po- polnoma v skladu s suverenostjo in zavezniško pogodbo med Egiptom in Vel. Britanijo, če britanske čete čuvajo prepuščene jim važne strateške postojanke, za zavarovanje britanskih imperialnih poti. Istočasno, kakor ta izjava, je vzbudila podobno ogromno zanimanje izjava vrhovnega poveljnika britanskih čet na Srednjem in Bližnjem vzhodu, generala \V a veli a, ki je davi izjavil, da se je pravkar z letalom vrnil iz Londona, kjer se je udeležil tajnega vojnega posveta, ki je sklenil v najbližji bodočnosti zapo-četi odločilno akcijo na Bližnjem in Srednjem vzhodu. General Wavell je dodal, da bodo s tem v zvezi kmalu objavljene ugodne novice. „Kmalu bomo/* je dejal general, „dosegli odločilno točko v razvoju sedanje vojne, Zedinjene države na poti v ; : Vedno tesnejše sodelovanfe med USA in Anglijo — Amerika dobi oporišča v angleških kolonijah, Anglija pa ameriške rušilce — Daljnosežni dogovori s Kanado Milan, 22. avgusta. Stefani. »Corriere deila Sera« objavlja članek, ki je posvečen stališču Zedinjenih držav Severne Amerike in v katerem pravi med drugim, da stopajo USA kljub temu, da se postavljajo na stališče največje demokracije in kljub temu, da ljudstvo ne že!i vmešavanja v vojno ter ne odobrava politike vlade, vedno bolj na pot, ki vodi v vojno. Zaradi tega se ne bo mogoče prav nič čuditi, ako bodo nekega dne Zedinjene države stopile v vojno, ne da bi ameriško ljudstvo bilo prej o tem ob-veščeno. USA stopijo v vojno pred novembrom WASHINGTON, 22. avgusta. Reuter. Vodja ameriške socialistične stranke G r e e n je sinoči izjavil, da smatra ame. riško delavstvo vojno Anglije kot vojno za svobodo in da upa, da bo Anglija ponesla vojno kmalu v osrčje sovražnikove dežele v cilju zmage, ki jo ameriško delavstvo Angliji tako želi. Ugleden predstavnik ameriške industrije Blanchard je izjavil, da je kapaciteta ameriške indu-8trije za vojno že danes 2 in pol krat Večja, kakor kapaciteta industrije Nemči- V IMENU VSEGA IMPERIJA MOSKVA, 22. avgusta. Tass. Po poročilih United Pressa iz Ottawe kanadski ministrski predsednik Mackenzie King pri dogovoru o vojaškem sodelovanju Kana. de in USA ni govoril le v imenu Kanade, ampak je nastopil kot pooblaščeni zastopnik vsega britanskega imperija, ki je 8 tem odobril vojaško sodelovanje med USA in britanskim imperijem na vsej zahodni polobli. OPORIŠČA IN RUŠILCI WASH1NGT0N, 22. avgusta. Reuter. Sinoči so se sestali ameriški vojni, mornariški, notranji in pravosodni minister Ha daljšo sejo. Po seji je bilo uradno sporočeno, da se je našla zakonita oblika za prepustitev britanskega otočja v uporabo USA, da tamkaj zgradijo svoja pomorska in letalska oporišča. Iz dobro poučenih krogov, ki stoje blizu imenovanim ministrom, pa se je že sinoči izvedelo, da je bil najden tudi že način o Izročitvi ame. riških rušilcev Vel. Britaniji. V teh krogih naglašajo, da bodo USA s svojo mornarico čuvale tudi obale Kanade, tako da bo Anglija dobila kanadske vojne ladje in ameriške rušilce, s č;mer se bo britansko brodovje bistveno okrepilo že v najkrajšem času. je in vseh zasedenih ozemelj skupaj. »New York Times« pišejo, da je Churchill pod besedami »izprepletanje interesov obeh angleško govorečih demokracij« imel v mislih tudi vedno tesnejše vojaško sodelovanje med USA, Kanado in Veliko Britanijo. Znani lastnik tiskovnega trusta H e a r s t pa je včeraj dejal, da bodo USA stopile v vojno še pred novembrom. Roo. sevelt ukrepa vse, da bi to čimpreje dosegel. Hearst je znan nasprotnik Roosevelta. POSOJILO TUDI KANADI WASHINGTON, 22. avgusta. Reuter. Senatni odbor notranjega ministrstva je odobril zakonski predlog, da smejo USA posoditi ameriškim državam posojila za nabavo orožja v višini pol milijarde dolarjev. Med »ameriške države« je vklju- čena tudi Kanada. Sedaj je odobril ta zakonski predlog še kongres. BREZ ODOBRITVE MOSKVA, 22. avgusta. Tass. Po poročilih Agencije Ass. Press je izjavil ameriški podtajnik za državne zadeve S u m-ner W e 11 e s, da načrt za sklenitev vojaške zveze med USA in Kanado ne potrebuje niti ratifikacije niti kongresa niti senata, ker ga je podpisal Roosevelt v svojstvu vrhovnega poveljnika ameriške oborožene sile in kot voditelj ameriške zunanje politike. Kot tak ima vsa potreb, na zakonita pooblastila in torej ne potrebuje sankcije zakonodajnih teles. Ta Rooseveltov korak so odobrMi tudi znani Rooseveltovi nasprotniki, kakor senatorji Burke, Van Lee in HuH. O tem koraku USA so bile obveščene tudi vse ostale ameriške države. vPOVODNJI V AFGANISTANU MOSKVA, 22. avg. DNTB. V Afganistanu so v provinci Dželalabad nastale zaradi stalnega dežja velike povodnji. 14 ljudi je utonilo, veliko hiš je porušenih. „SEDOV“ NA POTI V ARKTIDO MOSKVA, 22. avg. Tass. Včeraj je odplul znani ledolomilec „Sedev“ na ponovno pot v Arktido. ko se bo vojna sreča obrnila Britaniji v korist." Ti dve izjavi sta vzbudili razumljivo pozornost, ker sla bili podani komaj dva dni pp Churchillovem govoru, v katerem je ta dejal, dj* ima Vel. Britanija na Bližnjem vzhodu moč:, e vojne sile, ki bodo kmalu stopile v akcijo. KAHIRA, 22. avgusta. Reuter. Visoka egiptska vojaška oseba je izjavila dopisniku Reuterja, da je sedaj egiptska vojska na višku moči, popolnoma pripravljena, dobro oborožena ter lahko takoj brani meje Egipta. Egipt-ski listi pišejo, da se bo Egipt brani! ne samo zaradi samoobrambe, ampak tudi zato, da bo ostal v veljavi angle-ško-egipčanski sporazum. Ves promet v Franciji ustavljen VICHY, 22. avg. United Press. Po odredbi nemških okupacijskih oblastev je bii včeraj ustavljen ves osebni železniški promet v vsej zasedeni in nezasedeni Franciji. Posebno pa so nemška oblastva prepovedala ves promet vzdolž vse atlantske obale v Franciji. Šest zavezniških vojsk v Angliji LONDON, 22. avg. Reuter. Včeraj je bH sprejet v vseli 3. čitanjih zakon o ustanovitvi 6 zavezniških armad na ozemlju Vel. Britanije. Gre za poljsko, češkoslovaško* holandsko, norveško, belgijsko in fran-oosko vojsko. Vse te vojske bodo imele lastne zadeve ,lastna poveljevanja in lastno ureditev. Anglija bi bila lahko vključila vse te vojske v svojo lastno, vendar bi bilo to proti onemu duhu, ki nakazuje tudi že bodočo ureditev Evrope. SOVJETSKI DEMANTI MOSKVA, 22. avg. Tass. V tujih listih (ameriška agencija United Press, anele-šld list „Sunday Dispatch“ zadnje dni naj bi se in Grčijo in da se sklene zveza Tass je pooblaščen izjaviti, da so navedene vesti popolnoma neutemeljene in izmišljene. ki bi imela za cilj, med omenjenimi državami. ARETACIJA GENERALOV V MEHIKI MOSKVA, 22. avg. Tass. Ass. Pres javlja iz Mehike, da je dal prezident Cardenas aretirati vrsto generalo, ki so agitirali za reakfcionamega predsedniškega kandidata Almazapa. LevTročki ie v bolnišnici umri O atentatorju je težko ugotoviti pravo identiteto * Truplo pokojnega komunističnega ideologa bo prepeljano v New York, kjer bo pokopan MEXICO GITY, 22. avgusta. DNB. Lev Trocki, na katerega je bil v torek izvršen atentat, je na kliniki umrl. MEXIC0 CITY, 22. avgusta. Reuter. Pred svojo smrtjo je imel Trocki še toliko moči, da je spregovoril nekoliko besed. Dejal je: „Postal sem žrtev političnega atentata. Borite se dalje!“ MEXICO CITY, 22. avgusta. Reuter, čim je bil težko ranjeni Trocki prepeljan v bolnišnico, je bila na njem izvršena operacija in dobil je nato tudi več injekcij. Ker so bile njegove rane zelo nevarne in ker je bil telesno oslabljen, ga kljub vsem naporom ni bilo mogoče rešiti. Kar tiče atentatorja, je zelo ležko ugotoviti njegovo pravo identiteto. Sam trdi, da je sin nekega belgijskega diplomata in da je bil rojen v Teheranu v Perziji. Pri zasliševanju je izjavil, da je živel v Parizu in da se je navduševal za ideje Trockega in je prav zaradi tega sklenil potovati v Mehiko, da bi mogel živeti v njegovi bližini. V razgovoru s pokojnim Trockim je pa doživel razočaranje in je zato sklenil, da ga kot enega najbolj škodljivih ljudi na sve- tu ubije. Medtem je pa dobila policija tudi druge informacije o atentatorju, ki se imenuje Frank Jaques ali Frank Johnson in o katerem je znano, da je nekaj časa živel v Zedinjenih državah in je, tako v Franciji kakor v USA, imel zveze s trockisti. NEW YORK, 22. avgusta. Reuter, Tajnik socialistične stranke James Can-non je izjavil, da je bilo že vse poskrbljeno za to, da bodo pozemeljski ostanki Leva Trockega prepeljani v New York, kjer bodo položeni k zad-. njemu počitku. Bodočnost je odvisna od letalcev Anglija ne želi, da bi se vojna nadaljevala je potrebno in tudi nima namena uničiti Nemčijo, j LONDON, 22. avgusta. Reuter. Ob priliki zunanjepolitične razprave v gornji zbornici so bila sprožena neka vprašanja, na katera je odgovoril zunanji minister lord Halifax, ki je v Si^yuem dejal: Kar tiče odstopitve oporišč Zedinjenim državam Severne Amerike v angleških, ameriških in ostalih kolonijah, se bo to vprašanje natanko uredilo pri neposrednih pogajanjih med vladama Anglije in USA. Kar tiče razglasitve nemške blokade Anglije, ne bo čisto nič vplivala na položaj. Ladje bodo še veJno vozile v Anglijo in iz Anglije pod zaščito angleškega bojnega brodovja in letalstva. Tonaža ladij, ki prihajajo v Anglijo in ki odhajajo iz nje, je še vedno enaka, kakor je bila prejšnji mesec, pred poostritvijo letalskih napadov na Anglijo. Angleške pomorske izgube so sedaj znatno manjše, kakor so bile prej. Glede letalstva je ttalifax dejal, da se število letal, ki so namenjena za obrambo Anglije, povečuje iz dneva v dan. Angleški strokovnjaki in angleške tovarne izpopolnjujejo stalno ne samo letalstvo, ampak sploh vse orožje z novimi iznajdbami. Vsi svobodni narodi, ki so prijateljsko razpoloženi nasproti Angliji, se zadrže zelo hrabro. Anglija gleda spričo nastalega položaja lahko s popolnim zaupanjem v svojo bodočnost, dasiprav nič in niti za trenutek ne podcenjuje nevarnosti, ki ji groze in ležkoč naloge, ki jo je prevzela nase. Usoda bodočnosti človeštva zavisi sedaj od nekaj tisoč letalcev, katerih povprečna starost morda ne presega 23 let, katerih hrabrost pa vzbuja občudovanje. O načrtih po vojni Halifax ni hotel razpravljali. Dejal pa je, da mnogi narodi vedno bolj in bolj uvidevajo, kako je neobhodno potrebno edin-stvo in skupno nastopanje vseh onih, ki stoje na istih načelih in žele, da bi se v bodoče ustvarila doba miru in tudi le en sam dan več, kakor e dejal lord H a I i f a x napredka v svobodi. Glede nemške propagande in njenih trditev v zvezi z letalskim bombardiranjem Anglije, je Halifax dejal: Zunanje ministrstvo prejema vedno več izjav iz vseh krajev sveta, ki potrjujejo, da svet veruje našim poročilom. Ob koncu pa je Halifax izjavil: Nihče ne želi, da bi se vojna vodila le en sam dan več, kakor je potrebno, nihče tudi ne želi uničiti Nemčije kot take ali odvzeli ji v Evropi mesto, ki ji priliče. Prav tako pa ni nikogar, ki bi pri nas želel, da Nemčija uniči našo svobodo. Nasprotnik pa mora biti pripravljen nuditi narodom popolno pravico svobodnega življenja in mirnega razvoja. Doslej takega dokaza še ni podai v nobeni, niti ne najmanjši obliki, zato mora Anglija vojno tako dolgo nadaljevati, da bo naš nasprotnik pripravljen sprejeli in izvajati ta načela. Prav nič ne dvomim, da se nam bo to posrečilo in da smo sposobni to doseči. Nobenih večjih vojnih dogodkov Letalski napadi in spopadi so se sicer tudi včeraj nadaljevali, vendar niso dosegli srditosti onih preteklega tedna NEMŠKO POROČILO 1 napad na italijansko pomorsko bazo To. seženem sporazumu z Bolgarijo Romunija sedaj vso pozornost lahko obrne pogajanjem z Madžarsko. Davi se je madžarski delegat Hory vrnil iz Budimpešte z novimi instrukcijami. Madžarska se želi ogniti se nemškemu napredovanju. Budimpeštanski radio je sinoči napade! Romunijo, češ da špekulira na rusko diplomatsko pomoč. BERLIN, 22. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Naša iz vi draška letala so napadla včeraj več važnih ciljev v južni in srednji Angliji. Pri Akteburghu je bila napadena neka municijska tovarna, pri Szorilo planince, da naj pazijo pri posetu naših obmejnih gora, da meje ne prekoračijo. Zopet in zopet se obrača planinsko društvo na turiste, naj se brez pogojno pokorijo vsakem pozivu obmejnih organov v obmejnih planinskih predelili. V interesu planincev samih je, da opustijo hojo neposredno .ob meji, oso-bito v terenu, ki je poraščen z gozdovi in ki ni pregleden. Slovenija ima obilo ■ gora1 iti planin in ni nu.ino, da silijo pla-110191 v sedanjih težkih časih neposredno na mejo, ako hočejo izrabiti svoj prosti čas v gorskem svetu. Dolžnost vsakega planinca je, da s- svojim discipliniranim vedenjem vzdržuje red in. ne dela sitnosti in neprilik obmejnim organom in planinski organizaciji.. Vsak planinec mora imeti s seboj izkaznico s sliko ter se pokoriti odredbam obmejnih organov tt> si mora zapomniti vsakdo, ki poseča planine Slovenije, ki so sicer v vseli predelili dostopne turistom. c Mašna opravila pri planinskih postojankah. V nedeljo, 25. t. m,, ob 10. bo sv. maša pri Frišaufovem domu na Okrešlju, ki io bo opravil novomašnik g. Roblek iz Solčave. 01> istem času bo mašno opravilo tudi pri Mozirski koči nad Mozirjem, kjer bo maševal g. župnik Simčič. c Planinska slavnost o priliki otvoritve in blagoslovitve nove poti iz Logarske doline na Ojstrico bo v nedeljo 1. septembra. Na vrhu Ojstrice ,bo ob pol 11. sv. maša, ki jo bo daroval znani planinec župnik g. Lojze Sunčič. K tej slavnosti bo vozil poseben avtobus v soboto večer iz Celja do Logarske doline. Prijave sprejema pisarna podružnice SPD v Celju do 29. t. m. c Popravi! Umrl je v Celju gimnazijski ravnatelj Klemen L Prot i, ne Prost, kakor se je včeraj pri telefonski oddaji pomoloma vrinilo. — V članku „Zahteve zasebnih nameščcncev‘:: je sodeloval v debati Konhujzler in ne Kornhajzler. c Umrla je v bolnišnici Ul letna pre-užitkarica Marija Svečnik iz Radoblja pri Laškem. c Mrtvo so našli v Studencih pri Veliki Pirešici 63 letno posestnico Frančiško Razdevšek pod 2 metra, dolgim koritom na svinjaku. Komisija je ugotovila, da so je pokojna morala povzpeli na svinjak, pri tem je padla in se zvrnila v korito. Zdravnik je ugotovil, da jo je zadela srčna kap. c llttzpisHua so tri službena mesta banovinskih cestarjev pri okrajnem cestnem odboru v Celju. Prošnje je treba vložiti do .'Sl. avgusta pri omenjenem odboru, ki da ludi potrebna pojasnila. e Hmcljskiji obiralk primanjkuje. Nekateri hmeljarji z obiranjem hmelja še niso mogli pričeti, ker primanjkuje hmeljskih obiralk. Hmeljarji so prišli sami iskat obiralke lia postajo, kjer je bila za nje prava kupčija. Zadnja nevihta je napravila v hmeljsldh nasadih precej škode. c XII. športni »lan „Oiimpa“ ho v proslavo 12 letnice obstoja kluba v nedeljo, 1. septembru v Celju. Dopoldne bodo člani in članice v Celju prodajali spominske znake in cvetje. Popoldne bo odprlje jesenske nogometne sezone — ligina lekma, kjer se bosta srečala SK Olimp in SK Amater. c Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo v Celju /.a šolsko lelo 1940/41 bo v petek, ;>0. in v soboto, 31. t. m. od 18. do 20. K prvemu vpisu je treba prinesli rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo, zdravniško iz- pričevalo o telesni sposobnosti in vpisnino 25 din. K poznejšim vpisom je prinesti le zadnje šolsko izpričevalo in vpisnino.' Popravni izpiti se bodo vršili v sredo* 28. avgusta, pismeni v četrtek, 29. avgusta, ustmeni zavržni izpit pa v petek, 30. avg. Začetek bo vsakokrat ob II. Redni pouk bo pričel v I. razredu v ponedeljek, 2-sept., v II. in III. razredu pa v torek, 'J. septembra .vsakokrat ob 14. c Borza dela. 20. avgusta je bilo skupaj v evidenci 282 brezposelnih, moških 151, žensk 131. 10. avgusta pa jih je bilo skupaj 271, moških 113, žensk 128. — Delo je na razpolago: 3 hlapcem, 1. kovaču, 1 slikarju, 2 čevljarjem, 1 mizarju in 30 delavcem za cestna dela, 6 deklam; 1 natakarici, 1 sobarici, 1 kuharici, 5 služkinjam Jn t postrežmei. c Ko je stopil s kolesu, si je težko poškodoval nogo 37 letni delavec Fran Kvas iz Sp._ Hudinje pri Celju. Moral je iskati pomoči v bolnišnici. c Izpred sodišča. 43 letni rudar Mihael Kladnik iz Marija Gradca pri Laškem je 9. junija v Laškem v pismu zahteval od sester Frančiške in Terezije Kladnik 2000 din ler jima grozil celo z ubojem, če ne dobi denarja. Bil je obsojen na eno leto in en mesec ječe. p Cena ne odgovarja težlnl kruhu. Po pekarnah in branjarijah so po predpisih razobešeni cenila kruha. Vendar smo kon-sumenti po tej dovoljeni ceni prav tako prikrajšani. Kruh ne odgovarja svoji te-žini. Tako bi morala mala črna štruca tehtati 56 dkg v resnici pa tehta, kot sc je izkazalo v neki branjariji le 50 dkg. dalje bi morala mala beia štruca tehtali 46 dkg, v resnici pa tehta le 42 dkg. Ce so pekovskim mojstrom dovoljene zvišane cene, zahtevamo konsumenti, da se razobesijo novi ceniki! p Cene živini. Na zadnjem sejmu je bilo govedo od 4,50 do 8 din za kg in svinje od 9,50 do 10,50 din kg. „Nekaj se mora dogoditi" Pod tem naslovom zahteva šibeniška »Nova tribuna«: »Ne smemo pozabiti, da je našemu narodu, ki je po ogromni večini kmečki in živi od zemlje — najpotrebnejša agrarna reforma, da dobi zemljo oni, ki jo obdeluje. Poleg tega reforma bančništva, da bo imel od bank (in v prvi vrsti od Narodne banke) glavno korist narod in ne bogati posamezniki. Potrebna je reforma zavarovalnih zavodov in velikih industrijskih podjetij. Preuredijo naj se na kolektivni podlagi (zadružni) tako, da bodo mogle sodelovati v njih najširše plasti ljudstva preko svojih zadružnih cdinic in črpati korist — ne pa da od njihovih ogromnih koristi uživajo sadove .oni, ki že imajo dovolj za razkošno življenje.« Plul p Blalo na sejmišču. Ker na sejmišču ni urejena kanalizacija, je ob deževnih dneh preplavljeno z mlakužami. Ce je na sejni-ski dan slabo vreme, je sejmišče podobno blatnemu klancu. Občinstvo, ki mora mešati brozgo okrog živine, moli laka nehigieničnost pri kupčevanju in stresa rie-voljo na upravo sejmišča. Če stojnina vrže lepe tisočake dobička, čemu se. potem la prostor zanemarja in se ne zgrade potrebni odtoki. p Uro je izgubil Zelenko Franc, stražnik. Ker se ve, katera oseba jo je našla;, jo naj na miren način vrne na policiji Obupani kaznjenec V začetku avgusta je bil pred novomeškim kazenskim senatom obsojen na 4 leta robije 23 letni Avgust Rodič, ki so ga zalotili pri tatvini na podstrešju župana v Mirni peči. Že v preiskovalnem zaporu je iz strabu pred posledicami zaradi tatvine zaužil v obupu nekaj žebljev, zdrobljeno steklo, podkvico s čevljev in aluminijasto žlico. Prepeljali -so ga v bolnišnico. Po povratku iz bolnišnice je prišel pred sodnike, visoka kazen ga je znova hudo potrla ter je za-, čel premišljati, da bi si vzel življenje. Ponovno je napolnil svoj želodec z različnimi kovinastimi predmeti. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer mu je kljub stalnemu nadzorstvu uspelo ponoči pobegniti. Spustil se je ponoči po strelovodni žioi iz svoje sobe ter neznano kam pobegnil. Kljub takojšnjemu alarmu bolniškega osebja In orožnikov ga ni bilo mogoče najti. N; izključeno, da si je končal življenje v Krki, ker je večkrat tožil, da mu v takih prilikah ni nič več do življenja. Kontrola nad izvozom drv Ministrstvo za trgovino in 'ndnstrijo je s posebnim odlokom postavilo pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino ves izvoz drv za kurjavo, ki bo v bodoče mogoč samo na podlagi izvoznega dovoljenja te direkcije. Pri izdajanju do- Mli si že prijavil vsas enega novega naročnika . . . voljenj bo vsak 10 tonski vagon za tujino obremenjen z izvoznim prispevkom 500 din. Prošnje za izvozno dovoljenje je treba s potrebnimi podatki pošiljati na naslov direkcije za zunanjo trgovino v Beogradu. Naš izvoz drv se je letos izredno povečal, tako da sedaj sami trpimo na posledicah prekomernega izvažanja, ker nam doma primanjkuje lesa za kurjavo. Statistični podatki dokazujejo, da je izvoz v letošnjem prvem polletju dosegel 14.156 vagonov drv v primeri s 4710 vagoni lani in 1578 vagoni predlanskim v istem času. Maribor Nekaj besedo pobijanju draginje Mnogo se danes piše o obupni gospodarski depresiji, ki je zajela vse sloje. Najbolj sta prizadeta delavec in državni nameščenec. Položaj teh postaja od dne do dne neznosnejši in že se majejo ter rušijo gospodarski temelji in njih življenjski obstoj. Draginja narašča. Vsa borba proti njej in navijalcem cen je brez uspešna ali vsaj le malo uspešna. Izpostavljeni smo izkoriščevalcem. Trgovci navijajo cene po svoji volji, •— saj so navijalci celo indirektno zašči- teni. Pa vprašajmo kako to, na kakšen način? Sledeči drastični primer nam to razjasni. Hotel sem prijaviti navijalca cen, ki hoče zaslužiti pri borem litru olja 6 din. Oblastni organ prijave ni »mogel« sprejeti, ker smatra po odloku kot nujno, da se mu trgovec in odjemalec istočasno »predstavita« in razvežeta »gordijski vozel«. To je bolna točka tega odloka, — to je vendar nelogična zahteva! V katerem primeru pa se naj posreči, da bo sel trgovec-obtoženec z odjemalcem do pri stojnih oblasti in priznal svoje nezakonito dejanje!? To bi povzročilo le sovraštvo in prepir, v nobenem primeru pa ne uspeha. Naravno je, da se bo prizadeti izognil takšnih tožarenj, vprašanj in komedij ter pustil trgovcu prosto pot. Ker pri osnovni in posredni oblasti nisem našel odziva, sem vso akcijo opustil, zato smatram, da je vsaka borba proti navijalcem cen brezuspešna — je kakor bob ob steno. : Si »«© * Grajski kino. Danes vojna filmska reportaža „Od Narvika do Pariza” prva predstava že ob 14. uri. Kupite in dvignite vstopnice v predprodaji. * Union kino. „Na Jslisejskih poljanah*1, razkošni, najlepši francoski film z znamenitim umetnikom Saša Guitri-jem v glavni vlogi. * Esplanade kino. Nemški kriminalni; film sijajne in velenapete vsebine „V imenu zakona“. Slavje na Ojstrici nad Dravogradom Preteklo nedeljo je bilo žegnanje na Ojstrici. Ko so bili drugod hudi nalivi, so imeli Ojstričani svojo procesijo okrog idilične vasi po dehtečih senožetih med njihovimi njivami in so ojstriški zagorski zvonovi tako veselo pritrkovali. Prireditelji Kobanskega tedna in mariborski akademiki, ki imajo svoje delovno taborišče v tem planinskem predelu, so mnogo prispevali k prazniku. Prišli so Dravograjčani, Mariborčani in tudi mali harmonikarji,. polni razigrane volje s svojim ljubljenim vodjo g. Šušteršičem, ki nosijo našo pesem ne samo v mesta, marveč tudi na mejo. Slikar g. Golob je razkazal zgodovinske in slikarske znamenitosti kraja. Vodja tabora g. Kadunc je povabil goste v šolo, kjer je učilnica za predavanja za domače ljudstvo. Po cerkvenem opravilu so se Ojstričani zbrali s svojimi gosti pod lipo, mali harmonikarji so udarjali, domača godba pa je zadaj pritisnila. Predsednik kraj. šol. sveta g. K o r u t je male obdaril, gostilničar Mori je oskrbel za dobro pogostitev, domača dekleta so gostom pripela slovenski šopek, ki danes uveneva, nikdar pa ne bo zvenel v naših srcih. Ojstričani so bili Mariborčanov in Dravograjčnanov zelo veseli! Prvi vzorci sovjetskega bombaža Kakor poročajo, so prispeti iz Moskve prvi vzorci bombaža, ki nam ga bo dobavljala SSSR. V pogodbi je določen kontingent 1 milijon dolarjev surovega bombaža, ni pa še določena cena sovjetskega bombaža. Zato bo v kratkem sestanek, na katerem naj bi se tudi v tej točki sporazumeli. m Angleškega učitelja Burnetta Friderika Thomasa so včeraj prijeli orožniki v neki gostilni v Rošpohu. Okrajno načelstvo je tadevo kmalu pojasnilo. Anglež je namreč že lani prispel z letalom čez Italijo v Za- f:eb ter se pozneje preselil v Varaždin, e dni je prišel na krajši izlet v Maribor, m Poročili so se: Mikaj Valter, klepar drž. žel., in Kovačič Genovefa, postrežnica; Walis Reinhold, praktikant, in Mandl Marija, zasebna uradnica; Deučman Ivan, tkalski pomočnik, in Molka Terezija, pletilja; Lahteneger Janez, mesarski pomočnik:, in Veirer Marija, navijalka; Ranfl Alojz, trgovec, in Slapničar Kristina, pos. hči; dr. Piko Karel, zdravnik in Kofler Jožefa, zobotehniea; Škorjanec Maks, občinski sluga, in Medved Marija, služkinja; Srne Alojzij, tkalec, in Lopič Marija, zla-calka; Avguštin Sen ve ter ,šolski upravitelj, m Obren Angela, sodna uradnica; Cen Ivo, učitelj, in Ostre Marija, pos. hči; Weingerl Leopold, delavec, in Vremec Vida, hči hišnega posestnika; Pastirk Frančišek, in Štruc Veronika, kuharica; Milan Štraus, železničar, in Perner Angela, pos. hči; Vodušek Ivan, pos. sin, in Rebernik Marija, pos. hči; Babšek Konrad, in Tišlar Jožefa; Smonkar Konrad, čevljarski mojster, in Hanc Marija; Marinšek Franc ,trgovec, in Podbrežnik Marija, uradnica; Breči Ernest, ključavničar drž. žel., in Grašič Hilda, tkalka; Bučinek Albert, delavec, in Kaspert Antonija, delavko; Plateis Mirko, posestnik, in Gizela Krajnc; Spatzek Alfred, avtomehanik, in Miki Marija. m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno golo. Združenje krojačev in sorodnih obr-tov v Mariboru poziva vse mojstre in moj-strinje, ki zaposlujejo vajenski naraščaj, da nemudoma napotijo svoje vajence in vajenke na mestno poglavarstvo Rotovški trg 1 v svrho vpisa v obrtno nadaljevalno šolo za leto 1940/41. m Uredite promet na meljskem brodu. Meljski brod je gotovo najprometnejši med podobnimi prometnimi sredstvi daleč naokoli. Prav zato bi bilo potrebno, da se promet na njem uredi tako, da ne bo j>ri-hajalo do prepirov ali da bo ogrožena celo varnost potnikov. Pred dnevi bi neki voznik kmalu povozil otroka, ki je vozil s seboj voziček. Radi lega je prišlo do prepira med očetom, ki se jc zavzel za otroka in med voznikom. Potrebno bi bilo da se promet uredi tako, da ne bodo stopali na brod istočasno pešci, kolesarji in vozniki z vozovi, temveč vsak zase. m Bolničarji in bolničarke, ki so izvršili teoretični del bolničarskega tečaja pod vodstvom g. dr. Velkerja Hugona, se naj radi praktičnih vaj zglasijo 20. t. m., ob 8. v tukajšnji splošni bolnišnici, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. m Dovoljeno zvišanje cen. Referent za nadzorstvo cen je odobril, da sme prodajati tvrdka M. Oset v Mariboru svinjsko mast tvrdke Herz in drug po 21.70 din kg. m Otrok sc je ponesrečil. Pri mlatilnem stroju se je ponesrečila 2 letna posestniška hči Marija Gorinšek, ki ji je stroj odtrgal prst na levici. Zdravi se v bolnišnici. Državna razr. loterija Din 60.000.—. 3454 Din 50.000.—: 67769 Din 20.000.—: 24964 26760 77569 Din 16.000.—: 804 35190 72232 Din 10.000.—: 10667 26000 26146 29878 36271 38009 43574 44183 58528 70209 71120 74260 77351 Din 8000.—: 2142 9363 21814 32512 43799 50000 63833 65331 74346 87671 90415 96548 Din 6000.—: 23725 39378 45050 46313 53444 67788 72328 75645 76032 81055 96069 Din 5000.—: 1677 3446 6607 10165 11229 19770 27467 40762 51157 52873 70102 75224 81677 87015 91211 Din 4000.—: 1149 2588 3630 3762 5883 5949 6801 8791 9091 24583 30186 32043 32784 37401 42596 45678 46566 53403 57661 63496 70853 71308 74520 76573 80523 81320 84807 92329 92840 94474 98384 99239 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Pri nas kupljeni srečki št. 804 in 68328 sta zadeli 16.000 oz. 10.000 dinarjev. in Sokol Studenci poziva vse članstvo, da se v petek, 23. t. m., ob 19.30 polnoštevilno udeleži sestanka v Sokolskem domu. Za vse telovadeče in ostale člane obveznost. * Kreditna zadruga zasebnih nameščencev v Ljubljani daje zasebnim nameščencem in nameščenkam posojila na obročno vračanje po zelo ugodni obrestni meri. Informacije pri poverjeniku T. Trop, Maribor, Verstovškova ul. 4./II. ■ „.M.n M— * Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 13-82). Prijave novih učencev in učenk za šol. leto 1940/41 se že sprejemajo pismeno ali osebno v pisarni. Ravnateljstvo je izdalo za Enoletni trgovski tečaj (pravica javnosti) nove ilustrirane prospekte, ki jih pošlje na željo vsakomur brezplačno. Interesenti pišite po prospekt in šolsko izvestje. ODDAJTE male oglase za sobotno številko »Večernika« že v petek do 18. ure. ▼ Nalivi in strela Že ponoči jc silovit veter obetal slabo vreme. Odprle so se nebeške za-tvornice in pričelo je liti kakor iz škafa. Nalivi so trajali ves dan. Med dežjem je bliskalo in strela je udarila na več krajih. Najbolj je bil prizadet Maribor, ker je strela udarila v dva transformatorja, in sicer v transformatorsko postajo na Scherbaumovem dvorišču ter v transformator pi'i Fran-zovem mlinu. Na mah je bilo mesto brez elektrike. Vsi obrati, ki se poslužujejo električnega toka, so stali. Prizadeta je bila med drugimi tudi Mariborska tiskarna, ker je v neposredni bližini udarila strela v transformator in se je zato tisk obeh dnevnikov zakasnil. „Večernik“ je izšel šele pozno popoldne. — Kalna in precej narasla Drava dokazuje, da so bili tudi v Dravski dolini hudi nalivi in da grozijo poplave. 17. nacionalni šahovski turnir v Celju Celje, 22. avgusta V včerajšnjem nadaljevanju prekinjenih partij j c Jerman z lahko Lo osvojil proti Majsloroviču slabega kmeta, nato pa še kvaliteto, nakar sc je Majstorovič v izgubljeni poziciji predal. — Partija Šorli— Bemer je bila ponovno prekinjena. Pozicija je še vedno silno nejasna, vendar pa strokovnjaki trdijo, da ima Šorli nekaj izgle-dov. V sinočnjem 11. kolu sta prva zaključila Mlinar in Medan. V Ragozinovi varianti damskega gambita sta po dobri igri izenačila poziciji ter se sporazumela za re-mis. — Kmalu nato Sta remizirala tudi Šorli in Jerman, ki sta v Nimoovičevi obrambi zavila v holandsko varianto. Izenačena pozicija bi po zamenjavi figur prinesla neenake lovce, pa sta se zategadelj rajši že po 17. potezi pobotala za remis. — Napeta je bila Siciljanka med Majstorovieem in Mišuro. Majstorovič je sicer nevarno pritisnil na c liniji. Crni je za rohado žrtvoval kmeta ter izenačil. Po zamenjavi v središnici je imel Majstorovič dva stolpa in skakača, Mišura pa damo in skakača. V nadaljevanju pa je Majstorovič prezrl celega stolpa ter v 27. potezi predal. — Gottlieb je v Bogoljubovi varianti francoske partije proti Drašieu osvojil koj po otvoritvi kmeta. Ko pa je Drašič v središnici lovil po šahovnici figuro, je podvzel Gottlieb močan napad ter postavil Drašiča pred mat ali izgubo dame, nakar se Je seveda Drašič takoj vdal. — Partija Pavlovič—prof. Grašer je dala meransko varianto damskega gambita. Pavlovič je še pred rohado podvzel silen napad. Po nekaterih zapletljajih v središnici je Grašer v 44. potezi s štirimi kmeti manj predal v brezupni poziciji. — Savič in šmigovc sta zaigrala Retijev sistem. Smigovc je v 16. potezi ponudil žrtev figure, kar pa je beli odklonil, šmigovc je prišel nato do napada, ki pa ga je Savič Sokolska knjižnica za prosveto Studenčanov Kakor v mestu preobražajo knjižnice nezavedno družbo, tako in še bolj naj vršijo svojo nalogo v delavskih krajih, kjer še ni utrjena narodna zavest. Seveda mora biti knjiga zlahka dostopna vsem, ki se za duševno hrano zanimajo, ne glede na pripadnost k temu ali onemu naziranju. Iz teh vidikov jc bila ustanovljena javna ljudska knjižnica Sokola Studenci pri Mariboru, ki neopaženo vrši svoje koristno delo. Petkrat tedensko se gnete v mali sobi, kjer je nameščena knjižnica, vse polno ljudi, ki si izbirajo knjige. Knjižnica, ki jo je društvo preure- dilo leta 1933 v javno, se prav lepo razvija. Število knjig, kakor število čitateljev, stalno napreduje. Le malo število knjig je štela ob preureditvi (komaj 1712). Danes je naraslo število knjig na 7712, in to izključno slovenskih knjig. V knjižnici so zastopana vsa dela naših pisateljev. Na razpolago so slovanska dela Dostojevskega, Tolstoja, Gorkija, Puškina, Sienkievvicza in dr. Poleg teh je mnogo prevodov svetovno znanih pisateljev, kakor tudi mnogo revij, nekaj pa še srbohrvaške in češke literature. Preteklo lete si je izposodile 765 čitateljev 10.459 knjig. V tem času si je nabavila knjižnica 616 novih knjig. Kdor prihaja večkrat v knjižnico, vidi, da prihajajo najrazličnejši stanovi, predvsem pa delavci in, kar je posebno razveseljivo, tudi mnogo mladine, za katero obstaja posebna zbirka mladinskih knjig. Prihajajo radi, saj dobijo za izposojevalnino od 25 par do 1.50 dinarja najrazličnejše knjige, od starih do najnovejših, ki jih izdajajo razne založbe. Knjižnica posluje v Sokolskem domu v Studencih. Poslovne ure so: ponedeljek in četrtek od 16. do 18., sreda in sobota od 18. do 20. in v nedeljo od 10. do 12; ure; dobro pariral. Po zamenjavi dam sla se nasprotnika zedinila ža remis. — Popovič jc prišel v damskem gambitu proti Ber-nerju, ki ni igral dovolj precizno, do vidne prednosti. Podvzel je drzen napad. V časovni stiski pa je pogrešil, nakar je prevzel vajeti Berner, ki je v protinapadu žrtvoval kvaliteto ter postavil nasprotnika pred neubranljiv mat. — 2uk in Su-> barič sta po mirni igri v Nimoovičevi obrambi prekinila po 37. potezi. 2uk ima sicer nekaj prednosti, ki je pa verjetno radi dvojnega kmeta na h liniji ne bo mogel uspešno uveljaviti. — šiška je podvzel proti Mareku silen napad na kraljevo krilo. Ker Marek ni imel zadosbie obrambe, je šiški napad uspeL Partija je bila prekinjena, vendar pa ni dvoma, da bi jo šiška, ld ima kvaliteto in kmeta več, ne dobil. Sinoči je turnirski odbor na pritožbo Majstoroviča rešil spor, ki je nastal v partiji 2uk—Majstorovič iz 7. kola. V sporazumu z obema igralcema je odbor rešil, da bosta prekinjeno partijo v sporni poziciji nadaljevala. V _ današnjem nadaljevanju prekinjenih partij sta prva zaključila Marek in Savič. Marek je svojo prednost temeljito izrazd ter dobil, —s 2uk proti Šubariču ni najbolje nadaljeval. Šubarič se je odlično branil. Po zamenjavi stolpov, sta ostala Zuku dva robna dvojna kmeta, s katerima je Šubariča pognal sicer v kot, toda več od remija ni mogel doseči. — Izredno važno je bilo nadaljevanje partije Berner— Šorli. Bemer je ob malenkostni prednosti lepo nadaljeval, potem ko je odklonil ponujeni remis. Prišel je do napada, ki bi mu verjetno ob dobri igri moral prinesti zmago. Toda z eno samo pogrešno potezo je zapravil vse izglede. Šorli se je izmuznil usodnemu porazu ter z večnim šahom izsilil remis. — Gottlieb je nekoliko neprevidno nadaljeval prod šmigovcu, ki mu je uspelo uveljaviti pozicijsko prednost. Po lepi kombinaciji jc dobil trdnjavo nazaj ter ohranil prednost. Ob dobri Gottliebovi obrambi pa ni mogel izsiliti zmage, ampak je sprejel ponujeni remis. Stanje po 11. kolu: Berner 8 in pol, Jerman, Šorli in šubarič 8, šiška 7 (1), Gottlieb in Špiigovc 6 in pol, Drašič in Mlinar 5 in pol, Marek 5 (1), Mišura in Pavlovič 5, Savič 4 in pol, Majstorovič 4 (1), Popovič 4, Medan 3 in pol, prof. Grašer 1 m pol in 2uk 1 (l) točko. * 121. Collejcv sistem (10. kolo v Celju 20. avg. 1940) Beli: M. šubarič Crni: I. Popovič 1. d4, S16 2. SI3, d5 3. e3, c« 4. Ld3(, c5 5. c3, Sc6 6. Sbd2, cxd4 7. exd4, Ldti 8. De2, 0-0 9. Se5, Dc7 10. 14, Sd7 II. 0-0, Tc8 12. Lxli7!, Kf8 13. Le2?, Sxd4 14. exd4, Dxe2 15. Dh5, g6 16. Dh8+, Ke7 17. Dh4+, K18 18. Sc4!, dxc4 19. Sxd7+, Kg7 20. f5, Lxd7 21. Lg5, Le7 22. Lxe7 in črni preda, ker nima obrambe proti sko> rajšnjemu matu. Italijansko - sovjetsko gospodarsko sodelovanje ■Tekom zadnjih mesecev je znatno porasel sistem sovjetskih trgovskih in gospodarskih* pogodb v pravcu Jugovzhoda. Tukaj mislimo v prvi vrsti na sovjet-sko-bolgarski sporazum, na sporazum med Moskvo in Beogradom in tudi na potovanje madžarske gospodarske delegacije v SSSR, ki naj sklene prvo mad-žarsko-sovjetsko gospodarsko pogodbo. Pos_ebno_ zadnje je izzvalo živo pozornost v Rimu in se v zvezi s tem čujejo glasovi o potrebi ožjega sodelovanja italijanskega in sovjetskega gospodarstva. Italija je 1. 1936. uvozila iz SSSR blaga v vrednosti 154.85 milijonov lir. Naslednje leto se je izvoz zmanjšal. L. 1937. je znašal italijanski izvoz iz SSSR 105.02 milijonov lir, izvoz 9,46 milijonov in tako ]e ostalo tudi nadalje brez izprememb. Italija je uvažala iz SSSR mangansko rudcr, premog, sirovi azbest, petrolej, bencin, parafin in druge derivate nafte. L. 1937. je uvozila Italija tudi manganske rude za 9.62 milj. lir, premoga za 33.11, sirovega azbesta za 5.84, petroleja Za 2.55, bencina za 2.92, drugih petrolejskih proizvodov za 7.26 in parafina za 17.67 milj. Hr-Istega leta je Italija izvozila v SSSR: motorjev za 0.39 milj. lir, strojev za papirne tvornice za 0.71, krogličnih ležajev za 1.16, tramvajev za 0.88 in raznega semenja za 4.88 milj. lir. V 1. 1938. se je sov-jetsko-italijanska izmena blaga še bolj Zmanjšala. Po sovjetskih podatkih je padel tedaj uvoz iz Italije na 0.06 milj. rub., izvoz za Italijo pa je bil enak 0. Poleg tega je treba poudariti, da je SSSR v 1. 1938. uvozila blaga za 1422.8 milj. rub.. izvozila pa za 1331.9 milj. rub. Praktično — Toda, mati. Povej vendar: kdo prinese pa nas na svet... pomeni to, da'je bila Italija popolnoma izključena iz sovjetske zunanje trgovine. Tako stanje pa smatrajo italijanski gospodarski krogi kot popolnoma nenormal no. Poleg tega pa se nahajajo v Italiji mnogi predstavniki trgovine in industrije, ki gledajo v razširjenju trgovskih vezi Moskve z Jugovzhodom simptom, ki more interesirati Italijo kot industrijsko zemljo v sredozemskem prostoru. Nenavadno očetovsko presenečenje KANADSKI MAJOR, OČE TREH ODRASLIH OTROK, NE DA BI VEDEL ZANJE Kanadski major 0’Conor je doživel čudno odkritje. Njegova žena mu je predstavila dva mladeniča v starosti 19 in 23 let ter 16-letno dekle kot njegove otroke, za katere sploh ni vedel. Začudenemu, a vendar veselemu očetu, je žena na dolgo pojasnjevala, kako je prišel že do odraslih otrok. Spomnila ga je prvih let njunega zakona, ko se je mož vedno branil otrok, češ da jima denarne razmere ne dopuščajo vzgajati otroke. Zato je žena odšla vsakokrat, ko je zanosila, k svojim ameriškim sorodnikom v Kalifornijo, kjer je rodila. Tam je otroke tudi pustila, dokler niso odrasli in se jima položaj ni izboljšal. Zanimiva pritožba pobeglega kaznjenea »VERJAMETE VENDAR KROGLI, KI JE V MOJEM TELESU!« Zanimivo pismo je predmet razgovora v naši prestotoici.' Letos spomladi je bil pred okrožnim sodiščem v Beogradu obsojen na dos-mrtno robijo Milan Djcrdje-vič iz Kamendola zaradi premišljenega umora. Obtoženec se je v preiskovalnem zaporu ter tudi pozneje na razpravi branil, češ da je ravnal v silobranu, ter je kot dokaz za svoje trditve navajal, da ga je nasprotnik ranil s kroglo iz puške, ki mu še sedaj tiči v telesu. Sodišče pa njegovemu zagovoru ni verjelo ter ga je obsodilo zaradi- zločina, ki mu ga ie očitala obtožnica. Obsojeni Djordjevič je napravil priziv na kasacijsko sodišče. Ker pa je izgubil vse upanje ter se ni zanesel, da bo s prizivom uspel, je z dvema tovarišema pobegnil iz zapora. Predrli so strop ter nekega julijskega jutra neznano kam izginili. V svobodi'se je moral Djordjevič seveda skrivati pred oblastmi ter je hotel vendarle še enkrat poskusiti, da bi Očenaš na koruznem zrnu Dva očenaš a je napisal na koruzno zrno Dragotin Brezančič, uradnik v arhivu državnega tožilstva v Sarajevu. Očenaša sta pisana z latinico v staroslovenskem jeziku. Za pisanje je porabil cela dva dneva. Pri vežbanju v drobni pisavi je napisal na šest kvadratnih centimetrov 25 očenašev. Smrt je prežala na dirkača Miillerja v Nemčiji. Ko je njegov avto rezal prvi cilj, je sekundo po izstopu iz avta nastala eksplozija. zakonitim potom prišel iz zapora. Zato je poslal pismo predsed. kasacijskega sodišča, v katerem se ponovno pritožuje zaradi sodbe sodišča prve stoonje ter med drugim pravi: »Ako oni ne verujejo krogli, ki je v mojem telesu, tedaj jaz še manje verjamem njihovi razsodbi. Zato se obračam na vas in pričakujem vašo pravično odločitev«. Največjo klobaso vseh časov so naredili 1601. v Konigsbergu za neko jubilejno svečanost zadruge klobasičarjev. Bila je dolga 1 km in je tehtala 400 kg. V slavnostnem odhodu so jo nosili 103 za-drugarji, pozneje pa so jo pojedli na svečani pojedini. Zg@d@vlna neznan® liliputanske republik© V »srcu« Italije, v. pokrajini slikovito se menjajočih gora, dolin in kotlin ob »mladi« Tiberi, je dovoljeno prebivalstvu saditi tobak brez vsakega nadzorstva. In to v Italiji, ki strogo čuva državni monopol tobaka! Pokrajina se zove Cospaja. Malo je tistih, ki bi danes vedeli, da je predstavljala ta mala pokrajina od 15. do 19. stoletja samostojno liliputansko republiko Cospajo. Nobena zgradba, ne ječe, ne katedrale, ne kakršni koli drugi veličastni spomenik, ni danes potomstvu ali redkim turistom zgovoren dokaz nekdanje politične samostojnosti. Prebivalstvo je siromašno kakor v sosednjih italijanskih pokrajinah, hiše enolične. Zgodovina ne beleži niti kakih slavnih imen državnikov, vojskovodij, diktatorjev, ki bi jih mogoče kdo, navajen, da vidi samo take osebnosti okrog sebe ali v zgodovini, hotel najti tudi v republiki Cospaji. Prebivalci stare Cospaje so se ravno tako bavili v glavnem z gojenjem oljk in pridelovanjem oljčnega olja, kakor danes. Republika Cospaja je nastala 1440. radi prepira med papežem in Firenco o razmejitvi, ki ie nastal iz dvoumnih doloCT’ neke pogodbe. Zahvaljujoč tej površnosti, so prebivalci Cospaje prišli do sa mostojnosti in jo uživali do 1818., ko j ? naredil Napoleon konec tudi tej reptfbfit’. Po njegovem padcu je dobila svobod«1 tudi Cospaja, vendar je Vatikan naše' kmalu drugo rešitev, po kateri je bila ee-publika uradno izbrisana, prebivalstvu pa priznani privilegiji. Tobačni privilegij je danes edini preostanek starih tegf.'.-blikanskih svoboščin. Nepriiateljc je vedno laže spoznati Ir' prijatelje. Zato pa žive tudi v več$ or: daljenosti. Zeno odstopil delodajalcu za 1000 dfc TODA PRETKANA ZENA JE SVOJ Pred dvema letoma se je poročil v vasi Maču pri Varaždinu 21 letni Tomo Se-dalk z vaško lepotico Dragico Rihtarič iz Ratkovca, ki ji je bilo komaj 17 let. Vse je potekalo v najlepšem redu, dokler Toma ni poklicala domovina. Oblekel je vojaško suknjo, medtem pa si je njegova žena poiskala nekoliko prijateljev, da bi si kratila dolgčas. Čez nekaj časa je sploh zapustila dom ter nastopila službo kot gospodinjska pomočnica v Mariji Bistrici. Ko je mož za to izvedel, si je izprosil dopust ter prišel domov. Ženi je uspelo, da ga je pomirila ter je nadalje ostala v službi. Te dni je ponovno prišel na dopust. Obiskal je svojo ženo ter zahteval, da se vrne v njegovo hišo. Ona pa je njegovo zahtevo gladko odklonila, češ da EMU DELODAJALCU POBEGNILA ga ne smatra več za svojega moža. 'Ko tno se je strašno razburil, trije moški so ga komaj krotili in šele delodajalcu njegove žene je uspelo, da ga je potolaži!. Ko je uvidel, da žena noče več skupnega življenja z njim, je pristal na kupčijo, ki so mu jo predlagali. Odstopil je svojo ženo njenemu delodajalcu za 1000 dki, nato pa je odšel do prve gostilne in počel popivati. S tem pa zanimiva zgodba še ni pri kraju. Pretkana žena ni zapustila samo svojega moža, temveč je pobegnila tudi delodajalcu, ki je zanjo plačal tisočaka, čim je čutila, da je mož pristal v ločitev. Prevarani kupec, ki je na ta način izgubil 1000 din in kupljeno ženo, se bržkooe skrbno skriva pred zasmehljdvimi obrazi svojih sosedov in znancev. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 79 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Na predvečer Sv. Treh kraljev so dekleta prerokovala. Na ognjišču so raztopila svinec ter ga vlivala v vodo. Razta-Ijena kovina je cvrčala v vodi ter se spet zlivala v čudežne oblike, iz katerih so dekleta prerokovala. Pridružil sem se jim, dasi me niso kdo ve kako rade sprejele v svojo družbo. Dovolile so mi vliti nekoliko talnega svinca v vodo, jaz pa sem vlil v vodo ves svinec, za kar sem dobil nekaj krepkih pod rebra. Iz vode so vzele okrepenelo kovino. Nadja je prasnila v smeh: — Saj to je vendar medvedica! _ Kaj? — sem jo začudeno vprašal. — Da, da. Medvedica! — so pritrdila še ostala dekleta. — Nekaj ima v šapah. Morda se še to leto oženiš z medvedico. Sam sebi si odlil nevesto! Snubač bo volk! — je rekla Hatja. — In lisjak vaju poroči! — je dodala Magda. Potem so dekleta sežigala papir ter iz pepela prerokovala svojo in mojo bodočnost. Nato so sipala na rjuho mak. Koj nato so postavila pred zrcalo dve prižga ni sveči. Tajinstveno so potem zrle v zrcalo. Tudi jaz sem sedel predenj ter dolgo gledal vanj, ne da bi kaj opazil, razen svojega lastnega obraza. Toda ko sem takole napeto buljil v svetlo ploskev, se mi je nenadoma izvila iz nje senčna podoba, kot iz megle se je nato prikazal Felin obraz. Vesel, nasmejan. Na čelu pa poševna brazda. Polagoma pa sem spoznal, da to sploh ni Felin, ampak Sašin obraz. Toda glej, obraz se izmika, čedalje bolj gine, dokler naposled ne utone v svetli ploskvi. Za njo zagledam bled obraz, s temnimi obrvmi. Od kod ga le poznam? Saj je vendar ženski obraz! Ostro vrtam po spominu. Ah, da! Saj to je vendar prikazen, privid s Kapitanove gomile. In že izginja. Na ploskev pa se zariše mračen, kosmat obraz s škodoželjnim posmehom. Da, saj se ne motim: konfident Makarov .., Kot bi me kdo vzpodbodel, skočim s stola... In vse izgine. Sveči utrnem. Soba se potopi v temo, le iz kotov se režijo prikazni... Naglih korakov stopim v drugo sobo. Dekleta me zvedavo gledajo. — Zakaj si tako bled? Kaj se ti je prikazalo? — me vpraša Katja. — Premrazil sem se, — pravim in si manem roke. , Ne... ti si nekaj videl! — pravi Katja odločno. — Povej, kaj si videl! In resno sem rekel Katji: [ — Sprva sem videl tebe! Potem njo! — pokažem na Aleksandro Potem njo! — se obrnem k Magdi. In slednjič njo! — pokažem na Nadjo. Magda se smeje, jaz pa nadaljujem: — Prav na koncu pa sem videl medvedico ... veliko, veliko ,.. Veliko Medvedico ... Dekleta so se zasmejala. — Letos se zanesljivo oženiš z medvedico! — pravi Katja. — Z veliko medvedico! — pristavi Nadja. Januarja smo bili v Sovjetiji samo enkrat. Vreme je bilo precej neugodno. Naslednji mesec pa so bratje s pomočjo Lorda pripravili znatno količino blaga. Precej batista, sukna, rokavic, nogavic in podobne drobnarije. Potlej pa smo čakali na primerno vreme. Vse blago smo razdelili na dvanajst nahrbtnikov. Za tri poti čez mejo ga bo. Slednjič smo dočakali. Sredi meseca je nastal močan snežni vihar. Naglo smo izrabili priložnost ter krenili zvečer na pot. Srečno smo dosegli skrivališče, naslednjo noč smo se že vračali, nesoč veliko lisičjih kož in nekaj sto zlatih rubljev. čez dva dni smo nesli drugi del blaga. Ko smo *se vrnili, se je vreme obrnilo na bolje. Toda ne da bi nam bilo tega mar smo porazdelili blago v štiri nahrbtnike. Težki so bili, vsak najmanj po sedemdeset liber. Skrbelo nas je, da bi metež popolnoma ne prenehal, zato smo si čez dan nekaj malega odpočili, a še isti večer smo znova odrinili čez mejo. Noč je bila jasna. Polna luna je bahavo plavala po svodu. Veter je bil muhav ter se je vsak čas izpreminjal. Včasih je silovito potegnil ter dvigal v zrak cele kupe snega, hipoma zbežal dalje. Drobni snežni prah pa je spet polegel čez polja in gozdove. Pot ni bila kdove kako lahka. Le polagoma smo napredovali. Bazil nas je vodil večinoma skozi gozdove. V dobri uri smo že bili na meji. Na tem kraju smo pretekli mejo ter se skrili na sovjetski strani. Koj nato smo prišli iz gozda na polje. Pokrajina je bila valovita. Čez dve uri smo prišli na ravnico pred gozdom. Od tu je bila pot varnejša in z lahkoto smo prišli do skrivališča. Stric Andrej nam je dejal: — Napak, fantje, na primer, ravnate. Saj je vendar jasno ko podnevi, a tudi metež je prenehal... — Kaj potem! Fantje od fare smo! — je pripomnil Ignacij. — To je vaša stvar! Toda kljub temu bodite previdni! Zvečer smo se že vračali. Pokrajina je bila bela in svetla ko papir pod električno svetilko. Nihče bi ne mogel uiti človeškemu očesu. Hvala Bogu, da smo imeli vsaj bele obleke ter nas je bilo mogoče opaziti le od blizu. Brez nahrbtnikov smo lahko hiteli proti zapadu. Ugotovil sem, da se vračamo po oni poti, po kateri smo šli prvič, ko je bila z nami tudi Katja. Spoznal sem, da namerava Bazil prekoračiti mejo okoli polnoči. 'Dalje.) Drobne novice Ljubljana a Pri direkciji drž. žcicznic v Ljubljani je postavljen za višjega kontrolorja v grad. Lenem oddelku Ludvik Fatur, pri prometno komercialnem oddelku pa dr. Grampov- čun. a Upokojena sla pri direkciji drž. železnic v Ljubljani Avguštin Lukačič, inšpektor 5. skup., in Ivan Vidovič, višji kontrolor. n. Za študij veterine na veterinarski fakulteti v Beogradu v režiji ministrstva vojske in mornarice bo sprejeto večje število gojencev. V poštev pridejo abiturienti z odličnim in prav dobrim uspehom in študenti veterine z največ štirimi semestri in položenimi izpiti. Prošnje je treba vložiti do 25. avgusta. Podrobnejši pogoji so v »Sl. voj. listu« štev. 30 z dne 10. avgusta. n. Mizo z denarjem so ukradli v vasi Vita-novcu pri Kragujevcu posestnici Nataliji fiordevičevi medtem, ko je ona spala. Na polju so vlomili v predal ter denar odnesli. Oblasti so lopove že prijele. n. Z velikopoteznimi regulacijskimi deli so pričeli na Savi med Slavonskim Brodom in Jasenovcem. Za delo je dovoljen kredit treh milijonov dinarjev. o Napredoval je pri katastrski upravi v Kamniku z.a višjega katastrskega inšpektorja v 5. skup. Karel Figel. o Cetrlinska vožnja je dovoljena udeležencem odkritja spomenika kralju Aleksandru, ki bo v Ljubljani 6. septembra. n. Razstava večbarvnih reprodukcij nemških slikarjev je bila otvorjena v Novem Sadu na iniciativo rektorata nemške akademije v Monakovem. o Košnja otave v Slovenskih goricah in Prlekiji je v polnem teku. Pridelek otave bo letos precejšen, le škoda, da sušenje ovira neprestano deževje. o Prostovoljna gasilska čela Iz Prevalj je priredila 15. t. m. pred Sokolskim domom svojo letno tombolo. Poletni dan je privabil k tomboli ,na kateri je bil opreko 300 večjih in manjših praktičnih dobitkov, veliko število obiskovalcev. Gasilska četa, ki je na tej prireditvi dosegla znaten čisti dobiček, si lx) lako nakupila s tem denarjem potreben gasilski material. n. Radi brezvestne špekulacije je bil po uredbi o pobijanju draginje že drugič obsojen barski trgovec čazim Haverič. Tokrat je dobil 3 mesece zapora, 50.000 din globe ter 1000 din povprečnine. n. Z enim udarcem s sekiro je neznani ubijalec odsekal glavo 45-letnemu pastirju Bajramu Muslifeviču med spanjem. Ker se je Bajram nedavno vrnil iz 20-letne robije radi uboja, je padel verjetno kot žrtev krvne osvete. n. Konji so se splašili zaradi požara v Veliki Kikindi ter do smrti poteptali 5-letno Marijo Belecič, ker jih kmetica na vozu ni mogla zaustaviti. n. Gradbeno gibanje v Nišu je izredno živahno. V zadnjih osmih letih so zgradili preko 800 stavb v vrednosti 1 milijarde dinarjev, dočim znaša letošnji prirastek 75 novih zgradb. Celju grozi povodenj Celje, 22. avgusta. V dopoldanskih urah je razsajala nad Celjem in okolico huda nevihta. Že od ranega jutra lije ko iz škafa. Voglajna je prestopila bregove ter zalila polja od St. Jurija proti Celju. Tudi v Celju je že prestopila bregove v Zavodni ter je del vasi pod starini gradom že pod vodo. S poplavo pa grozi tudi Savinja, ki je tekom dopoldneva silno narasla. Voda* pa je nastopila tudi po poljih in travnikih v vaseh Ostrožno, Medlog in Babno. Smrtna nesreča pri mlačvi Pri mlačvi je v Murski Soboti smrtno ponesrečil mehanik Ivan Golob, star 36 let. Transmisija mlatilnega stroja ga je pri delu zgrabila ter potegnila s seboj. Pri tem si je polomil več reber ter dobil tako hude notranje poškodbe, da je popolnoma zmrcvarjen kmalu nato umrl. VOZILA MOŠKO KOLO dobro ohranjen, skoraj novo se proda. Ogleda se Vetrinjska ul. 5. 16753-22 Promet poštne hranilnice Mesec julij je potekel v znamenju naraščanja štednje. Pristopilo je 1452 novih vlagateljev, tako da jih je sedaj vsega 567.995. Vse vloge znašajo 916,156.330 dinarjev, narasle so za okroglo 10 milijonov. V čekovnem prometu je bilo v istem času otvorjenih 58 novih računov, skupno jih je sedaj 25.714. Promet preko teh čekovnih računov je znašal 11.723,565.850 din. 59.36% teh plačil je bilo izvršenih brez gotovine, s prenosom. Vloge na tekoče račune konec junija znašajo 2.534,383.840 din. Skupna višina vlog pri Poštni hranilnici znaša preko 3 milijarde in 1450 milijonov dinarjev. CENE MALIM OOLASOM: V malih ozlasih stane vsaka beseda 50 par, na)ma#iša pristojbina za te Oglase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1 po besedi. Nal- maniši znesek za te oglase le din 12.— Debelo tiskane oesede se računajo dvoino. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga ie vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali oa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. SLUŽBO IŠČE ČEVLJARSKI POMOČNIK zmožen prikrojevanja išče stalne službe- Krpanova ulica 25, Studenci, 16733-3 DEKLE 20 letno, želi iti za pomoč v gospodinjstvu ali k otrokom kot začetnica. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16752-3 STANOVANJE ODDA SOBO IN KUHINJO dvoriščno poslopje, oddam stalnemu nameščencu s tričlansko družino. Taborska 7. '___________________16717-5 TRISOBNO SONČNO STANOVANJE s krasno lego z vsemi pritiklinami se takoj odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16747-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. 9. Vprašaii pti Karner, Dravska 8-1 med 13. in 15. uro. 16749-5 STANOVANJE IŠČE STANOVANJE z vso oskrbo v centru in z vestnim nadzorstvom iščem za 17-letnega dobrega dijaka. Naslov v ogl. odd. »Večer-nika«- 16656-7 PREHRANA Iščem za DIJAKA TRETJEŠOLCA vso oskrbo in stanovanje pri strogi krščanski družini. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Št. 100«. 16725-7 SOBO ODDA Sprejme se eden ali dva BOLJŠA DIJAKA v popolno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dijak centrum mesta«. 16755-8 VELIK LOKAL s stranskimi prostori odda Kmetijska družba, Meljska Ce sta 12. 16678-10 DENAR KNJIŽICE Mestne hranilnice, Maribor, kupim za blago ali dam gotovino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Veletrgovina Trgovski dom Maribor.« 16571-12 OPREMLJENA SOBA se odda. Jelen, Erjavčeva 12, Studenci. 16745-8 SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«. 6152—9 Išče se SOBA za eno osebo po mogočnosti s celotno oskrbo v sredi ali bližini mesta s 1. septembrom Ponudbe pod »Zanesljiv* na-ogl. odd. »Večernika«. 16737-9 Spomnite se CMDI eclisul rKOPALNA SOL ZA NCGP I PROTI POTENJU, UTRUJENO: I STI IN BOLEČEMU VNETJIP [ NOG,TRDI KOŽI, KURJIM' [OČESOM IN OZEBLINAM* DIN 5.“ 12.- | "Idroge pIja POSEST Lepo MALO POSESTVO z lepo hišo, primerno za upokojence v Zgornji Polskavi (Hermanove) ob glavni cesti takoj prodam. Ponudbe na Joško Petan, Zagreb, Gajeva ul. 1. 16708-11 Prodam ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom 1000 m3, cena din 25.000. Vprašati pri gosp. Anton Strah, Hostejeva 46, Zg. Radvanje. 16742-11 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in do najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana- Gledališka ulica 12 EHEBEE33ZS UGODEN NAKUP Klub garnitura iz prave kože, v dobrem stanju, na ogled dnevno od 2. do 3. ure. Nasi. ogl, odd »Večernika«. 16751-17 NOVA LONČENA PEC poceni naprodaj. Vprašati Uli ca kneza Koclja 5. 16754-17 NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA ' ... .. ■■ ■ L*J ILh*J {GENERALNO ZASTOPSTVO SCHMEBDER ZAGREB. NIKOUČEVA 10 ZAHTEVAJTE BRESPtACHI CENIK Prodaja v Mariboru m in sinova Jurčičeva 8 KLUBSKO GARNITURO kakor novo proda pod ceno skladiščnik, Meljska 29 16696-17 NA PRODAJ spalnica iz trdega črešnjeve-ga lesa, dobro ohranejn, pogoji zelo ugodni, na ogled dnevno od 2. do 3. ure. Nasi. v ogl. odd. »Večernika«. 16750-17 MLATILNICO skoraj novo na ročni ali silni pogon proda Križnič, Maribor Žolgerjeva 20. 16739-14 OBRT ■ TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 ŠIRITE »VECERNIK«! Ne čakajte zadnjega dne Oddajte velike in male oglase za sobotno številko ie danes o Si ■JE» 11 ■mbmhbbS pMsdiU srn se! Aleksandrova cesta Naznanjamo vsem cenj. odjemalcem, da smo knjigarno in papirnico Tiskovne zadruge preselili okoli vogala v Cankarjevo ulico t (bivša pisarna advokata dr. Pichierja) — Priporočamo se tiskom mdtufa Izd ta In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ae rručajo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, In uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.