Glas
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
	Entered as Second-Class mattee, September 21, 1903, at the Post Office at Kew Toek, K.	Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	
Štev.	IXEW YORK, 19. februvarija,	1Q04.	Leto XI.
VOJNA NABALOM
800 Škipetarov usmrte-nih; tudi turške zgube so velike.
Turčija bode poslala svoje vojsko proti Bolgariji.
Porta zaupa vojaštvu in se zanaša na svoje orožje.
Carigrad, 18. febr. Cirkularna nota, ktero je izdala porta vsem si-ffnatarnim vlastim (plej včerajšnje poročilo "Glas Naroda"), ima namen, turške pritožbe proti Bolgariji pojasniti in dokazati, da bode vsled dosedanjih razmer, ktere smatrajo v Carigradu neznosnim, gotovo nastala vojska med Turčijo in Bolgarijo. Turško mohamedansko prebivalstvo je ?e pričelo z pripravami za samoobrambo proti maeedonskim vstašem. Mesto, da bi porta poslala proti rno-hamedanskim Škipetarom dovolj mo čno vojsko in tako omogočila uvedbo reform v Macedoniji, smatrajo tukajšnji merodajni krogi turške vlade, da je umestneje, ako pošljejo veliko vojsko proti Bolgariji, da tako preprečijo redno pamnoževanje mace-donskih vstašev. Kolikor hitrejše nastane kriza, toliko boljši bodo vspe-hi — in ker se Bolgarija sedaj kar javno pripravlja na vojno proti Turčiji, je najboljše, ako Turčija z vojsko takoj prične predno bodo vse bolgarske priprave dokončane.
Pet turških divizij pešcev in dve brigadi konjiče z štabom, tabori južno od Balkanskega gorovja, dočim so štiri divizije pešcev na severu Ako pozove sedaj porta tudi rezerve in novince pod zastave, zamore biti mobilizacija imenovanih 11 divizij takoj gotova. V Carigradu so mnenja, da bode vojna z Bolgarijo zelo resna, radi česar se vrše vse bujne priprave skrajno skrbno. Turška vojska je po turških zatrditvah dobro organizi -rana in zaradi vednih bojev z vstaši tudi vojski priučena.
Kadalje računajo v Štambulu tudi na podporo 700,000 v B-jlgariji živečih mohamedancev. Mobilizacija prvega dela turške vojske b ode v slučaju potrebe tekom jednega tedna gotova.
V Carigradu so u ver j eni. da vojna proti Bolgariji ni več daleč.
Dunaj, 19. febr. Xeki avstrijski diplomat se je z ozirom na Rusijo in Balkan sledeče izjavil:
"Rusija niti malo ne misli, da bi svoje stališče na Balkanu tudi samr za jeden bataljon poslabšala, naj seže zgodi v iztočnej Aziji karkoli hoče. Ako se ruski načrti na iztoku za sedaj izjalovijo, ne bode nikoli take pomembni, kakorzguba ruskegavplji-va na Balkanu. Za rusko svetovno gospodstvo je vzdržanje ruskega sedanjega stališča na Balkanu mnogo važne j i, nego povečanje njenih iztoč-njeazijskih posesti.
Na Dunaju so uverjeni, da postaja Balkanski položaj vsaki dan nevar neji.
Škipeta r i poraženi.
Solun, 19. febr. Turško vojaštvo je prepodilo onih 20,000 Škipetarov, ka teri so oblegali pri Babajoži 2500 tur ških vojakov pod poveljništvom Šem zi paše. Škipetari so zgubili 800 mrtvih. Tudi turške zgube so veliko*-ske.
Po-ta je poslala pet nadaljnih bataljonov vojaštva v Verizovič, 31 railj severno od Skopija.
Italija proti Avstriji'.
Rim, 19. febr. Položaj^na Balkanu, zlasti sedaj ob vstaji Škipetajov v okraju Djakovem, smatra tukajšnja vlada skrajno resnim.
Avstrija ima sedaj pripravljenih 30,000 vojakov, ktere zamori vsaki čas poslati v Albanijo. Ako pa Avstrija to stori, smatrala bode Italija to kot presopek proti ravnftežju na Jadranskem morju.
Washingtonske novosti.
Washington, 18. febr. Na podlagi preiskav o zemljisčnih prevarah vCa-liforniji, Oregonu, Washingtonu,Ne-vadi in druzih državah zapada je Grand Jury distrikta Columbia obtožilo naslednje osobe radi zarote: John A. Benson, premožen trgovec s zemljišči v San Francisco, Cal., F. A. Hyde iz San Francisco, sodrug prvo-imenovanega; Harry C. Diamond iz Calofornije, Bensonov odvetnik in Hyde ter Joost H. Schneider iz Tuc-sona, Arizona, Bensonov agent. Sodišče je izdalo proti imenovanim takoj -aporna povelja.
J. J. .!.
Vojna ladija "Maine" ima vedno smolo. Sedaj so med moštvom pričele razsajati osepnice. Ladijo so poslali v Guantanamo, Cuba, kjer bodo bolnike isolirali. Bolezen Še ni epidemi-čna, vendar je pa že obolelo 25 mož.
Rojakom naznaije.
Znamenja kažejo, da pnde do konkurenčne borbe za ceni/ prevožnih li.-.kov na parnikih. Za /koliko bodo cene padle, danes še ni £ogoče povedati in kako bode od t«nna do tedna .tudi ni mogoče povijati, zato pa najbolje kaže, da fsakdo, ki namerava odpotovati v/Evropo, da v New Yorku listek kuVi in ga dobi po zadnji ceni, ktero oznani družba, fcftr se na za padu t&o hitro ne zve.
Haanov naslednik.
Columbus, O., 18. febr. Tukajšnji politični krogi so vedno bolj prepričani, da z ozirom na nasledništvo pokojnega Hanne v senatu, ne bode prišlo do političnih bojev, kakor se je prvotno domnevalo. Tri volitvi bode najbrže dobil večino glasov član kongresa Charles Dick.
Japonska v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 18. febr. Kakor hitro je semkaj dospelo poročilo, da Rusija vsled vojske z Japonsko, ne bode razstavila, naročila je japonska vlada pomožnemu komisarju Haji-ineota, naj naprosi razstavno vodstvo, da prepusti Japonskej oni prostor, kteri je bil namenjen za Rusijo. Japonski prostor na razstavi je zelo majhen.
Razstavno vodstvo še ni dobilo uradnega obvestila, da se Rusija ne bode udeležila svetovne razstave. Tukaj ni niti jeden zastopnik Rusije.
Ne t Colorado.
Razni rojaki, kteri Žive v državi Coloradu so nas naprosili, naj tem potom posvarimo vse une, kteri so namenjeni v Colorado, da tega ne store. Tamošnje delavske razmere so namreč radi štrajkov neznosne. Zajedno poživljamo vse one rojake, kateri opravljajo tamkaj skabska dela, da s tem prenehajo in pristopijo k unijam, da tako preje zmaga stavr poštenih delavcev. Narod, kteri daje kapitalistom skabe, je povsodi zavida n.
"Buffalo Bill" posestnik premo-govih rovov.
Newark, N. T., 18. febr. William Cody, kteri je med Američani znan pod imenom "Buffalo Bill", dal se je inkorporirati kot solastnik Cody's Wyoming Coal Co. Družba ima pravico nakupovati in izkoriščati pre-mogove rove v soseščini zemljišč polkovnika Codyja.
Mehikanska varnostna carina.
Mexico Ciudad, Mexico. 19. febr. Vlada je-razpisala novo povišano carino na železo in jeklo. Za železne tračnice, ktere je bilo do sedaj mogoče uvažati v Mehiko carine prosto, olačati je sedaj po $10 od tone. Tudi za. druge železne izdelke, kterih večina se uvažuje iz Zjed. držav, je treba sedaj plačevati visoko carino.
Šest osob zgorelo.
Croton, N. Y., 18. febr. V ininolej noči je gorelo v Torettijevej hiši. To-retti in petero njegovih otrok je zgorelo.
Toretti in njegova soproga sta živela s svojimi šestimi otroci v m alej koči. tri milje za crotonskim nasipom. Ko je pričelo goreti, so vsi sta-novniki spali. Goreti je pričelo najbrže vsled preveč razbeljene peči.
Mati in hči zgoreli.
Youngstown, O., 18. febr. Ko je skušala svojo sedemletno hčerko Alvo rešiti iz goreče hiše, se je včeraj zadušila učiteljica Lotie Garwoodova. Tudi hčerka se je zadušila, dočim sta se dva druga otroka učiteljice rešila.
Zapretili z linčanjem.
Columbus, Ga., 19. febr. V varstvu dveh sotnij miličarjev odvedli so zamorca Wills Hudsona v sodno dvorano, kjer so ga sodili radi kriminel-nega napada na neko 12-letno belo deklico. Zamorec je pripoznal svoj zločin, na kar ga je sodišče obsodilo v 20letno ječo. Ko so obsojenca od-| vedli v ječo, skušal je lopova napasti oče napaden« deklice.
Rusi v Koreji.
Ruske prednje straže zasedle mesto WijUvKsreji.
Glavna ruska vojska je še vedno na severu reke Yalu, štiri nadaljne divizije ruskega vojaštva na potu proti iztoku.
Končna rnska zmaga zagotovljena. — "Carevie", "Retvižan" in "Pateda" poprarljene. — Knrdi ponudili Rusom svoje jezdece. — Korejski cesarje prepričan, da bodo Rusi zmagali. — Tudi t Petro-gradu trdijo, da se bode Rusija Japoncem stotero osvetila.
Petrograd, IS. febr. Radi stroge I Povsodi v Rusiji nabirajo družtva, cenzure vseh poročil, ktera prihajajo ; ktera so v zvezi z družbo rudečega iz daljnega zapada, nihče ne ve o gi-1 križa, marljivo prispevke za bolnike banju ruskega vojaštva in o ruskem in ranjene vojake, iz česar je sklepati
da bode vojna zelo krvava in da bode dolgo trajala.
Knez Galiein je podaril v svrho zgraditve nove križa rke 10,000 rub-ljev; srof Orlovdazov podaril je v prid tolnili in ranjenih vojakov pol milijona rubljev: neki neimenovani 40,000; kijevska trgovinska zbornica 10,000 rubljev. jJestc Tambov je podarilo v svrho nabave vojnih potrebščin 10,000 in Riga 10,000 rubljev v podporo rudečega križa.
Od reke Yalu se poroča, da kozaki 35 milj onstran reke, niso našli sovražnika.
Vlad in "Vjestnik" naznanja ljudstvu, naj mirno pričakuje poročila o ruskih zmagah in trdi, da je nekoristno žrtvovati ljudi v svrho prehitre osvete.
Vlada je sklenila poslati proti Japoncem tri nadaljne divizije, ktere so sedaj na avstrijskej meji. Ka bojno polje bodo prišle te čete še le po preteku treh mesecev, kajti Rusiji se ne mudi in hoče Japonce zmučiti do skrajnosti. Tudi iz tega je sklepati, da bode vojna dolgo trajala. Eventu-elne ruske zgube med tem časom Rusijo ne bodo prisilile skleniti ker bodo le malopomembne. ske zmage, ktere bi dosegli
vojnem načrtu. Toda vse ono, kar se zgodi, očitno zadovolji tukajšnje oblasti, kterTi so zatrdno uverjene. da bode sovražnik — kadar pride pravi eas — docela zdrobljen. Oblasti tudi trdijo, da bodo sedanje praske med Rusi in Japonci na morju, kmalu pozabljene.
S početkom so Japonci Rusijo iz-nenadili, in predno bodo ruske čete mobilizirane, bode še nekaj časa mi-nolo. Ruski vladi se nikakor ne mudi do odločilne bitke, kar Japonci žele. "Rusija zamore čakati", tako rrdijo tukaj vsi.kteri poznajo rusko politiko — in čas ter potrpežljivost , sta vedno najboljši zaveznici velikanskega carstva. Razun toga se pa na strani Rusov bojuje tudi izredno stroga zima, v kterej se znajo Rusi še vedno tako izvrstno bojevati, kakor v času Kapoleona, ko je nastala ruska pri-sloviea, da so — januar, februar in mare najbolji carevi generali.
V Port Arthuru kaže toplomer dolgo časa pod ničlo ("Fahrenheit). Koncentracija ruskih čet hitro napreduje, toda že sedaj je znano, da podkralj Aleksijev ne bode preje pričel z ofenzivo, dokler ne bode že v naprej vedel, da bode Japonce na vsej črti sijajno premagal. Radi tega tudi še ne smemo pričakovati večjih bitk na kopnem in sicer kljub obširnemu izkreavanju japonskega vojaštva na Koreji. Pač pa bode prišlo do bojev ko bodo skušali Japonci iti preko reke Yalu,
Semkaj se poroča, da bode podkralj Aleksijev preselil glavni stan ruske vojske v 2Jukden, ktero mesto bode središče ruskih vojaških operacij. Toda to še ni gotovo. Med tem pa odhaja vojaštvo iz vseh krajev Rusije na bojno polje in več uglednih častnikov iz carevih prijateljskih krogov se pripravlja na odhod na vojsko.
K tem spadajo general Zilinski, kateri bode prevzel vodstvo generalnega štaba podkralja Aleksijevega; general Ljapanov, governer otoka Sahalina, in general Cerpiskij. General Sesenkampf, imenovan je poveljnikom transbajkalske konjiče, katera bode odšla v boj pod poveljništvom princa Louis Xapoleona,
Petrograd, 18. febr. Ka dvorišču ženske carske palače je car pregledoval tretji bataljon prvega sibirskega polka strelcev, kteri odide na daljni iztok. Pregledu so prisostvovali ca-rinja, carinja-vdova, veliki knez Mi-hajl, vojni minister Kuropatkin. general Saharov in mnogo dvornih uradnikov. Po pregledu in petju narodne himne je car nagovoril odhajajoče vojake sledeče:
"Bratje moji, jaz sem srečen, da vas zamorem pred odhodom še enkrat videti in pozdraviti in želim Vam dobro pot. Povsem sem prepričan, da bodete storili vse dolžnosti za čast vašega starega polka in da ste pripravljeni žrtvovati i življenje Vaše za domovino.
"Pomislite, da hitite proti sovražniku, kteri je velik, in kteri se na samega sebe zanaša. Iz vsega srca Vam želim zmago nad Vašimi sovražniki. Jaz Vas blagoslavljam, bratje moji in z Vami zajedno ves prvi sibirski polk. j Kaj moli za Vas sv. Serafij in on naj Vas spremlja na vseh potih Vaših! Zahvaljam se častnikom, kteri so prostovoljno ponudili svoje službe in še enkrat bratje moji, zahvaljujem se Vam vsem iz vsega srca. Bog Vas blagodari S"
Ka to je bataljon odkorakal z svojimi vozovi memo carja. Ko je odšel zadnji mož memo njega, zakLcal je car: "Zdravstvujte bratje I"
smejo biti nad 40 let stari ter morajo biti že odsluženi vojaki. Prosovoljce bodo uvrstili v rezervne bataljone podkralja Aleksi jeva.
Petrograd, IS. febr. Gospod Ple-ske je odstopil od mesta kot finančni minister.
Petrograd, IS. febr. Grof Orlo\ Davidov, intimni prijatelj pokoinegr čara Aleksandra III. je izročil ruske j družbi rudečega križa 1,000,00( rubljev in sicer 200,000 rubljev za takojšnjo vporabo, 400.000 rubljev zc bolnico ranjenih vojakov, in mornarjev ter 400,000 rubljev za šolo vojaških sirot.
Berolin, IS. februarja. Cesar Vi Ijem je sporočii caru, du da nemšk; bolnice v Iviauchaw in Yokohami na razpolago Ru?om in Japoncem.
Seoul. Koreja, 18. febr. Ruske čete so prekoračile južni tok reke Yalu in so zasedle mesto Viju. V mesto je dospelo prvotno 2000 ruskih vojakov, kterim slede nadaljne ru=ke čete.
Japonske predstraže so se tudi približale imenovanemu mestu od jugi; semkaj in tukaj je pričakovati prve bitko na kopnsm. V Chin Tien Cheng ou Yalu, dospelo je 3000 ruskih vojakov. Prihod ruskih vojakov v Wiju znači, da nameravajo Rusi preprečiti vsaki poskus Japoncev prekoračit: mir, mangžursko mejo. Mesto Wiju se na-Japon-jhaja blizu ustja reke Yalu. Japonci | London, 18. febr. Semkaj se poro
tekom prihodnjih osmih tednov, bodo | ča, da so Japonci izkrcali svoje čete
le nekak prolog pred pričetkom krvave žaloigre, ktera se prične, ko bode imela Rusija v Mandžuriji toliko vo-aštva, kolikor tra potrebno.
Seoul. Koreja, IS. febr. Blizu mesta Wiju, ob reki Yalu v Koreji, tabori 3000 ruskih vojakov, kteri so dospeli včeraj tjekaj.
Petrograd, 18. febr. Korejska vlada naznanja, da ni poslala svojega vojaštva proti Japoncem, dasiravno ima samo v Seoulu 36,000 vojakov — radi tega, ker je korejska vlada povsem prepričana, da bodo Rusi Japonce v par mesecih itak prepodili.
Chefoo, IS. febr. Brzojavna zveza med Port Arthurom in Chefoo je pretrgana.
Petrograd. 19. febr. Vlada je izdala naslednjo uradno proklamacijo:
"Osem dni je minolo, odkar je vsa Rusija ogorčena proti neprijatelju, kteri je nepričakovano pretrgal z nami diplomatične zveze in skušal s za-vratnim napadom izposlovati si vspeh v zaželjenej vojni. Rusko ljudstvo zahteva z naravno nepotrpežljivostjo takojšnjo osveto in pričakuje nestrpno poročila iz iztoka.
Jednodušnost in moč ruskega ljudstva nam jamčita, da bode Japonska dobila zasluženo kazen za izdajstvo in provzročitev vojne v času. ko je želel naš vladar mir. Pogoji, pod kterimi se vrše naše bojne operacije, nas silijo, da potrpežljivo pričakujemo vesti o vspehih naših čet, kar se preje ne more zgoditi, dokler ruska vojska ne izvojuje odločilnih bitk. Radi tega bode minolo še precej časa, predno bodemo Japoncem zavdali prave udarce, kakoršni bodo za čast in moč Rusije častni in kteri bodo že z malo zgubo krvi naše dece za Japonce tem bolj občutni. Rusija mora na ta tre notek čakati mimo, kajti gotovo je, da bode naša vojska stotero osvetila japonsko izzivanje.
Vojne na kopnem za sedaj še ni pričakovati. Kekoristno prolivanje krvi pa za velikost in moč Rusije ni častno. Kaše ljudstvo nam dokazuje tako jedinstvo in požrtvovalnost za stvar domovine, da bode vlada vsa resnična poročila iz bojnih poljan ljudstvu nemudoma naznanila".
Petrograd, 18. febr. Generalni štab naznanja, da namerava vojno mini-
ruske vlade zahteva le. da omisli prevoz Kurdov na bojišče. Podkralj mu je svetoval, naj tozadevno naprosi cara Kikolaja.
Tokio, 19. febr. Japonska vlada je v denarnik stiskah, radi česar je morala najeti 12G milijonov yenov državnega posojila pri domačih denarnih zavodih.
Petrograd, 19. febr. Keki agent
neke države ponudil je Rusiji jedno vojno ladijo, dve križarki in dve tor-p-dolovki v nakup. Vlada o tem ničesar ne objavlja , vendar se je pa zvt delo, da je vlada tozadevno z neko osobnostjo v Kemčiji v dopisovanju. Ajrent trdi. ako Rusija ladij noče kupiti, da jih bode prodal Japoncem.
Vlada je poslala 250 baltiških la-djedelcev v Port Arthur.
Pa ris, 19. febr. Mmisterstvu ino-stranih del se poroča iz Petrograda, da je cnr imenoval kntza Kuropat-kina vrhovnim poveljnikom ruske vojske na kopnem.
Dunaj, 19. febr. Ruska adrjirali-teta je v Reki naročila %eč torpednih ■olnov, kakoršne imajo Japonci. Šest novih torrednih čolnov je tovarna Whitehead že poslala v Kronstadt.
London. 19. febr. Tukajšnje današnje časopisje se mnogo bavi z voj-limi pripravami v Wooiwichu in Irugod.
V	tovarnah smodnika in streljiva -=e dela že od Božiča nadalje tudi ponoči. Vlada je opremila 60 vojnih ladij z novimi 12palčnimi topovi.
Jednake vojne priprave se vrše tudi v druzih državah, da. celo Španska se pripravlja na vsako eventuc-lnost.
Paris, 19. febr. "Figaru" se poroča iz Rusije, da je car sprejel v avli jenco polkovnika Schenka, poveljnika nemškega erardne^a polka, kte-rega častni imc-jitelj je car Kikolaj. XeinSki polkovnik je prinesel caru pismo, ktero je pisal cesar Viljem lastnoročno in sicer o vojni na iztoku ter o intrigah Anglije.
V	Rusiji so sedaj uverjeni o naklonjenosti Kemčije in že javno razpravljajo o zvezi med Rusijo, Kem-Kjo in Francijo, ktera bode naper-'ena tjjgti Angliji.
V	ruskih vojaških krogih se tudi idkrito govori o mogoče j vojni z Anglijo.
pri Yinhowu in Shan Hai Kwanu, oi kjer nameravajo priti dj Ilarbina iL Mukdena.
Tikio, 18. febr. Japonske čete s» ukrcavajo v mestih Kurasaki, Koh in Moji, Tekom jednega tedna s* bode ukrcalo 100,000 vojakov. Ke kteri japonski prevozni parniki plju jejo baje proti Daljnem.
Ruska in japonska vojska se bo deta sešli ob reki Yalu in že seda. prihajajo semkaj poročila o manji: praskah, ktere so nekaka predigri velike bitke, ktero je pričakovati vsa ki čas.
Mnogo japonskih vojakov usmrtenih.
Tokio, 18. febr. Semkaj se brzo-javlja, da so kozaki prepodili vse japonske prednje straže minoli ponedeljek. Iz Suku se poroča, da so kozaki napodili več japonskih patrul v reko Yalu, kjer so morali Japonci plavati, dokler niso vtonili.
Med Ping Yangom in Seoulom je sedaj 40,000 japonskih vojakov.
Seoul, Koreja, 19. febr. Vest, da so ruske prednje straže zasedle korejsko mesto Wiju ob reki Yalu, se potrjuje. Število v Koreji izkrcanih vojakov ni veliko in vsa poročila o izkrcanju 100,000 Japoncev v Koreji, so pretirana. V Koreji je dosedaj k večjem le 40,000 japonskih vojakov.
Rusi so gospodarji vse mandžurske železnice od Harbina do Vladivosto-ka. Strategično starišče podkralja Aleksijeva je izvrstno.
Port Arthur, 19. febr. Vojne ladije, "Carevič", "Retvizan" in "Palada", ktere so bile v bitki dne 9. febr. poškodovane, so popravljene* -*Žkoda je bila le majhna.
Potr Arthur, 19. febr. Železnica, o kterej so Japonci poročali, da je poškodovana, je taka, kakoršna je bila pred pričetkom vojne. Vse vojaštvo pričakuje nc-s.rpno prilike, da <e zamore spoprijeli z Japonci v boju.
Ko so Japonci bombardirali tukajšnje mesto, so bile njihove ladije zelo poškodovane in njihova škoda je velikanska. Japonci po možnosti prikrivajo svojo blamažo in prvo zmago.
Port Arthur, 19. febr. Semkaj je dospel kurdski magnat imenom Sa-, labek, in je naprosil podkralja M&<
sterstvo za službo na iztoku spreje- ksijeva, z 5000 kurdskimi jezdeci na mati tudi prostovoljce. Slednji ne strani Rusov napasti Japonce. Od
Zopet rojaki zaostali.
Minoli teden v četrtek, dne 11. februarja ob 11. uri je dospelo devet Irvatov in štirje Slovenci: Karol Stupca. Rok Mihelič, Jakob Samaa in Jernej Gornik iz Minncsote. Vsi ti so kupili vožnje listke za francoski parnik, ta je iedno uro preje odpeljal nego so ti v Xew York duspeli. in čakati so morali ves teden na svoje stroške na drugi parnik, kteri je odpljul IS. t. m. Ti rojaki so aneli nepotrebne stroške in zagotavljali pri nas, da bodo znancem pisali, la naj nikjer drugje ne kupujejo pa-robrodnih listkov nego v Kew Yorku ori Fr. Sakser-ju, 109 Greenwich St., ker v slučaju, da zamude jeden parnik, že lahko drugi dan drugim odtujujejo ter čas in denar hranijo. Ako pa rojaki kupijo na zapadu listke in :amude, morajo čakati na svoje stroške, dokler ne odpljuje drugi parnik iste družbe. Take občutnt izglede smo :e večkrat navedli, toda naši rojaki se preradi puste pregovoriti in kadar v Žepu boli še le spoznajo zmoto in res-aico.
20 milj daleč k poroki.
Morristown, K. J., 18. febr. Izredna zima in severozapadni vihar ni zamogel vstaviti, in mrzla atmosfera ni zamogla ohladiti vročo ljubezen 14lertne OlivePalmerjeve in Andrew Finnerja. kteri je star IG let. Oba otroka sta odšla osem milj daleč preko hribov po snegu na dom duhbvna A. O. Coveya v Mount Freedom, kamor sta prišla skoraj zmrznjena. Duhovnu sta naznaila potem, ko sta ee ogrela, da želita biti poročena.
Mr. Covey je opazoval deklico od slave do nog, potem je opazoval mle-čozobega dečka in izjavil, da ju ne more poročiti. Oba je lepo podučil in jiina svetoval, naj še pocukata tri ali štiri leta. S tem pa zaročenca nista bila zadovoljna, in sta izjavila, da želita biti poročena, če tudi morata iti peš v Kew York.
Ka to sta šla dve milji dalje y stanovanje duhovna John Hillmana, ka-leri ju "je po daljšem obotavljanju vendarle poročil, na kar sta se vsa srečna vrnila domov k Palmerjevej materi.
Newyorski dan t St. Louisa.
St. Louis, Mo., 18. febr. Odbor svetovne razstave za bavnosti je določi! 3. oktobra kot <£newyorški dan" in 12. 12. oktobra kot "michigaaski dan"*
t r i
s*	• •
ifupniiiePL- ■	^^mmmrnmmm.....nciippMPRr*- "
4'Glas Naroda".
Urt rionmmkih <kUvoer v
Urednik:	_
ZMAGOSLAV VAUAVEO. Lastnik:	PnbHsher:
FRANK SAK8ER. IW Greenwich St.. New York Oity.
Iz Srbije.
Na leto velja list ta Ameriko ..$8—, „ pel leta............1J0,
Za Evropo ta vse leto . . . $4£0 " pol leta . . . 2.50 " četrt leta . . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve itevilkL
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan ic-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(„Voi«e of the People")
Issued every day, except Sundav and
Holidays. Subscription yearly 13.
Advertisement* on agreement.
Za oglase de 10 vrstic se plača BO centov.
Dopisi brez podpisa in oeobnesti m ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naciovnika.
Dopisom in poiiljatvam maredite «aalov:
"GLAS NARODA",
100 Greenwich St.. New York. CHy.
— Telefon 87M Oortlandt. —
Na Balkanu.
Kakor smo v včerajšnjem izdanju "Glas Xaroda" javili, je Rusija bolgarsko vlado resno posvarila in izjavila, da bode vsako bolgarsko a>?i-tacijo v prid macedonske vstaje smatrala sovražnim činom, ktcrega bode eventuelno kaznovala z orožjem. Ko je Turčija sprejela ruske reforme, smo pričakovali, da letošnjo spomlad na Balkanu ne pride do ponavljajoče vstaje. Bolgarija bi morala uvideti, da sedaj še ni ugoden čas za iz-izvršitev velikobolgarske ideje, ktera mora škodovati Slovanstvu v Aziji in bi lzve^tno lahko čakala ugodnejšega časa. Sultan je moral nolens volens sprejeti po Rusiji mu ukazane reforme za Macedonijo, dasiravno agitirajo sofijski Stambulovci vedno proti Rusiji in škodujejo tako mucedon-skej stvari in dasiravno se Abdul Ha-mid vedno izgovarja ter trdi. da so reforme neumestne, moramo vendar le priznati, da je Osmanlija pričela saj z nekako omejenimi reformami.
Sedanja poročila iz Balkana, so pa zopet zelo sumljiva. Vstaja se je ta-korekoč že pričela in sicer izdatno preje, nego druga leta. Turčiji se dozdeva sedanji čas za njeno zavlačeval-no politiko zelo ugodnim in Mace-donci zanašaje se na svoje brate v Bolgariji in na tamošnjo Rusiji sovražno vlado, pričeli so se zopet gibati. Oni, kakor tudi Bolgari in Turki, so uverjeni, da sedaj Rusija radi dogodkov v Aziji za nje nima časa.
Toda v tem pogledu se zelo varajo, kajti ravnokar izdano rusko svarilo je zelo značilno in nam dokazuje, da zamore Rusija kljub temu, da ima na iztoku polne roke dela, še vedno vzdrževati na Balkanu red in eventuelno z orožjem kaznovati one, kteri bi je motili pri njenih poslih na iztoku.
Vsekako pa zamorejo postati razmere na Balkanu zelo nevarne in še posebej škodljive za mir v Evropi.
Ako pride sedaj v resnici do zopet-ne vstaje na Balkanu in do skoraj re-izogibne vojne med Bolgarsko in Turčijo, potem bode morala tamkaj vsled dogovora z Rusijo, "posredovati" tudi Avstrija, ktera bode dobila za plačilo — zgubo Herceg-Bosne. Quien sabe?
O stvareh v kraljevini Srbije se laže sedaj vsevprek po raznih evropskih listih. A med vseim se posebno odlikujejo dunajski listi, a njim na čelu list "Die Zeit". Ta tendenci j oz-na poročila so prikrojena tako, da vzbujajo mnenje, kakor da je sedaj tudi vsa Rusija ogorčena proti Srbiji, proti kralju Petru in proti ruskemu narodu. O tem se sklicujejo tudi na izjave sedaj enega, sedaj druzega uglednega ruskega lista. Nikakor pa ne na resnične izjave, ampak na popačene in apretirane za dunajske slavofobne potrebe.
Tako se je te dni dunajski list <£Die Zeit" skliceval na neki namišljeni dopis iz Belegagrada v petrograjskem listu "Rusija" za napade na kralja Petra. Sedaj pa je redakcija rečene-ga ruskega lista doposlala beligraj-ski "Samoupravi" brzojavko, s ktero protestuje proti metodi, ktere se poslužuje list "Die Zeit" In konstatira. da je ta list v članku o kralju Petru iz nekega beligrajskega dopisa v "Rusiji" navel več fraz, ki so popolnoma izmišljene.
Novi list £CRuskaja Zemlja", okoli kterega se je zbral cvet ruske inteligence, obsoja vedenje evropskih držav nasproti Srbiji. "Ruskaja Zemlja" hvali na kralju Petru, da se tako strogo drži zakonov in ustave, dočim so njegovi predniki z gaženjem zakonov prouzročili mnogo zla narodu srbskemu. Vsled odsotnosti zastopnikov ptujih držav je položaj kralja težaven, ker je še le prevzel upravo države z razjedenim organizmom. Ne-ktere države so morda vznemirjene ravno zato, ker se je Srbiji povrnil mir in red in ni pravega razloga za umešavanje v notranje stvari Srbije.
Nam pa — pravi "Ruskaja zemlja" — ne treba, da bi hodili ž njimi, ki lanes demonstrativno obsojajo krva-/i dogodek v Srbiji, dočim so se včeraj vspodbujali na ubojstva in se ra-lovali na mučenju najboljih ljudij ega naroda, ki je toliko trpel radi. ljih, ki se zgražajo sedaj. Za Srbe ni aljivo, ako so se predstavitelji Ev-•ope obrnili od njih. Oni vedo, kaj im ta Evropa želi, ali bolelo bi jih. iko bi jih Rusi zapustili v kritičnem asu — Rusi, ki so se jedini vedli >rijateljski do njih. Danes, jutri bo oorda Rusija proti svoji volji — in le brez utikanja istih prijateljev Sr bije — zapletena v vojno in se bo nje pažnja morala obrniti od balkanskih dogodkov. Tedaj bo navzočnost zastopnika prijateljskega ruskega na roda v Srbiji v ogromno moralno podporo narodu srbskemu in kralju Pe-iru, ki ni nič zagrešil.
Dopisi.
Hrvatske male novi*«. —
Grozen umor. V Božjakovini so pijani kmetski fantje zaklali gozdarja Svedija. Gozdar se je na večih mestih prehoden takoj zgrudil mrtev na tla. Pa to še divjakom ni bilo dovolj. Odrezali so mu še jezik in ga strašno razmesarili na rokah in nogah. Vzrok ubijalstva je neznan. — Gledišče v Varaždinu se je 28. p. m. zopet otvo-uilo, ko so se izvršile potrebne varnostne odredbe za slučaj kakšnega požara. — List hrvatskih natakarjev gostilničarjev in kavirnarjev je že izšel in bo izhajal vsakega 15. v mesecu Kakor kaže prva številka, bode list prav spretno urejevan.
— Pet zakramentov v par minutah je prejela te dni neka bolna deklica v bolnišnici v Ženovi. Ime je tej "srečni" deklici Berta Hug ter je doma iz Švice. Bila je dosedaj prote-stantinja, a se je "spreobrnila". Najprej ji je škof podelil sv. krst, potem jo je obhajal in birmal. Na to so jo civilno poročili z nekim mladim Italijanom, takoj nato še cerkveno, a, končno ji je podelil škof še poslednje olje. Tako oborožena se je odpravila — na boljši svet. _______
Pittsburg, Pa., 15. febr.
Katoliško podporno društvo sv. Jožefa za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico je z novim letom 1904 izvolilo sledeče nove uradnike : Predsedni kom: Jožef Muška; podpredsednikom Anton Kolar; L tajnikom Nik Povše; blagajnim tajnikom Jožef Go-risek; blagajnikom Vincenc Volk; delegatom Ferdinand Volk; odbornikom : Matevž Matičič, Jožef Cekuta, Franc Sterniša in I. Krese; zastavonošem Anton Drašler.
Nik. Povše, tajnik.
La Salle, 111., IG. febr.
Dne 12. t. m. popolunoči nastal je ogenj v prostorih našega rojaka Mat. Kompa, 1003 1st St. Kako je nastal ogenj, ni znano. Zgorelo je vse. Nad -aloonom je prenočevalo več ljudi, kteri bi se gotovo zadušili, ako bi jih bartender Ivan Centa ne probudil in jim tako rešil življenje.
Med gašenjem je tudi rojaku M. K. neki ptujec odnesel zlato uro in druge vrednostne stvari, rojaku M. Pov-setu zginilo je $50 iz kovčega. kteri jc bil presekan na vrhu. Škoda na pohištvu znaša $1000, in se le deloma pokrije s zavarovalnino. Mr. Komp je tudi predsednik društva sv. Barbare št. 3, J. S. K. J. Pri sebi je hranil društvene plačilne knjige in račune, kar vse je zgorelo. Ako torej želi kak ud pojasnila, naj se pismeno obrne do predsednika Mr. Kompa. ali pa na tajnika Danilo Badovinca, Box 193, ali 1243 3rd St. Društveni plačilni dan bode dne 21. febr., ker radi požara nam ni mogoče zborovati, kakor po navadi.
Vsem članom tudi tem potom naznanjam, naj v slučaju dvomljive bolezni, zahtevajo spričevalo od društvenega zdravnika dr. I. Hicklina, ki stanuje na ulici Marquette. Tako je bilo sklenjeno dne 24. januarja.
Danilo Badovinac.
Železnice v Dalmaciji, Hercegovini in Bosni.
Neugodna sodba, ki so jo povodom ravnokar dogodivše se nesreče prinesli o tej črti razni časopisi, ni opravičena. ('rta Spljet-Sinj tvori ali bo tvorila del od strani Dalmacije toli zaželjene zveze Spljet-Aržan-Bugoj-no, ktera gradnja se izvrši še le potem, ko naši ljubi bratje — dvojčeki Madjari to dovole. Za sedaj so zgradili le Spljet-Sinj, od ktere črte bo sedaj vodila stranska, potem pa glavna železnica v Aržano. V Hercegovini se gradi nadaljevanje v Novi Bazar, potem na srbsko mejo proti Više-hradu in Doboj-Šamac. Še le. ko bo dozidano vse to, pride vrsta na Ar-žano-Bugojno. Ker pa je vse bosan-sko-hercegovinsko železniško omrežje — izimši za-se obstoječi kos Novi-Ba-njaluka — ozkotirno, vštevši novo ju-žno-dalmatinsko zVezo Gabela-Zele-nika, 700 do 800 km vsega skupaj, se ni moglo zveze Spljet-Aržano-Bugoj-no graditi z normalnim tirom, ker bi to obteževalo obrat.
Da je bosansko-hercegovinsko železniško omrežje ozkotirno, to je le srečno naključje, ker ob tamošnjih razmerah bi se bilo omrežje z normalnim tirom težko dogradilo tako hitro v tolikem obsežju.
7,a ozki tir so se odločili zato, ker ie, ko je počila bosanska ustaja, gradbeno podjetje Črte Segedin-Oršova, imelo dolr na Ogrskem velik park vozov z lokomotivami, tako, da je bilo vse takoj na razpolago vojaštvu. Ta sredstva za prevažanje, ki pa so služila le kakor pomožna sredstva na gradnji, so pa bila ravno ozkotirna. 0. kr. vojaštvo ni imelo druzega na izbero in je vse nakupilo, da je le moglo prevažati živila, kajti po po znanih turških cestah je bilo možno prevažati k večjemu le vojaštvo, transport provijanta pa ie zaostajal Saj je znano, da je moral general Fi-lipovič dvakrat zaustaviti svoje pre mikanje proti Sarajevu v ta namen, da ga je mogel dohitevati tudi tren Za prevažanje meterskega stota iz Broda v Sarajevo se je plačevalo 47 gld., za najet voz z dvema konjema po 9 gld. na dan, o čemer pa je vojaštvo moralo preskrbovati konja nika.
Oe pa je bila — kar je naravno — prvo zgradjena železnica pomanjklji va, pa je sedaj tako izborno urejena, da se nje poslovanje občuduje; če ima torej črta Spljet-Sinj slabe vspehe, ni vzrok temu v nje konstruk ciji, ampak v tem, da — kokor črta brez nadaljevanja — nima kaj delati.
Kar se dostaje možnosti, da burja prevrača vozove, podati vam hočem tu par izgledov z našega Krasa. Iz teh izgledov razvidite, da more burja prevračati tudi vozove z normalnim tirom. V zimi leta 1864—1S65 je bila burja na progi Divača - Ležeče med obema prvima tuneloma nad Vrema-mi prevrnila 11—15 praznih vozov tovornega vlaka, ki je vozil navzgor Xa srečo je tir, po kterem je vozil vlak, ležal na strani proti vetru, vsled česar so vozovi padli na drugi tir. -J eden vozov je že segel preko roba ceste; in le okolnosti, da so železne pripone med vozovi dobro držale, je bilo zahvaliti, da se nobeden vozov ni prevrnil s ceste v jarek. Drugi slučaj se je bil dogodil na črti Št. Peter Reka pod Ilirsko Bistrico. V obeh slučajih pa se je zgodilo na visokih nasipih nad globoko udrtimi jarki, kjer je mogla burja, kakor da piha iz ene same cevi, razvijati vso svojo silo Tretji slučaj se je bil dogodil na hrvatskem Krasu med Keko in Karlov-cem. Stari Kraševci, ki se še spominjajo na promet po cestah, potrde gotovo, kako je burja prevračala tudi najtežje tovorne vozove. V tem je bila na slabem glasu cesta med Stor-jami in Senožečami, Gabrk. Tudi sporočilo, da je pri Vipavi burja raznesla — eskadron huzarjev, utegne biti še znano v tamošnji okolici.
"Ed"
SVARILO.
Rojake svarim, da se Čuvajo necega JOHN TUŠSKA, doma iz Gorenjskega, ki nima leve roke in je majhne postave. Jaz sem mu dal $340 za blago, ktero je dobil iz Chicago. Denar je pa zaigral in zapravil, na kar je pobegnil.
George Negro, (19-20 2)	Diamondville, Wyo
Povodom odhoda v staro domovino, kličem vsem rojakom v Virginiji, Minn., iskreni
ZDRAVO 1
Peter Šterk.
KJE JE!
Marti n~K r i s t a n. Pred mesecem dni je bil v Marquette, od kjer je pobegnil. Z njim je zginolo tudi $140. Najbrže ie sedaj nekje v Coloradu. Star je 19 let, doma je iz Zaloga pri Jsyvem mestu. Kdor mi naznani njegov naslov, dohi $10. Frank Š t ember-*er, Box »7, Marquette. ILL 04-20 S) ■__
POSESTVO NA PRODAJ.
Iz proste roke prodam svoje POSESTVO v va.ii Božakovo, pošta Metlika, hišna štev. 15. Cena je 3500 gold.
Dalje prodam posestvo na Vivodini na Hrvatskem, to je 6 parcel. Posestvo ae nahaja na dobrem prostoru pri cesti, zemlja je dobra, proti soln-cu; primerno za trto. Hiša je dobra in ima klet. Cena je 1500 gold. Več poveJure N e m a n ič, 555 S. 2nd St., Steelton, Pa., ali pri Mariji Ne-manič, vas Božakovo št. 15, pošta Metlika, Kranjsko, Avstrija. (18—20 2)
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave feba je dati $20.45 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pešiljatev registrirana.
Ewopqske in drage rati.
Dunaj, 19. febr. Sodišče je obsodilo iz Zjed. držav izsrnanega Zinerje v 15mesečno ječo.
Dunaj, 19. febr. Znani razgrajač in vodja nemških radikalcev, Jurij Schoenerer je prisilil poslanca Viljema Bergerja, zastopnika mesta Ga-blonz na Češkem, da je izstopil iz stranke. Vzrok temu je afera z neko žensko. Berger je bil velik nasprotnik znanega lopova Wolfa, kteri je nasprotnik Schoenerer j a.
Budimpešta, 19. febr. Tukajšnje nadsodišče je obtožilo sina pokojnega nadvojvode Ernesta Avstrijskega, barona Wallburga, radi ponarejanja listin. "Prineov" sin je ponaredil poročni list svojih starišev.
Petrograd, 19. febr. Tukaj zboruje komisija, ktera mora preinačiti ruski protižidovski zakon. Komisija je sklenila pravice Zidov" v vseh desetih poljskih pokrajinah omejiti tako, da bodo poljski Zidje imeli iste pravice, kakor drugod v carstvu. Dosedaj so bili Zidje na rusko-poljskem z drugimi državljani jednakopravni. Po novem zakonu ne bodo smeli imeti židovski trgovci v svojej službi židovske uslužbence in pomočnike. Ker je židovskim trdovcem skoraj nemogoče poslovati brez židovskih komijev in ker biva v Poljskej, ktera je bila dosedaj za Zidove svobodna, nad milijon Cifutov, zamore ostati v Poljskej le še malo število Zidov. Ostali morajo Rusijo ostaviti. Posledica temu bode, da se bode Čifutarija kar tru-moma selila v Ameriko. Rusija je zakon proti Zidom poostrila radi tega. ker so v Ameriki naseljeni Zidje za-jedno z Poljaki in japonci, sklenili kupiti Japoncem vojno ladijo.'ktera bi se imenovala "Kišinev".
Berolin, 19. febr. Cesar Viljem odpotuje dne 4. marca na Sredozemsko morje. Njega ne bode spremljala njegova žena.
Capetown, 19. febr. Sir John Gordon Sprigg, dosedanji ministerski predsednik Ccpske, kolonije, ie odstopil. Novi kabinet bode sestavil dr. Jameson, kteri je pri volitvah porazil zvezo Afrikanderjev.
Guayaquil, Ecuador, 19. febr. Ka-cih 200 kaznjencev in delavcev v Chatamu na otočju Galapagos, se je uprlo. Delavci so usmrtili governerja Leonardo Reina in več diuzili.
Kranjsko slovensko katoliško
syete BarSare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn<5 31. januarja 1902 v PennsylvanJJl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalak, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pi X. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttcineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Prixoz Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Fores C City, Pa.
Jolm Telban, P. O. Box 60?f
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
^lnuA. ntfr., -^---%,, -rtlri „,Bl„

Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja ;;lede voznih emu francoskih p a r n i k o v naznanjamo, da prodajamo likete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli dru^i
a*«nt v New Yorku. Vožna 3 železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki aikal£e*ra zadržka.	t
PARNIKI, kteri v kratkem od-pljujejo v HAVRE, so sledeči:
Brziparnik LA TOURATNE, z 20 tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Poštni parnik LA CHAMPAGNE odpljuje dne 3. marca ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 8 dni.
Brzoparnik LA LORRAINE od- ■ pljuje dne 10. marca ob 10. uri do-! poludne ter rabi preko vode samo 6 j do 7 dni.
Opozarjamo toraj vse one SLO- j VENCE in HRVATE v mestu Cleve- j landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ue za mude prilike ter se pravočasno osla- ' sijo v našej podružnici na 1778 ! ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na p: avej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prisedši v New York, se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 C o r t-l a n d t, ter nam naznanite na kteri postaji ste in prišel bode takoi naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANTLO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo tire j eni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in brano a najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: (Sldo)

Zakaj
trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti ?
Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popol-noma ozdravljeni. Ker nam pro-* stor ne'dopusca, priobčimo samo nekoliko pisem, iz kterib lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.

Vsak dan debi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter piše: Velecenjeni prof. Colons: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje
vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam
znano trpel sem dolgo časa blizo 1 leta na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se (	obrnil, obe-
čali so mi, da me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu m Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštovanjem Mato Zugežič, Box 123 Bellefonte, Pa.
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma od
bolnikov, in baš bolniki se imajo zahralitig. prof. dr E C Col-
linsu, da SO sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli vse upanje, prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti m njegovo prepričanje je, da zamore čiovek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled oslabenja. izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Xe prikrivajte ničesar, pi&ite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zanpaniem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi m pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na leciiceH ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zd-avljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin Kteremu ni prilika dana osobno obiskati ?rof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem lačinu ozdraviti, on vsa-ko bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdiavi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno ponjegovem navodilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite se takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamtnitega zdravnika je:
Prof. dr. E. C. Collins
140 West, 34 St., New York Oity.
Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ur> popoludne. Vtorek a	in petek do 8. ure zvečer.
.tJLMlii. .
m
i
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. SedLei. v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHK KERZIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. t. tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN. 2137 Loj? St., Calumet, Mich. Blagajnik : IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAK GERM, 1103 Cherry Alley, Braddcck, Pa. IVAK PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth. Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich,
Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105. Ely, id inn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: -'GLAS NARODA".
Drobnosti.
Rojake opozorujemo 11a naznanilo glavne slovensKe hranilnice in posojilnice" v Ljubljani. Ta zavod daje 4J/2% in je siguren. Denarne pošiljatve posreduje g. Fr. Sak-ser, 109 Greenwich St., Kew York; vložniki dobe hranilne knjižice in, ako žele novce vzdigniti, da g. Fr. Sakser tudi predplačila nanje.
r o z ar.
Franu Ilrovatu v Baču v Kamniškem okraju je 24. januarja zgorel skedenj in polovico strehe. \ ognju je zgorela tudi hranilna knjižica za 400 K, ktero je Ilrovat imel shranjeno v podstrešju. Skoda znaša 1400 K. Orožniki so prijeli Hrova-tovo ženo, ker je na suma, da je zaigrala.
T ep en ž i d. Crevljar Anton B., stanujoč na Glincah, je kupil pri ugentu tvrdke M. Schwartz nekaj blaga na obroke in je dal agentu 5 K predplačila. Ko je dne 1. februarja prišel po blago, mu je poslovodja imenovane tvrdke, Samuel Bochner, ni hotel dati, pa tudi ne vrniti denarja. B. je iskal pri oblastvih pravice, p-je ni mogel dovolj hitro najti. Vsled tega je Sel s svojo ženo nad žida in ga pošteno oklofutal. Vzel mu je tudi en suknjič in potem zbežal.
Pijan voznik. Dne 1. febr 11' aria zvečer je peljal po Streliških ulicah št. 9 voz z dvema konjema. Hlapec jo bil tako pijan, da je padel z voza, nakar sta konja zdirjala na Cesarja Jožefa trg in od tam na Reslje-vo cesto, kjer sta ju prijela in usta vila dva jetniška paznika. Hlapec se je pri padcu z voza na glavi pobil.
Zmaga koroških Sloven-c e v. Pri občinskih volitvah pri Sv. Jakobu v Rožu so zmagali v vseh treli razredih Slovenci. Značilno pa je, da nemški listi ne pišejo o Nemcih in Slovencih, temveč o naprednjakih in klerikalcih, kakor da bi v Sv. Jakobu sploh ne bilo več Slovencev. Ondotni nemški 'napredniaki' so namreč sklenili, da bojkotu je j o one Štiri gostilne v Sv. Jakobu, kterih lastniki so volili klerikalno, (t. j. s Slovenci). Ali pa je nemški javnosti klerikalno in slovensko neločljiv pojem? To bi bilo za Slovence še slabše spričevalo.
cester oženil leta 1875, t. j. ravno 100
let pozneje kot njegov oče.
— Kdaj so sežgali zadnjo "čarovnico". To se je zgodilo v "kulturni in prosvitljeni" Kemčiji isti dan, kakor se je rodil veliki pesnik Goethe. Takrat je živel v ženskem samostanu Unterzell pri Wuerzburgu duhovnik, ki je kuhal iz "neznanih" vzrokov hudo sovraštvo zoper nuno Marijo Renata, rojeno baronico Singer, plem. Mossau. Po starem običaju je dobival spovednik na veliki četrtek od vsake nune po ejdno jajce v dar. Ko je leta 1749 dala nuna Renata duhovniku jajce v roko, začutil je ta hipoma bolečine v roki, ki niso hotele izginiti. Sumljiv dogodek je prišel pred knezoškofijsko preiskovalno komisijo, ki je kmalo prišla do prepričanja, da je bilo jajce začarano ter ie nuno obsodila v smrt na grmadi. Toda knezoškof je bil blag mož; po-railostil je nuno, da so jo — obglavili in Šele potem mrtvo truplo sežgali. Obsodba se je izvršila 28. avgusta 1. 1749. Kmalu po smrti je spovedniku roka — ozdravela.
— Ruska mesta. Po najnoveji uradni statistiki o prebivalstvu ru--lih mest ima Peterburg 1,534,000, Afoskva 1,173,000, Varšava 750,000, Odesa 449,000, Lodz 351,000, Kijev 319,000, Riga 260,000, Harkov 197,-300, Baku 179,000, Vilua 102,000, Tiflis 160,000, Taškent 156,000, Je-k terinoslav 135,000, KiŠinev 125,000, in Rostov 120,000 prebivalcev.
— Reorganizacija grške armade. V zbornični seji dne 1. februarja je razvijal ministerski predsednik Theodokis vladni program, ki v prvi vrsti zahteva preosnovo armade, kakoršno je izdelal prestolonaslednik kot zapovedujoči general. V ta namen se porabijo prihranki v raznih upravah ter se naloži nov davek, ki bo dajal na leto 5 milijonov. Ministerski predsednik je grozil z demi-sijo celega kabineta, ako se ta zahteva odkloni.
brona. Češki list "Slovan" poroča, da
je bilo v arzenalu ze 500 gotovih topov iz brona tedaj, ko je minister dele; racijam priporočal bron za topove. — Zopet romanje v Rim. Papež Pij X. izda encikliko, s ktero se naznani katolikom celega sveta trimesečni jubilej. Iz tega povoda pričakujejo v Rim mnogobrojne romarske vlake. — Sliko rjeva oporoka. Ka Dunaju na umrli slikar IIofTrnann je zapustil bo-
—	Zakaj so mrtvi še dva dni po smrti na zemlji. V neki višji dekliški šoli je razlagal učitelj pogrebne običaje na Jutrovem ter vprašal, zakaj imamo pri nas mrtvece še d%a dni po smrti nepokopane. Kasial je molk, na to pa se oglasi neka učenka: "Ker še morajo priti poprej v časopise!"
—	Najbogatejši m < Bavarskem je v Regen.-;burgu biva- eato zbirko slik mestu Dunaju s pojoči knez Thurn-Taxis. On obdači nn sojem, da mesto zgradi hišo, kjer Bavarskem najvišjo kapitalno rento bodo slike shranjene. Ako mesto tega 947,820 mark z 37,912 markami na ne stori, prevzame slike ktero drugo leto. Vrhu tega plača najvišji zem- nemško mesto v Avstriji. Svojo kra-ljiščni davek z 30,000 markami. Za sno vilo v Švici je zapustil nemški njim je najbogatejši državni svetnik nmetni družbi. Ako pa je družba ne grof Toerring-Jettenbaeh, svak voj- prevzame, dobi jo nemški cesar, vode Karla Teodorja Bavarskega.	_____
—	Kadvojvoda in h u z a ' Kadvojvoda Jožef je poslal staremu huzarju Mih. Taru v Kopošvaru, ki se je pod njegovim poveljstvom boril pri Kraljevem gradcu ter izgubil v j bitki desno nogo, 100 gld. ter sledeče | pismo: "Pobili smo Kemce, toda bili j so močnejši kot mi. Xo, huzarji so i vedno zmagali. Kaj vas Bog blagoslovi ter vam da srečno novo leto. Vaš stari tovariš nadvojvoda Jožef."
I	GLAVNA SLOVENSKA	|
g HRANILNICA IS POSOJILNICA I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	^
v Ljubljani, Kongresni trg št« 15,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne -vlo^je ter jih obrestuje po
41 O
% % & & * »
I* &
$ $
— Zaomiko policajev. Ka-čelnik curiške policije je sklenil, da svoje ljudi izumika po londonskem načinu. Vsak dan poučuje službe proste policaje učitelj plesa v dvori ji vo-sti in lepem vedenju. Uče se posebno, kako se morajo pri raznih prilikah obnašati dostojanstveno in prikuplji-vo. Pouk v lepem vedenju daje sam policijski načelnik.
— Glas iz groba. V maro-kanski vstaji počenja pretendent Bu Hamara — oče oslice — strašne stvari, da si ohrani zaupanje svojih vojakov. Ko ga je sultan v bitki pri Tesi popolnoma pobil, začeli so se mu vojaki puntati. Keki mož iz njegovega
Kretanje parnikov.
V New York so do«peli:
Labn IS. febr. iz Genove.
Dospeti imajo:
Cassel iz Bremena. Sloterdyck iz Rotterdama. Chemnitz iz Bremena. Cedric iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. La Touraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Moltke iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena.
Odpljuli kodo:
Lahn 20. febr. v Genovo.
Ivernia 20. febr. v Liverpool.
Pennsylvania 20 febr. v Hamburg.
, . . , ., , . .St. Paul 20. febr. v Southampton, spremstva, ki mu je bil posebno udan,	, ,	, .
..	-i-, -rr	Kroonland 20. febr. v Antwerpen.
ga je svaril pravočasno. Bu Hamara c, . ,	r , -o ^ j
. , .. ,	.. , ,	btatendam 23. febr. v Rotterdam,
pa se je z njim dogovoril, kako voj- j Cedric 24 febr y Liverpool
scake znova navdušiti. L dam sprem
Ijevalec se je dal blizu poveljnikovega šotora pokopati z bambusovo cevko v ustih, skozi ktero je dihal in govoril. In ko so prišli nezadovoljneži k poveljniku, povedal jim je. da mu je najboljšega spremljevalca ubila sovražna krogla, da pa ga ravno duh pokojnikov vzpodbuj. iz groba, naj nadaljuje vojsko. In med kriižanjem in mahanjem z rokami je poklical ime navidezno pokopanega, ki je res takoj začel govoriti z zamolklim glasom ter razodevati božjo voljo in rajsko veselje, ki ga vživajo \ vojski padli. Kezadovoljneži so postali hipoma naudušeni. Bu Hamara pa jim je rekel: "To mesto je od danes sveto. Pri-nesi vsak velik kamen, da postavimo na mestu spomenik tistemu, ki vam je govoril z onega sveta." Ubogali so, ter navalili kamenje, pod kterim je brez slišnega jeka izdihnil udani privrženec krutega Bu Humare.
La Touraine 25. febr. v Havre. Princess Irene. 27. febr. v Genovo. Philadelphia 27. febr. v Southampton.
Zeeland. 27. febr. v Antwerpen. Patricia 27. ffbr. v Hamburg-Campania 27. febr. v Liverpool. Furnesia 27. febr. v Gl; =gow.
3/0
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., ::i s:c- r takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige,' ta-ko d.. via_ . u j. b- >u.ri na vloži, bodisi da dvigne začetkom, v s: di a.i ko;.cem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske : -.. :>. vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica. štej o 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kr< \ eisi -g.. \> euiužcna. Ti člani jamčijo, vsled registrirane ne ■ mejen j zaveze zavela, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da s • k ke izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v A:*; -iiki. ki se misli povrniti v domovino, da svoje j ;i . . :: .c 1:.: -a::o poš.ija v slovensko hranilnico v Ljubljano, sčjumr se . v.-.iuj- nevarnosti,
roke in
Sk/ >da pride njegov s trudom pr bra j •:.. denar v neprave ima ob jednein to dobro, da mu ta ta^ j obresti nes-*. Naslov je ta;
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica
* » #
v LjciiDljarii, K.a:ij=ko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matiia Hudnik.
Denarne pošiljatve iz Z; duje g. Frank Sakser, 109 G.ce::-
..v in Cnnade posre-., New York.
ft
ft ft
ft ft ft ft ft ft ft ft ft

hočeš
seifti svojega moža?
Dal Dol v .! Kr i prstreži svjjemu mož*a z lepim kosmu pečcukc. kakoriuo dobiš pri
M
h
v« v
utiran mm,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo,
relet.
•.jnion.
Govori se v v<rh slovans! «I ■ ill dntjrim bratom Slovnuniv
Pr ooroča se rojak;: 3r.u tin fi^ršič, lasr".
Podpisana priporočam Šlovou-ziu in Hrvatoui svoj
— Društvo brezvercev. — Vaclav Adamee s tovariši je ustanovil v Pragi društvo brezvercev ter predložil pravila namestništvu v po-trjenje. V pravilih je rečeno, da mo rejo biti pravi društveni člani le brezverci; osobe, ki pripadajo kakemu ve-roizpovedanju. se sprejmejo le kot iz-venredni člani. Xamestništvo ni hotelo pravil potrditi; isto se je zgodilo tudi pri ministerstvu z rekurzom. Prepoved se je utemeljevala s tem, da je v pravilih rečeno, da bo društvo "pospeševalo duševne koristi vseh članov." V tem je baje protislovje, ker imajo brezverci drugačne duševne koristi kot pa pripadniki kake vere. Se le državno sodišče je izreklo da es je s propovedjo kršil društveni 'zakon. Tu'i ni razvidno, zakaj bi verniki in brezverci ne mogli imeti enakih duševnih interesov.
— Žena indvoje prasetna prodaj. Xeki kmet v vasi Petrovka v irkutskem okraju je pisal okrajnemu načelniku: "Čast mi je, Vaše blago rodje prositi, objaviti v časopisih, da ,e v Petrovki 20letna ženska — moja žen a — in dvoje praset na prodaj, vse skupaj za 25 rubljev. Žena je zelo 'epa, pridna gospodinja, toda prepirljiva in hudobna; praseti sta dobro hranjeni in debeli. Na željo pošljem ženo in praseti tudi po povzetja". Ko ie okrajni načelnik prečital to pismo, odpeljal se je takoj v Petrovko, ker je mislil, da je kmet blazen. Toda kmet je bil prav pameten, le denar je potreboval, žene pa ne.

it-in
1-,. v-.''-" v vr' -f„ v • '•	7
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro črno in belo vino od
35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Ree9-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. D r o ž n i k od $2.25 do $2.75 ga-
— Juridično vprašanje. Xeki sodnik ima Sletno nečakinjo, na ktero je zelo ponosen. Nedavno je prišla k njemu v pisarno ter mu rekla zelo slovesno- "Dracri stric, imam neko pravno vprašanje ter bi rada j slišala tvoje mnenje". — "Dobro, sr- j	. .
ček,zakaj pa se gre ž" - "Vidiš, stri-!^' slivovrca po $..00 galona. Ček, ako ima mož purana in ta puran
lO^ Greenwich Ei, 3^few Yorb?
v kterem točim vedno sveŽ8 pivo. dabra vi^a in whiskey; prodajam dobre smocl ;e in imam vedno pripravlja-n dot« r prigrizek.
Totujoč; Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti :i;zki ceni.
Za obilen poset se priporoča
Frida von Kroge,
109 Greenwich Sirc-ct, New York.
Frank Sakserjeva pisarna v Oleve-landu, O., se nahaja v hiai štev. 1778 St. Clair St. Posiljt. denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vst na mejo od*ovomo«t.
zleti v sosedov vrt ter znese tam jajce, eegavo je pOtem jajce ?" — Sodnik je z otroškim fjlasom odgovoril: "Jni-ce je sevega tistega, kakor puran, le sused ga lahko toži, ako brez dovoljenja pride v njegov vrt." — Dcklica je navidezno pazno poslušala odzovor potem pa nagajivo t pripomnila : "Ljubi striček, ali nisi mislil na to. da puran ne more znesti jijci ?"
— Zdrava starost. Med angleško aristokracijo se sploh opaža visoka starost pri popolni telesni in duševni čilosti. Tako je baronic-i Burdett-Coutts 90 let stara, vednar opravlja vse posle kot v srednji starosti. Vojvodina j Abercorn je 92 let stara ter šteje 150 potomcev, med nj' ni dva sedanja in dva bodoča vojvoda. Pravi čudež starcev je 811etni grof Leicester. Izmed 18 njegovih otrok jih živi 14. Med njegovimi zeti so štirje grofi in dva barona. Dasi je tedaj že davno praded, je njegov najmlajši otrok šele 10 let star in ravno 50 let mlajši kot njegov prvorojenec. {Seveda je najmlajši iz njegovega dru-setfa zakona. Drugič m je grof Lei-
— Divji merjasec je napa del v nekem gozdu blizu Foče v Bosni nekega kmeta. Kmet je sekal drva, ko ie prilomastil merjasec k njemu. Vrzel je sekiro iz rok ter hotel bežati, toda merjasec mu je bil za petami ter ga zgrabil za hlače. K sreči je imel kmet dva psa seboj, ki sta merjasca napadala ter ksl vsaj zadržavala od kmeta. Iz tega nevarnega položaja je kmeta rešila patrulja financarjev. Finančni nadpaznik Pavlic je merjasca ustrelil.
Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem
HOTEL MUGHITZ,
FOREST CITY, PA.
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O.
— Telefona ni poznal. V Neunkirchenu na Nemškem je dobil župan od oblastnije telefon v uradno porabo. Politični predstojnik je bil sam tako ljubeznjih, da je županu na njegovemu domu razložil vse tajnosti aparata. Prišedši domov pa je zapazil da je pri županu pozabil svoj dežnik. Takoj je pozvonil na telefon ter poklical župana. Župan se je tudi javil pravilno. Predstojnik ga je vprašal, ali ni pozabil v njegovi pisarni svoj dežnik. Župan je res našel v nekem kotu dežnik, stopil ž njim k telefonu ter zaklicai: "Gospod predstojnik, res je ostal pri meni neki dežnik, prosim, poglejte, ali je ta vaši" In pri tem je držal vaški poglavar dežnik k telefonu.
Razne male novice. — Podraženje mesa na Dunaju. Kakor znano, je sklenil dunajski občinski svet, da naj se začne uvažati meso iz Argentinije. Proti temu sklepu je izdalo trgovinsko ministerstvo posebno naredbo, v kteri pravi, da je za pre-skrbovanje Dunaja z mesom v prvi vrsti potrebno, da se spremeni centralno živinsko sejmišče v svobodni trgovinski semenj; nadalje naj usta novi mesto veliko klavnico, mesarska sejmišča in več r^vih mesnic v pnsa meznih okrajih. Ako mestna občina tega ne stori, poskrbela bo vlada za ustanovitev velike klavnice, ki bo pod državno kontrolo ter v neposredni zvezi s kmetijskimi organizacijami. — Run na hranilnico. Nemci s? napravili run na hranilnico sv. Cirila in Metoda v Brnu. isjihovim lažem Se je posrečilo, da so lahkoverni vložniki vzdignili prvi dan do S00,000 K. Sedaj pa se je predstojništvu že deloma posrečilo, dokazati prebivalstvu, da je vest o propadu hranilnice le nemška zlobnost. — Posledica fclabih šolskih spričeval. Ob sklepu prvega tečaja budimpeštanskih šol je izginilo 11 učencev, ki so izvršili deloma samomor, deloma se pa klatijo po skrivnih krajih zaradi slabih spričeval. — Smrt v jezeru. Cez Gundlsko jezero sta se drsala 30letni sin nad-gozdarja Grieshoferja in 28letni lovec Fr. Ilofer. Sredi jezera sta naletela na mesto, kjer izvira topla voda ter vsled tega voda ni zamrznila. Oba sta zginila v 50 m globokem jezeru, dasi je bila pomoč blizu. — Dva nova tajna svetnika." Cesar je imenoval iz-venrednega poslanika kneza Krnskega in predsednika praškega nadsodi-šča viteza Wesaelega za tajna svetnika. — 600 iagotovljenih topov Žft
Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co.
14-11-04
NARAVNA
CAL1F0RNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 galon. mora priložiti $2.00 za posodo. Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati de^ar oziroma Money Order. S spoštovanjem
M. ROGINA, P. O. Box 64.	Crockett. Cal.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Pripo-oča rojakom svoja
KASTNA VII6A.
Rudeče vino po 50 ct. fal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožuik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo In Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Yino je najboljše vrste m ga imam sknpaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je pritožiti
PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FI NE PIJAČE, SMOTRE, IMPOK-TIKANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITZ,
LASTS IK.
W*f'3Z8R ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu ob-nstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem jtvoril novu urejent
saloon pri »Triglavu",
17 So. Center Ave., blizu 10.
.liice, kjer toči;n pristno uležacs • ATI.AS" pivo, izvrstni whiskey, _ajboIja vina in dišeče cigare, so mcui na razpolago. Kadalje je .'sakemu v zabavo na razpolago do-jro urejeno keglišče in igralna i.iza (t ool table).
Ker si hučem pridobit; naklonje-lost rojakov, gledal bodem v prvej -rsti za točno in solidno postrežbo, /sak potujoči Slovenec dobrodošelt <onČno priporočam ožjim rojakom, ta mč blagovolijo večkrat počastiti i svojim obiskoai I
Mohor
17 So. Center Av., blizo 19. CHICAGO, ILLINOIS.
TeLevkas.-r- J-M y.fcf.i-
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in rauocelnik,
120 East Ohio St.,
Indianapolis, IncL
New Phone: 4449.
Tejta zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v In dianapolis, Ind., naj s« zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razumi tudi slovenski in poljski. (21mc)
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
251 B. 72d St..
New York.
Ord i nira: od S. do 9. ure dop. od I. do 2. ure pop od 7, do 8. ure, *ve?et.
OcvopI slovenski!
NAZNANILO.
Sinvencko podporno društvo «r. Uojzija št. 31. J. S. K. J. r Brad-iocku, Pa., ima svoje redne meeečn« '-je vsaki) četrto nedeljo v mesecu, t ;vorani Mr. Kečmajerja. Rankin *^nns;irl varna.
Zs tekoče let« bili so izvoljeni «1» •eči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 110S Jherry Alky, Lraddock, Pa.; Materi .vikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Jakob Knez, L .ajnikom, 11<11 Cherry Alley, Brad* io~k, Pa.; Anton Sotier, Box 142," H aj dkom, Linhard. Pa.; Alojzij Hor-at, biaKajmkom, Bos 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z&uiio, iT rank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali- Ivan [roka, Ivan Martinič in Joe. Žefran.
Opombo. Tem potom se društvenimi društva sv. Alojzija opominjajo, la v najkrajšem času poravnajo svoj IoIk. ali pa da se pismeno obrnejo do l. tajnika, da rse jim podaljša obrok. :rer ina.ee jih m*ra društvo ruspen-diratL
Druitveniki Mri tiraj t« v prid drn* itvai	ODBOB.
» *»* Ml
T\ I f7 T s s, ako potuješ r staro Kil AI domovino, kupi tiket za LXLJ parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje telefoni rej z Številko 3795 Cortlandt« pa.
_____________
_
/
.	ppj. ujiwiujii. iiiijmiiuj1. . ijj i'wwl^pp^gpp

Cilji našega hrepenjcnja.
-.i
ClhJ^)
Tako je prešlo poletje, a njena ljubezen se ni razvila v toplejšo in močnejšo. Jaz pa sem trpel in čakal.
Spominjam se nekega dne v septembru, ko sem menil, da sem priro-mal že do cilja svojega hrepenenja, da objamem že sreeo, in jo obdržim za vedno na srcu. Neko nedelje je bilo, že proti koncu meseca Bil je lep solnčen dan, tih in topel, kakor so še nekateri zadnji poletni dnevi.
Moja mati je bila že zelo slaba. Ves september ni pri31a iz mesta. Zato je hrepenela po gozdih in poljih, po prosti božji prirodi :n svežem zraku.... "Jesen pride in ponesete me vunkaj na pokopališče. A poprej bi še rada šla enkrat z vami iz mesta."
Naročil sem nam izvoščeka, ki nas je ppH^l do vasi malo uro iz mesta. Tam smo izstopili, se v krčmi nekoliko pokrepčali, potem pa šli peš v gozd za vasjo.
Listje leskovega in druzega-grmov ja, bukev in gabrov je bilo že rumeno obrobljeno; kal smrti je tičala v njem. Nemirno je podrhtavalo kakor omamljeno in opojeno od solčnih žarkov in poltiho šuštelo v lahki popolu-danski sapici.
Z Olgo sva stopala po potu ob robu gozda ter gledala tja čez polje. Dasi je bilo toplo, so pastirji na njivah kurili. Dim se je leno vil v svetli zrak ter naglo izgubljal. Komaj občuten smolnat vonj se je širil sem od šume.
Gospa Strmškova in mati sta šli za nama. Ko se je pot zavil globlje \ šumo in sva se z Olgo ozrla, ju ni bilo nikjer videti.
"Kako počasi stopata!" "Mati hodi težko!" "Res — hudo je bolna." Olga je tiho vzdihnila. Pogledal sem ji v lice; v gozdni se&ci je bilo še bledejse kak^~ sicer, morda ie bila tudi utrjena. Gledal sem jo, in zavzel sem se: poteze njenega lica sc bile slične onim moje matere — isto-tako otožne, trpeče in bolne.
"Ali tudi ona nosi v sebi že kal smrti ?"
Postalo mi je mehko in žalostno. Nežno sem jo prijel za roko: "Olga!"
Pogledala je z velikimi očmi naravnost v moje. Dvoje solz ~em videi trepetati v njih.
Topleje tem ji stisnil roko ter stopil bližje k njej. Napol otožnefTnapoi otroško vdano se w je nasmehnila ter mi naslonila glavico Li ramo.
Pri srcu mi je bilo, kakor bi v svetišču — tiho, mirno, svečano. Nekaj časa se nisem niti gsnil — le poslušal sem, poslušal glasno utripanje njenega in mojega srca... Kar mi hipoma vroč tok prepluje po žilah — sklonim se, da poljubim napol zaprte oči. A komaj sem se genil, se je odmeknila.
Smehljaj ji je izginil iz ust in me-hkota iz očij. V lica je zardela, v zadregi je brez cilja gledala tja črez polje.
"Utrujena sem — vrniva se!" Njen glas je bil truden in otožen.
Molče in nezadovoljen sam se seboj sem stopal za njo... "Glej, že si držal srečo v roki; a spet se ti je izvila! Ali je nikdar ne primeš pogumno in krepko ?"
Bilo mi je težko. Kesal sem se, da ji v onem lepem trenotku nisem povedal, kar bi ji itak že davno moral povedati, da nisem odkril pred njo vseh skrivnosti svojega srca, vsega hrepenenja in bolesti, ki mi razjeda srce zavoljo njene odtujenosti in čudežne nadzemske ljubezni.
Sklenil sem, da ji o prvi ugodni priložnosti povem vse... "Naj se oso-da odloči, kakor se mora odločiti. Mirnejši bom."
In res se je kmalo odločila — kakih štirinajst dni kasneje.
Moj šef se je nekega dne odpeljal v vinograde, in ker ni bilo v pisarni silnega dela, je dal popoludne tudi nam prosto.
Kolega Rak me je povabil v krčmo. Ker nisem vedel, kako naj prebijem vse popoludne, sem šel z njim. A ko sem izpil nekaj čaš, mi je v zadehli sobi postalo zoperno. Zaželel sem si k Olgi; plačal sem in odšeL
Olga se je ob mojem prihodu začudila in vznemirila. "Niste me pričakovali kaj? Šef se je odpeljal in nam je dal prosto... A kje je gospa teta?"
"Odšla je nekaj kupovat — sama sem doma."
Ponudila mi je stol. A vsaka kretnja, lice, oči, besede so mi razodevale njeno zadrego in razburjenost A to jo je delalo še bolj dražestno.
"Kako je krasna 1 In boji se me —r pravo detel"
Sedla sva, a takoj sem primaknil stol bližje k njej. Prijel sem jo za roko — nalehko jo je odtegnila.
"Čemu se me bojiš, dete?" Nagnil sem se bližje ter ji božajoče pomladil zlate kodre. Bili so mehki in prožni kakor volna. Nalehko se je branila, lica so ji rdela in oči so se odvračale od mojih ter begale tja proti durim, kakor bi nekoga pričakovala, ki mora vsak trenotek vstopiti. A vstala ni; sedela je kakor z nevidnimi, a močnimi vezmi priklenjena, ob meni.
Postajalo mi je toplo. Čutil sem, kako iz njenih volinih kodrov lije ▼ moje žile celo morje ognja. In vino,
ki sem ga popil z Rakom, mi je sililo v glavo, da mi je šumelo v njej.
Nekaj nelepega, nasilnega se je budilo v meni ter se vsiljevalo v misli Rad bi govoril temu nedolžnemu detetu ob sebi besede tišje kakor sen prirodin in sladke j še kakor prvi poljub. A ko so te besede, ki sem jih hotel govoriti in ki so se mi lepe in mehke porajale v srcu, privrele do ustnic, so bile vroče in plamteče kakor lava ognjenikova. Nisem jih mogel izgovoriti, ker bi to nežno bitje ob meni umorile, požgale.. . Plamen, ki je gorel v mojih očeh, jo je moral žgati, da jo je bolelo, ker je glavo vz-klanjala in se bolj in bolj odtegovala. Čutil sem, da jo že izgubljam, kar je ono nelepo in nasilno v meni napolnilo vse misli, mi proniknilo vse hrepenenje. Iztegnil sem roko ter jo ovil okolu njenega pasu, da jo stisnem k sebi ter potopim v oceanu čuvstev in strasti, ki me je zagrabil ter me drvil 3 seboj.
A komaj sem ji roko položil okolu pasu. je planila po koncu, me pehnila od sebe ter mi z velikim, polnim pogledom pogledala naravnost V oči. Tudi jaz sem vstal — molče sva si stala nasproti ter si gledala naravnost v oči.
V moji duši je hipoma nastala tišina. Nič se ni genilo v njej, nič več srovorilo in hrepenelo, vse je molčalo
—	vse misli, vse hrepenenje, vse lepe in nelepe, nizke želje.
Kakor že dolgo ne več, sem spet sedaj videl goreti v njenih očeh nekaj tujega in zagonetnega. To je bila ona skrivnost, ki jo ej dvigala nad zemljo in nad vse strasti. In ta skrivnost me je hipoma oropala vse moči, naredila me je otroka, a ponižala me je tako globoko, da bi se zgrudil na tla pred njo ter poljubil prah, ki je stopilo nanj to nadzemsko bitje.
"Kaj je to, kaj mi hoče ta pogled ?"
—	mi je vpila duša— In zdajci se je zasvetilo pred menoj v strašni luči ■"Nespametnež, ki si v svoji strasti pozabil, da to bitje ni iz tega sveta, la ne pozna strasti! Da nisi umeval njene čistosti in svetosti, da nisi po-deknil pred njo ter se z glavo dotek ul prahu t£r jo tako spodobno počastil! Glej, kar zreš v njenih očeh, je astost lilije in svetost angela. In tega :iisi umeval, hotel si jo streti, po-
nandrati v blato___ Zato bodi pro-
det!"
Še vedno sva si brez besed zrla v >či. Opazil sem, da ves obraz njen izraža prevaro, žalost, stud. Čutil sem cako jo izgubljam, kako se mi z vsa-idm trenotkom bolj in bolj oddalja, ker jo je strah pred menoj, ker gleda pred seboj roparja in morilca... "Odpusti, saj tudi Bog odpušča!" Proseče sem dvignil roke. Molče se .ie odmeknila, brez besede je šla iz sobe.
"Zavržeš me?" Njeni koraki so se izgubljali v veži. Vse na okolu je bilo tiho.
Izgubljeno — vse izgubljeno.. za-vrzen— preklet.. "
Pred menoj je zazijal prepad brez dna. Bil je širok in neizmeren, kakor je pač širok in globok in neizmeren le prepad med nebesi in med peklom.
PRATIKO
"Z, A LETO 1904
j* pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 ko-adov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imam«:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kloinmayerjevo voliko pratiko.
"GLAS NARODA" 10» Greenwich St., New York, S. T. Pratiko j« dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St.. Cleveland. O.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent Številko:
Anton B o b e k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derganc. 815 N. Congress St, Kenosha, Wis. John Sustaršie. 1208 N. Centre St., Joliet, HL Frank Gabrenja. §19 Power St., Johnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati «aj m oglasi pri noravmiitva.
(Dalje prihodnjič.)
:
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
bVTjTOVTiT, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, FODAGUO itd.
in-razne renmatiČne neprilike.
S A rt O: aset. in 5 Oct. v vseh lekarnah
F. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
JOS. FOflRER in SINOVI,
3701 Butler St., Pittsburg, Pa.
Prva in največja zalega importir&nejca in domačega vina. raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvaniju je aai glavni sastopnik F. M. S o h 1 a n-dtr, ter je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slo-rvf«n in Hrvatom priporočamo za obila naročila.
Xaslov našega zastopnika je 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa.
Mr. T. IL Sehlander je tudi od "Olae Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino.
JOS. FUHRER & SONS,
JttOl Buttler 8t» Fitteborc. Pa.
Slovensko- Amerikanski
...K OLED1 R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobcc, Bex 65, Aldridge, ilont.
Hath. Grahck, 1203 So. Sta Fee Ave.. Paeblo, Colo.
Joe Pez&rc, 1214 So. IStJi Street, ' Omaha, Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kump, 1001 Main Street, La Sail«, m.
Fr. Kerziinik, Rock Springs. Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St.. Can met, Mieh.
Fr. Gabrwja, 619 Power St., Johnstown. Pa.
John Govže, Ely, Minn.
Josip Goriiek, 5136 Rubby St.. Pittsburg, Pa.
M. J. Eraker, Anaconda, Mont
Leopold Kriuhitz, Frontenac, Kana.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet. Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, HI.
John Buss, 438 So. Sta Fee Ave., Pueblo. Colo.
L Sustariie, 12C8 N. Center St.. Joliet. DL
RAM
telefon kadar dospeS na kako postajo v New York in n« veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko.
TIKET


Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
PiSitt'po brezplačne cenike 53, * kterih so ozn&menjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. koma<i; $5 ducat. — Deset palcev Si komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
| COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
Compapie Generale Transatlantic*.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA,
POŠTNI PARNIKI	SO t
„La Lorraine", a* vijak*....................................12.000	ton,
y,Lz SaToie", „ —..............................Il.ooo	(1
;>La Touraine1', ,, ,, ,, .................	10.000	,,
!J,L'Aquitaine", „ ,, ■■ .......................10.000	,,
„La Bretagne",.....................-....................8.000
,,L* Champagne",.......................................8.000	,
„Lt Gucogne",______.........................	8.000	,,
gtf Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to.
ari dopoludne.
Parniki odpljujejo li priitaniifta Str 42 North River, ob Morton Street:
25.000 konjekib mofit.
35.000 ,t	M 12.000
IV	*l
16.000 II	II
• 9.000 ,1	It
9.000 ,,	II
9.000 II	II
$15,$20 $30
93 Chambers Street, New York City.

JsLCOTO
89 E. Madison Street,	Chicago, ill.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sii'e Screw B navijak.
Cena uram :
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak. . .*. . $12.00
Srebrn: .ra......
z dvema pokrovima 313.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dan « kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s«~. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
*La Touralne
La Champagne *La Lorraine La Bretagne *La Savoie
oJxT Parnilri OlftTlr
25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 19p4. 17. marca 1904. 24. marca 1904.
La Gascogne •La Toura'ne *La Lorraine
La Bretagne *La Savoie
31. marca 1904. 7. apr. 1904. 14. apr. 1904. 2t. apr. 1904. 28. apr. 1904.
z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tjt»eijs: Ji BR04DWAY, NEW VORK.
Holland-America Line
(H0LLAN!>-A MI.RISKA (RTA) vozi kraljevo nizozemsko in poito Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Ifji^r" !Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
!Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels Waltham	89.—
Srebrne ure z enim pokrovom	§12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje.
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elffin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalceni knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši ljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napravia:
M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pa šiljajo pod nasL-rom:
m	Care of B. Schuette,
> rogorelc, 52 State Chicago, UL
Bo;;s case 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$15,—
>7 jy 15 »	$18.—
Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$25.—
m j, 11 ,,	$30.—
ZA PAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FKANK SA KSERJU 109 Greenwich
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
od gospoda J. Stublerja
vr Bul nt h. j Minn., 217 W. Superior Sf.
parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom. 12,500 ton.
N00RDAM, RYNBAM
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 tonu
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene jjlej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring io.|INOMOST, 3 Rudolfstraaae. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
P n in i k i odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak retrtek in iz NEW YORKA vsako sredo
,	—0k 1.uri zjutraj.	- ■ ■ ,.■ , ■ . ?
H0S.LAND-AMER1CA LINE,
39 Broadway, YEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
Mmm NTAR 1LINE
* (l'reko;m>rska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
posreduje rodno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * * * * + * * * + * Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VAOERLAND dva vjaka 11899 ton. IEELANB............ 11905 ton.
KROONLAND.......... 12760 ton.
FINNLAN0............ 12760 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.	'
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri
dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA
DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov je obrniti na:
se
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za Str., New York. Na'kdodv« t^pride iskati potnike, kakor tudi prosti lunch.
sprem; na parnik; preskrbi cemo in snažno Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam de-
bivališče. Vse prednosti so dobiti pri nar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-	OffiCC 73 BpOadw^V NpW Vorlf fih/
njem. Zato naj se vsak Slovenecin siorenka mai1 Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., va-	' w "J » w ,vin vllJ»
M kten birn, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi Oor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor 3rd & Pin« <»*«
kakxtor pridete ▼ New York, ah ga pa po- spoštovanjem (31jl)	ST. LOUIS. - 80 Montgomery St., SA2T FRANGISeO ^
Josip Scharabon. [	n» a$eae awcepnik*	'
kfiSttt na teWfrm 3795 Cgrtlandt In potem

BUtuililiUI	;