V S E B I N A
In  g . A nton  U m ek: K A K O  P R O JE K T IR A M O  B E T O N  G L E D E  N A  
K A K O V O S T  IN  N A  M IN IM A L N E  S T R O Š K E  — In g . Sv etk o  L a ­
p a jn e : O V A R N O S T I G R A D B E N IH  K O N S T R U K C I J  — Ing. 
V in k o  Čerin: G R A D N JA  C E S T N E G A  P R E D O R A  — In g . B o židar 
R o th i: O P E R A T IV N E  P R E I S K A V E  V  G R A D B E N IŠ T V U  — In g . 
E r n e s t  U d ovč: T E Č A J  Z A  A S F A L T E R S K A  D E L A  P R I  G R A D ­
B E N E M  IN S T IT U T U  L R S  — In g . D u šan  R a ič : O K A K O V O S T I 
Ž E B L JA N I H  N O S IL C E V  — In g . S e r g e j B u b n o v : A L I  J E  ŽEB- 
L J A N I  N O S IL E C  T R A JN A  K O N S T R U K C I JA ?  — D r. B ran k o  
Ž n ideršič : O B L I K O V A N JE  C E S T  — In g . Jo ž e  F e re n čak : P O ­
V R Š I N S K E  P R E V L E K E  — In g . M iro slav  G reg o rič : N O V A  C E N ­
T R A L N A  S E P A R A C I J A  V  L J U B L J A N I  — In g . E rn e st  U dovč: 
U P O R A B A  N O V IH  H L A D N IH  I Z O L A C I JS K I H  P R E M A Z O V  
V  G R A D B E N Š T V U  — In g . M a rtin  O b ran : O T E H N O L O G IJI  
B E T O N A  Z A  V IS O K E  L O C N E  P R E G R A D E  — In g . V. F u n tek  
in arh . J o s ip  Č ern ivec: P R O J E K T I  ZA  P O S T A JN O  Z G R A D B O
N A  JE S E N I C A H
Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik ing. Ljudevit Skaberne — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 11 a
Tel.49-58 — Tiska tiskarna Umetniškega zavoda v Ljubljani
/ / .
GRADBENO INDUSTRIJSKO 
P O D J E T J E  S L O V E N I J E
RADIS
L J U B L J A N A  B O H O R I Č E V A  U L I C A  24
P l l H i l l k i  SftioŠM ftaMena ftaäfäfe
A j J D O  V 8 G 0 Ö A
f f P R I M O R J E n
AJDOVŠČINA,
IZVRŠUJE VSA GRADBENA DELA 
TER IMA LASTNE MEHANIČNE IN 
MIZARSKE DELAVNICE, PARNO 
ŽAGO TER LASTNI AVTOPARK
KO VINSKO P O D JE T JE CE U E
C e l j e ,  V o d n i k o v a  u l i c a  6
s s v o j i m i  o b r a t i :
strojno ključavničarstvo, strojna finomehanika, 
inštalacije, kleparstvo in ključavničarstvo
I z v r š u j e m o
vsa stavbna kleparska dela, strelovodne naprave, ročna in 
strojna ključavničarska dela, inštalacijo mrzle in tople vo­
de, toplovodne, nizkotlačne in toplozračne centralne kurja­
ve, visokotlačne parne inštalacije, sušilne naprave in podobno.
I z d e l u j e m o :
povečalne aparate, kopirne aparate in ostale fotopotrebščine, 
mizarske brusilne stroje, pralne stroje, kaloriferja vseh vrst 
in velikosti do zmogljivosti 160.000 kal. na uro, hotelske 
štedilnike, turnirske preše i. t. d
t e l e f o n  š t e v i l k a  56
G L A S IL O  D R U Š T V A  G R A D B E N IH  IN Ž E N IR ­
J E V  IN  T E H N IK O V  L R S
L E T O  V 1952
In g . A nton  U m ek
K ako projektiram o beton glede na kakovost
in na minimalne stroške DK « S721;33& 58+658 526
V p ra ša n je , k i g a  želim o o b rav ­
n av ati, je  n asled n je : K a k o  n a j 
p rak tičn o  n a  g r a d n ji  se stav im o  
beton, da zan e sljiv o  dosežem o za­
h tevano k v a lite to , ob m in im aln ih  
strošk ih .
V sak d o  ve, d a  je  k ak o v o st be­
tona o d v isn a  od vseh  n jego v ih  
se stav in , _ to re j od k v a lite te  in  
količin m in era ln eg a  a g re g a ta , ce­
m en ta in vode. V p ra ša n je  p a  je , 
kako izb irati se stav in e  k ak o ­
vostno in  ko ličin sko , da dobim o 
zaželeno k ak o v o st betona, zan es­
l jiv o  in  z n a j n iž jim i stro šk i.
A ko gov orim o o strošk ih , bi 
m o ra li sev ed a  u p o štev ati v se  
stro ške, to je  stro šk e  p lač, s tro ­
ške v g r a je n e g a  m a te r ia la  ter 
s tro šk e  a m o rtiz a c ije  in  vzdrže­
v a n ja  n ap rav , k i so potrebne za  
proizvodni p roces betona. P r a k ­
tično p a  lah ko  red u ciram o v  
o b rav n av an em  p rim eru  v p r a š a ­
n je  stro šk o v  sam o n a stro šk e  za 
v g ra je n i m a te r ia l  in to iz teh le 
raz lo gov :
V  večin i prim erov , ko im am o 
iz v ršit i beton  za  določen nam en, 
je  dan  iz p rak tičn ih  raz lo g o v  tudi 
način  n jego v e  v g ra d itv e  in  s  tem  
tud i s to p n ja  p la stič n o sti oz irom a 
k on sisten ca betona. S tro šk i p la č  
ter s tro šk i am o rtizac ije  n a p ra v  
in  in s ta la c ij,  kii so  potrebn e za 
n ap ra v o  in  v g ra d ite v  beto n a p a  
so v  m nogo v e č ji  m eri od v isn i od 
o rg a n iz a c ije  g ra d b e n e g a  m esta , 
od n ačin a in  d istan ce  tr a n sp o r ta  
te r  od se stav e  betonske m ešan i­
ce. Če želim o n a jc e n e je  izd e lo v a­
ti in  v g r a d it i  beton  določene 
k v a lite te , m oram o to re j sk rb e ti 
za to, d a  o rgan iz iram o  in m eh a­
niziram o p ro ces n jeg o v e  p ro iz­
v o d n je  tako , d a  so celokupn i 
s tro šk i d e la  in  stro šk i a m o rtiza ­
c ije  n a p ra v  čim  m an jši, p o leg  
te g a  p a  m oram o se s ta v it i  beton ­
sko  m ešan ico  tako , da so  is to č a s­
no n a jm a n jš i  tudi m a te r ia ln i 
stro šk i. Iz  te g a  sledi, d a  se deli 
kom pleksno v p r a ša n je  n a j cen e j­
še p ro izvo dn je  beton a n a  dve 
kom ponenti, k i s ta :
1. o rg a n iz a c ija  d e la  in
2. se s ta v a  betonske m ešan ice.
S ev e d a  se obe v p r a š a n ji  p re ­
p le ta ta . Z a k ak o v o st in  stro šk e  
beton a je  n. pr. od lo č iln ega  po­
m en a k ak o vost m in era ln ega  a g re ­
g a ta . K a k o v o st a g re g a ta  je  le do 
neke m ere d an a  po n a h a ja lišč u  
a g re g a ta . V  osta lem  p a  lah ko  n je ­
govo k ak o v o st v  zelo širo k ih  m e­
ja h  izb o ljšu jem o  s tem , da g a  
p rim ern o  obdelam o. S tr o šk i te  
ob delave p a  so v  v e lik i m eri od­
v isn i od n ap rav , k i so  n am  na 
razp o lago . Z ato obeh z g o ra j n a ­
veden ih  kom ponent, k i od ločata  
o k ak o v o sti in s tro šk ih  betona, 
ne m orem o ločiti. K l ju b  tem u p a  
bom o lahko, k ak o r bo p o k az a l ta  
č lan ek , p r i se s ta v i beto n a  v  za­
dostn i m eri u p o šte v a li m ed seb o j­
n i odnos m ed ceno in  k ak o v o st jo  
a g re g a ta . Zato sm o u p rav ičen i 
se s ta v it i  betonsko m ešan ico  v  d a­
nem  konkretnem  p rim e ru  in  pri 
določeni k ak o v o sti p o  m i n i m a l ­
n i h  s t r o š k i h  m a t e r i a l a ,  p r i čem er 
sm o lah ko p rep ričan i, d a  sm o s 
tem  d o seg li re s op tim aln o  re ši­
te v  v  pog ledu  s tro šk o v  d e la  in  
m a te r ia la , če  sm o vzporedn o s 
tem  sk rb e li za to, d a  je  b il p ro ; 
ces p ro izv o d n je  n a  g r a d n ji  tu d i 
op tim aln o  o rgan iz iran .
J a s n o  p a  je , d a  bi b ilo  ja lo v o  
p o sv ečati velik o  p ažn jo  in  skrb  
m ater ia ln o  teh n ičn i p r ip ra v i in  
s e s ta v i b eton ske m ešan ice , če bi 
tak o  p rid o b ljen i p rih ran ek  n a 
m a te r ia lu  zopet z a p ra v ili  z več­
jim  stro šk o m  za delo, bodisi z a­
ra d i s lab e , n esm otrn e in  neustre- 
z a jo č e  o rg a n iz a c ije  in  m eh an iza­
c ije  p ro izvo dn ega p ro cesa , a l i  p a  
tudi za rad i n esm ise ln e  m a te r ia l­
no tehnične zahteve. T ako b i n. pr. 
lah k o  iz ra č u n a li po posto pk u , k i 
g a  želi r a z to lm a č iti t a  članek, 
se stav o  betonske b ešan ice , k i bi 
s ice r  iz d a la  n a jn iž jo  v so to  m a ­
te ria ln ih  stro šk ov , k i b i pa, re c i­
mo^ z a ra d i nenorm aln o m ajh n e  
v lažn o sti m ešan ice, z a h tev a la  iz­
redno m nogo d ela  p ri v g ra d itv i 
a li p a  celo posebne opaže itd.
N a  d ru g i s tra n i pa bi lah ko  
orgu n iz ira li delo še tako  ekono­
mično,^ p a  b i vseeno d oseg li le 
polovičen  u speh  a li celo neuspeh , 
če se  ne bi zan im ali tu d i za  p r a ­
v iln o  se stav o  m ešan ice , k i bi nam  
n u d ila  tak o  zah tevan o  k v a lite to  
k ak o r tu d i n a jn iž je  s tro šk e  za  
v g r a je n i m ater ia l.
N a  vseh  v e č jih  in v a žn e jš ih  
ob jektih  v  L R S  lah ko z z a d o v o lj­
stvo m  ugotovim o, d a  p o sv eča  
vodilno tehnično o seb je  čipi d a lje  
več p a ž n je  sm o trn i in  ekon om ič­
ni o rg a n iz a c iji  d ela  in  d a  čim  
d a lje  sp re tn e je  u p o ra b lja  raz p o ­
lo ž ljiv o  m eh anizacijo . N ik ak o r  
p a  ne m orem o u gotov iti v e č je g a  
n a p re d k a  p r i v a rč e v a n ju  m ate ­
r ia la , z la s t i  p a  ne m orem o g o v o ­
r i t i  o t is tem  sm otrn em  v a rč e v a ­
n ju  z m ateria lo m , k i h k ra ti za­
g o ta v l ja  p red p isan o  k ak o v o st p ri 
n a j n iž jih  stro šk ih . T ak o  v a rč e v a ­
n je  m a te r ia la  je  sev ed a  m ogoče 
v  v e č ji  a li  m a n jš i  m eri p r i vseh 
g rad b en ih  p rocesih , n a ju č in k o ­
v ite jše  in  po iznosu  p r ih ran k o v  
n a jv e č je  p a  je  p r i betonu. Č lan ek  
želi zato  d a ti n ek a j vzpodbude 
n a š i g ra d b e n i op erativ i, d a  b i v  
bodoče p o leg  skrb i za  čim  d a­
l je  b o ljšo  o rg a n iz ac ijo  d e la  po­
sv e č a la  ad ek v a tn o  p ažn jo  p r a ­
v iln i in sm o trn i izbiri te r v a rč e ­
v a n ju  m a te r ia la . P o le g  te g a  p a  
je  n am en  č la n k a  tu d i opozoriti 
n ašo  in d u str ijo  cem enta, v  k ak o  
v e lik i m eri lah k o  šk o d u je  n a še ­
m u n arod n em u  g o sp o d a rstv u  bo­
disi n ezad o stn a  in  n eza jam čen a  
k ak o v o st cem en ta a li  p a  tu d i 
p re v iso k e  cene k v a lite tn ih  ce­
m entov, k i proizvodn o - tehnično 
n iso  u tem eljen e . P ise c  č la n k a  
m eni, d a  je  d o sege l sv o j nam en, 
če je  dal n e k a j pobude g ra d b e n i
o p era tiv i in  in d u str iji  g rad b en e­
g a  m a te r ia la .
N a  k ra tk o  bi se  do tak n il še 
v p r a ša n ja , z a k a j l ite r a tu r a  p ri 
n a s  p a  tud i v  in ozem stvu  tako 
m alo  p iše  o ekon om iji p rav iln e  
s e s ta v e  bet. m ešan ic  z a  določeno 
k ak o v o st betona. V p r a ša n je  k a ­
kov osti beto n a je  strokovnoznan- 
stven o  v p ra ša n je , k i g a  o b rav ­
n a v a jo  zn an stv en i in stitu ti in 
la b o r a to r iji ,  k i n im a jo  vedno do­
v o lj s t ik a  z o p erativ o . V p ra ša n je  
ekon om ije  p a  je  d aljn osežn o  
p rak tičn o  vp lrašan je , s  k a ter im  
se  večin om a u k v a r ja  o p era tiv a , 
k i im a  le redko m ožn o st p o g la b ­
l ja t i  se  v  b istv o  m aterialn o-teh n . 
osn ov k v a lite tn e g a  beto n a, k i za­
h tev a  p re c e jšn jo  m ero  strokov- 
n o zn an stv en ega  dela . Z a ra d i te ­
g a  se n a jd e  povso d  le  m alo  stro ­
k o v n jak o v , k i b i se  za d o sti p o ­
g lo b ili  v  obe s tra n i te g a  v p r a š a ­
n ja . K o lik o r  je  zn an o  piscu , se 
p r i n a s  d o sle j n ism o iz črp n e je  b a­
v ili  s  tem  važn im  v p ra ša n je m . V  
tehnično ra z v itih  d rž a v a h  s k a ­
p ita lis t ič n im  g o sp o d a rstv o m  p a  
se  je  izob lik ova l p o k lic  beton ske­
g a  stro k o v n ja k a , k i o p era tiv i na 
p o d la g i iz sle d k o v  in s t itu to v  in 
zn an stv en ik o v  p ro ti zn atn im  ho­
n o rarjem  iz raču n a se stav o  beto­
na. k i v  d a n i h  o k o l i š č i n a h ,  p o go ­
jen ih  po ra z p o lo ž ljiv i m eh an iza­
c iji, n a h a ja l išč ih  in  k v a lite ti su ­
rovin, iz raču n a  optim alno r e š i­
tev. J a s n o  je , da tem  s tro k o v n ja ­
kom  n i do širok e  p u b lik ac ije  n j i ­
h ov ega  zn an ja , tako  d a  je  celo t­
n a s tro k o v n a  l ite ra tu ra  zelo re v ­
n a n a  o b ra v n a v a h  problem a, ki 
g a  sk u ša  p o ja sn it i  ta  članek.
P ise c  č la n k a  je  se s ta v il  v n a ­
s le d n je m  razložen i postopek  n a  
p o d la g i ak tu a ln ih  m aterialn oteh - 
ničnih d o gn an j, k i so nam  jih  
p o sred o v a li in stitu ti in  z n an ­
stven e u stan o v e  za p re isk a v o  
m a te r ia la  te r  n a  p o d lag i la stn ih  
p rak tičn ih  in  teoretičn ih  izk u ­
šen j in  zato  ne m ore dokum en­
tarn o  n a v a ja t i  u p o rab ljen e  lite ­
ra tu re . K je r  p a  se p o slu žu je  ob­
ja v l je n ih  rezu ltatov , bo v  tek stu  
sam em  n av ed el a v to r ja  oz irom a 
izvor.
K a k o r  sem  n avedel uvodom a, 
sem  d e lil kom pleksn i problem  
n a jc e n e jše g a  beton a določene 
k v a lite te  n a  o rg a n iz ac ijsk o  stran , 
k i določa p red v sem  stro šk e  d e la  
in  n a m aterialn o-teh nično stran , 
k i določa p red vsem  stro šk e  m a ­
teria la . Č'e p a  celoten prob lem  t a ­
ko delim o, je  n u j n o ,  d a  m o ra  re ­
š ite v  v p r a ša n ja  se stav e  betona, 
ki je  za  zah tevan p  k ak o vost 
po m aterialn ih  s tro šk ih  n a jc e n e j­
ša , p re d p o sta v lja t i  tako  k o n si­
stenco sveže betonske zm esi, d a  
jo  lahko z danim i oz. p re d p o stav ­
ljen im i sred stv i brezhibno in  p o ­
ceni tran sp o rtiram o , v grad im o  in  
zgostim o.
V sa k  p ra k tik  dobro ve, d a  p o ­
treb u je  za  določen način v g ra d it­
ve (ročno, z v ib ra c ijo , s  torkret- 
n im  stro jem , s k o n trak to rsk o  n a ­
p rav o  itd.) točno določene fiz ik a l­
ne la stn o sti sv eže  betonske m eša- 
nice. F iz ik a ln e  la s tn o sti sveže be­
ton ske zm esi p a  defin iram o v 
g lav n em  s konsistenco, s  sposob­
n o stjo  za  a b so rb c ijo  dodane v o ­
de in  s sto p n jo  povezave p artik - 
lov, k i prepreči se g re g a c ijo  a l i  
su m arn o  z o b d elov aln ostjo  sveže 
m ešanice. M etode za  do ločan je  
ob delov aln osti sveže m ešan ice  so 
s ic e r  še p o m a n jk ljiv e , k a r  c it ira  
sk o ra j v sa  lite ra tu ra , k lju b  te ­
m u p a  lah ko p ra k t ik  s ta v l ja  p o ­
vsem  določene zah teve  n a  f iz i­
kaln e la s tn o sti m ešan ice. P r i n as 
jih  u g o ta v lja m o  sk o ra j izk lju čn o  
z razlezom  in posedom  sveže  zm e­
si, zato  naveže p isec  tu d i n a d a l j­
n jo  o b ravn avo  n a  ta  postopek, 
četudi m u je  zn an a  n je g o v a  po-
Analizo granuiomelr/čnega sestava mineralnega agregatu-
Odprtine  
Sita v  mm
Preostanek 
no sito v gr.
Prese ve k 
v g r
Presevek 
v y. ,O 0°-
Srect/a o r­
dinata od. 
seva v cm
Bazao tja na 
abscisi v cm
A P V crrh
«s O 5 2 0 6 — — — — —
<p 6 o O 5 2 0 8 — — — — —ra ° O 5 2 0 8 1 0 0 a.oo 1 70 3.01 S. 12
(p 1 5 1 7 7 0 34 38 6 6 i A o
4 4 S 2  73 12 15co 1 0 9 2 2 3U 6 45T 5  SO
6  25 1.01 18 81
0  4 7 8 0 1 5 6 6 i o 7 00
7 35 2 .06 74.99
t  2 36  S 1201 23 7 70
6 .0 6 3 01 24 230  1 3 6 0 8U1 16 8  kO
8 6 5 3.01 26.0U
0  O S 2 6 2 5 7 9 11 8  9 0
9  10 4 4 8 kO 77
t  O. 223 2 0 8 371 7 9. 30 —
0  0.1k-6 - — — -
9 6 5 3.1*8 I 33 5-8izpod zadnjega Sita 1 1 5 3 10.00
Od rego ^ 7  8 2 f  -  1 7 S  6 9  cm 2
mner agregat 3 7 1
P re /sk o v o  p o  A b ro m s  U o rd e r ju  r o  z  top* n o  p o  2Umbs mm agregat 5 2 0 8
Odstotek izplakljivih d e lcev  1.7
Prostorni n s k a  t e ž a  v trd o  z b ite m  stanja 1 8 t / m
Preiskava št-.
Popis
oblike zrn  m  njih p e tr o g r o f s k e g o  s e s ta v a  
Posamezna zrna so večinoma okrogle oblike 
m obstojajo cco 70%  iz apnenca 15V. iz dolomita 
12% iz eruptivnih hribin m cca sv. peščenjakov 
m škriljo v neznatni količini lepljeni z glino. 
Petroqrafsko m po oblik/ je  torej material 
leto d o b er
S l i k a  š t  1
c ve tlo rum enkasto
Preiskal
Gro lite  n prikaz granulacije
P reg led at  
Datum t
m an jk ljiv o st . k ak o r  tudi n ovejše  
m etode, ki jih  u v a ja jo  velik i la ­
b o ra to r iji  p r i n a s  in  v inozem ­
stvu .
Sp lošn o  je  znano, da dobim o v 
s ice r  enakih  okoliščinah  beton 
čim  b o ljših  trd n ostn ih  lastn o sti, 
čim  m an j dodam o vode n a  enoto 
količine suhe zm esi a g re g a ta  in 
cem en ta ozir. to čn e je  n a enoto 
teže cem enta. A ko  sed a j p red po ­
s ta v lja m o  neko določeno kon si­
stenco betona, m oram o n a jp re j 
ugoto v iti ko liko  vode m oram o 
dodati, da dosežem o p ra v  zažele­
no konsistenco. To p a  lahko u g o ­
tovim o z n eposredn im  poskusom  
a l i  p a  n a  p o d la g i g ra fičn o  a li  t a ­
belarično zb ran ih  rezu lta to v  po­
p re jšn jih  la b o ra to r ijsk ih  p re ­
isk av .
K e r  p a  je  od v isn a  kon sisten ca 
beton ske zm esi ne sam o od koli­
čine dodane vode, tem več v  zn at­
ni m eri tud i od k v a lite te  a g r e ­
g a ta  te r  količine in  k ak o v o sti ce­
m enta, m oram o ta  m edsebojn i 
odnos n a jp r e j u gotov iti.
D r. ing. A . H u m m el n a v a ja  n a 
p o d lag i p re isk a v  A b ram s-a , da 
p o treb u jem o za  isto  kon sistenco 
betonske zm esi, p r i  is t i dozi is te ­
g a  cem enta, tem  m an j vode, čim  
v eč je  je  H um m lovo k v a lite tn o  
štev ilo  a g re g a ta . To štev ilo  p a  iz­
kaže s p lo sk v ijo  nad  gran ulom e- 
trično k r iv u ljo , če je  b ila  n an e­
sen a  v  koord in atn i sistem , č ig a r  
o rd in a ta  (z o d sto tk i p resevko v) 
je  v  določenem  lin earn em , — 
a b sc isa  (s p rem eri odprtin  sit) p a  
v  določenem  logaritm ičn em  m e­
rilu . P re d p o sta v lja m o , da je  p o ­
stopek  znan, k e r  g a  je  H um m el 
o b ja v il v  sv o ji k n jig i  »D as B e ­
ton A B C «, k i je  p r i n as iz š la  tu d i 
v  srb o h rv a tsk em  prevodu- Za čim  
e n o stav n e jši p ra k tič n i izračun  
H u m m lo vega k v a lite tn e g a  štev i­
la  P  u p o rab ljam o  n- pr. v  G ra d i­
sov ih  teren sk ih  la b o ra to r ijih  
obrazec, k i g a  k aže  slika št. 1).
H um m lovo k v a lite tn o  štev ilo  
p a  ne d a je  sam o n ek ega  odnosa 
m ed k ak o v o st jo  a g r e g a ta  in  po­
trebno količino vode, tem več d a je  
istočasn o  tu d i odnos med k v a li­
teto a g r e g a ta  in p ričako van o  
trd n o stjo  betona, k i je  g ra fič n o  
p r ik a zan  n a s lik i št. 2.). V  g la v ­
nem  lah ko  trd im o : H u m m lo v a
p lo sk ev  P  v  cm 2 n am  številčn p  
d e fin ira  k ak o v o st u p o rab lje n e g a  
a g re g a ta , k a r  za  n a d a ljn ji  raču n  
k v a lite te  beto n a  neogibno p o tre ­
bujem o. V  š te v ilu  so  u p o štev an i 
vp liv i g ran u lo m etričn e  se stav e , 
v e lik o st m ak sim a ln e g a  zrna, p r i­
so tn o st iz p la k ijiivih delcev in ^ s  
tem  se v e d a  tu d i potrebn e k o lič i­
ne vode. niso p a  u p o štev an e  n a ­
sle d n je  la stn o sti, k i j ih  m oram o 
no p otreb i dodatno u v a žev a ti 
k a k o r : o b lik a  In  p o v rš in a  zrn, 
kem ična č isto st a g r e g a ta  (o rg a n ­
ske prim esi) in  n je g o v a  m in e ra­
lo šk a  se s ta v a . K e r  p a  m enim o.
d a  je  odnos teh la stn o sti do trd ­
nosti betona dovolj zn an  in  ob­
ra v n a v a n  v stro kovn i lite ra tu r i, 
se tu  s  tem i v p r a ša n ji  ne bomo 
u k v a r ja li .
Sl. 2 Odnos med trdnostjo betona in 
in kvalitetnim številom F.
Z a  n a d a l j n j o  o b r a v n a v o  b o m o  
z a t o  p r e d p o s t a v i l i ,  d a  j e  k v a l i t e t a  
a g r e g a t a  s  H u m m l o v i m  š t e v i l o m  
z a d o s t n o  d e f i n i r a n a ,  č e  u p o š t e v a ­
m o  z g o r a j  n a v e d e n e  m o r e b i t i  
p o t r e b n e  k o r e k c i j e .
K e r  p a  j e  j a s n o ,  d a  v p l i v a j o  n a
k ak o v o st beton a v se  n je g o v e  s e ­
stav in e , ne sam o po n jih o v i k a ­
kovosti, tem več tu d i po n jih ov i 
količin i bom o u go to v ili še  v p liv  
k v a lite te  in količin e  cem enta. 
G lede k v a lite te  cem en ta  n a v a ja  
v sa  stro k o v n a  lite ra tu ra , d a  sta  
k v a lite ti u p o ra b lje n e g a  cem enta 
in  beto n a p r e m o  - s o r a z m e r n i  ob 
sicer  enakih  ok o lišč in ah  (ista  do­
za, is t i  a g re g a t , i s t a  k o lič in a  vo­
de itd.) če obe k v a lite t i izrazim o 
z n jih ovo  tlačno trd n o stjo . Če 
u p o rab ljam o  n. pr. v  n ek i beton­
sk i zm esi cem ent n orm n e trd n o­
s t i  400 k g /cm 2 in dobim o v  dan ih  
oko lišč in ah  beton trd n o sti 200 
k g /cm 2, bo z n a ša la  p r i  u p o rab i 
cem en ta norm ne trd n o sti 600 k g / 
cm 2 u s tre z a jo č a  trd n o st beto n a  300 
k g /cm 2. P re o stan e  v p ra ša n je , k a ­
ko v p liv a  k o ličin a cem enta. Od­
g o v o r  bo m orda nekoliko p re se ­
n ečal p rak tik e , k i se n iso  u te g n i­
li u k v a r ja t i  z razn im i vp liv i na 
trd n o st beton a in  se g la s i :
K o lič in a  cem en ta n a  enoto be­
to n a  sk o ra j ne v p liv a  n a  trd n o st 
betona, s p ogo jem , d a  je  o sta l  od­
nos teže dodane vode p ro ti teži 
d od an ega cem en ta ist i in  je  ce­
m en tn ega  le p ila  (cem ent +  voda) 
dovo lj, d a  p r i m ešaln em  p rocesu  
ob da v se  površin e  v seh  m in era l­
n ih  p a rtik lo v  s s icer  čim  tan jšo , 
a  n ep rek in jen o  p la s t jo  te r  is to ­
časn o  zapo ln i n a jm a n jše  votlin- 
ske  p ro sto re  m ed p a r t ik li  a g r e ­
g a ta . V p liv  količine cem en ta n a 
trd n o st beton a to re j n i d irekten , 
tem več lahko u č in k u je  le  s sp re ­
m em bo odnosa teže cem en ta  in  
vode preko tako  z v an e g a  vodoee- 
m entn. fa k to r ja . M enim o, d a  om e­
jen  ob seg  te g a  č la n k a  ne dovo­
l ju je , d a  b i r a z la g a l i  to znano 
de jstvo , k i g a  je  p rv i u go to v il 
A b ram s (Z akon o v p liv u  vodo- 
cem en tn ega fa k to r ja ) .  B re z p o g o j­
no p a  je  u p o šte v a ti d e jstv o , da 
p r i zelo p u stih  m ešan icah  z v 
zm esi raz p o lo ž ljiv im  cem entnim  
lep ilom  ne m orem o ob dati v seh  
p o v ršin  v seh  m in era ln ih  p a r t ik ­
lov  in  d a  m oram o v  takem  p r i­
m eru  p r ič a k o v a t i zn aten  padec 
trd n o sti v  o d v isn osti od z m a n j­
š a n ja  doze cem enta. P rak tičn o  
p a  lah ko raču n am o, d a  je  ce­
m en tn ega  le p ila  za  dober a g re g a t  
dovo lj p r i dozi n ad  250 k g  cem en­
ta  n a m 3 g o to v e g a  betona. V e č ja  
doza p ovzroča to re j sam o  zm a n j­
ša n je  v o do cem en tn ega fa k to r ja  
in le p rek o  n je g a  v p liv a  n a trd ­
n o st betona.
T r e t ja  se s ta v in a  beto n a  je  vo­
da. V em o, da kem ično in d ru gače  
onečišćene vode z m a n jšu je jo  trd ­
n ost betona, k er p a  je  sk o ra j v ed ­
no m ožno u p o r a b lja t i  vodo, k i po 
k ak o v o sti ne z m a n jšu je  trd n osti 
betona, tudi te g a  v p r a š a n ja  ne 
bom o n a č e n ja li , k er so g a  izčrpno 
o b ra v n a v a le  p u b lik a c ije  E M P A e  
G ra f, A b ram s, K le in lo ge l, G rün  
m  d ru gi. B rez p o g o jn o  p a  se m o­
ram o b a v iti s količino dodane 
vode. V p liv  količine dodane v o ­
de n a  trd n o st beto n a je , k ak o r že 
navedeno, p rv i r a z isk a l  in o b ja ­
v il A b ram s. R e zu lta te  n jego v ih
0.6 0 5  0 6  0 7  0.9 0.9 1.0 t l  1.2 1.S 1.6 1.6
V o tla  : C c m e h t  p o  t o i i
Sl. 3. Odnos med v/c in trdnostjo v % .
p re isk a v  k aže  s l ik a  štev . 3. K r i ­
v u lje  po s l ik i  3 je  dobil A b ra m s 
em piričn o  s  celo se r ijo  p re ­
isk a v . M a te m a tičn a  an a liza  k r i­
v u l je  p a  pokaže, da s le d ijo  k r i­
v u lje  d o v o lj n atan čn o  ekspo- 
n en c ia ln i enačb i, v  k a te r i je  vo- 
docem en tn i fa k to r  v  ekspon en ­
tu . A b ram s je  iz raz il zato  odnos 
m ed trd n o st jo  beto n a  in  vodoce- 
m entn im  fa k to r je m  z en ačb o :
v  Af  p r i čem er je  Y  trd n o st
betona. A  in  B  s t a  za  določeno 
m ešan ico  kon stan ti, s ic e r  odvisn i 
od k a k o v o st i a g r e g a ta  in cem en­
ta , X p a  je  vodocem en tn i f a k ­
to r v/c. A k o  to enačbo logaritm i-
ram o, dobim o izraz : lo g  Y  =  log  A 
— X lo g  B . Če to re j n an esem o na 
k oo rd in atn em  sistem u  trdn ost 
beto n a v  lo garitm ičn em  m erilu , 
vodocem entn i fa k to r  p a  v  lin ear­
nem  m erilu , je  m ed seb o jn a  fu n k ­
c io n aln a  od v isn ost p o d an a  s p re ­
mo, k ak o r je  to p r ik a zan o  v  sli­
k i št. 4 (g ra fik o m  po H um m elu).
V odo c e m e n t  p o t e z i
Sl. 4. Odnos med v/c in trdnostjo v %.
T a  posto pek  je  u p o ra b il  H u m ­
m el, da je  u g o to v il za  po lju bn o  
v a r ia c ijo  m edseb o jn o  o d v isn o st 
28 dnevne betonske trd n o sti in 
vodocem en tn ega fa k t o r ja .  Iz b ra l 
s i  je  cem ent določene ak tiv n o sti, 
recim o cem ent z n orm no trd n o st­
jo  400 k g /cm 2 in je  la b o r a to r i j­
sko se s ta v il  a g r e g a t  k v a lite tn e ­
g a  š te v ila  n. p r. F = 1 7 0  cm 2. A ko 
je  nato  iz a g r e g a ta  se s ta v il  be­
tonsko m ešan ico  z vodocem ent- 
n im  fa k to r je m  v  : c =  0.5, je  zn a­
ša l  povp reček  28 dn evn e tlačn e 
trd n o sti ta k e g a  b e to n a  218 k g /cm 2. 
Če je  nato  u p o ra b il  is to  zm es, 
vodocem entn i fa k to r  p a  je  p ove­
čal, recim o n a  O.8., je  z n a ša la  
s re d n ja  28-dnevna t la č n a  trd n ost 
beto n a le  105 k g /cm 2, k a r  je  p r i­
k azan o  n a s lik i št. 5. P r i  pono-
Sl. 5. Grafični prikaz odvisnosti beton­
skih trdnosti od vodocementnega faktor­
ja  in od kakovosti a g T e g a t a  za cement 
N — 400.
v itv i is te g a  p o izk u sa  z a g r e g a ­
tom  k v a lite te  P  =  130 cm 2 zn a­
ša jo  u stre z a jo č e  28 dnevne tlačn e 
trd n o sti za v /c  =  0-5 146 k g /cm 2 
in  za  v /c  =  0.8 70 k g /cm 2. N a  
p o d la g i te g a  H u m m lo v eg a  g r a f i­
k on a je  se s ta v il  p ise c  grafik on , 
ki g a  kaže s lik a  št. 6) k i n am  d a­
je  za c e m e n t  k v a l i t e t e  400 p o  ju -  
g o s l o v .  n o r m a h  28 dnevno tlačn o  
trdn ost betona p ri p o ljubn em  
k valitetn em  štev ilu  a g r e g a ta  te r  
za k ak ršen k o li vodocem entni f a k ­
tor od 0-3—1.2. to re j za  v se  betone 
v  m ejah  p rak tičn e  m ožnosti. Z a­
k a j je  p isec izbral iz v e lik e g a  
š te v ila  ob razcev  za  določitev p r i ­
čakovan e trd n o sti beto n a p ra v  
H um m lov  g ra fičen  postopek  (ob­
ja v l je n  v  k n jig i »D as B eto n  
A B C «), bo razvidno iz k a sn e jše  
u p orab e  p r i k a lk u la c iji  razn ih
v a r ia n t bet. m ešan ic. P o stopek  
je  p ač  za te nam ene prak tičn o  
n a jb o l j u p o rab ljiv , s  č im er ni r e ­
čeno, da po stro k o v n i v red n o sti 
p red n jač i z la sti p red  obrazcem  
P eret-a, p a  tu d i Bolom ey-a, G ra ­
fa  in  drugih .
Za določitev p ričak o v an e  28- 
dnevne tlačne trd n o sti betona pa 
u p o rab ljam o  g ra fik o n  tak o : 
Bečim o, da nam  je  a n a liza  sv e ­
že betonske zm esi d a la  n as led n je  
rezu lta te :
2040 kg/m3 got. beten 
300 „
160 „
2500 kg/m3 „
agregat kvalitete F = 1 6 0 c c n 2 . . . . 
cement kvalitete N — 400 kg/cm2 . . 
v o d e .........................................................
prostor . teža sveže bet. zmesi . . . 
vodocem. faktor torej 160:300 =  0,533
P r i č a k o v a n o  t l a č n o  t r d n o s t  b e t .  
k o c k e  p o  28 d n e v i h  d o b im o  n a  
a b s e i s j  p o d  p r e s e č i š č e m  v o d o r a v ­
n ic e  z a  v / e  =  0.533 i n  p o š e v n e  
p r e m e  z a  F  =  160 c m 2 in  zn aša  
180 k g /cm 2. Za cem ent ak tiv n o sti 
500 k g /cm 2 bi z n a ša la  trd n o st b e ­
tona 180 X500 : 400 =225 kg/cm 2 itd.
G ra fik o n  p a  lah ko u p o r a b lja ­
mo tu d i tak o :
Želimo n. pr. M B  160. N a  r a z ­
p o lago  im am o cem ent N-400 in  
a g re g a t  k v a lite te  F  S: 170 cm 2. 
K a k o  je  to re j d o zirati cem ent in
vodo, da dosežem o zahtevan o 
M B  160 p r i ročn i v g ra d itv i. N a j ­
p re j m oram o s poizkusom  u g o ­
tov iti, d a  p o treb u jem o  n. pr. 
7-25% vode n a suh o  težo s e s ta ­
vin, da dobim o svežo  zm es tak e  
konsistence, ki jo  rav n o  še lah ko 
brezhibno ročno v g rad im o  in  da 
zn aša  p ro sto rn in sk a  teža sveže 
m ase  p r i p rav iln i zgo stitv i 2500 
kg/em 3. Iz  n a še g a  g ra f ik o n a  p a  
dobimo, d a  m ora b iti v /c  sS 0.62, 
da nam  je  za ja m če n a  M B  160. 
S e sta v o  beton a v  tem  prim eru  iz ­
raču n am o tak o :
Prostorninska te ž a .....................................................  2500 kg/m3 (po poizkusu)
Suha teža zmesi za dodatek vode p °/o == 7,25
2500 X 100 2500
----—-------- = --------=  2331 kg/m3
100 + p t ,0725 e
Voda t o r e j ................................. 2331 X 0 ,0 7 2 5 =  1691/m3
D a  zado stim o  zah tev i v /c  s/ 0.62. m oram o dodati
v 169 , , o ,273 kg/m3 got. betonaminimalno cementa
0,62 0,62
S e s ta v a  betona je  to re j n a s le d n ja : 
Vode .
cementa N -400 
agregat F  170 cm2 
proštom, teža
Odnos a : c v =  7,54 : 1 : 0,62
S  tak o  se s ta v lje n im  betonom  
sm o lah k o  p rep ričan i, da bom o 
v p o v p rečk u  d o seg li M B  160 k g / 
cm 2.
Za cem ent v e č je  ak tiv n o sti je  
postopek  isti, le d a  zah tevan o  
m ark o  beton a iščem o n a  u s tre z a ­
joč i ord inati. N. p r.: zah tevam o 
M B 300, cem ent S-6O0. K e r  je  g r a ­
fikon  r is a n  z a  ak tiv n o st cem en­
ta  400, m oram o zah tevan o  M B  300 
deliti s 600 in m nožiti s  400, k a r  
zn aša
300 X  400 __ 200 
600
P r i danem  a g re g a tu  P  2: 170 cm 2 
dobim o trd n o st beto n a 200 če je  
v/c sS 0,525, n ak ar je  p osto pek  ist i 
k ak o r zg o ra j.
169 1/m3 got. betona 
273 kg/m3 
2058 „
2500 „
Z  n a š i m  g r a f i k o n o m  t o r e j  l a h ­
ko u g o t o v i m o  z a  p o l j u b n o  s e s t a ­
v o  b e t o n a  p r i č a k o v a n o  t r d n o s t  
a l i  p a  z a  z a h t e v a n o  t r d n o s t ,  p o ­
t r e b n o  s e s t a v o  b e t o n a .  P r i  dolo­
čitv i se stav e  za  zah tevan o  m a r­
ko beton a p a  m oram o p re d p o sta ­
v iti kot dano bodisi količino do­
dane vode a li  dozo cem enta. Iz 
d osle j o b ra v n a v a n e g a  p a  je  j a s ­
no, da bom o sm a tr a l i  kot dano 
količino  vode in  bomo raču n sk o  
isk a li p ra v  tisto  m inim alno dozo 
cem enta, k i nam  za ja m č i zah te­
van o  m arko  beton a. P r i določit­
v i m in im alno potrebne količine 
vode p a  naletim o n a  brezpo go jn o  
om ejitev . V o d e  n e  s m e m o  d o d a t i  
m a n j ,  k a k o r  j o  p o t r e b u j e m o ,  d a
v/
c 
» 
vo
d
o
 
p
ro
ti
 c
em
en
tu
 
po
 t
e
li
 (
li
n
ea
rn
o 
m
er
il
o)
Gradis IMN Laboratorij z a  preiskavo materiala ■ Ljubljana
Grafikon za določitev betonske trdnosti kocke po 28 dneh
F -  2 2 0  c ,
F=2iocmz Grafikon je  risan za norm no 28 dnevno trdnost cementa boo kg/cm*
pr/ drugačni normnt trdnosti uporabljenega cementa N moramo 
raoocnt rezu lta t d e liti s boo m m nožiti z dejansko trdnostjo cementa.
j  -  l/ummiovo kvalitetno število dejansko uporabljene=  
ga mineralnega agregata v cm2
POZOki Uummlovo kvalitetno število je  za določitev 
trdnosti betona primerno le tedaj, če vsebuje 
uporabljeni mineralni agregat frakcije v 
območju finih, srednjih in grobih zrn v sicer 
poljubnem tudi nekontinuirnem razmerju
15
Po Dr. Ing. Pummel, u sestavil za jugo=  
slovanske norm ne trdnost/
Ing. A Umek
Prim er-
v/ 180  
/ C -------- - -  0.60  r «  ISO  cm
k oa -=  U-6 kg/cm“
(iz g ra fiko n a )
Po kg/cm2
kocki n a trdnost betona po 28 dnevih v kg/cm1 ( hgaritmično merilo)
2 0 0  220 2*0  2So 2SO io o  S2o
svežo betonsko zmes še lahko 
pravilno vgradimo in zgostimo,
k a k o r  sm o to že ponovno po­
u d arili .
P o k ak o v o sti p ro je k tira m o  se ­
s ta v o  beton a to re j tak o :
P o sk u sn i su h i zm esi, v  k ateri 
sm o u p o rab ili a g r e g a t  kva lite te , 
s  k atero  lah ko  p rak tičn o  izvede­
m o beton, te r z dozo cem en ta, ki 
bo po n ašem  p rak tičn em  ču tu  za­
d o sto v a la , da dosežem o za h tev a­
no M B , d o d a jam o  tak o  dolgo 
k on tro liran o  količin o  vode, da 
dobim o beton  t is te  kon sisten ce, 
k i rav n o  še d o v o lju je  p rav iln o  
v g ra d ite v  s  sre d stv i, s  k a te r im i 
razp o lagam o . K o  sm o  tak o  kon­
sisten co  oz. p la stio ite to  beton a 
d oseg li, u go to v im o :
1. % vode n a  težo su h e  zm esi 
te r
2. p ro sto rn in sk o  težo p rav iln o  
v g ra je n e  in  zgoščen e sveže  m e­
šan ice , s  č im e r  so n am  d an i v s i  
elem enti za  p r o je k t ir a n je  bet- se­
stav in e , ki n am  z a ja m č i zah tev a­
no M B . T a  ek sp e rim e n ta ln i po­
stopek  p a  n am  zelo o l a j š a  g r a f i­
kon, k i g a  kaže  s l ik a  št. 7. in  k i 
je  s e s ta v lje n  po p o sk u sih  v  te ­
ren skem  la b o r a to r i ju  G ra d iso v e ­
g a  g ra d b išč a  L ju b l ja n a .  P r a v  t a ­
ko je  em pirično dogn an o, da 
m o ra  im eti beton, k i g a  želim o 
ročno v g ra d it i ,  raz le z  m ed  37— 
40 cm, m edtem  ko z a d o stu je  za 
v ib r ira n  beton  raz le z  30—33 cm. 
T ak o  lah k o  iz g ra f ik o n o v  sličn ih  
onem u po slik i 7 b re z  p o sk u sa  
določim o za  razn e  k v a lite te  a g r e ­
g a ta  in  razn e  doze cem en ta  po­
trebn o količin o  vode v  % n a su ­
ho težo se stav in . S  p o m o č jo  ta ­
k ih  g ra fik o n o v  pridem o to re j s a ­
m o z u g o to v itv ijo  p ro sto rn in sk e  
teže sv eže  bet. m ešan ice  do vseh  
elem entov, k i jih  p o treb u jem o  
za  p ro je k t ir a n je  b e to n sk e  se stav e  
p r i  določeni M B .
Sl. 7. Razmerje med raalezom in %  
vode na suho težo. Agregat po EMPA 
(pridobljen v Medvodah), cement Anho­
vo), doze 250, 300, 350 kg/m3.
Š tev ilčn i p rim er:
Želim o M B  300 k g /cm 2. R azpo ­
lag am o  s cem entom  S-600 in a g r e ­
gato m , k i se  zelo p r ib liž a  gran u- 
lom etričn i se s ta v i po E M P A -i to­
r e j  F = 1 8 0  cm 2 (za D  m a x = 3 0  mm). 
B e to n  v ib r ira n ! Z a  p o sk u s  p red ­
p o stav im o , d a  bo za d o sto v a la
doza cem en ta okoli 300 k g /m 3. Iz  
g ra f ik o n a  po s lik i št. 7 odčitam o, 
d a  bom o rab ili prib l. 6.75% vode 
n a  suho m ešanico , s  p osk u som  p a  
sm o u g o to v ili p ro sto rn in sk o  te­
žo 2600 k g /m 3 za  v ib riran o  sv e ­
žo bet. m ešan ico . K e r  je  n a š  g r a ­
fik on  za  določitev  p r ič ak o v an e  
trd n osti beton a (s lik a  št. 6) ri­
sa n  za  ak tiv n o st cem en ta 400, m i
Prostominska t e ž a .................................
„ , . 2600 X 100
1 eza suhe zm esi--------------- =  . . .
100 +  6,75
vode torej 2435 X  0,0675 .....................
Vodo sm o to re j do loč ili s  p o ­
m očjo g ra f ik o n a  po s lik i št. 7, 
g la so m  k a te re g a  rab im o  6.75% 
vode n a suho težo, količino p a  
sm o iz ra č u n a li iz  p ro sto rn in sk e  
teže, u g o to v lje n e  s poskusom . 
R ezu lta t lah ko  overim o s tem , da 
posk u sn i beton la b o ra to r ijsk o  se ­
stav im o  po g o r n ji  re cep tu ri in  
ugotovim o, če d e jan sk o  dobim o 
konsistenco, k i se  z ra z p o lo ž lji­
vim i v ib r a to r ji  p ra v iln o  v g r a ju ­
je . K o lič in o  cem en ta p a  iz rač u ­
nam o po tem le  ob razcu :
v V
— =  0,555; c =  ------- =  296 kg/m3
c 0,555 6
got. vibriranega betona.
K o n čn a se s ta v a  betona, k i nam  
ja m č i v g r a d l jiv o s t  z v ib ra to r ji  
in m ark o  300:
v o d a ......................................... 1641/m3
vključno vode zaradi 
naravne vlage agregata)
c e m e n t.....................................  296kg/ms
agregat (2600-164-296) 2140 „
prostominska t. . . . 2600 kg/m3
a : c : v =  7,23 : 1 : 0,555
A ko se d a j in d u str ijsk o  p ro iz­
veden beton  n a  g ra d b išč u  k o n ­
tro liram o  z  an a lizo  sveže beton ­
ske zm esi in u gotov im o, d a  je  de­
ja n sk o  se s ta v lje n  v  g o rn je m  r a z ­
m erju , sm o  lah ko p rep ričan i, d a  
bom o d o se g li M B  300 s p o go jem , 
da je  cem ent ak tiv n o sti 600 a li 
več. Iz  te g a  sledi, da iz s tro g o  
k o n tro lira n eg a  in  a n a liz ira n e g a  
betona tu d i lah ko u gotov im o de­
jan sk o  ak tiv n o st u p o ra b lje n e g a  
cem en ta iz  p o ru šitv en e  trd n o sti 
bet. kock. G ra fik o n  po s l ik i  št . 6) 
p a  je  raču n a n  in  r isa n  tako . da 
v seb u je  potrebn o to leran co  za 
p rak tičn o  delo in  se  izrecno n a ­
n a ša  n a  p r i n a s  v e lja v n o  norm no 
trd n o st cem en ta  po J K  401. Sesta­
vo bet. mešanice za določeno 
kvaliteto betona z gornjim  po­
stopkom torej povsem obvlada­
mo.
Za re š ite v  v p r a š a n ja  n a j ce n e j­
še g a  beto n a  zah tevan e  k ak o v o sti 
pa rav n am o  tak o le :
p a  u p o rab ljam o  cem ent ak tiv n o ­
sti 600, red u ciram o zahtevan o 
M B  300 v  tem  razm erju , to re j
300 X  400
Iz  g ra fik o n a  (slik a  št. 6) dobim o, 
da vodocem entn i fa k to r  ne sm e 
biti v eč ji od v /c  <1 0.555, n a k a r  
izračunam o se stav o :
................................................. 2600kg/m3
................................................. 2436 „
.................................................  1641/m3
Z a dosego določene k v a lite te  
betona lahko v a r iira m o :
1. k v a lite to  in s tem  stro šk e  
a g re g a ta .
2- količino in k ak o v o st te r s  tem  
stro šk e  cem enta.
G lede količin e  vode p a  u p o rab ­
lja m o  dosledno načelo, da je  bo­
mo d odali le toliko, da je  sveža 
bet. zm es v g r a d l jiv a  s  sred stv i, s 
k a te r im i razp o lagam o . V a r i ir a  
to re j še :
3- način  v g ra d itv e .
E k o n o m sk a  in  m aterialn oteh -
ničn a an a liza  su ro v in  p a  n a j bi 
d a la  n a  kon kretnem  delovnem  
m estu  n a s le d n je  pod atk e :
Cem ent N-409 cen a fran k o  beto­
ni rk a  13.000 din/t, 
cem ent C-500 cen a fran k o  beto- 
n irk a 16.000 din/t, 
cem ent S-600 cen a fran k o  beto- 
n irk a  18.000 din/t.
A g re g a t :
a g re g a t  I . p r id o b ljen  iz g ram o z­
nice v  bližin i g rad n je , n ep ran  
in n e se jan  (sam o iz ločitev  
fra k c ij p reko  30 m m ) d o sega  
zan e sljiv o  k ak o v o st po H um - 
m lu  F > 1 2 0 . S tro šk i 150 din/m 3 
a li  85.-— din/t.
a g re g a t  II . je  p ra n  in I X  se ja n  
F > 1 4 0 . C ena 300 d in/m 3 a li  
170 din/t,
a g re g a t  I I I .  F > 1 5 0 . p ran , se ja n  
in k o r ig ira n  420 din/m 3 a li  
235 din/t,
a g re g a t  IV . F > 1 7 0 , p ran , frak - 
cion iran  in  g ran u liran , 600 
d in/m 3 a li  340 din/t.
K v a l ite ta  cem en ta  le n eb istv e­
no v p liv a  n a k on sisten co  beton a 
p r i istem  d od atk u  vode, odločilno 
p a  v p liv a  k v a lite ta  a g r e g a ta  in 
k o ličin a cem enta. Z a  v se  m ožne 
v a r ia c i je  a g r e g a ta  in  doze ce­
m en ta  nam  d a je ta  % vode na 
suho težo in  p ro sto rn in sk o  tezo 
n a s le d n ji n a  g r a d n ji  sam i, s p o ­
sk u si u g o to v lje n i tab e li 1 in  2.
V  zgo rn jem  delu  obeh tab el 
im am o n ad  p oševn o  črto  za v sak o  
v a r ia c ijo  p otreb en  odsto tek  vode, 
pod n jo  p a  p ro sto rn in sk o  težo. P o­
treben  odsto tek  vode je  u go to v ­
lje n  s  podobnim i g ra fik o n i ko t na 
sl. 7, p ro s to m in sk a  teža p a  s  po­
skusom . Iz  teh p od atk o v  iz rač u ­
nam o vodocem entne fa k to r je , ki
Agregat Za določeno konsi­stenco potrebna 
voda in ugotovljena 
prostorninska teža
Doza cementa v kg/m3 gotovega betona
označb« Fv cm2 250 kg 300 kg 350 kg 400 kg
I. 120—130
v % na suho
zmes ^^^-''" 'p rostorn . 
^ t e ž «  T kg/m3
8'75
2370
9 00
2380
9-25
2400
9-50
2410
n. 140—150
\ \ 
o'
«S*
 \
1.
 
\ 8-00
2380
8 25
2690
8 50
2405
8-75
.....  2420
m. 150—160
0/ ~ 
kg/m3
7 25
2410
7-50
2425
775
2450
8-00
2460
IV. 170-180
^ .- '- - '' '^ ^ ^ ^ k g /m ^
6-75 ^  ^  
2450
7 00
^  2460
7 25
2475
7-50
2480
i. 120—130 Izračunanv/c 0-76 0-65 058 052
n. 140- 150 '/ c 0-70 0-61 0 54 0-49
m. 150-160 v/c 0-65 0-56 0 50 0-46
IV. 170—180 v/c 0-62 0-54 0-48 0-43
Tabela št. 2
Vibriran beton (običajni pogrezni električni ali pnevmatični vibratorji)
Agregat Za določeno konsi­stenco potrebna 
voda in ugotovljena 
prostorninska teža
Doza cementa v kg/m3 gotovega betona
označba F  v m2 250 kg 300 kg 350 kg 400 kg
i. 120-130
v % na suho
zmes ^ --- ""prostoru.
teža t kg/m3
8-00
,  2470
8 25
2480 2500 2510
i i . 140 150 %
kg/m 3
725 ........." " "
2480
7 50 ^ .' ....
2490
7 75
2505
8 00
2520
m 150—160 %
kg/m3
6-50
2510
6-75
2525
7-00
2550
7 25
2560
IV. 170—180 %  ^ ...-.....  '...
kg/m3
6-00 ' 
2550
6-25 6 50
2575
6 75
2580
i. 120-130 Izračunanv/c 0 73 0-63 056 0 50
11. 140-150 v/c 067 0-58 0-52 0-47
III. 150—160 v/c 0-61 0-53 0-48 0-43
IV. 170—180 v/c 0 58 0-50 045 0-41
so n aveden i za  vse  v a r ia c i je  pod 
debelo črto .
S  pom očjo  u stre z a jo č e g a  vodo- 
cem en tn ega fa k to r ja , k i g a  dolo­
č a  zah tev an a  k o n siste n ca  beto­
n a  in doza cem enta, p a  iz raču ­
nam o z u porab o  g ra f ik o n a  po 
s lik i št. 6 p ričak o v an e  28-dnevne
trd n o sti beto n sk ih  kock  za  v se  
v a r ia c i je  a g r e g a ta , cem en ta  in  
in v g ra d itv e . R e zu lta t i so zb ran i 
v  tab e la h  3 in  4.
Agregat Kvalitetacementa
Doza cementa na 1 m3 gotovega betona
v/c
250 kg
v/c
300 kg
v/c
350 kg
v/c
400 kg
28 ßk 28 ßk 28 ßk 28 ßk
I.
120-130
N — 400
0-76
68
0-65
88
0-58
104
0 52
120
C — 500 85 110 130 150
S — 600 102 132 156 180
II.
140-150
N — 400
0-70
102
0-61
126
0 54
147
0-49
165
C — 500 127 158 184 206
S — 600 153 189 220 248
III.
150—160
N — 400
0-65
126
057
151
0-50
179
0-46
197
C — 500 158 189 224 246
S — 600 189 226 268 295
IV .
170-180
N — 400
062
160
0 54
193 c 223
0-43
251
C — 500 200 b 241 0-48 278 314
S  — 600 a 240 290 335 377
Tabela št. 4 
V ib r i r a n  b e to n
Agregat Kvalitetacementa
Doza cementa na 1 m3 gotovega betona
v /c
250 kg
v / c
300 kg
v /c
350 kg,
v / c
400 kg
28 ßk 28 ßk 28 ßk 28 ßk
I.
120-130
N — 400
0-73
83
0 63
106
056
125
0-50
143
C  — 500 104 133 156 179
S  — 600 124 159 187 214
II.
140-150
N — 400
0'67
120
0-58
148
0 52
171
0-47
192
C — 500 150 185 214 240
S -  600 180 f 222 256 288
III.
150-160
N — 400
0-61
151
0-53
182
0-48
204
0-43
232
C — 500 189 g 228 255 290
S — 600 d 226 273 306 348
170—180
IV .
N — 400
0-58
190 h 229
0-45
260
0-41
285
C - 5 0 0 e 238 0‘50 286 325 356
S — 600 285 344 390 427
R ecim o, d a  zah tevam o M B  220. 
V  tem  p rim eru  lah k o  izločim o iz 
n a d a l jn je  o b rav n a v e  v se  v a r ia ­
c ije , k i te k v a lite te  ne dosežejo. 
N e  u p o štev am o  sev ed a  tudi v a ­
r ia c ij, k i so  po s tro šk ih  očitno
d raž je . T ak o  nam  jih  p r e o s ta ja  
od p rvotn ih  96 sam o še  8, k i j ih  
m oram o p o d v reč i ekon om ski a n a ­
lizi. T e v a r ia c i je  so  v  tab e li 3 in 
4 debelo ob rob ljen e. Z a  v se  o s ta ­
le v a r ia c ije  je  ja sn o  n a p rv i po- 
g-led, da ali ne d o se g a jo  za h tev a­
ne k v a lite te , a l i  p a  so p red rage . 
E k o n o m sk a  a n a liz a  teh osem  
p rim ero v  nam  da tele rezu lta te :
N ev ib r iran i beton :
a g re g a t  IV . cem ent S-600 250 k g  n a  m 3 got. betona. K o lič in a  a g r e ­
g a ta  je  raču n an a  iz p ro sto rn in sk e  teže po tab e li 1 (oz. 2).
A IV. 2,051 po diu 340.— ................................................................ din 696.—
S-600  0,251 po din 18000,— ................................................................ „ 4500 —
materialni stroški skupaj din 5196.—/m3
V a ria n ta  b)
a g r e g a t  IV . cem ent 0500 , 275 kg  
n a m 3 z in te rp o lac ijo  s  tab e­
le št. 3.
A IV. 2,031 X  340,— ...........................................................................din 690—
C  - 500 0,275 t X  16000,— ...........................................................................  „ 4400 ,-
materialni stroški skupaj din/5090.—/m3
V a r ia n ta  c)
a g re g a t  IV . cem ent N-400, 350 kg  
n a  m 3.
A IV. 1,951 X  340,— ...........................................................................din 663 .-
N -400 0,3501 X 13000— ...........................................................................  „ 45 5 0 -
materialni stroški skupaj din 5213.—/m3
V ib r ira n  beton :
V a r ia n ta  d)
a g re g a t  I I I .  250 k g  cem enta S-600
A Dl. 2,111 ä 2 3 5 .-  d i n ..................................................................... din 496.—
S-600 0,251 ä 18000 — d i n ....................................................................   „ 4500,—
materialni stroški skupaj din 4996. —/m3
V a r ia n ta  e)
a g re g a t  IV . 250 k g  cem enta C-500
A IV. 2,161 a 340.— ............................................................................din 735,—
C - 500 0,251 ä 16000. - ...........................................................................   „ 4000,—
materialni stroški skupaj din 4735.—/m3
V a ria n ta  f)
a g re g a t  II . 300 k g  cem enta S-600
A II. 2,021 X  170.— ..............................................................................din 344,—
S -6 0 0 0,300 t X  18000,— .............................................................................. „ 5400 —
materialni stroški skupaj din 5744.—/m3
V a r ia n ta  g)
a g r e g a t  I I I .  300 k g  cem en ta C-500
A III. 2,071 X  235.— ............................................................................ din 487.—
C-500 0,3001 X  16000,— ...........................................................................  „ 4800 —
materialni stroški skupaj din 5287.—/m3
V a r ia n ta  h)
a g re g a t  IV . 300 k g  cem enta N-400
A IV. 2,111 X  340.— ............................................................................ diu 716.—
N -400 0,3001 X 1 3 0 0 0 ,- ...........................................................................   „ 3900. -
din 4616.—/m3
N a jc e n e jša  je  to re j v a r ia n ta  h) 
za v ib r ira n  beton  ter  v a r ia n ta  b) 
za n ev ib riran ega . Že m ed iz b ra ­
n im i v a r ia c i ja m i so raz lik e  v  
stro šk ih  zelo v e lik e  (1128 d in/m 3), 
še v e č je  p a  bi b ile  brez sleh ern e­
g a  ek on om sk ega račun a. P rim e r­
ja v a  p a  kaže  tu d i izredno eko­
nom sko p red n o st u p orab e  v ib ra ­
to r je v  (476 d in/m 3).
R aču n , ko liko  b i n. p r. L R S  p r i­
h ra n ila  v  1 le tu  p ri dosledn jem  
k akovostn o  - ekonom skem  ra č u ­
nu betona, b i b il n u jn o  zelo h ipo­
tetičen, ja sn o  p a  je , da bi šel p r i­
h ran ek  sam o v  L R S  v  v isok e  m i­
lijo n sk e  zneske.
Z a p rak tičn o  u porabo p osto pk a 
p a  p o treb u jem o :
1. cem ente razn ih  enakom ernih  
in  za jam čen ih  k akovosti, n a j­
m an j p a  sta ln o  in dosledno kon­
tro lo  cem en ta n a  g rad b išču  in  v  
G radbenem  in stitu tu ,
2̂  teren sk e  la b o r a to r i je  n a  vseh  
v e č jih  g ra d b išč ih  z izvežban im i 
la b o ra n ti in z dobrim  stro k o v ­
n im  vodstvom ,
3. d e jan sk o  izvedbo u g o to v lje ­
nih recep tu r po operativi.
4. sm otrn o  o rg a n iz a c ijo  g r a d ­
bišč  te r p rav iln o  u porab o  razp o ­
lo ž ljiv e  m eh an izac ije .
N a jb o l j  p a  p rid e  razložen i po­
stopek  do ek on om sk ega iz raza  
o r i  za sn o v i o rgan izac ije  in  m e­
h an iza c ije  n ovih  g rad b išč . S  p r a ­
vo časn o  ekonom sko in  m ateria l- 
no-tehnično š tu d ijo , b i re s lahko 
p ro iz v a ja li  beton  za jam čen e  k v a ­
lite te  s čim  m a n jš im i stro šk i.
K ak o v o stn o  g o sp o d arsk i raču n  
p a  kaže tudi, d a  so cene n aš ih  ce­
m entov v eč je  ak tiv n o sti (C-500 in 
S-600) p ro ti ceni n o rm aln eg a  ce­
m en ta p re tiran e  in  n iso  u te m e lje ­
ne n iti s  p roizvodn im  procesom  
cem enta, n iti s  s tv a rn o  v ečv red ­
n o stjo  b o ljš ih  cem en tov p r i  u po­
rab i.
P ro f. in g. L a p a jn e  S v etk o :
O varnosti gradbenih konstrukcij
T eoretske  osn ove p o jm a  v a rn o sti
P o sled ice  le to šn je g a  z im sk eg a  
sn ega, k a k ršn e g a  že ne p om n ijo  
n a š i k r a j i  p rek o  100 let, so ob rn i­
le pozornost k o n stru k te r je v  n a  
v p ra ša n je  d e ja n sk e  v a rn o sti n a ­
ših  k o n stru k c ij. T ud i kon stru k - 
t e r j i  d ru g ih  dežel ču tijo  p r i  v sem  
našem  zn an ju  sta t ik e  neko n ego ­
tov ost v  p o g led u  p o jm a  d e jan sk e  
v a rn o sti k o n stru k c ij. To se  z rca li 
v  štev iln ih  č lan k ih  in  p u b lik a ­
c ijah , k i j ih  o b ja v l ja t a  »Anna,les 
des P o n ts  et ch ausees« in  »A sso ­
c ia tio n  in tern atio n a le  des P o n ts  
et C harpen ts«.
T ehnična d e fin ic ija  y>v«, k ra fn e  
v a rn o sti p o v p rečn ega  iz k o r išč a ­
n ja  g r a d iv a  n a sp ro ti povprečn i 
trd n o sti g ra d iv a  sa m a  n a  seb i še 
ne m ore nuditi n ik a k e g a  ja m ­
stv a , n iti d e fin ic ijo  v a rn o sti s a ­
me. P ra v iln o  d e fin ic ijo  v a rn o sti 
n am  nudi le  s tro g a  m a te m a tik a  s 
te o r ijo  v erje tn o sti.
V a rn o st k o n stru k c ije  se d e fi­
n ira  z zelo m ajh n o  v e r je tn o stjo  
p o ru šitv e .
D K  624. 046. 5
V e r je tn o st  p o ru šitv e  p a  se  la h ­
ko iz raz i m atem atičn o  popoln o­
m a točno s  štev ilk o , k i nam  pove 
n a ko liko  en ak ih  p rim ero v  se p o ­
ja v i  en p r im e r p o ru šitv e . V e r­
je tn o st  p o ru šitv e  10—6 nam  pove, 
da se  bo n a  1 m ilijo n  en ak ih  
zg rad b  v e r je tn o  p o ru š i la  ena, 
k a r  se  n ačeln o  u g o to v i iz s t a t i­
stičn ih  p o d atk o v : N izk a  v e r je t ­
nost r u še n ja  (10—5, 10—'7, 10—10) 
nam  to re j določa v isoko sto p n jo  
v arn o sti.
N a  p o d la g i naveden e m atem a­
tičn e d e fin ic ije  v a rn o sti n am  teh­
n ik a  ta k o j odgovori, d a  ab so lu t­
ne v a rn o sti sp lo h  ni. Z  v sak im  
k orak om  n ap red k a  tehn ike p re ­
v zem a človeštvo  n ase  nove ne­
v a rn o sti, ozirom a n o v a  tv e g a ­
n ja  nesreč. T o  v e l ja  v sesp lošn o , 
n a  n a i g re  za p rev o zn a  sre d stv a  
(voz, kolo. av tom obil, v lak , le ta ­
lo), in s ta la c ijsk e  n a p ra v e  (peči, 
šted iln ik , p lin , e le k tr ik a , vodo­
vod) a li k o n stru k c ije  (lesene, je ­
klene, k am n ite , železobetonske). 
O ab so lu tn i v a rn o sti to re j ne 
m ore b iti g o v o ra , p a č  p a  le  o re ­
la t iv n i v a rn o sti, k a r  n a j se  de­
fin ira  z re la tiv n o  m a jh n o  v e r je t­
n o stjo  n esreče  o z iro m a m ajh n o  
v e r je tn o st jo  p o ru š itv e  k o n stru k ­
c ije .
K e r  so v r s te  n a š ih  k o n stru k ­
c ij  n a jra z lič n e jše , n ik ak o r  ni 
m ogoče u g o ta v l ja t i  v a rn o s t i s 
s ta t is t ičn im i p o d atk i, tem več j.e 
tre b a  š tu d ir a t i  v a rn o st  oz. ne­
n ev arn o st teh  k o n stru k c ij po 
a n a liz i fa k to r je v , k i p r isp e v a jo  
k v e r je tn o sti n jih  r u še n ja . V er­
je tn o st  p o ru šitv e  p a  im a  sv o je  
vzrok e  v  n a s le d n jih  raz ličn ih  
m ožnostih :
1. v e r je tn o st  n eu strezn o sti p ro ­
je k ta :
a) n epopoln o st teo r ij s ta t ik e
in  d im en zion iran ja ,
b) v e r je tn o st  n a p a k  v  sam em
p ro je k tu  (s ta tičn i p re isk a v i) ;
2. v e r je tn o st  s la b e  k ak o v o sti 
g r a d iv a  a l i  n a p a k  v  g ra d iv u ;
3- v e r je tn o st  slab e  izd e lave  kon­
s tru k c ije ;
4. v e r je tn o st  p reob rem en itve  
Z  v e r je tn o stn im i p ro b le m i o 
n ap ak ah , k i j ih  n a v a ja jo  tč. 1,
3 in  4. se b a v i l i t e r a tu r a  le  n a­
čelno, v  k o lik o r  je  n am  znano. Z 
v e r je tn o stn im i p ro b lem i k ak o v o ­
s t i g ra d iv a  (2) p a  se b a v ijo  ne­
k a te r i in s t itu ti zelo in tenzivno , s 
tem  da m asovn o  p re isk u je jo  
vzoirce g r a d iv a  ter u g o ta v l ja jo  
v e r je tn o st i p o ja v a  defek tn ih  
vzorcev. S m o te r  p r e isk a v  ni le 
u g o to v ite v  p o v p rečn e  k ak o v o sti 
g ra d iv a , tem eč u g o to v it i v e lik o st 
in  p o go sto st o d sto p a n ja  p osam ez­
nih vzorcev  od p o v p re č ja . To od­
sto p a n je  od p o v p re č ja  im en u je ­
m o »d i s p  e r  z i j  o« te r  je  p ra v  
t a  d isp e rz ija  z a  sto p n jo  v a rn o ­
sti^ k o n stru k c ije  n a jm a n j tako  
v ažn a  kot sam o p o v p re č je  trd n o­
sti. M asovn e  p re isk a v e  trd n o sti 
v e lik e g a  š te v ila  v zo rcev  im a jo  
podoben zn ača j, ko t p re isk a v e  
p r i prevzem u razn ih  izdelkov, n a  
p r im e r: P r i  p revzem u  žarn ic  do­
bim o n a določeno š te v ilo  žarn ic  
v se le j n ek a j defektn ih . P r i  p re ­
vzem u t irn ic  za železn ice dobim o 
p r i  velikem  šte v ilu  t irn ic  v se le j 
n e k a j tirn ic  z n ap ak am i. P r i  p re ­
isk a v a h  trd n o sti bom o za rezu l­
t a t  dobili d iag ram , k i n am  bo p ri
v sa k i trd n o sti, n an ešen i n a a b ­
sciso , p r ik a z a l  štev ilo  vzorcev- 
D ia g ra m  bo takšen , d a  bo n a jv e č  
vzorcev  p ok azalo  povprečno t r d ­
nost,_ m an j vzorcev  več jo , in  
m an j vzorcev  m an jšo  trdn ost. 
B o lj ko se  bodo trd n o sti o d d a lje ­
va le  od p o v p reč ja , tem  m an jše  
bo štev ilo  tak ih  prim erov . V zo r­
cev, k i bodo zelo od sto p a li od po­
v p re č ja , bo zelo m alo. T e k r iv u ­
l je  bodo za  razne m ate r ia le  r a z ­
lične. Je k le n i vzorci bodo p o k a ­
zali zelo kon cen triran e trd n osti, 
z m alim i o d sto p an ji, z m alo  d is­
perzijo , k er se jek lo  p ro iz v a ja  to ­
v arn išk o , enakom erno. B e to n sk i 
vzorci bodo p o k azali b o lj r a z p r ­
šene trdn osti, k e r  se  beton  p ro ­
iz v a ja  n a g ra d b išč u  m an j m eh a­
nizirano, te r  je  že s  sam in i se ­
stav om  beto n a  (gram oz, vo da 
itd.) p o d an a  v erje tn o st, d a  bo 
raz p ršen o st k ak o v o sti v eč ja .
M a t e m a t i č n i  .z a k o n i  v e r j e t n o s t i .
M a tem a tik a  o b rav n a v a  p ri š tu ­
d iju  v e r je tn o sti podobne p rim e­
re : V  v reč i im am o n a  p rim er 1000 
belih  in  1000 črn ih  krog lic . V s a ­
k okrat, ko bomo v lek li, bomo p o ­
tegn ili skupn o  d v a jse t  k ro g lic , 
v lek li p a  bom o tiso čk ra t, te r  v s a ­
k o k rat izv lečene k ro g lice  p re šte ­
li in zopet v r g l i  n az a j. Če si kon­
čno n ap ra v im o  an alizo , k o lik o­
k ra t sm o  u sp e li p o tegn iti 10 b e lih  
in 10 črn ih  kroglic, k o lik o k ra t 11 
belih  in  9 črn ih , k o lik o k ra t 12 
belih  in  8 črn ih  itd., bom o dobili 
podoben d iag ram , ko t p r i p re ­
isk av i trd n o sti g rad iv . M a te m a­
tik a  n am  dokazu je , d a  s e  ta  d ia ­
g ram  p rib ližu je  tako  zvan i N o r ­
m a l n i  G a u s s o v i  k r i v u ­
l j i .
F o rm u la  te k r iv u lje  je :
X 2
i. — ______  . c
\2  TU X2
P r i  tem  označujem o s:
P  — verje tn o st,
X — napako, o d sto p an je  od pov­
p r e č ja  (ß—ß povp.)____
*-Y^
k je r  je  n  štev ilo  vzorcev 
X2 — p ovp rečn a k v a d ra tn a  n a­
p a k a  a li »sta n d ard n a  d e v ia c ija «  
a li »d isperz ija« .
Cesto se  n a v a ja jo  tudi d ru ge  
oznake za  v e lik o st d isp erz ije : 
2 x
x -------- p o v p rečn a  n a p a k a  in
n
x Ver =  v e r je tn a  n a p a k a  
Če b i vzorci n atan čn o  u stre z a li 
G au sso v i n o rm aln i k r iv u lji ,  bi 
dobili odnose m ed posam ezn im i 
k o n stan tam i:
X =  0.7980 X in  x ver =  0.67451 
P r i  v sa k i m aso v n i p re isk a v i 
vzorcev dobim o se v e d a  d ru ge  
k r iv u lje  v e r je tn o sti, ven dar se 
g ib lje jo  v se  te  k r iv l je  p o n av ad i 
v  bližin i G au sso v e  n o rm aln e k r i­
v u lje , ki im a  isto  d isp erz ijo  
(stan d ard n o  d ev iac ijo ) kot jo  iz­
raču n am o iz danih  m eritev . Z a 
k o n stru k te r ja  p a  n i le v a žn a  ta  
v er je tn o stn a  k r iv u lja ,  k i m u  k a ­
že, k ak šn a  je  v e r je tn o st, d a  bo 
im el vzorec trd n o st 3000 n am esto  
3700, tem več m nogo v a ž n e jša  v er­
je tn o st, koliko bo vseh  vzorcev  
pad lo  izpod 3000 trd n o sti. T a  v e r­
je tn o st  bo ja sn o  določena z v so ­
to v e r je tn o sti v seh  vzorcev  izpod
8000, k a r  bo n a  d ia g ra m u  p red ­
s t a v l ja la  š r a f i r a n a  p lo skev . Če 
t e  v er je tn o sti vn esem o v  nov d ia ­
g ram , dobim o tako im enovano 
» k u m u l a t i v n o  v e r j e t n o s t «  kot in­
teg ra ln o  fu n k c ijo  n a še g a  d ia g r a ­
m a  verje tn o sti, ozirom a G au sove 
k r iv u lje . M atem atičn o  se  da iz­
ra z  za k u m u lativn o  v e r je tn o st  iz 
G au sove  k r iv u lje  ra z v it i  le  v  ob­
lik i razv rstitv e , te r  g a  m orem o 
dobiti le  po tab e lah , ne p a  v  do­
ločenem  m atem atičn em  izrazu .
N a sk ici 1 s t a  p r ik a zan i obe k r i­
v u lji :  G a u so v a  n o rm aln a  k r iv u ­
l j a  in  k r iv u l ja  k u m u lativn e  v e r ­
je tn o st i za d v a  p rim era : en ega z 
m ajh n o  d isp erz ijo  in  en ega  z več­
jo  d isp erz ijo .
P r i  a p lik a c ija h  m atem atičn ih  
iz razo v  n a re z u lta te  trdn ostn ih  
p re isk a v  je  uvedel g. K o b ert 
L e v i — av tor, k i se je  n a jv eč  
u k v a r ja l  s  p rob lem i v e r je tn o sti 
ru še n ja  —■ n as led n je  preosnove 
enačb: Po d o sed an jih  iz v a ja n jih  
b i m orali v  m atem atičn i iz raz  za 
v er je tn o st  r u š e n ja  v s ta v it i  za 
vred n o st x  raz lik o  izm erjen e trd ­
n o sti od p ovprečn e trdn osti, 
x=yS—ß; p r i povp rečn i trd n o sti 
3700, bi im eli isto  v e r je tn o st  na 
3000, kot n a  4400. K e r  bi p a  s tem  
dobili na oni s t r a n i v  sk ra jn ih  
p rim erih  n eg ativ n e  trdn osti, n am  
izraz  v z b u ja  sum  n ep rav iln o sti. 
R ezu lta ti p re isk a v  so p ok azali, 
d a  k r iv u l ja  v e r je tn o sti p re isk a v  
n i sim etričn a, tem več je  od po­
v p r e č ja  n av zdol b o lj s trm a  od 
p o v p re č ja  n av zg o r  p a  b o lj po­
ložna. T em  p o go jem  p a  u stre z a  
is t a  G a u so v a  n o rm aln a  k r iv u lja , 
če se  ab sc ise  n an ese jo  v  lo g ar i-  
m etričnem  m erilu . K o t n ap ak e  
to re j ne p r id e jo  v  p o štev  r a z l i­
ke trdn osti, tem več so ra z m e r ja  
trd n o sti p ro ti geom etričn o po­
v p rečn i trd n o sti, to re j p r i  geo ­
m etrično p o v p rečn i trd n o sti 3700 
n asto p a  i s t a  v e r je tn o st  za  trd n o st 
3000 kot za  trd n o st 4560.
lo g  ß — lo g  ß p r i  čem er pom e-
2 l o g ßni lo g  ß =
n
n .  . . šte v ilo  vzorcev
e ß je  v  tem  p rim eru
P =  V h X P2 X P3 X . . . Pn
ß j e  geo m etričn a  sre d in a  vseh  
štev il.
N a d a l jn ji  ra z v o j m atem atičn ih  
obrazcev  je  za h te v a l re š ite v  p ro ­
b lem a k om bin acije  dveh v e r je t­
nostn ih  p rim erov . Z a k ak o v o st 
g r a d iv a  im am o podano zadostno 
štev ilo  m eritev  te r  n a  p o d la g i 
n jih  dano k r iv u ljo  v e r je tn o sti. 
A n alo gn o  p a  im am o tu d i p o d at­
ke za  dano k o n stru k cijo , k ak šn e  
so  v e r je tn o sti , d a  bodo p red v id o­
m a iz raču n an e  n ap e to sti g ra d iv a  
p rekoračen e, a l i  m an j izk orišče­
ne. R a z m e r je  m ed povprečno n o­
s iln o st jo  e lem en ta  in  povprečn o  
n ap e to stjo  e lem en ta  nam  d a  g o ­
tovo neko m ero v a rn o stn e g a  fa k ­
to r ja . Toda, če nam  je  pozn an a 
v e r je tn o st , d a  bodo posam ezn i 
vzorci š ib k e jš i  od p o v p re č ja , 
h k ra t i p a  d an a  v erje tn o st, d a  bo­
do posam ezne n ap e to sti v i š je  od 
izraču n an ih , k a k šn a  je  ted a j 
v e r je tn o st, d a  b o s ta  n a s to p ila  
istočasn o  tak o  n izek  s lu č a j trd ­
n o sti in  tako  v iso k  s lu č a j p rek o­
r a č e n ja  n apetosti, d a  b i v a rn o st­
n i fa k to r  te g a  k o m b in iran eg a  
s lu č a ja  p o sta l 1 in  b i p r iš lo  do 
p o ru šitv e . M a te m a tik a  n am  d a  
za  ta k e  p rim ere  — p r i  p o g o ju  da 
se  v e r je tn o sti r a v n a jo  po G a u s­
so v i n o rm aln i k r iv u l ji  — zelo 
e legan tn o  re šite v :
V arn o stn i povp rečn i fa k to r  zna­
š a
p ovp rečn a trd n o st
V =  ----------------------------------------------------
p ovp rečn a n ap eto st, 
to d a  v e r je tn o st  m a n jše g a  a l i  več­
je g a  v a rn o stn e g a  fa k t o r ja  je  
d a n a  s  posebno v e r je tn o stn o  k r i­
v u ljo  k a te re  d isp e rz ija  z n a ša :
v =  Vx2+ y 2
T a  n o va v e r je tn o stn a  k r iv u l ja  
za  v a rn o stn i fa k to r  n am  n u d i 
tu d i že k u m u la tiv n o  v e r je tn o st  
za  v se  p rim ere , v  k a te r ih  pad e
v a rn o stn i fa k to r  pod 1, za  v se  
p rim ere  p o ru šitev .
T e o r i ja  n am  to re j nud i teo re t­
sko  m ožn ost1 k o m b in ira n ja  [raz­
nih v e r je tn o sti r u še n ja  in  ne s a ­
mo dveh trd n o sti in n apetosti. 
L ah k o  b i  u p o šte v a li tu d i v e r je t ­
n ost p reo b rem en itev , v e r je tn o sti 
n a p a k  v  iz d e la v i, te r  b i tak o  do­
b ili n a  j  več j o d isp e rz ijo  v a rn o s t­
n e g a  f a k t o r ja  z iz razom : 
v“'2 = x 2 +  y 2 +  22 +  u 2 itd .
V se  n av ed en e  te o r ije  nam  d a­
nes še  ne m o re jo  n u d it i sv o jih  
sad ov , k e r  n am  m a n jk a  za  u po­
rab o  teh te o r ij po treb n ih  s t a t i ­
stičn ih  p od atk o v , izk u šen j v  s a ­
m em  ra č u n a n ju  v a rn o sti in  p r i­
ročn ih  tab e l za  n aveden e v e r je t­
n ostne fu n k c ije . V e n d a r  p a  nam  
že sa m a  n ače la  v er je tn o stn ih  za­
kon ov  n u d ijo  zn an stven o  oporo za  
nedvoum no ra z la g o  razn ih  n a ­
ra v n ih  trd n ostn ih  p o jav o v . N e ­
k a j  p r im e ro v :
O d v i s n o s t  v a r n o s t n e g a  f a k t o r j a  
» r «  o d  d i s p e r s i j e
V se  k r iv u l je  k u m u la tiv n e  v e r ­
je tn o st i (G alton ove k rive) so si 
m ed seb o j podobne, tako , d a  so  
k r iv e  z v e č jo  d isp erz ijo  b o lj p o ­
ložne, k r iv e  z m a n jšo  d isp erz ijo  
p a  so  b o lj strm e. V sa k i o rd in ati-  
k u m u la t iv n i v e r je tn o sti — p r i­
p a d a  do ločen a a b sc isa  — določe­
no o d sto p a n je  od p o v p re č ja . T o  
o d sto p a n je  p a  je  prem o sorazm er- 
no z v e lik o s t jo  d isp erz ije . G. R o ­
b ert L e v i n a v a ja  v  č la n k u  p od  13- 
n a s le d n jo  tab e lo :
K u m u la tiv n a  v e r je tn o st  P 10-5 10-6 5X 10—7 10-7 10-12
R e la tiv n o  o d sto p a n je  —
X 4,265 4,760 4-89 5,20 7,16
odnosno
X
5,346 5,963 6,126 6,517 8,979
Za iz ra č u n a n je
fa k to r ja  »r« bom o zan em arili 
v p liv e  v e r je tn o sti n a p a k  v  d i­
m en zion iran ju , n a p a k  v  izvedbi 
k o n stru k c ije , te r v e r je tn o st  p re ­
obrem enitve. P o  zg ledu , k i g a  
n a v a ja  g. R . L ev i, bom o upošte-
v a rn o stn e g a v a li sam o v p liv  d isp erz ije  trd ­
nosti v zorcev  in  v p liv  d isp erz ije  
irealnih n ap e to sti od p ovprečn o  
izračun an ih . P r i  tem  bom o p r i­
m e r ja li  d v a  m a te r ia la : jek lo  in 
beton.
Povprečno od­
stopanje trdnosti
Povprečno odsto- Povprečno odsto­
panje napetosti panje razmerja
abscisa 
6,517 X
Za verjetnost 10"7 
pripadajoči var­
nostni faktor
AjS A a  A ß =  V A d2+ A a = 2 V
Beton  0,21 0,15 0,26 1,70 1+1,70 =  2,70
Jeklo 0,06 0,11 0,125 0,82 1+0,28 =  1,82
K o n k re tn i p r im e r n am  n azor­
no kaže, da zah tev a  g rad iv o , č i­
g a r  vzorci k aže jo  v e lik 9 en ako­
m ern ost, znatno m a n jš i  v a r ­
n ostn i fa k to r  v, k o t p a  grad iv o , 
č ig a r  vzorci d a je jo  n een ak o m er­
ne re zu lta te  — če želim o im eti v 
obeh p rim erih  en ako  v e r je tn o st  
p o ru šitv e . N a v ed en a  iz v a ja n ja  so 
tud i dokaz za  u te m e lje n o st n a ­
čela, d a  se p r i  d im en zio n iran ju  
o jače n e g a  beton a n a  u p o g ib  iz­
k o rišča  železo n a  sorazm ern o  v iš ­
jo  sto p n jo  kot beton. I s t i  p rim er 
p a  n am  n u d i dokaz, d a  sm o u p ra ­
v ičen i p r i  to v a rn išk i iz d e la v i že- 
lezobetonskih  izd e lk o v  (cevi, 
stro pn ik i) vzeti en otn i v a rn o stn i 
fa k to r  za  beton  in  železo, k er je  
so lid n o st to v a rn išk e g a  betona 
en akom ern a ter z a ja m č e n a  s 
k v a lite tn im  p o sto p k o m  v g r a je ­
v a n ja .
Z a k ak o v o st g r a d iv a  je  odlo: 
č iln a  p o le g  p o v p re č ja  trd n o sti 
e n a k o m e r n o s t  trd n o sti, k er  je  
edino od te e n ak o m ern o sti o d v is­
n a s to p n ja  m ožn ega iz k o r išč a n ja  
g rad iv a . V iso k a  p o v p re č n a  k a ­
kovost n e  p o m a g a  nič, dokler n i­
m am o ja m s tv a ,  d a  ne bodo po­
sam ezn i v zo rc i p a d li  nizko izpod 
p o v p reč ja .
V p l i v  v e z a v e  e l e m e n t o v  n a  
v a r n o s t  k o n s t r u k c i j e
S k ic a  4 n am  p r ik a z u je  dva raz­
ličn a  p r im e ra  v e z av e  nosiln ih  
e lem en tov: p r v e g a  z zaporedno 
vezavo, d ru g e g a  z vzporedn o  v e­
zavo. Če o b sto ji v  p rv em  p rim e­
ru  za posam ezn o  p a lico  v e r je t­
n ost u t r g a n ja  1(V6, potem  ob­
s to ji  za  palico , k i je  d ese tk rat 
d a ljša , po zakon u  v e r je tn o sti 10 
n ev arn ih  točk  po v r s t i ,  k a r  p red­
s t a v l ja  d e se tk ra t v e č jo  n ev arn ost 
ru še n ja , K V 5. V  p rim e ru  s p a r a ­
leln o  vezav o  je  s tv a r  m nogo 
u g o d n e jša . P r i  is t i  n ap e to sti e le­
m entov se bo sk lo p  desetih  p a ­
ra le ln o  vezan ih  p a l ic  p o ru šil šele 
ted a j, če bo v seh  d ese t p a lic  po­
pustilo . P re d  p o ru š itv ijo  bo p r i­
šlo  do p la s t ič n e g a  iz e n ače n ja  n a­
petosti, tak o  d a  bo v sa k a  izmed 
p a lic  p rev ze la  to liko , ko likor 
m ore. Z a  p o ru šite v  bo odločilno 
p o v p reč je . D isp e rz ija  trd n o sti v
tem  p rim e ru  ne bo m o g la  p r it i 
do iz raza , v e r je tn o st  ru še n ja  bo 
10 k ra t  m a n jša  KV h V e r je tn o st  
r u š e n ja  z d ese tim i zaporedn im i 
p a lic am i je  to re j s to k ra t  m a n jša  
kot v e r je tn o st  ru še n ja  z desetim i 
zapo red n im i p a lic am i — ra č u n a ­
no sev ed a  p r i istih  raču n sk ih  n a ­
p eto stih  g ra d iv a .
A n a lo g en  p rim e r nudi p r im e r­
ja v a  re z u lta to v  p re isk a v  v eč jih  
in m a n jš ih  vzorcev- M ali vzorci 
bodo n u d ili p o n a v ad i v iš je  p o ­
vprečn e trd n o sti, a  z zn atn im i 
raz lik am i, z velik o  d isp e rz ijo  r e ­
zu ltatov . V e lik i vzorci bodo n u ­
dili n e k a j n iž je  p ovprečn e v re d ­
n o sti (G. M. P ro t  n a v a ja  ca. 5% 
p ri betonu), to d a  trd n o sti bodo 
znatno b o lj enakom erne. V  tem  
je  dokaz za u tem eljen o st n aših  
p red p iso v  za o jačen i beton v  p o ­
g led u  d ife re n c ia c ije  dopustn ih  
n ap e to sti po d im en zijah  iz d e lk a  
iz o ja č e n e g a  b eto n a: Z a m o čn e j­
še elem ente se  d o p u šča jo  znatno 
v iš je  n ap e to sti kot za t a n jše  e le­
m ente.
K la s ič n i p rim er v p liv a  v e lik o ­
sti vzorcev  n a  d isp erz ijo  trd n o st­
nih p re isk a v  je  les kot n arav n i, 
nehom ogeni m a te r ia l. Znano je, 
da so p re isk a v e  o k ro g le g a  le sa  
p ok azale  zelo enakom erne trdn o­
sti, dočim  so p re isk a v e  rezan ih  če­
tverokotniki le so v  p ok azale  v e li­
k a  o d sto p a n ja  posam ezn ih  v zo r­
cev. P rib ližn o  isto  k ak o vost so  
k az a li p r i o g ro g lih  in  četverokot- 
nih vzorcih  le sa  oni kosi, k i so 
imeli vzporedno k rezan ju  u sm er­
je n a  v lak n a  z n eran jen im i ž ila ­
mi. O sta li vzorci s  p oševn im i 
v lak n i in z g rč am i p a  so p ri r e ­
zanem  lesu  m očno od sto pali od 
trdn osti o k ro g lega  le sa  navzdol. 
T a  d isp e rz ija  p a  se v sek ak o r 
s to p n ju je  tem  b o lj, čim  ta n jše  
elem ente bom o iz le sa  prirezova- 
li za preizkuse . N iso  m i znani re ­
z u lta ti lesen ih  desk , m islim  pa, 
da b i štev ilčn e  p re isk a v e  tan k ih  
rezan ih  lesenih  vzorcev  m ogle 
zelo koristno  p r isp e v a t i k n a še ­
m u zn an ju  k o n s tru ira n ja  v  lesu-
Z an im iv  p r im e r je  preizkus 
tov. in g. D u šan a  R a ič a  v  M a ri­
boru  z o b rem en jev an jem  žeblja- 
n eg a  p red a lčn e ga  n o silca  do p o ­
ru šitv e . N osilec  se je  p o ru šil p ri 
n apetostih  v  nateznem  p a su  175 
k ilo gram o v  n a cm 2 — m i p a  sm o 
d osle j p o n av ad i ra č u n a li s  trd ­
n o stjo  le sa  350 do 600 k g /cm 2. A li 
je  vzrok  v  ž e b lja n ju  n o silca? — 
E d en  izm ed b istven ih  vzrokov je  
p ra v  gotovo iz red n a  d isp e rz ija  
trd n o sti desk, k a te re  za  zd aj še 
n ism o štev ilčn o  u goto v ili. Z a no­
siln o st bo n am reč m e ro d a jn a  n a j ­
s la b ša  deska, in  to na tistem  m e­
stu , n a  k aterem  im a  grčo, ker 
za rad i n je  v la k n a  n iso oh ran ila  
potrebn e kon tin u itete . D e jstv o , 
da se sto ji sp o d n ji p a s  iz recim o 
deset zaporedn ih  desk, poveču je  
n ev arn o st p o ru še n ja  desetkratn o.
Z a  n a s  k o n stru k te r je  so zan i­
m iv i p r im e ri celo tn ih  k o n stru k ­
c ij, p r i k a ter ih  se  za rad i celotne 
zasn ove v a rn o st  k o n stru k c ije  
zveča a l i  zm a n jša . P r im e r i: S t a ­
tično nedoločeni — u p eti nosilec  
v  betonu se m o ra  zlom iti n a  treh  
p rerezih  isto časn o , d a  p r id e  do 
p o ru šitv e . V e r je tn o st  r u še n ja  je  
to re j t r ik ra t  m a n jša  kot p r i p ro ­
sto položenem  n osilcu , p r i  k a te ­
rem  zlom  en ega  sam e g a  p re ­
reza  že povzroči p o ru šitev . Če p a  
vzam em o za  p r im e r  p rosto  po lo­
ženo p re d a lč je , potem  im a  to 
p re d a lč je  i s t i  n e p r ije tn i po loža j, 
kot zelo d o lga  vrv . D ov o lj je  n a ­
m reč, da v rv  n a  enem  sam em  m e­
s tu  popu sti, a l i  p ri p re d a lč ju  
en a sa m a  p a lic a , a l i  eno vozlišče, 
d a  se s tem  v s a  k o n stru k c ija  
zruši. Če im a  p re d a lč je  d v a jse t  
n ev arn ih  točk, potem  je  že s tem  
sam im  d e jstv o m  m atem atičn a  
v a rn o st k o n stru k c ije  d v a jse tk ra t  
m a n jša  od v a rn o sti posam ezne 
palice , k er im a  k o n stru k c ija  20 
m ožnosti p o ru šitev .
N a p e t o s t i  k o t  k r i t e r i j  z a  v a r n o s t  
k o n s t r u k c i j
V  v sa k d a n ji in žen irsk i p ra k s i 
se p o n av ad i sm atra , da je  v a r ­
n o st k o n stru k c ije  za ja m če n a  s 
tem, da dopustne n ap eto sti g r a ­
d iv a  p r i dan ih  silah  niso p rek o ­
račene- T a  k r ite r i j  p a  m ore 
u stre z a ti le s p rid ržk i, v  določe­
nih p rim erih  p a  m ore vo d iti do 
napačn ih  sk le p a n j.
N apetosti, k i jih  raču n am o po 
te o r iji e la stičn o sti, u strez a jo  v se ­
k ak o r e lastičn em u  obm očju  n a­
p eto stn ega  s ta n ja , p o ru šitv e  s a ­
m e p a  n a stan e jo  vedno (izvzem ši 
e lastičn i uk lon) p rek o  ob m očja 
p la stičn o sti. Z a ra d i te g a  m oram o 
p ri ra č u n a n ju  s to p n je  v a rn o sti 
ozirom a n ev arn o sti k o n stru k c ije  
raču n a ti z raz d e litv ijo  n ap eto sti 
po te o r ijah  p la stičn o sti. N ek a j 
p rim erov :
P r i  v rv i, n a r isa n i v szici 4 bom o 
v sek ak o r raču n sk o  dobili v  p r i­
m eru  vzporedn ih  v rv i za rad i ne­
enakom erne razde litv e  s il  v eč je  
n apetosti, kot v  p r im e ru  zapo­
redne v rv i p reko  šk ripcev , k i 
ja m č ijo  za  enako n ap eto st v seh  
odsekov. In  v en d a r  nam  p rim er 
vzporednih  v rv i kaže okrog’ 100- 
k ra t m an jšo  v e r je tn o st  p o ru šitv e  
kot p rim er zaporedn ih  vrv i.
P r i  ra č u n a n ju  v a rn o sti je k le ­
nih delov z iz v rtin am i n ik ak or 
ne sm em o vzeti kot k r ite r ij  v a r ­
nosti v  raču n  v isok e  osti n ap e­
to sti ob izvj-tinah, tem več m o­
ram o raču n a ti s p la s t if ic ira n je m  
prereza , k a r  n am  d a  sk o r a j en a­
kom erno razd e litev  n apeto sti.
S ta tičn e  p re isk a v e  lokov in  
ločnih  pregfrad  Z ah tevajo  u p o­
šte v a n je  tem p eratu rn ih  raz lik  in  
k rčen ja . Te n ap e to sti n a r a šč a jo  
p rem osorazm ern o  z debelino lo ­
k a  a l i  svo da . Čim d eb e le jš i je  
lok, tem  v e č je  d e fo rm ac ijsk e  n a ­
petosti bom o iz raču n ali. P r a v i l ­
no stop n jo  v a rn o sti p ro ti p o ru ­
š itv i bomo dob ili z u p o štev an jem  
p la s t if ik a c ije , s k atero  te »d e fo r­
m ac ijsk e«  n ap e to sti izg in e jo . 
P ro ti sa m im  osn im  silam  in  zu­
n an jim  u pogib n im  m om entom  je  
p a  v sek ak o r d eb e le jš i lok b is tv e ­
no od p o rn e jši ko t ta n jš i .  — R a ­
čun e la stičn ih  n ap e to sti n i p a  nič 
m an j važen  kot k r ite r ij p ro ti 
raz p o k an ju  k o n stru k c ij, k a r  p a  
ni identično s p o ru šitv ijo .
K o n stru k tiv n i elem enti iz g r a ­
d iva, ki ne p ren ese  natezn ih  n a ­
p eto sti (a li le  v  om ejenem  ob segu  
kot beton, opečn i a l i  k am n iti zid) 
— p r e d s ta v l ja jo  p r i ob rem en it­
vah  z ek scen tričn im i osn im i s i ­
lam i posebn e v arn o stn e  p ro b le ­
me. P t i  s te b ru  iz betona, a li zi­
du bom o p r i d an i o sn i s i l i  in  d a ­
nem  _ vetru , p o tre su  p r a v  dobro 
iz h a ja li z d im en zijam i te r  iz ra ­
ču n a li zm erne robne n ap e to sti n a  
p ritisk . N a te zn a  cona ne p o tre ­
bu je  teoretsk e  arm atu re , v s ta v ili
bom o m in im aln i p rerez  železa. Če 
se p ri takem  elem entu  po n a r a v ­
nem  zakonu s lu č a jn o sti p o ja v i 
obrem enitev  z dva- a li  tr ik ra t  
v e č jim  (upogibnim  m om entom  
(potres, izredni v ih a r  ipd.), b i to 
ne b ilo  še nevarno, če bi se  is to ­
časn o  p o ja v ila  tud i t r ik r a t  v e č ja  
o sn a  s ila  na p ritisk . G rad iv o  bi 
p reobrem en itev  izdržalo  p r i so ­
lid n i izvedbi. T oda — če tvo ri 
osno silo k o n stru k tiv n e g a  ele­
m en ta  la s tn a  teža o b je k ta  — p o ­
tem  nim am o n ik ak e  v erje tn o sti, 
n iti m ožnosti, da b i ta  s i la  v 
istem  ra z m e r ju  kot u p og ib n i m o­
m ent n a ra st la . E k scen tr ičn o st s i ­
le  se bo p ovečala , s i l a  bo p ad la  
iz prereza , k o n stru k tiv n i elem ent 
se bo n a  natezn i s tra n i u tr g a l  in 
p o ru šil. — N aš novi p re d p is  P T P  
št. 2 re šu je  ta  prob lem  s tem , 
da p red p isu je  p r i d im en zion ira­
n ju  tak ih  k o n stru k tiv n ih  ele­
m entov še dodatn i k o n tro ln i r a ­
čun n a povečan i »u d arn i«  veter. 
To p a  še n ik ak o r ni ed ina, n iti 
n a je n o sta v n e jša  n iti n a jb o l jš a  
irešitev problem a. S t a t ik i  kon- 
s t r u k te r ji  o ja č e n e g a  beto n a  stav- 
l ja jo  p o n a v ad i v  železobetonske 
steb re  nekoliko m očn ejšo  a rm a ­
tu ro  kot jo  m in im aln o  zah teva 
p red p is, tudi če s ta t ič n i raču n  
sp loh  ne izk azu je  n atezn ih  n ap e­
to sti. T a  postopek  je  p r a v  s sp re ­
d a j naveden im  p o ja v o m  n e v a r­
n o sti p o ru šitv e  z a ra d i natezn ih  
n ap e to sti povsem  u prav ičen , 
s tv a r  sta t ik o v  p a  je , d a  se  d rži­
jo  zm ern ega o d sto tk a  a rm ira n ja , 
d a  ne r a z s ip a jo  n iti ne s t isk a jo  
s količino a rm ira n ja .
A n a l i z a  f a k t o r j e v ,  k i  p r i s p e v a j o  
k  v e r j e t n o s t i  r u š e n j a .
Že v  uvodu  sm o n a š te li v se  š t i­
r i  fa k to r je , k i p r isp e v a jo  k ne­
v a rn o sti p o ru šitv e  in  s ic e r  netoč­
n o st p ro jek ta , n ek v a lite tn o st g r a ­
d iv a , n eso lidn a izvedba, p reob re­
m en itev  k o n stru k c ije . V sa k  od 
teh  fa k to r je v  zaslu ž i poseben  š tu ­
d ij, posebn a r a z isk o v a n ja  ter 
posebn o s ta t is t ičn o  obdelavo. T e ­
g a  dan es še nim am o, k až e jo  p a  se 
že začetk i ra z isk a v  v  te j sm eri 
te r  m orem o v p ra v  g led e  k ak o v o ­
s t i  g ra d iv  zazn am o v ati u spehe v 
svetovn em  zn an stven em  delu.
P r i  problem u t o č n o s t i  p r o j e k t a  
m oram o ra z lik o v a ti d v a  p o ja v a : 
P r v i  p o ja v  je  v p ra ša n je , v  k o li­
ko je  n a ša  tehnična zn an ost sploh 
sp osob n a za sled o v ati n ap e to sti v 
g ra d iv u  na p o d la g i dan ih  sil. S o ­
razm ern o  ustrezn o m oram o v 
en o stavn ih  p rim erih  določiti ne­
ke »povprečne« n a p e to sti g ra d iv a , 
fak tičn e  n ap e to sti p a  sev ed a  od­
s to p a jo  od p o v p re č ja  v  v e č ji  a li 
m a n jš i  m eri. G. R o b ert L e v i oce­
n ju je  v e r je tn o st  o d sto p a n ja  od 
tega^ p o v p re č ja  s p red p o stav k o  
določene d isp e rz ije  (g le j p rim er 
n a s tr a n i 56), v en d ar m o re jo  b iti
ta  o d sto p a n ja  od p r im e ra  do p r i­
m era  zelo raz ličn a . P r i  statičn o  
nedoločenih  k o n stru k c ijah  je  
v e r je tn o  o d sto p a n je  d e jan sk ih  
n ap e to sti od iz raču n an ih  še  večje. 
Cesto p a  im am o o p ra v k a  s kon ­
stru k c ija m i, k a te r im  z n ašim  
sk rom n im  p o zn av an jem  n a ra v e  
n ism o kos, te r  j ih  ob liku jem o in 
d im en zion iram o le po a p ro k s i­
m ativ n ih  p ostopk ih . V  tak ih  p r i­
m erih  težko sp lo h  govorim o o od­
sto p an ju . — D ru g i p o ja v  p a  je  
v p ra ša n je  n a p a k  v  sta tičn ih  p re ­
isk av ah , odnosno n ap a k  v  n a č r­
tih  a li n ap a k  v  k o n stru ira n ju . O 
teh  l ite r a tu r a  ne g o v o ri, k er jih  
p ra v z a p ra v  ne b i sm elo b iti. T od a  
— nihče ni n ezm o tljiv . Izk u šn je  
kažejo , da se n a jd e  često  n a  to li­
ko in to liko  so lidn ih  k o n stru k ­
to r je v  k ak šen  nesoliden , p a  tu d i 
dobrem u k o n stru k te r ju  m ore p r i  
m nožičnem  delu  u it i  k ak  lap su s . 
K a te r i k o n stru k ter , k i je  kon­
s tr u ir a l  v  sv o je m  ž iv lje n ju  m or­
d a  več sto k o n stru k c ij, k ater ih  
v sa k a  im a zopet lah ko  po deset 
a l i  tiso č  k o n stru k tiv n ih  elem en­
tov, si u p a  trd it i, d a  m u v  deset- 
tisoč  p r im e rih  ni u š la  n iti ena 
n a p a k a ?  V p o g led  v  to bi nam  
m ogli n u d iti le s ta t is t ičn i p o d a t­
ki, k a r  je  p a  tu d i težko, k er n a ­
p ak e  n im a jo  v se le j p o sled ic  te r 
o stan e jo  često  neopažene.
N a jv e č  p o d atk o v  n am  nudi l i ­
te ra tu ra  v  p o g led u  v e r je tn o sti 
k a k o v o s t i  g r a d i v .  L a b o r a to r ij i  za 
p re isk a v e  g r a d iv  so se  že začeli 
u k v a r ja t i  z »m nožičnim i« p r e ­
isk a v a m i g r a d iv  z nam enom , da 
u goto ve  p o le g  povprečn ih  trd n o ­
s t i teh  g r a d iv  tu d i o d sto p a n ja  
vzorcev  od p o v p reč ja . R e zu lta t  
p re isk a v  so kom pletn e v e r je t­
nostne an a lize  o d sto pan j, z r e a l­
n im i k r iv u lja m i k u m u la tiv n ih  
trdn osti. V  zak lju čn em  poročilu
I I I .  k o n g re sa  A. I. P . C. v L ie g e u  
so o b ja v lje n i re z u lta t i n ek aterih  
p re isk a v : G. F ern an d o  C o sta  in  
g. M acel P ro t  n u d ita  k o ristn e  po­
d atk e  o m nožičnih  p re isk a v a h  be­
ton sk ih  vzorcev , delom a razn ih  
oblik. G- M. C asse  je  p re isk a v a ! 
jek len e  vzorce  ter n a v a ja  zan je  
d ob ljen e rezu lta te .
V e r je tn o st  k a k o v o s t i  g r a d b e n e  
i z v e d b e  se  d a  le težko defin irati- 
V  r e v i j i :  G id roteh n ičesk o je  stro- 
jite l js tv o  1949, N o 1 sicer n a v a ja  
av to r  L a u p m a n  v  č lan k u : »M etod 
razč len jen ih  k o n fic ijen to v  z a p a sa  
d l ja  r a z č jo ta  a rm iro v a n ih  i ne- 
a rm iro v an ih  g id ro teh n ičesk ih  so- 
oružen ij« n e k a j p a v ša ln ih  f a k ­
to r jev , s  k a te r im i b i s i p a  le tež­
ko p o m a g a li. D e js tv o  p a  je , da 
m ore n e so lid n a  k ak o v o st izvedbe 
b istven o  o g ro ža ti ob jek t. P re d  
vo jn o  je  b ilo  celo n e k a j p o ru š i­
tev  (P r a g a ,  B u k a re š ta ) , k i im a jo  
sv o j v z ro k  v  n eso lidn i izvedbi 
k o n stru k c ij iz o ja č e n e g a  betona. 
Z a z d a j n im am o n iti k la s if ik a c i je
za  oceno k v a lite te  izvedbe ter je  
s  te g a  s ta l išč a  m atem atičn o  za^ 
s le d o v a n je  te g a  v p r a ša n ja  še  bo lj 
p roblem atičn o .
V e r je tn o st  p reobrem en itve  kon­
s tru k c ij zah tev a  sp lo šn o  š ir šo  ra z ­
isk a v o  obrem enitven ih  proble-j 
m ov sploh. K e r  n am  nudi l ite ra ­
tu r a  g lede  obrem entev  p rece j iz­
črp n e  an alize , s lu č a j le to šn je g a  
sn e g a  p a  n a s  k tem u še  poseb e j 
vzpo db u ja , bom o p o sv e t il i ob re­
m en itv am  n ek a j več v r s t :
L ite r a tu r a  ra z v r šč a  ob rem en it­
ve po n as led n jem  red u :
a) O brem enitve, k i so  povsem  
točno dane. To so : v se  s ta ln e  ob­
težbe, vodne obtežbe (rezerv o ar­
ji) ,  itd. Te v rste  ob rem en itev  za  
s t a t ik a  niso p ro b lem atičn e  in 
p resen ečen j n i p r ič a k o v a ti .
b) O brem enitve, k i so po lju bn e , 
to d a  om ejene z zg o rn jo  p re d p isa ­
no m ejo  po zakonu , a l i  p red p isu  
s ta t ik a . To je  v eč in a  p rim ero v  
k o ristn e  obtežbe n a š ih  stro po v  v 
v isok ih  in in d u str ijsk ih  z g ra d ­
bah. V e r je tn o st  p re k o ra č e n ja  je  
re la tiv n o  m a jh n a , če  p rid e  do 
p re k o ra če n ja , je  to p re k o ra če n je  
le  lokalno. V e r je tn o st  m a n jš ih  ob­
težb od p red v id en ih  j e  tak o  v e li­
ka, d a  ponekod k o n stru k te r ji  že 
n a  raču n  te  m a jh n e  v e r je tn o sti 
z v išu je jo  sto p n jo  iz k o riščen ja  
g ra d iv a . K o n s tr u k c ija  p o n a v ad i 
n i polno izk oriščen a. P r i  m nogo- 
n ad stro p n ih  zg ra d b ah  celo p red ­
p is  sam  d o p u šča  z m a n jša n je  teh 
obtežb p r i n iž je  ležečih  elemen-
v erje tn o sti in  kom bin iran ih  d is­
perzij.
P r i  teh b r e m e n itv a h  je  poseb­
no z a n im iv  v p liv  la stn e  teže. 
K o n s tru k c ija  m o ra  b iti n am reč 
d im en zion iran a n a celotno la stn o  
in k o risto  obtežbo. Če im am o 
kon kretno d v a  p r im e ra  streh e : 
enega z la stn o  težo 50 k g /m 2, d ru : 
g e g a  z la stn o  težo 500 k g /m 2. p r i 
tem  p a  povprečn i sn eg  obtežbe 
40 k g/m 2 s fa k to r je m  'd isperz ije  
4X , k a r  z n aša  160 kg /m 2, potem  
dobim o za  celotno obtežbo v  obeh 
iprim erih raz ličn e  fa k to r je  d is­
p erz ije :
Za p rim er lah ke streh e z n aša  k
50 +  160
50 +  40
=  2,33
Za p r im e r  težke streh e  z n aša  k
k =
500 +  160 
500 +  40
1,225
Iz  n a r isa n ih  k r iv u lj v e r je tn o ­
sti z a  v a rn o st  obeh p rim ero v  se 
v id i n azorno o gro m n a ra z lik a  
v e r je tn o sti ru še n ja , k a r  so  p r i  
le to šn jem  sn egu  tu d i d o k azali 
p rak tičn i p rim eri.
V  zvezi z le to šn jim  snegom  se 
p o ja v l ja  v p ra ša n je  p o v iša n ja  
p red p isan e  k o ristn e  obtežbe sn e­
ga , ki z n a ša  dan es le:
s =  75 +
H - 5 0 0  
4
T eža sn e g a  je  letos z n a ša la  ca  
260 k g /m 2 n am esto  p red p isan ih
od n arav n ih  p o g o je v  in  se r a v ­
n a jo  po zakonu  s lu ča jn o sti. To 
so ob rem en itve  s  sn ego m  in  v e­
trom . O b rav n av a ti jih  m orem o 
po zakonu  v e r je tn o sti n a sto p a­
n ja  n a  p o d la g i s ta t ič n o  u go to v ­
l je n e g a  p o v p re č ja  in  d isp erz ije . 
V a rn o st  k o n stru k c ije  p ro ti tak im  
o b rem en itvam  m orem o ted a j r a ­
ču n a ti po zakonu  k om bin iran ih
m erih , ko je  b il s lu č a j p reo b re­
m en itve  k o m b in iran  še  s  k ak šn im  
s lu ča je m  n ev arn osti, n a  p r im er: 
s lab šo  k v a lite to  le sa , defektno iz ­
vedbo, s lab im  v z d ržev an jem  a li 
kon stru k tiv n o  n ap ak o . L e  koim  
b in a c ija  več v er je tn o stn ih  s lu č a ­
je v  je  p r iv e d la  do p o ru šitev . P o ­
stav im o  ekonom sko v p r a ša n je  a l ­
te rn a tiv e : A li n a j v seh  bodočih
sto let v se  streh e  m očneje d im en ­
zioniram o, a l i  n a j r a j š i  ta n jše  
dim enzioniram o in  tvegam o, d a  
bo v sak ih  sto le t en k ra t sn eg  p o ­
ru š il  v se  defektn e strehe, kot jih  
je  to pot. — E kon om ičn ost bo 
gotovo u sm e rila  re š ite v  v  p rid  
m an jš im  n o rm iran im  k oristn im  
obrem enitvam . T u d i n a ra v a  tv e­
ga , d a  v ih a r ji  po sam ezn a d reve­
sa  p o ru šijo  — in  p r id e  to v  celoti 
ekonom ičnejše, kot da b i b ila  v sa  
d rev esa  od k r a ja  d eb e le jša , in  bi 
se s tem  v e r je tn o st  posam ezne 
p o ru šitv e  z m a n jša la . — (A v tor 
se s tem  noče iz ra ž a ti p ro ti p o ­
v iša n ju  norm e za  obtežbo sn ega , 
ki je  za G o ren jsk o  in  za  K o čevsk o  
odločno pren izka, v en d ar p r ip o ­
ro ča  zm ernost).
d) O brem en itve sp e c ia ln e g a  
z n a č a ja : n ih aln e obrem enitve,
p e rse k u c ijsk e  ob rem en itve  ipd. 
O brem enitve n aveden ih  d in a­
m ičnih učinkov pon avad i učin ­
k u je jo  z iz k o riščan jem  n o tran je  
e n erg ije  g ra d iv a . Z a  d im enzioni­
ra n je  p o n av ad i n iso m ero d a jn i 
n ap eto stn i k r i te r i j i ,  tem več tr- 
n o stn i tra jn o stn i k r ite r i j i .  T ud i 
je  često težko d im en zion irati t a ­
ke elem ente po teoretsk ih  fo rm u ­
lah , te r  bomo m o ra li izo b lik o v ati 
ob jek te  po iz k u šn ja h  in zah tevah  
tra jn o sti.
P r i  d o sed an jih  o b rav n a v an jih  
n ism o u p o šte v a li b istv en eg a  p a ­
ra m e tra  — ča sa . N i važno le to, 
d a  nudi nov o b jek t zadostno v a r ­
nost ves čas, d ok ler slu ži s v o je ­
m u nam enu. V  koliko bo kon­
s tru k c i ja  po določenem  ča su  še 
sposob n a n u d iti zadostno v a rn o st 
p a  je  odvisno od n as led n jih  č i­
n ite lj ev:
—«) Od so lid n o sti v zd ržev an ja . 
Solidno v zd ržev an je  k o n stru k c ije  
(p le sk an je  jek len ih  k o n stru k c ij, 
z a šč ita  le sen ih  k o n stru k c ij p red  
a tm o sfe r il ija m i itd.) je  n a jm a n j 
tak o  v ažn a  kot sa m a  so lid n o st 
g r a je n ja  k o n stru k c ije . V p ra v  ob 
p r ilik i le to šn je g a  z im sk eg a  sn e­
g a  je  bilo n e k a j p r im ero v  p o ru ­
šitev , v  k a ter ih  je  kot eden b i­
stv en ih  raz lo g o v  p o ru šitv e  n a sto ­
p ilo  slab o  v z d ržev an je  lesenih  
k o n stru k cij.
b) Od u n iču jo čih  učinkov in  tr- 
pežn osti ob jek ta . N ek ate ri o b je k ­
t i  so iz p o sta v lje n i v  ob ratu  u n i­
ču jo č im  u čin k om : k is lin e  in
a tm o sfe r ilije  r a z je d a jo  grad iv o , 
t r e s l ja j i  in  u d a rc i u n iču je jo  no­
tra n jo  e n erg ijo  g ra d iv a . P r i  t a ­
k ih  ob jek tih  n ik ak o r ne m o re jo  
biti za  d im en zion iran je  m e ro d a j­
ne sam o d opu stn e  n ap e to sti g r a ­
d iv a ; treb a  je  ra č u n a ti tako , d a  
bodo še  po p re te k u  m nogo let — 
p r i tra jn e m  d e lo v a n ju  u n iču jočih  
učin k ov  — o sta le  n ap e to sti g r a ­
d iv a  v  d opu stn ih  m e ja h  g lede  n a 
trdn ost, ki jo  bo im elo g ra d iv o  po 
tem  času .
P o  poročilih  iz A m erik e  se  po­
g o sto  in d u s tr ije  p r is i l je n e  v la ­
g a t i  ogrom ne vso te  za o b n a v lja ­
n je  p rem alo  trpežn ih  kon stru k cij 
iz o jačen ega  betona.
I z b i r a  s t o p n j e  v a r n o s t i  
k o n s t r u k c i j
N a jv a ž n e jše  v p ra ša n je  celo t­
n ega p rob lem a je  sev ed a  v p r a š a ­
nje, kako v iso k a  n a j bo sto p n ja  
sam e v a rn o sti o b jek ta . A li n a j 
se zadovoljim o z v e r je tn o stjo  p o ­
ru šitv e  10-+  K)—5, K)“ 7, 10—10- T a  
s to p n ja  je  d o sle j določena le  z 
d opu stn im i napetostm i, k i so  za 
posam ezni g r a d iv a  v  določenem  
raz m e r ju  s  p ovprečn im i porušni- 
m i trdnostm i, iz  te g a  ra z m e r ja  
sa m e g a  se da p r i  d an i d isp erz iji 
trd n o sti vzorcev  določiti v e r je t­
nost ru še n ja , če p redpo stav im o , 
d a  k v a lite te  p ro je k ta , k v a lite te  
izvedbe, verje tn o sti, preobrem e­
n itve in  v p liv  ne vzdrževan  j a  ne 
p r e d s ta v l ja jo  sp loh  nobene ne­
v arn o sti. G- M arce l L e v i n a v a ja , 
d a  ustyeza za  tak e  p rim ere  povsem  
varn ost, ki je  d e fin iran a  z v e r­
je tn o stjo  p o ru š itv e  10—5 do 10—7. 
Z an im ivo p a  je , da nam  nudi 
te o r ija  ekon om skega m in im a teo­
retsko  p o d lago  z a  določitev šte ­
v i la  v e r je tn o sti p o ru šitv e :
G. T o rr o j  a, p ro f. v  M adridu , 
zn ani k o n stru k te r  lupin  n a v a ja  v 
fin aln em  poročilu  l i l .  k o n g re sa  
A . I. P . C .-ja  n as led n jo  teoretsko  
osnovno enačbo:
Celotni s tro šk i zn ačaj o: S  (P ) =
=  I  (in v estic ije ) +  V  (k ap ita l, 
v zdrževa ln i stro šk i) +  O (obno­
v itv en a  a rm o rtiz a c ija )  +  P  (ver­
je tn o st  ru še n ja )  X  N  (stro šk i za­
ra d i poru šitve).
P o g o j za  ekon om ski m in im um  
zn aša :
d S (P) _  A S (P) 
dP  * P2 — Pi
Iz  te g a  s led i: A  ( I+ V + O )  =  
=  (P ,—P i) X R
Če hočem o im e ti p reko  sto p n je  
ekonom ičnosti še  določen v a r ­
nostn i fak to r, dobim o iz raz  g. M.
P  =  A  ( I+ V + O )  =  k (P 2—P i)  X  R  
p r i čem er m o ra  b iti k  v e č ji od 1 
k  >  L
P ra k tič n a  u p o ra b a  iz ra z a  z a ­
h teva, d a  s e  za  is t i  p rim er iz r a ­
ču n a jo  iz raz i ( I+ V + O )  za  dve v a ­
r ia n t i z raz ličn im i v e r je tn o stm i 
p o ru šitv e , s čim er so že d an i v si 
podatki, n av ed en i v  obrazcu .
V ažno je  d e jstv o , d a  u p o šte v a ­
jo č  t r a jn o s t  o b jek ta , n i n a jb o lj 
ekon om ski v se le j n a jc e n e jš i  ob­
jek t, tem več p o n a v ad i n a jb o lj 
trpežn i o b jek t, tu d i če je  d raž ji. 
N a jc e n e jša  m o ra  b iti v so ta  g r a d ­
benih in  v zdržev a ln ih  stro šk o v , 
vk lju čn o  p r isp e v e k  O, s  k a te r im  
je  iz ražen a  t r a jn o s t  ob jek ta .
P r i  d o lo čan ju  iz ra z a  R  za  s tro ­
ške p o ru šitv e  je  b istven o  slede­
če: P o d  R  se  ne razu m ejo  le  s t r o ­
šk i za  r e s ta v r a c ijo  o b jek ta , tem ­
več v sa  škoda, ki n a stan e  s  po­
ru š itv ijo  v  zvezi: z a sto j o b rata , 
z a sto j o sta lih  odvisn ih  obratov , 
č loveške žrtve, m otn je  v  go sp o ­
d a rstv u . K e r  je  fa k to r  (P 2—P i) 
m ajh en , m o ra jo  biti posled ice  po­
ru š itv e  zelo velike, d a  bistveno 
v p liv a jo  n a  izbor v eč je  v a rn o st­
ne sto p n je . V en dar n am  moye 
n av ed en i zakon ekonom ičnosti 
g r a je n ja  n u d iti že n asled n je  v až­
ne z a k lju čk e :
N i treba , da je  v a rn o stn a  s to p ­
n ja  p r i v seh  grad b en ih  ob jek tih  
is ta , kot bi m ogli sk le p a ti n a  pod­
la g i  n aš ih  pred p isov , k i so skoro 
za  v se  zg rad b e  enaki. N aspro tn o , 
p ri v ažn ih  in d u str ijsk ih  obratih , 
p r i e lek tričn ih  (kaloričn ih ) cen­
tra la h , p r i h id ro en ergetsk ih  n a­
p ra v a h  m ora b iti s to p n ja  v a rn o ­
s t i b istven o  v e č ja  kot p r i  s tan o ­
v a n jsk ih  ob jektih . P r i  s ta n o v a n j­
sk ih  ob jek tih  m ora b iti v a rn o st 
zopet v e č ja , kot n a p r im e r  p r i 
sk lad išč ih  za  m alo v red n i m ate ­
r ia l, v  k a ter ih  ne b iv a jo  l ju d je  
redno. P o sled ice  p o ru šitv e  h id ro­
e lek tra rn e  so v z a s to ju  e lek trič ­
n ega  toka. k a r  im a  n a d a ljn jo  po­
sled ico  dalekosežn i z a sto j v seh  
p rod u k tiv n ih  ipbratov in  tov arn  
Idežele- P o sled ice  p o ru šitv e  p re ­
g ra d  so še h u jše : p o p la v e  m est, 
u n ičen je  obratov , on esposoblje- 
je n je  c iv iliz ac ijsk ih  n ap ra v , šte ­
v iln e  lju d sk e  žrtve. G. T o rro ja  
p o seb e j p o u d a r ja , d a  se  v  v red ­
n o sti R  lju d sk e  žrtv e  ne sm e jo  
cen iti z ekon om skim i cenam i, 
tem več z v iš jim i »h u m an ita rn i­
m i« iznosi. P o sled ice  sa m e g a  r u ­
š e n ja  dolin ske p re g ra d e  m orejo  
b iti 104 a l i  105 k ra t  v e č je  od s tro ­
šk o v  za  sam o p reg rad o . Z ato  je  
n u jn o , d a  se p r i tak ih  ob jek tih  
načeln o je m lje  v e č ja  s to p n ja  v a r ­
nosti, ozirom a n iž je  dopustn e n a ­
petosti. T ud i p r i p osam ezn em  ob­
je k tu  m orem o an a lo gn o  p osam ez­
ne k o n stru k tiv n e  elem ente m oč­
n e je  izk oriščati, posam ezn e p a  
m an j — g led e  n a  v ažn o st fu n k ­
c ije , k i jo  im a t is t i  k o n stru k tiv ­
ni elem ent.
Z a k l j u č e k .
I z v a ja n ja  k aže jo , da je  te o r ija  
v a rn o sti d o b ila  z m atem atičn o  
p o d lago  v e r je tn o stn e g a  rač u n a  
so lid n o  p od lago . Z a  številčn o 
up orab o  teo r ije  m a n jk a jo  p o treb ­
n i s ta t is t ič n i p odatk i, z a  p rak so  
p a  po treb n i p r iro čn ik i s  tab e la m i 
in  k o n stan tam i. Z a  d o ločevan je  
k ak o v o sti g r a d iv  v k lju čn o  d is ­
p e rz ijo  k ak o v o sti se  iz v a ja jo  po 
sv e tu  m nožične p re isk a v e  v zo r­
cev te r  m orem o ra č u n a t i s  tem , 
d a  nam  bo v sa k o  leto  več  zadev­
nih podatkov  n a  razp o lago .
V en d ar  so fa k to r ji ,  k i skupno 
v p liv a jo  n a  v arn o stn o  sto p n jo  
k o n stru k c ij tako  razn o lik i in ne­
k a te r i m ed n jim i tak o  težko do­
lo č ljiv i, d a  ne bom o n ik d a r  m o g li
z ab so lu tn o  z a n e s ljiv o s t jo  rač u n ­
sko d o k azati s to p n je  v arn o sti 
k o n stru k c ije  t. j .  v e r je tn o sti po­
ru šitv e . V edno bo m o ra l s ta t ik  - 
k o n stru k te r  — p o leg  v se g a  ob­
š ir n e g a  z n a n ja  u p o štev ati še  
la stn e  težn je , občutke in  in tu ic i­
jo  p r i o b lik o v a n ju  in  dim enzio­
n ira n ju  k o n stru k c ij. Z besedam i 
p ro f. dr. M irk a  R o ša : »In žen ir b i 
m o ra l o s ta t i  in žen ir, ne ju r is t ,  in  
tu d i če b i iz  tehnike h ote li n a ­
p ra v it i  obrt, n am  to ne bo u sp e­
lo, tem  m a n j, čim  b o lj bo teh n ika 
n ap red o v ala .«  Z ato  p a  so tem  v a ž ­
n e jš i n e k a te r i z a k lju č k i re la t iv ­
n e g a  z n ač a ja , do k a te r ih  sm o pr- 
š l i  m ed iz v a ja n je m . S  sv o jim i 
p ra v il i  re la t iv n e g a  z n a č a ja  m o­
re jo  in ž e n ir ja  u sp ešn o  vo d iti p r i 
n jego v em  delu , tu d i če m u ne 
m o re jo  p o streč i z ab so lu tn im i 
štev ilk am i.
LITERATURA
1. Marcel Prot: La securite — Ann. 
des Ponts et Chaussees 1949/1/2
2. Robert Levi: Calculs probabilistes 
de la securite des constructions — Ann. 
Des Ponts et Chanssdes 1959/7—8
Publication preliminaire dJu III  eme 
Congres de la  AIPC
3. M. Prot: L a  security des construc­
tions
4. R. Levi: La security des construc­
tions
5. M. Casse: Contribution ä la deter­
mination ide disrersion des resultats des 
essais sur eprouvettes d’acier doux
6. M. Prot: Contribution ä la deter­
mination de la courbe de dispersion d ’es- 
sais d’eprouvettes de mortier
7. J .  Dutheil: La conception nouvelle 
de la securite appliquee aux ossatures 
mćtaliques
8. A. J . Moe: Conception de la  secu­
rity
9. A. M. Freudenthal: Domaine des 
deformations non elastiques et securite 
des constructions
Publication finale du Uleme Con­
gres de l’AIPC
10. F . V. Costa: Notions de probabi­
lity dans l ’etudes de la securite des con­
structions
11. Koranyi Imre: Notions de secu­
rity (Contribution au rapport de A. I. 
Moe)
12. Chambaud) - Lebelle - Pascal: Etude 
experimentale de la. rupture dans les 
pieces flechies en beton arme
13. Travaux, 1950 — No 183
R. Levi: La securite des constructions 
en byton arme.
14. Ivan in Elisabeth Sokolnikov: Hi­
gher Mathematics for Engineers and 
Physicists.
15. Gidroteh. stroj iteljstvo 1949 No 1
Laupmann: Metod rasčlenjenih koe- 
ficijentov zapasa dlja razčjota armirova- 
nih i nearmirovanih gidrotehničeskih so- 
oruženij.
In g . V inko Čerin
G radnja cestnega predora
D K  624.19 : 625.745
N o v a  m e ja  iz  le ta  1946 n a  S lov . 
P r im o r ju  je  nu jn o  t e r ja l a  poleg  
ijzgrad n je  n o v eg a  s re d išč a  tud i 
novo povezavo  g o rn je  S o šk e  do­
lin e  s K ra so m . V  ta  n am en  je  b i­
la  tak o j n a s led n je  leto  z g ra je n a  
z a ča sn a  cesta .
Z grad b en im i deli nove t r a se  v  
p rv i e tap i se  je  p riče lo  le ta  1948. 
O m en jen a  t r a s a  v  dolžin i 5 km  
im a  p o leg  treh  m o sto v  d v a  p re ­
dora. N a  enem  izm ed  pred orov , 
o k a terem  bomo tu  p o ro ča li, so 
d e la  t r a ja la  od 1949 do 1951.
G e o l o š k i  s e s t a v  h r i b o v j a .
Sm etr h r ib o v ja , v  k a te rem  je  
om en jen i predor, p o te k a  p rib liž ­
no v  č r ti vzhod-zahod. H rb e t sam  
je  ja k o  razč len jen , tak o  d a  im a ­
jo  n e k a te r i n ek ateri n je g o v i 
ob ron k i tu d i ob ratn o  sm er, to je  
se v e r  ju g . P o  enem  ta k ih  obron­
k o v  p o te k a  n a ša  t r a s a  n a  n je g o ­
vem  zahodnem  p o b o čju  v  zaseku  
do 'predora, to je  do n je g o v e g a  
vzh o d n ega  p o r ta la . N a  tem  m e­
s tu  je  p ro b o j v  ob m očju  tra se  
n a jk r a jš i ,  n i p a  n a  p rv ih  69 m 
dolžine, z a ra d i tek to n sk e  g ra d n je  
in  m a jh n e g a  n a d s lo ja  n a ju g o d ­
n e jš i, k e r  so  se n a  tem  m estu  
p o ja v il i  v e lik i p r it isk i tu d i za­
ra d i sin k lin a ln e  ob like  te ren a  nad  
teem nom  p re d o ra  in  prelom n ice, 
k i p o tek a  z desne s t r a n i p rv e g a  
p r s ta n a  n a  le v i rob  zače tk a  os­
m ega  p r s ta n a .
Č asovno b i m o g li u v r s t it i  h r i­
bino m ed  pozno z g o rn jo  kredo in 
z g o d n ji te rc i ar, eocen. Od fau n e  
n i b ilo  o p az iti n iče sa r , od flo re  p a  
sm o n a š li zelo tan k e  p la s t i  (n a j­
v eč je  debeline le m )  p rece j k v a ­
lite tn e g a  p rem o g a  n a  odseku  m ed 
p r s ta n i 25—28 m ed p eščen im i g ib  
nam i. T a  p re m o g  j e  b il  z a ra d i 
nepom em bnih  količin  b re z  p r a k ­
tičn e vrednostih
G lav n a  m a sa  iz k o p a  so  b ili ca. 
69% k rem en o v i p eščen ci od d rob­
no do debelo z rn atih  in  tu d i kon­
g lo m erati, v  g lav n e m  slab o  v e­
zani, o sta lo  p a  so b ili g l in a s t i  
sk r ila v c i-  P r i  d o tik u  z zrakom  
in  vodo n av ed en i m a te r ia l  zel,o 
h itro  r a z p a d a  in  so b ile  d epo n ije  
po enem  le tu  že g la d k e  in  p o ra ­
ščene. P la s t i  peščen cev  in g lin a ­
stih  sk r ila v c e v  so  b ile  v  sp lošnem  
izm enične v  odseku  m ed  14.—16. 
p rstan o m  so b ili p retežn o debelo 
z r n a t i  ittudji kirem enovi peščen ci 
in  k on g lo m erati, k i jim  je  s led il 
odsek  zelo s lab o  vezan ih  peščen­
cev m ed 29. in  22. p rstan o m . Iz ­
hodni p r s ta n i p a  so b ili n a  le­
vem  boku g lin a st i, n a  desnem  p a  
m ehki, s lab o  vezan i peščenci, ki 
so n a  z ra k u  tak o j razp ad li.
Te že raz p ad le  peščence nazi- 
v a jo  dom ačin i »soudan«, ra z p a d ­
le g lin e  p a  »opoko«, v erje tn o  k er 
h itro  razpo k a . So u d an  je  n av adn o  
r ja v k a s te  b a rv e  po železovcu, k i 
je  n ezadostno lep ilo  p o le g  k re ­
m enasto  ap n en eg a  lep ila . Po opo- 
ki, ki jo  pozn a v sa  g o r išk a  oko­
lica  z V ip a v sk o  dolino, zelo do­
bro u sp e v a  s a d je  n. pr. b resk v e , 
m arelice, v in sk a  t r ta  etc.
B o ljš e  vezane, fino zrn ate  p e ­
ščence s iv k a s te  barve, k i b i j ih  
lah ko n a z v a li b ru sn ike , so  u po­
r a b l ja l i  z a  izd e lavo  osel in  b ru ­
sov, ki p a  se n iso  dobro obnesli, 
ker so  b i l i  zarad i p re sla b e g a  le p i­
la  p rem eh k i in  so  se p reh itro  ob­
rab ili. D eb e lin a  p la s t i  p eščen cev  
in  g lin  je  b ila  zelo raz ličn a , od 
en ega cen tim etra  do 40 cm . M ed 
p la stm i p eščen cev  so bile tu d i 
s l ju d a s to  peščene g lin e  in  sk rj-  
la ste  g lin e  zelo drobne zrn ato sti, 
k i so b ile  vo do n epropu stn e  te r  
so v  zah odni polovici p re d o ra  in  
na južn em  pobo čju  zah od n ega 
p red u sek a  dela le  velike težave  pri 
g r a d n ji  oporn ih  zidov  za rad i sv o ­
je  strm e  n ag n je n o sti od 28—31
sto p in j. Is to  n ag n je n o st p la s t i  
im am o tu d i v  pred oru  od 11. p r ­
s ta n a  d a l je  p a  do zah od n ega p o r­
ta la , m edtem  ko je  vzhodni del 
p re d o ra  od 1. do 10. p r s ta n a  v  
prelom n ici, k je r  so p la sti zelo r a z ­
lično n a g n je n e  n a  obeh obokih  in  
p rece j m očno zm ečkane. N a g n je ­
nost p la s t i  je  p retežn o ca. 30 
stop in j v  sm eri severo  - zah od a  
a li  p rak tičn o  n a  os p red o ra . Z  
geo lo šk im  k om pasom  m erjen o  
im a jo  p la s t i  ob vzhodnem  p o r ta ­
lu  sm e r  210 sto p in j, ob zahodnem  
p a  do 235 sto p in j.
V odne razm ere
M a jh n a  rov n in a (n ad slo j), m a- 
s im aln a  35 m , in  razm ero m a v i­
so k a  le g a  n ivelete  n ad  dolino, 12 
—15 m, ni m o g la  že sa m a  po seb i 
d a ti več jih  la stn ih  dotokov vo­
de. B ile  p a  so občutne težave pri 
g ra d n ji  za rad i nezadostne krov- 
nine n a  obm očju  1.—9. p rsta n a , 
ki je  zelo p ro p u šč a la  vodo p red ­
vsem  za rad i sin k lin a ln e  in  tek ­
ton ske g rad n je , k e r  se j e  v sa  a t ­
m o sfe rsk a  v o d a  z obeh pobočij 
s te k a la  n a  tem e p re d o ra  (slik a  1).
N a  odseku od 3.—7. p r s ta n a  z 
le v e g a  (ju žn ega) boka, n a  m a k si­
m a ln i dolžini 49 m , je  p r ite k a la  
s ta ln a  v o d a  po p la ste h  drobno z r­
n atih  sk r ila v ih  g lin  v  v iš in i 3—
4,5 m  n ad  niveleto  in  je  p ovzroča­
la  v eč je  težave p r i  izkopu  kalo te  
in  oporn ikov te r  sm o m o ra li iz- 
m e ta v a ti oz irom a č rp a ti vodo. 
K o lič in a  te vode in  š e  m ogoče 
m an jš ih  izv irov  je  zn aša la , m er­
je n a  p r i km  2,95 izven  p red o ra  ob 
su šn em  času  0,56 1/sek., ob deževju  
p a  do 2 1 v  sekundi.
V es o sta li de l p re d o ra  je  b il ve­
čin om a suh . Od 12. p r s ta n a  d a lje , 
k je r  se n iv e le ta  obrn e k zahod­
nem u p o rta lu , sm o opazili k a p ­
l ja n je  vode le v  12., 13., d a lje  17., 
18., 24., 25. te r 39. in  31. p rstan u  
p o leg  z a d n je g a  p r s ta n a .
Pritiski hribine pri gradnji.
O pisan a h rib in a  sp a d a  m ed ta ­
ko zv an e  h rib in e  lažn iv e  trdn o­
sti. T u k a j m islim  za  n a š  p rim er 
le peščence, k e r  n u d ijo  p r i  izko­
pu p rece j o d p o ra  in  izzovejo  več-
Leya p r t tforo 1-tooo
S lik a  št. 1
je  a li  m an jše  p ritisk e , m ed tem  
ko pri dostopu  z ra k a  in  vode zelo 
h itro  razpadejo- M ed an alogn e 
hribine m orem o p r iš te v a ti po leg  
n aših  op isan ih  tudi g lin a ste  k a r ­
bonske sk rilav ce  i (L ju b lja n sk i 
g rad ) te r filitsk e  in  k lo rid sk e  
s l ju d a s te  sk rilav ce .
V  n aš i h rib in i n iso  p r it isk i za­
ra d i nezadostne trd n o sti in  kom ­
p ak tn o sti izzvali nobenih pokov 
(B erg sch läge ) p ač  p a  so se o d ra­
ž a li v  ve lik ih  p r it isk ih  n a pod- 
grad o , k i je  zače la  ton iti pod ra z ­
p ad a jo čo  pod logo  in  p o k az a la  
v eč je  znake d e fo rm ac ij (g le j s l i­
ko 2.).
3 r:“ T " - t - _____ j_
täu l
I
Sue 1
T A T  i . n
D%/oj/i deformacij
O ba podkopa tak o  sm erni in  te ­
m en sk i z a ra d i m a jh n ih  d im enzij 
n asp ro ti k a lo ti n is ta  k az a la  no­
benih v idn ih  p ritisk o v . P rv e  ja č r 
je  p ritisk e  sm o opaz ili še le  p r i 
p rv i r a z š ir itv i kalo te  n a  7 m  v  
obm očju  1.—10. p rstan a , ko so  
p ričele  noge to n iti pod  neodpor­
no podlogo. T e g a  tonen j a  n ism o 
m ogli popoln om a p re p re č iti tu d i 
ne s  p o sta v itv ijo  prov izorn ih  p r a ­
g o v  v  p rv i ra z š ir itv i in  ne_ p r i 
zn ižan ju  izk o p a  k a lo te  n a  v išin o
4,5 m nad  niveleto . V e lik  vzrok  
tem u je  b ila  tek to n sk a  z g ra d b a  
sa m a  in  z im sk a  deževn a doba, v  
k atero  je  p ad lo  delo. G lav n i k r i­
vec p o se d a n ja  p o d grad e  p a  je  b il 
čas, k er je  delo p rep o časi n a p re ­
dovalo  z a ra d i p o m a n jk a n ja  s tro ­
kovne delovne sile- 
N a j ja č j i  p r it i sk i so se p o ja v ili  
p r i d ru g i ra z š ir itv i, ko je  bil 
razpo n  izk o p a  14,5 m  in je  n a  tem  
odseku  v es n ad slo j leža l n a  pod- 
g rad i te r so se p o ja v ile  v eč je  in  
m an jše  razpo k e  z g o ra j n a  teren u  
v se  do k r a ja  10. p rsta n a . N a  pod- 
g r a d i  so ti p r it isk i p a d a li v  g la v ­
nem  n a obm očje  m ed obem a tre ­
t jim a  lo n g a r in a m a  in  s ic e r  od 1. 
do 6. p r s ta n a  n esim etrično, to je  
več z ju žn e  (z leve) s tran i, v  7. 
p r s ta n u  od sev ern e  (desne) s t r a ­
ni, v  8. in  9. p rsta n u  centrično, 
od 10. p r s ta n a  do k r a ja  p re d o ra  
p a  so  b ili p r it isk i občutno m a n jš i  
in  so se g a li v  ob m očje  d ru ge  le ­
ve  in  t r e t je  desne lon garin e , se  
p r a v i nekoliko  nesim etrično. 
V zrok  p r it isk o v  od 12-—37. p r s t a ­
n a je  p a d a n je  p la s t i  v  severo  - 
zapadn i sm eri p ara le ln o  z o sjo  
pod  kotom  30 sto p in j in  nekoliko
p rep o časen  tem po del (delo v 
dveh  posad ah ). G lej g ra fič n i p r i­
k az  n ap re d o v an ja  kalote.
J a k o s t  om enjenih  p ritisk o v , k i 
je  b i la  n a j j a č ja  v  ob m očju  1.—8. 
p r s ta n a  se ni m erila  neposredno, 
p ač  p a  se  m ore p re so d it i iz  defor- 
m jaoij zdolžnih lesov  in  g lob in  
v tisk o v  v ertik a ln ih  lesov  v  h ori­
zon taln e (g le j s lik o  2.). N a  osno­
v i teh  v tisk o v  bi m o g li b it i  m a­
k s im a ln i p r it isk i tu d i p reko 50 
k ilo gram o v  n a  cm 2 sodeč po ta ­
beli iz k n jig e  dr. in g . B ierbau - 
m er-ja .
Š ir in a  tlačn e e lip se  b i m o g la  
b it i  po vseh  zapaženih  zn akih  
su p o n iran a  in  en a k a  š ir in i izkopa, 
to je  m aksim aln o  15—18 m, n jen a  
v iš in a  p a  10—15 m. K a d a r  ni bilo 
p o se d an ja , je  b ila  n a jv e č  15 m. 
O pazili sm o tu d i d e jstv o , d a  p r i­
tisk i zelo r a s te jo  s  ča so m  (zato 
m o ra jo  m ero d a jn i č in ite l j i  dati 
v o d stv u  g ra d n je  v so  pom oč p r i 
ta k ih  delih, d a  se n e  p o ja v ijo  
p re j om en jen i v išk i del za rad i po- 
s e k a v a n ja  p ro filo v  p r i  p o sed a­
n ju  p o d grad e  etc.) in  tu d i d e j­
stvo , d a  p r it isk i ne r a s te jo  lin e­
arn o  z razponom , am p ak  v  k v a ­
d ratn em  ra z m e r ju  s  š ir in o  izko- 
kopa.
P r i  podkopih  n ism o opazili p r i­
tiskov , p r i p rv i r a z š ir itv i so  zn a­
sm ern i podkop  d o lg  293,5 m  so b i­
li go to v i v  le tu  1949. Sm ern i pod­
kop je  d a l jš i  o d  p red ora , k er  so 
se n a  obeh stra n e h  izk o p av a li 
p red u sek i n a  a n g le šk i način  in  se  
je  obenem  tu d i h itre je  p r iš lo  do 
g r a d n je  p re d o ra  sam ega .
K  o rg a n iz a c ij sk i sh em i: Že z g r a ­
jen o  ozko tirn ico  sm o iz k o ristili 
z a  dovoz m aso v n ih  m ater ia lo v , 
to je  cem en ta  iz A nhova, g ram o ­
za iz  T o lm in a  in  le sa  n a vzhodni 
p o rta l. P o le g  te g a  sm o položili 
še novo ozkotirn ioo v  dolžini 436 
m etrov . S k u p n a  dolžina tiro v  od 
p o r ta la  je  z n a ša la  3 km  in im e la  
p ovp rečen  v zpo n  0,389ž(, m a k s i­
m alen  vzpon p a  2,35%. N a  p rv a  
d v a  k ilo m e tra  od ran ž irn e  p o s ta ­
je  je  zm o g la  v le č i p a rn a  lokom o­
tiv a  do 20 vozičk o v  g ram o za  po 
l m 3, z a d n ji k ilo m eter p a  le  6—T7 
vozičkov. G ram oz, cem ent in  les 
so n a  g ra d b išč u  v lek li po k lan ­
čini do beto n arn e , k i je  b i la  n a  
k o ti p r a g a  k a lo te , to je  4,5 m  nad  
n iveleto  p red o ra . P o  is t i v iš in i so 
vozili od beto n arn e  tu d i v e s  be­
ton  za  k a lo to  in  oporn ike.
Z a  iz g ra d n jo  p red o ra  sm o u p o ­
ra b il i  n o v o b e lg ijsk i sistem  (pred­
hodni sp o d n ji sm ern i podkop) —
S a m  p red o r je  b il tik  p re d  g ra d ­
n jo  sp re m e n je n  in  je  dobil obliko
š a l i  k m alu  do 10 k g /cm 2, p r i m a ­
k sim a ln i š ir in i izkopa p a  50 k g  
n a  kv. cm. V zroki tem  p ritisk om  
so  b ili če povzam em o
1. tek to n sk a  g r a d n ja  in a tm o ­
s fe r s k a  v o d a  m ed deli, k i so p ad ­
la  v  deževno debo (decem ber, 
a p r i l) ;
2. p e tro g ra fsk i se s ta v  hrib in e;
3. p o m a n jk a n je  stro k o v n e  de­
lovn e sile  in  s  tem  nezadosten  
tem po dela , tak o  d a  je  č a s de la l 
za  p r it isk e  in  se  n i b ilo  m ogoče 
d rž a t i p r a v i la  zadržati pritiske 
že v osnovi, d a  se  sploh  ne b i po­
ja v i l i  ozirom a v  č im  m a n jš i m eri.
Gradnja predora.
V se  p re d p rip rav e  obenem  z u re ­
d itv ijo  g rad b išč a  (slik a  3) ter
po s lik i 5., k e r  so  to zah tev ali od­
nosi g led e  n a  p rom etn e p asov e , ki 
jih  im a  ce sta  zu n aj.
V  n as led n jem  iz v a ja n ju  p o d a ­
ja m  n e k a j izk u stev  in s ta t is t ičn ih  
p o d atk o v  (za izp op o ln itev  n a š ih  
n o rm ativ o v ), k i bodo dobro  k o r i­
s t i l i  za  a n a lo g n a  d ela  pod en ak i­
m i p o g o ji te r  p r ik a z a li  k ak o  se  
sm e ozirom a ne sm e delati, č e  ho­
čem o d oseč i zaželen  uspeh .
1. Sm erni podkop
je  im e l p re re z  8,0—8,5 m 2, k a te ­
re g a  vzh od n a p o lo v ica  je  im ela  
ja r e k  ob s tran i, n a  zah od n i po lo­
v ic i p a  je  b il žleb n a  sred in i tira .
J a r e k  v  sred in i t i r a  se  n i obne­
se l, k e r  g a  m ed g ra d n jo  ni bilo 
m ogoče čistiti, ne d a  b i n a sta li 
z a s to ji  v  d e lu  z a ra d i d v ig a  tirov  
in  je  vo da te k la  po tiru .
D no sm e rn e g a  p o d k o p a  je  bilo 
n a  vzhodni po lov ic i vzeto  30 do 
40 cm  nad  niveleto , n a  zahodni 
s tra n i p a  je  bilo izvedeno n a  v i­
šino p lan u m a. Izk aza lo  se je  m no­
g o  k o ristn e je , v ze ti dno p odkopa 
čim  n iž je  iz dveh ra z lo g o v :
1. z a ra d i la ž je g a  o d to k a  vode 
p r i  izkopu za  oporn ike in
2, z a ra d i p o z n e jše g a  u r e ja n ja  
p lan u m a, d a  n i treb a  p rem eščati 
tirov , k e r  je  to n ak n ad n o  zniže­
v a n je  in p o d k o p av an je  p la n u m a 
d raž je .
(L ite ra tu ra  p ro f. G. A n d rae , 
»D er B a u  la n g e r  tie f-liegen d er 
G bg. T unnele«, n a  s t r a n i 122.)
iSam  n ap red ek  p o d k o p a  n i b il 
zad o v o ljiv , razv id en  p a  j e  iz s l i­
ke  6 (g ra fič n i p r ik a z ) , k er m e­
h a n iz a c ija  ni b i la  za d o v o ljiv a . 
M a k sim a ln i dnevni n ap red ek  je  
b il 2,1 m- D elo se  j e  v r š i lo  v  3 po- 
sa d a h  p ri m ak sim a ln e m  n ap red ­
k u  po p o sad i 0,7 m  a l i  ca. 1 m 3 iz ­
k opa n a  m oža z n a k la d a n je m  in 
tran sp o rto m  do 150 m . P ovprečno 
se  je  rab ilo  za  l m 3 iz k o p a  za go ­
tov  ro v  od 10,7 do 15,1 h to je  ca  
12,4 h, k a r  u stre z a  4. k a te g o r iji 
m a te r ia la  po n aš ih  n o rm ah  Gn 
206. P o ra b a  e k sp lo z iv a  kam n ik ti- 
t a  je  b ila  0,86 k g , k a p ic  2,4 k o sa  
in  v rv ice  za  2 ,5m za  l m 3 izkopa.
Z ak o ličb a  j e  b i la  iz v rše n a  k a r  
p rek o  h r ib a  in  p r i  p ro b o ju  n i bilo 
nobene d iferen ce  ne po sm eri in 
ne po v išin i. N a k n ad n o  so  b ili v 
podkopu  zak o ličen i v s i  p r s ta n i z 
železn im i k lin i v  beton u  in vni- 
v e liran i.
P o seb n e  v e n tila c ije  n i b ilo , p a č  
p a  so v  t a  nam en  s lu ž il i  sondaž- 
n i ja šk i ,  ki so  b ili izveden i v  12. 
in 32. p rstan u .
2. Temenski podkop.
p re re za  6,5—7 m 2 je  n ap red o v a l 
su kcesiv n o  z n ap red k om  del p r i 
izkopu k a lo te  (g le j s lik o  6 g r a f ič ­
ni p rik az). Z an j sm o  p o ra b ili 60 h 
za  1 m  p od k op a v ra ču n an o  z iz­
kopom , p r e b i ja n je  u s ip a č e v  v s a ­
kih 6 m, n a k la d a n je m  in  tr a n s­
portom  do 150 m , k a r  j e  že znaten  
n ap red ek  n a sp ro ti sm ern em u 
podkopu, k er se je  l ju d s tv o  p re ­
cej uvežbalo- P o sa d a  je  š te la  4 
m ože, to je  2 m in e r ja  in  2 n ak la- 
dača. D elo  je  b ilo  m eh an iziran o  
in  se je  g led e  n a  m a te r ia l  50% iz­
k o p a  p rid o b iv a lo  z v r ta ln im i k la ­
d iv i t ip a  F lo ttm an n , osta lo  p a  
delom a ročno a li  p a  z odkopnim i 
k la d iv i In g e r  so li L  54 teže 18 kg.
N a jb o l jš i  u speh  je  b il dosežen 
tik  p re d  p ro b o jem  in  sm o v  delu  
p r i dveh  p o sad ah  p o ra b ili 7,4 h /m 3 
a li  m ak sim aln o  0,62 m  po posad i
4 mož. K o t  prim er n a v a ja m  še 
delo n a  odseku  p rv ih  6 p rstan o v , 
k je r  sm o ra b il i  16,6 h za m 3 za- 
rad i vode in  s ip k e g a  m a te r ia la .
3- Izkop kalote.
D elo je  bilo podeljen o v 3 faze  
(g le j slik o  4). P r v a  fa z a  n azvan a 
p rv a  ra z š ir ite v , označena v  slik i 
s  3 a, k je r  sm o po ložili v  tem en ­
sk i podkop  n a jp r e j p rv e  lon gari- 
ne a li k ro n arice  ter  n ato  iz k o p a­
v a li boke do 4. lo n garin e  n a  levi 
stran i in  3. lo n garin e  z desne 
s tra n i te r  jih  p o d p ira li s k r a tk i­
m i n ogam i, k i so  s ta le  n a  v išin i 
tem en sk ega  podkopa. Š ir in a  pr-
Način aradnjt
v e  ra z š ir itv e  je  b ila  ca. 6.5 m  in  
je  im ela  ok ro g lo  50 m 3 iz k o p a  po 
p rstan u . V  p rstan ih  od 1—8, k i so
bili n a jte ž j i  del p red o ra , so  se 
noge m očno p o greza le  in  je  Pod­
g r a d a  p o to n ila  n a  n ek aterih  m e ­
stih  do 30 cm, k a r  je  povzročilo  
pred  b eto n iran jem  p o se k a v a n je  
p ro fila , k i je  sta lo  20 h /m 2. V  te j
Oblika predon'
Slika št. 5
ra z š ir itv i sm o pozn e je  položili 
pod te noge začasn e  p rage , da 
sm o nekoliko za d rž a li tonen j e 
podgrade-
D ru g a  faza , označena n a  s lik i 
s  3b, je  b ila  zn ižan je  in p o la g a ­
n je  p rag o v , k i so s ta l i  n a  koti
4,5 m n ad  niveleto . S k u p n i izkop 
za p r s ta n  je  tu d i tu k a j zn aša l 
50 m 3. V iš in a  p r a g a  n a  koti 4,5 m 
n ad  n iveleto  je  b ila  izb ran a  zato, 
d a  so im eli n a jd a l jš e  noge 3 m 
za rad i šted n je  le sa , k i sm o g a  do­
b iv a li v  dolžinah  6 m in  sm o tako 
im eli n a jm a n j odpadkov . P r s t a ­
ni 1—11 so im eli po 5 p ra g o v  v 
r a z d a lji  1,25 m, v si o sta li p rs ta n i 
p a  po 4 p rag e  v  r a z d a lji  1,6 m 
(gle j sliko  2).
Z ad n ja  faza , označena n a slik i 
4 s 3c, n azvan a d ru g a  raz šir itev , 
je  im ela  ca. lOOm3 izkopa po p r ­
stan u . V  te j fa z i je  izkop dosegel 
sv o jo  m aksim aln o  širin o  14,5 m  in 
sv o jo  dokončno ob lik o  p o d grad e  
po s lik i 7- P ri izkopih  v  te j zad­
n ji  fa z i srno m erili p o sed an je  
pod grad e , k i je  zn aša lo  dnevno 
do le m .
T ak o j po go to vem  izkopu sm o 
vedno začeli b eto n ira ti.
V  tab e li n av ed en  č a s  je  b il 
u p o rab lje n  za  izkop  s  p o d p ira ­
n jem  in k ro jen jem  lesa, p rem e­
tav an je m  izkopa z n ak lad an jem  
in  tran spo rto m  do 150 m, p r i če­
m er stro jn ik i in  k ov ač i n iso  u po­
števan i.
Z a  obm očje 1. — 4. p r s ta n a  je  
bilo po re g is tr ir a n ih  u rah  t re ­
b a  za z g o ra j op isan o  delo celo 
19,6 h /m 3. V e č ja  p o treb a  č a sa  m ed 
dru go  in  tre tjo  fazo  g re  n a  raču n  
p re m e ta v a n ja  izk op a  do u s ip a ­
čev. M an jšo  potreb o  č a sa  v  zad ­
n jih  p rstan ih  ra z la g a m o  z b o lj­
š im i geo lo šk im i p o go ji, z u porab o  
lesa , izv lečen ega  pred  b e to n ira ­
n jem  in z u v ežb an o stjo  delavcev .
V sa k  p r s ta n  dolžine 6 m je  im el 
12 lon garin , 6 levo in  6 desno 
0  30 cm, p rv e  tr i  nekoliko m oč­
n e jše  n as led n je  p a  m alo  tan jše- 
E n a k e  d im en zije  so  im ele tu d i 
noge, k i so v  v sa k em  p rim eru  iz­
d rža le  p r it isk e  in  n ism o n ik je r  
o p az ili okv ar. P o tre b a  le s a  za  1 
p rsta n :
Tabelarični pregled potreb časa za poedine faze izkopa kalote.
Mesto in opis dela
Prstani
1 — 9 10 — 13 14 — 25 26 -  37
Prva razširitev 23,1 h/m3 18,0 h/m3 13,2 h/m3 11,3 h/m3
Polaganje pragov 15,7 „ 11,8 „ 10,8 „ 8,7 ,.
Druga razširitev 16,2 ,. 12,9 „ 12,0 „ 10,2 „
Skupaj za 1 m3 17,8 h 13,9 h 12,0 „ 10,1 h
A :S M E R N I  P O D K O P -  
N APRED EK
B  ■ GRAFIČNI PRIKAZ D EL ■ TEMENSKI PODKOP, IZKOP IN-BETON KALOTE
I  •  210-601 H ZA 200 M 'KALOTE • I9S M'TEM POOKOPA - PRSTANI 5-37  (  TEM PODKOP) - PRSTANI 1 - 33 ( KALOTA )
LE S  ( LONSARINE)  1 0 M*/m 'KALOTE - 3 “ -NA UPORABA PLOHI 10N i/M - 1‘ NA UPORABA - MORALI 8/12 ZA KALOTO - 3.5 0 0 * ‘  KA UPORABA
C  GRAFIČNI PRIKAZ DEL  ■ IZKOP SREDINE,  
IZKOP /N BETON ZA OPORNIKE, IZKOP 
IN ZIDANJE PORTALOV
1 9  4 9 1 9  5  0 1 9  5  1
IX  I *  4  XI  I XII / 1 // 1 m 1 iv 1 v i vi 1 vil 1 vin 1 ix 1 X  T x i Vx/T i 1 u 1 m 1 iv 1 y  1 vT^ 1///T
:^ *^ S i» 5 a S * 5 ä S '< - ! s S ! i> » ! :S S » 5 5 S ~ » 5 £ ä
s S “ « i r S : š ' > ' i i Š ! i * ' 4 5 S ' « a S l S ' ' ' 5 a i ! " . i 5 j S £ » ' o 5 S Š ' . » s i * ? a 8 > - » a s s a i 8 S ' - 5 5 ,! l ' < " S ! s ! l » . a « S ' - 5 :S S S ^ i l 5 6 < ' 5 ä 5 n a i S ' » 5 8 i t ' > ‘ S S Ü ' - a a S ' » S S ! 8
IM«
f f
IX M i x  1 XI  1 XII i  j  // I m \ iv I i7 T  vi \ v n  I vili \ ix [ X T  x i \ x i f / I a \ hi i i v I v \ vi [ ivu i
1 1 9  4  9 1 9 5  0 1 9  5  1
Slika št. 6
O k rog li le s : z a  lon garin e,
noge in  raz p irače  m 3 15.—
R ezan  le s: p r a g i 30/40 cm
d olg i 6 m  m 3 3.—
plo h i 5 em _________ m 3 5.—
S k u p a j m 3 23.—
P lo h i so  o sta li v eč in o m a zabe­
tonirani- O krogel le s  sm o v  p r ­
stan ih  1—10 rab ili d v a k ra t , v  p r­
s tan ih  11—37 p a  3,5 k ra t .
Odkop se  je  v r š i l  an a lo gn o  k a ­
k o r  tem enski podkop. U p o rab a  
ek sp lo z iva  z a  izkop k a lo te  za  1 m 3 
je  b ila  povprečno k am n ik tit  0,3 
k ilo gr., v rv ic a  1,4 m, k ap ice  1,72 
k osa . V  p rsta n ih  35—37 se  v  g la v ­
nem  n i r a b il  ek sp loziv , k a r  v e l ja  
tu d i za  tem enski podkop.
4. P ostavljan je remenatov za be­
ton kalote.
U p o ra b lja li  so se  rem en ati I  
N P  teže 36.2 k g/m 1 u k r iv lje n i na 
r a d i j  5 ,5m, se s ta v lje n i iz 3 kosov 
sre d n ji 5 m  in  s k r a jn a  d v a  po 4 m. 
sp o jen i n a  v sa k em  sp o ju  s po 6 
v i ja k i  7/8’’ . N a d v iše n ie  beto n a je  
b ilo  za  n aše  te ren sk e  razm ere  
vzeto 10 cm , to je  n a  koto  7,05 nad 
n iveleto .
K  p o s ta v lja n ju  re m e n ato v  sp a ­
d a  n a s le d n je  delo (g le j s lik o  7):
1. p o la g a n je  5 m k o sa  n a leseno 
o g ro d je  po sm eri in  v iš in i,
2. p o lasran je  le g  n a  vzn ož ju  n a 
p ra v o  v išin o  in r a z d a l jo  od osi,
3. p r ip a ja n je  in  zag o zd en je  4 m 
kosov,
4. ra z p ira n je  rem en ato v  m ed 
sebo j z ra z p ira č i p r o f i la  18 v  6—8 
v rs ta h  p ro ti iz v i ja n ju  rem en ato v  
in
5. p o la g a n je  p o d v lak e  pod sp o j
rem en atov . ___
V  delu p re d o ra  do_ 10. p rstan a , 
k i je  v  k r iv in i in  j e  im el zelo 
m očne p ritisk e , je  im el v sa k  p r ­
stan  po 7 rem en ato v , v es o sta li 
del p a  po 6 rem en ato v  z a  p r sta n  
v  r a z d a lji  en ega  m e tra . V  p rvem  
delu  do 10- p r s ta n a  se  je  n ek a j 
rem en ato v  zvilo  in is to ta k o  tu d i 
v  37. p r s ta n u  eden, dočim  v  o s ta ­
lih  p rstan ih  ni b ilo  d e fo rm ac ij n a  
rem en atih .
P o s ta v l ja la  jih  je  sk u p in a  4 
mož, d v a  t e s a r ja  in  d v a  pom oč­
n ika. N a  p rv i p o lo v ic i p re d o ra  
do 12- p r s ta n a  sm o p o rab ili za 
kom pletn o m ontažo  en ega  reme- 
n a ta  18 6 h povprečno . N a jb o l jš i  
učinek je  b il 14,5 h za  kos. V  p r­
stan ih  16—37 p a  sm o ra b il i  12 h 
za en kos. Za p rv i p r s ta n  p a  celo 
42 h za en kos.
D em on taža je  b i la  zelo eno­
s t a v n a  in  jo  je  iz v r š ila  om en je­
n a  sk u p in a  v_ eni p o sa d i s č išče­
njem ^ in  so r t ira n je m  rem en atov  
in v ija k o v .
5. Beton kalote.
P red v id en a  m a rk a  beton a za  
kaloto  je  b i la  160. Z a 24 p rstan o v , 
p red vsem  prvih , sm o n a p ra v ili 
poizkusne kocke, k i so po p o d a t­
kih  G radb en ega in s t itu ta  večino­
m a d o seg a le  p red p isan o  trdn ost, 
n ik d a r  p a  n iso  b ile  pod  m ark o  
110- P r s ta n i 1 in 2 so b eton iran i 
s  p u ljsk im  p o rtlan d  cem entom , 3 
in  4 s  trb o v e ljsk im  p o rtla n d  N  
400, p r s ta n i 5, 6, 7, 8 z g lin ičn im  
p u ljsk im  cem entom , v s i  o s ta li  p a  
s cem entom  iz A n h ov a N  350.
G lin ični cem ent s e  j e  u p o rab ­
l ja l  z a ra d i ja k ih  sp re d a j o p isa ­
nih p r itisk o v , k ak o r tu d i z a ra d i 
z a p ir a n ja  k a lo te  z bloki od 1.—10. 
p rstan a . Z ap ira n a  š ir in a  z b lo k i 
v  tem enu je  b ila  1,6 m, v iš in a  p a  
85—90 cm.
A g re g a t  za  beton  je  b il n a v a d ­
ni rečn i g ram oz, k i sm o g a  za 
n ek a j p rv ih  p rstan o v  d o b iv a li iz 
reke Id r i jc e  p r i Sv . L u c iji .  V so  
osta lo  k alo to , k ak o r  tu d i op orn i­
ke sm o b e to n ira li z rečnim  g r a ­
m ozom  iz reke Soče p r i  T olm in u .
Podgrada in rmmanofi
G ram oz so n av aža li v  za to n a ­
p ra v l je n i s ilo s  vseb in e 300 m 3.
B eto n  so vo zili na v išin i p r a g a  
k a lo te  (g le j slik o  7) z v a g o n e ti 
0,6 m 3 te r  z v ra č a li levo  a li  desno 
po p o treb i n a  za  to iz p lo h ov  p r i­
p r a v l je n i pod, od k o d er so g a  z 
en k ra tn im  prem etom  sp ra v ili  n a  
m esto  in  n a b i ja l i  z železn im i n a ­
bijači- E n  p r s ta n  k a lo tee  im el ca- 
100 m 3 beton a. V  g red o  k a lo te  sm o 
po ložili po 4 železa 0  25 (g le j 
k n jig o  C. A n d rae).
B e to n sk a  sk u p in a  je  š te la  10 
mož. Z a  b e to n ira n je  skupno z opa- 
žen jem , p o la g a n je m  a rm atu re , 
n ap ra v o  in  tran sp o rto m  b eto n a  
ter  n a b ija n je m  je  r a b ila  z a  l m 3 
v p r s ta n ih  1—10 12,6 h in  v  o sta lih  
9 do 1 0 h za  l m 3. Iz v la če n je  le sa  
p ri tem  n i u poštev an o .
Z a p ira n je  k a lo te  z b lok i p re c e j 
p o d raž i g ra d n jo , s a j  sm o  p o ra b i­
li 22 u r  za  vz id av o  l m ’  b lok o v  
p r i čem er n a p ra v a  b lokov ni
upoštevana- B ilo  p a  je  to nujno 
za rad i velik ih  p ritisk ov , k i niso 
p u stili, da bi se  beton  strd il.
V es o k ro g li les sm o izvlekli 
p red  b eton iran jem  in  g a  u p o rab ­
l ja l i  d a lje , dočim  so m o rali v s i 
p lo h i o sta ti zabeton iran i. V si p re ­
kom erni izk op i so b ili tesno do- 
b e to n iran i n a  h rib in o  z v la g a ­
n jem  kam na. V išk i beto n a so b ili 
nad 5—6%.
O paži za  beton so b ili tram ičn i 
8/12 in  so se u p o ra b lja l i  3,8—4,0 
k rat. Bočnih p r it isk o v  po gotov i 
k a lo ti (ki so bili k o n tro liran i) n i­
sm o opazili, p ač  p a  sm o opazili 
v e č ja  a li m a n jša  p o sed an ja  k a lo te  
do p o d b e to n iran ja  opornikov. 
Z n aša la  so od 2—10 cm. R azpo k  
in  ok v ar po b e to n ira n ju  gotove 
k a lo te  n i bilo razen  razpoke v  
sp o d n jem  delu  k a lo te  z desne 
stran i 7- in  10- p rstan a , k i se p a  
po raz p ažan ju  n i zvečala , (V zrok 
— bočni pritisk .)
7. Izkop' sred ine, izkop za opor­
nike in  beton  oporn ikov
K o  je  b ila  k a lo ta  zab eto n ira­
na, je  po n ašem  končnem  r a č u ­
nu od v se g a  p reo sta lo  do v  toč­
k i 6 n av ed en ega d e la  le_ še ca. 40 
odsto tkov do d o k o n čan ja  p redo­
ra . Z a  v sa k  oporn ik  sm o n a jp r e j 
izkopali sredino, n ato  p a  p re o sta ­
li del. P o ed in i b lok i oporn ikov so 
b ili dolgi po 3 m. E d in o  v  p r s ta ­
nih 1—3 in 34—37, k je r  je  bilo več 
vode in  bo lj s ip ek  m ateria l, sm o 
d e la li k r a jš e  b loke v  dolžini 1,5 
do 2 m. T em elj op orn ik a je  izve­
den z m arko  beto n a 70, oporn ik  
p a  z m arko  b e to n a  110, v se  iz An- 
hovo-eem enta N  350-
V sa k  blok  je  im el po 2 rem e- 
n a ta  I  N P . 24 če je  im el dolžino 
do 3 m  a li  m a n j. N a  n ek a j m e­
s t ih  sm o n a p ra v ili  tu d i bloke po 
4 m  dolge, k i so im eli po tr i re- 
m enate. B eto n  se  je  n av až a l po 
istem  tiru  k ak o r  beton za  kaloto, 
le da je  t ir  s t a l  n a  za to p r ip ra v ­
ljen em  odru, k i je  b il n are jen  iz 
p re o sta le g a  le sa  od kalo te . O paž 
za beton so b ili tram ič i 8/12, ki 
so p reo sta li od b e to n ira n ja  k a lo ­
te. Z a p o d p ira n je  izkopov v 
oporn ik ih  n ism o ra b ili  posebn e­
g a  le sa  am p ak  le odpadke od k a ­
lote) k je r  je  b ilo  to potrebno.
V  večin i tem eljn ih  ja m  sm o 
m o ra li p ri iz k o p av an ju  in  beto­
n ira n ju  iz m e tav a ti a li  p a  č rp a ti 
vodo.
7. V išk i p r i  izkopih.
S v e tli p ro fil  p re d o ra  je  62,8 m 2, 
celo tn i p rerez  izkopa p a  im a ca. 
107 m 2. P r i izkopu  k a lo te  so b ili 
v išk i povprečno 10%. P r i  izkopih 
za oporn ike p a  1—2%, iz č e sa r
m orem o sk le p a ti, da so b ili po­
vprečn i le okrog  4%.
Z ak lju ček .
Iz  priloženih  tab e l o p o rab i č a­
sa  za m 3 izkopa ozirom a za  l m  
p red o ra  za  poedine faze  d ela  po­
d a jam o  n asled n jo  sliko  o p o rab i:
1. Sm ern i podkop  110 h/m
2. T em ensk i podkop  60 h/m
3. Izkop  in  beton k a lo te  1,010 h/m
4. Izk o p  sred in e, izkop
za  oporn ike in beton 
oporn ikov _________ 660 h/m
S k u p a j 1-840 h/m
p red ora .
Z a  l m  zab eton iran ega p re d o ra  
brez izvedbe iz o la c ije  in  k a n a li­
z a c ije  in  p o rta lo v  ne raču n a jo č
zu n an jih  tra n sp o rto v  je  bilo 
stv a rn o  p o rab ljen o  11840 h- Če r a ­
čunam o l h  po 120.— d in arjev , 
dobim o, d a  stan e  l m  zab eto n ira­
n e g a  p re d o ra  okroglo  221.000 d i­
n a r je v . (N aveden e cene so iz raču ­
nan e po k a lk u la c ija h  iz le ta  1949 
—1950, P o  k a lk u la c ija h  iz le ta  1952 
p a  je  1 d e ja n sk a  u ra  din 400-—).
In g . B o žid ar R oth i
O perativne preiskave v gradbeništvu
624.11. 057 : 658. 5 : 69.002
P o leg  v id n ega  ra z v o ja  d ru g ih  
p an o g  n a še g a  g o sp o d arstv a , za­
zn am ujem o tu d i v  g rad b e n ištv u  
v  p o v o jn ih  le tih  v e lik  napredek . 
T a  p o ja v  se  ne odraža sam o v  
o b segu  celotne grad b en e  d e la v ­
nosti, tem več tu d i v  v e lik o sti in  
k o m p lic iran osti posam eznih  g r a d ­
benih del. N e  sam o to. n ek a te ra  
n a ša  g ra d b išč a  d o b iv a jo  iz raz  ve­
lik ih  sm elih  grad b en ih  p o d v ig o v  
z m odernim i d e lav n im i sred stv i. 
P o v o jn i ra z v o j n aš ih  g ra d b išč  je  
še l v  sm eri š iro k ih  o rg a n iz a c ij­
sk ih  p r ije m o v  in  u v a ja n ja  novih  
m etod dela. S ic e r  v  tem  pog ledu  
še  delno n ism o d o seg li v išin e , k i 
je  zn ač iln a  za  in ozem stvo , ven ­
d ar  brez o b o ta v lja n ja  lah ko u go ­
tovim o izraz it p o v o jn i ra z v o j in  
doseženo razv o jn o  stopn jo , k lju b  
še zn atn im  p o m an jk ljiv o stim  in  
p rim itiv n o stim , k i iz v ira jo  delo­
m a iz su b jek tiv n ih  raz lo gov , 
p redvsem  p a  iz ob jektivn ih , k i so :
— k ra tk o  od m erjen i čas za  in ­
v e s t ic ijsk a  p red dela , p ro je k ta n t­
sk a  d ela  in  g ra d b išč n a  p r ip r a v ­
l ja ln a  dela ;
— o m ejen a  o p e ra tiv n a  s re d s tv a  
v p o g ledu  o b sega , v rste  in  k v a ­
lite te  — p red v sem  m e h an izac ija ;
— težave  v  zvezi z v p ra ša n je m  
g rad b e n e g a  m a te r ia la  in  reze rv ­
nih delov
in  podobne težave, s k a te r im i 
se  borim o n a  sv o ji  ra z v o jn i poti.
K l ju b  težavam , k i n as z a v ir a jo  
v  tem , d a  n a ša  g ra d b išč a  ne m o­
rem o op rem iti tak o  k ako r s i  jih  
v  bodoče za m išljam o , d a  ne m o­
rem o u v a ja t i  v seh  n a jn o v e jš ih  
prid ob itev  m oderne grad b en e  teh ­
nike itd ., m o ram o  isk a t i  sm e r i 
v  grad b en em  u d e js tv o v a n ju , k i 
bi nam  om ogočile  p r i ob sto ječih  
delovnih  p o g o jih  in  m ožnostih  
čim bolj d v ign iti p ro d u k tiv n o st 
p ri iz v a ja n ju  grad b en ih  d e li 
P r iz a d e v a ti s i  m oram o, d a  or­
g a n iz a c ijo  g ra d b e n e g a  p ro ce sa  
dvign em o n a  čim  v iš jo  stop n jo , 
d a  n a jk o r is tn e je  u p o ra b lja m o  
ra z p o lo ž ljiv a  tehn ična sre d stv a , 
da č im bolj izkorstim o g rad b en e  
s tro je  časov n o  in  po učm ku, d a  
ilmamo v  'razp o lo žljiv em  delov­
nem  fondu d e lav cev  m in im aln o  
izgub. i
V  an gaž iran ih  o p erativn ih  
sre d stv ih  n a  g rad b išč ih  so še 
sk r ite  rezervne p ro izvodn e m ož­
nosti, k i j ih  m o ra jo , v  zvezi z 
n ašim  družben im  p lan om , v  bo­
doče izk o ristit i n a š i  g rad b in c i. 
T e rezerve  so v se  tiste  n e izk ori­
šč e n e  delovjne m ožnosti, k i jih  
lah ko  k oristn o  u p o rab im o  za  po­
v e č a n je  p ro d u k tiv n o sti in zn iža­
n je  grad b en ih  stro šk o v . R ezerv e  
p a  m oram o n a j im ej od k riti, če 
jih  hočem o izk o ristit i. P o d la g a  
za  to je  š tu d ijsk o  raz isk o v a ln o  
delo.
M edtem  ko v  d ru g ih  v e ja h  
g ra d b e n ištv a  (sta tik a , k o n stru k ­
c ije , m ate r ia l, m eh an ik a  ta l  itd.) 
stopam o širo k o  n a  p o d ro č je  š tu ­
d ijsk e g a  d e la , o čem er govore  
štev iln i č lan k i v  dom ači stro k o v ­
n i lite ra tu r i, p a  g led e  iz v a ja n ja  
g rad b en ih  del d o sle j n ism o ra z ­
v ili  te  sm eri v  v eč jem  obsegu. 
V  tem  pogledu  je  s t a n je  v  d ru ­
g ih  rep u b lik ah  n eko liko  b o lje  
(S rb ija , H rv a tsk a ).
P re g le d  dom ače stro k o v n e  lite ­
r a tu r e  nam  p o t r ju je  to u g o to v i­
tev.
Od vseh  člankov, k i jih  je  p r i­
občil n aš stro k o v n i č a so p is  »No- 
v a to r«  ozirom a »G rad b en i v e s t­
n i«  od le ta  1948 do 1951, o b ra v n a ­
v a  le 20% č lan k o v  o r g a n iz a c ij­
sk a  v p ra ša n ja , nove m etode dela, 
sodob n a delovna s re d s tv a  itd., 
80% č lan k o v  p a  p ro je k tira n je , 
sta tik o , k o n stru k c ije , geom eh a­
niko, m a te r ia l  in  raz n a  d ru ga  
v p ra ša n ja .
M edtem  ko se d r u g a  sk u p in a  
č lan k ov  (80% ) sp u šč a  v  obsežna, 
p od ro b n a s tro k o v n a  r a z p r a v l ja ­
n ja , so p rv i (20% ) le  fr a g m e n ta r ­
n e g a  z n ač a ja , ozirom a se  po leg  
o b rav n av e  d ru g ih  p ro b lem o v  le 
m im o gred e  d o tik a jo  posam ezn ih  
v p r a ša n j v  zvezi z iz v a ja n je m  
g rad b en ih  del-
P ro b lem atik a , k i b i  jo  m orali 
p isc i o b rav n a v ati, n a j bi p o se­
g a la :
— v  v p r a š a n ja  g ra d b e n e g a  p ro ­
cesa, kot k o m p lic iran e g a  s e s ta v a  
p ro sto rsk o  in  časov n o  raz p o re je ­
n ih  in  in ten zivn ostn o  v sk la je n ih
kom p lek sn ih  procesov  in o p era­
c i j ;
v  p o jm o v n o  raz č iščev an je , od­
k r iv a n je  elem en tov  in  zakonito­
s t i  g rad b en e  z m o g ljiv o sti te r  n je ­
ne m eritv e ;
— v  izd e lavo  osn utkov o rg a n i­
za c ije  g rad b en ih  del (p ro je k ta  
o rg a n iz a c ije ) ;
— v  posam ezn e  p redviden e in  
izvedene o rg a n iz a c ijsk e  re š itv e  z 
an a lizo  in  oceno;
— v  v p r a ša n je  uporabe, iz k o r i­
šč a n ja , u čin k a g rad b en ih  s tro je v  
itd., itd.
K o t  im am o za  važno p ro u če v a­
n je  novih  g rad b en ih  m ater ia lo v , 
sodob n ih  g rad b en ih  k o n stru c ij 
itd-, tak o  m oram o tudi u p o šte v a ­
t i  š tu d ijsk o  r a z g la b l ja n je  v p r a ­
ša n j,  k i p o se g a jo  v  p ro b le m a ti­
ko g ra d b e n e g a  p rocesa . V  teh 
v p r a ša n jih  m oram o v id e ti en a­
k o p rav n e  fa k to r je , k i  v p liv a jo  
n a  ekon om ičnost g rad b en ih  del.
V zrok , d a  se  š tu d ijsk o  delo n a 
tem  p o d ro č ju  ni raz v ilo  v  v eč­
je m  ob segu , je  v e rje tn o  p o ­
le g  d ru g e g a  p re v la d u jo č a  m i­
seln ost, k i d a je  iz raz ito  p red n o st 
p rak tičn em u  u d e js tv o v a n ju  in  s 
tem  p rid o b ljen im  iz k u šn jam  p red  
teo re tičn im  delom . M o rd a  tud i 
v  p re p r ič a n ju , da lah ko izk u šen  
p ra k tik  že n a  p o g led  u go to v i v se  
p o m a n jk ljiv o s t i v  o d v ija jo če m  se 
g rad b en em  procesu , brez s is te ­
m atičn ih  o p azo v an j, m eritev  in  
an a liz , k i pom en ijo  zan j le  iz g u ­
bo d rag o cen eg a  č a sa . M o rd a  je  
v zrok  tu d i v  sp lošno m a n jš i p o ­
g lo b itv i v  to problem atiko , z a r a ­
di iz raz ite  k o n stru k tiv n e  o rien ­
tir a n o s t i g rad b en ih  s t r o k o v n ja ­
kov, k i se p o ja v l ja  ko t p o sled ica  
š tu d ijsk e  u sm erjen o sti.
T o d a  tu d i n a  p o d ro č ju  iz v a ja ­
n ja  g rad b en ih  del m oram o p o s ta ­
v it i  osnovno načelo, da je  te m e lj 
v sa k e g a  n a p re d k a  in  d v ig a  p o sa ­
m ezne d e ja v n o sti edino v z p o red ­
n a  pot
— p ra k tič n e g a  u d e js tv o v a n ja  
n a  teren u
— s teo re tičn im  raz isk o v a ln im  
delom , k i se  m edseb o jn o  p o d p ira ­
ta  v  ra z v o ju .
P o sebn o  je  treb a  p o u d ariti p re ­
isk a v e  srradbeneg’a p ro ce sa , o r­
g a n iz a c ije  in  elem ente: delovni
postopek , delovno m esto , delovni 
čas, delovni način, d e lavn o  silo 
in  delovn a sred stv a .
L ah k o  rečem o, da so  o p era tiv ­
ne p re isk av e , k ak o r  j ih  im en u je  
inozem stvo, za  n ašo  grad b en o  
p rak so  novost. P r i n a s  še  nism o 
p risto p ili k širo k o  zasn ov an im  
opazovan jem , k sistem atičn im  
m eritv am  in  k podrobn im  a n a li­
zam , da b i z n jim i p o iz k u ša li od­
k r it i  v  gradben em  p ro cesu  v se  
on e fa k to r je , ki v  kon kretn em  
p rim eru  v p liv a jo  n a  p ro d u k tiv ­
n ost dela- P r i  n as še  n ism o or­
g a n iz ira li  š tu d ijsk ih  teren sk ih  
po izkusov  in m e r ite v  v  zvezi z 
u porabo in  iz k o r išč a n je m  g r a d ­
benih  stro jev , z n ač in i d e la  itd., 
k a te r ih  štev ilčn i re z u lta t i in za­
k lju čk i b i m nogo p r ip o m o g li k 
p rav iln im  o p erativ n im  prijem om .
In ozem stvo d an es v iso k o  ceni 
to p re isk o v a ln o  delo in  rezu lta te  
te g a  g ra d b e n e g a  u d e js tv o v a n ja . 
U g o to v ljen o  je , d a  j e  n ap red ek  
v  s t r o jih  za  z e m e ljsk a  dela , po leg  
g ra d e n j v e lik ih  k u b a tu r  tu d i po­
sle d ica  vedno ož je  p ra k tič n e  po­
vezave  d e la  n a  teren u  s š tu d i j­
sk im  — raz isk o v a ln im  delom . V  
A n g li j i  se o p era tiv n e  p re isk av e  
h itro  r a z v i ja jo ,  p o izk u sn e  p o sta je  
p a  im ajo  lepe  u speh e. D elo  teh 
p re isk o v a ln ih  p o s ta j  m n o go  p r i­
sp e v a  h g ra d b e n i zn an osti, od k a ­
terih  bo g ra d b e n a  p r a k s a  im ela  
k o r is t i v  ob lik i p ra v iln ih  p o sto p ­
kov. P re isk a v e  del in  g ra d b e n e g a  
o b ra ta  (A rbeit- und B e tr ie b su n ­
tersu ch u n gen ) se s m a t r a jo  za 
n a ju sp e šn e jšo  p o t k  ra c io n a liz a ­
c ij i  g ra d b e n e g a  p ro c e sa  in  d v igu  
proizvodn osti.
O perativ n e  p re isk a v e  v  inozem ­
stv u  so po o b segu  š ir š e g a  a li  ož­
je g a  zn ača ja , t. j .  p o se g a jo  v  ves 
g rad b en i proces, se o m e ju je jo  na 
posam ezn i postopek , a li p a  n a 
posam ezno v p r a ša n je  iz p o d ro č ja  
iz v a ja n ja  g rad b en ih  del.
D a s i  im a jo  v se  te  p re isk a v e  
is t i  končn i sm o ter  t. j .  ekon om ič­
n ost pri iz v a ja n ju  g ra d b e n ih  del, 
b i j ih  m o g li po ožjem  nam enu 
p o ra z d e lit i n ekako  v  dve v e č ji 
skupin i.
I. sk u p in a : P re isk a v e  po p o sa ­
m eznih v p ra ša n jih  v  zvezi z ope­
ra tiv n im i s re d stv i in  delovnim  
postopkom  oz. p re isk a v e  p o sa ­
m eznih delovnih  p rocesov .
I I .  sk u p in a : P re isk a v e  teko­
čeg a  g rad b e n e ga  p ro cesa .
N a lo g a  p re isk a v  p rv e  skup in e 
je  p ro u čev an je  v p r a ša n j v  zvezi z 
o p erativ n im i sre d s tv i (m ehani­
z a c ija , d e lo v n a  s ila ) , delovnim  
p osto pk o m  itd. Iz s le d k i te g a  š tu ­
d i jsk e g a  p o g la b l ja n ja  n a j bi bili 
v  k o rist o p erativ i p r i iz v a ja n ju
grad b en ih  del te r  n a j bi sp lo šn o  
‘dv ign ili n ap red ek  g rad b e n ištv a .
P re isk a v e  d ru ge  skup ine se sto ­
je  iz podrobn e an a lize  o d v i ja jo ­
čega se g rad b e n e g a  p ro ce sa  z n a­
m enom  o d k riti iz v o r in v e lik o st 
Djhrub te r  u te m e ljit i ekonom ske 
zveze. B e z u lta ti teh p re isk a v  
p re d s ta v l ja jo  za gradbenesra o r­
g a n iz a to r ja  (vodstvo  g rad b en ih  
del) sm ern ice  za izb o ljšan je  te ­
kočega g ra d b e n e g a  p ro cesa  in 
zn ižan je  grad b en ih  stro šk o v .
P osam ezn e p re isk av e  m n ogo­
k ra t  o d k riv a lo  povsem  nove m o ­
mente- V časih  p okažejo  v p liv n e  
fa k to r je , ki «o izkušenem u p r a k ­
tiku  že poznani. T od a  tu  ne g re  
sam o za  fa k to r je . P red v sem  gre  
za  p ovprečn e številčn e vred n o­
sti, kot rezu lta t n ešte tih  opazo­
v a n j in m eritev , k i so  ed in a trd n a  
opora r>ri re še v a n ju  p rak tičn ih  
v p ra ša n j.
K r a te k  p reg led  p re isk av .
I. sk u p in a :
a) P re isk a v e  po posam ezn ih  
v p ra ša n jih  v  zvezi z o p e ra tiv n i­
mi sre d stv i in  delovnim  p o sto p ­
kom.
P re isk a v e  d a je jo  štev ilčn e  
v red n o sti in odgovore na p o sa ­
m ezna v p r a š a n ja  v  p o g led u :
— m ožnosti in sm is la  m ehani- 
z ir a n ja  de lo vn ega p ro cesa
— uvedbe nove v rste  g rad b en ih  
s tro je v
č a ro v n e g a  iz k o r išč a n ja  g r a d ­
benih s t r o je v
— u čin k a  grad ben ih  s tro je v
— p rih ra n k a  n a  delovni, s il i
itd.
V  p o ja sn ilo  n a v a ja m o  n e k a j 
p rim ero v  v  in ozem stvu  izvršen ih  
p re isk a v  in  n ek a j zan im iv ih  re ­
zu ltatov .
— Vprašanje izkopa temeljev stano­
vanjskih hiš s stroji.
Za preiskave izkopa temeljev so 
uporabili razne primerne stroje-kopače z 
eno ali več posodami. Rezultati preiskav 
dajejo prednost kopačem z večjim šte­
vilom posod. Izmed teh onim s posoda­
mi na vertikalni verigi.
Preiskave so pokazale, da se ekono­
mičnost dela lahko doseže le z dobro or­
ganizacijo dela -in z istočasnim kopa­
njem temeljev za večje število hiš.
— Preiskava prototipa gradbenega 
stroja pred serijsko proizvodnjo.
Po predhodni temeljiti proučitvi o 
možnosti in koristi uvedbe novega grad- 
fenega stroja, se izdelani prototip te­
meljito preizkusi na gradbišču, da se 
dobijo natančni podatki o njegovem de­
lovanju in konstrukcijo po potrebi spre­
meni. Preiskava da -oceno glede smisel­
nosti izdelave.
— Vprašanje vzrokov neenakomerno­
sti betona pri strojnem mešanju.
Preiskave v laboratoriju in na grad­
biščih so pokazale, da je neenakomer­
nost betona posledica netočnega delova­
nja diozirnih (merilnih) naprav za ce­
ment, agregat in vioido.
Vzroki netočnosti pri periodičnih 
mešalcih so:
— zaimazanje gibljivih delov -teht­
nic
— obraba -posameznih delov
— zadrževanje cementa v lijaku
— netočna nastavitev tehtnic
— netesni ventili.
Pri kontinuumih mešalcih je treba 
neenakost betona -pripisati predvsem ne­
enakomernemu delovanju treh polžev.
Iz teh preiskav sledi pouk, da je 
treba med obratovanjem redno nadzoro­
vati delovanje teh naprav ter jih redno 
čistiti.
— Vprašanje, kako vplivajo doba me­
šanja, brzina vrtenja bobna in razpore­
ditev materiala v dvigalni košari — na 
enakomernost betona.
Na podlagi preiskav je bilo ugotov­
ljeno:
— da enakomernost betona naglo 
narašča s številom ohratov bobna. Po 
30—40 obratih ni izrazitega vpliva:
— da s povečanjem brzine vrtenja 
bobna izboljšamo mešanje toda le do 
meje 17—20 obr./tninuti. Nadaljnje po­
večanje brzine ne vpliva na kvaliteto 
mešnja. Povečanje brzine ngodno delu­
je le na časovno izkoriščanje stroja;
— da je možno neenakomernost me­
šanice delno izenačiti s tem, da polni­
mo dvigalno posodo v naslednjem vrst­
nem redu: grobi material na dnu, drob­
nejši material proti vrhu. S tem dose­
žemo določeno predmešanje.
— Vprašanje vpliva prevoza betona s 
samokolnicami oz. z drugim prevoznim 
sredstvom na časovno dolžino mešalnega 
ciklusa.
Mešalni ciklus betonskega mešalca 
tip 10/7 (0.2 m3)) brez zastoja traja 2 in 
tričetrt minute. Samokolnice, s katerimi 
prevažamo beton (neposredno: polnjenje), 
zadržujejo mešanje. V normalnem pri­
meru brez zadrževanja se mešalec iz­
prazni v pol minute. Pri uporabi 0 sa ­
mokolnic (0.035 m3) se mešalec izprazni 
v 1 in pol minute, kar zmanjša učinek 
za 35%. Trajanje mešalnega ciklusa je 
pri tem 3 in tri četrt minute. Pri pre­
vozu betona z novimi specialnimi stroji 
za prevoz betona, ki prevzamejo hkrati 
vso mešanico, se doba mešalnega ciklu­
sa skrajša na normalo t. j. 2 in tričetrt 
minute.
— Vprašanje učinka vibratorjev pri 
utrjevanju nasipa.
Namen preiskave je ugotovitev glo­
binskega učinka raznih strojev in odvis­
nost učinka (teža stroja, frekvenca, vr­
sta materiala itd.)
— Vprašanje možnosti utrjevanja na­
sipa pri prevozu zemeljskih gmot z brez- 
tirnimi stroji (buldožerji, scraper ji).
Poizkusi s stroji za. zemeljska dela 
so pokazali, da utrditev, ki se pojav­
lja  pri prehodu strojev preko nasutega 
terena, popolnoma zadostuje pri veznem 
materialu. Meritve so dokazale pri tem 
materialu učinkovito utrditev dlo glo­
bine 30—40 cm. Pri neveznem materialu 
ta način utrdiitve ni možen. Za utrdi­
tev pridejo v poštev samo vibratorji in 
nabijači.
— Povečanje učinka buldožerja pri 
vzporedni vožnji dveh strojev.
Preiskave na terenu so pokazale, da 
se pri spojitvi nožev dveh buldožerjev 
D7 poveča količina potiskanega mate­
riala za 1 m3.
— Vprašanje stopnje izkoriščanja 
gradbenih strojev pri cestogradnji.
Preiskave v ZDA s 33 gradbišč so 
pokazale, da stvarni čas koristne upo­
rabe strojev vseh kategorij variira po­
vprečno od 21—59% stvarno mogočega 
delovnega časa.
Na najslabšem gradbišču 11%, 
na najboljšem gradbišču 78%.
Izgube zaradi slabega vremena znaša­
jo 27%.
Izgube zaradi popravila in vzdrže­
vanja strojev znašajo 10%.
— Vprašanje časovnih izgub in vzro­
kov izgub pri delu z gradbenimi stroji 
(gradnja betonskih cestišč).
Opazovanja na (treh gradbiščih so 
pokazala masiednje povprečne časovne 
izgube pri delu s posameznimi stroji: 
bager 22%, 
mešalec 46%, 
transport 41%, 
finisher 40%.
Skupne časovne izgube vseh stro­
jev na 3 opazovanih gradbiščih so zna­
šale povprečno 41%.
Vzroki izgub so bili naslednji:
— vremenske motnje
— strojne motnje
— nedovršeni planum
— primanjkovanje delavcev
— primanjkovanje materiala
— razni vzroki.
— Vprašanje prihranka delovne sile 
pri uvedbi breztirnih transportnih sred­
stev pri zemeljskih delih.
Kezultati preiskav na 3 gradbiščih so 
pokazali naslednje prihranke delovne si­
le pri prevoza materiala z buldožerji in 
soraperji nasproti prevozu z gradbiščno 
železnico:
1. gradb. 2. gradb. 3. gradb.
Transportna razdalja 400 m 1075 m 550 m 
Celotni prihranek na 
delovni sili 45% 45,% 51%
prihranek pomožnih 
delavcev 61 % 70% 18%
povečanje števila stro­
kovnih delavcev 37% 18% 11%
Povprečni prihranek na delovni sili 
znaša okrog 30—40%.
— Vprašanje mejo ekonomičnosti za 
transportno razdaljo tirnih in breztirnih 
transportnih sredstev pri zemeljskih de­
lih. Itd.
Izm ed  g o rn jih  p re isk a v , k i jih  
kot p rim ere  n a v a ja m o  posam ez­
no, so  n ek atere  v  p r a k s i  zdru ­
žene te r  s tem  v se stra n sk o  osv et­
l ju je jo  š ir še  p o stav lje n o  v p r a š a ­
nje-
h) Preiskave posameznih delovnih 
procesov.
T e p re isk a v e  se s to je  v  š tu d iju  
p o sam ezn ega  d e lo v n ega  p ro ce sa  
in an a lize  vseh  m om entov, ki 
v p liv a jo  n a  o d v ija n je  zadev n ega 
p ro c e sa  in  s  tem  n a  u sp eh  dela.
P re isk a v e  so :
— v  razč len itv i d e lo vn ega  p ro ­
ce sa  na se stav n e  elem ente,
— v  on azo van iu  in časo v n i m e­
r itv i  se stav n ih  elem entov,
— v  š tu d iju  fa k to r je v , k i v p li­
v a jo  n a  elem ente d e lo v n ega  p ro ­
cesa,
—• v  ekonom skih  ■ nroučitvah 
n a  D odlari g o rn jih  in  d rugih  
ugoto v itev .
Z načiln o za tako  n re isk av o  je  
d a  an a liz ira  d elovn i p ro ce s lo ­
čeno od celo tnega g rad b e n e ga  
n ro cesa . OstaTe delovne postop­
ke z a ie m a  le. k o lik o r im a jo  ne­
p osred n i v p liv  n a  p re isk o van i 
proces.
N e k a j p rim erov  teh  p re isk a v :
— Proučitev vrtalnega procesa pri 
moderni gradnji predorov.
Preiskovalni študij podrobno anali­
zira posamezne faktorje, ki vplivajo na 
potek vrtalnega procesa z modernimi 
vrtalnimi sredstvi ter ekonomsko pri­
merja normalni vrtalni tempo s pospe­
šenim tempom.
— Preiskava procesa zemeljskih del z 
modernimi stroji za zemeljska dela (bul­
dožerji, seraperji, graderji).
Razno preiskave v zvezi s tem de­
lovnim procesom in temi delovnimi 
sredstvi, so dale niz zanimivih rezulta 
tov, od katerih jih nekaj navajamo.
Na delo seraperja vplivajo naslednji 
faktorji:
— kakovost materiala
— jakost pogonskega motorja
— uporaba in jakost potiskajočega 
stroja
— naklon terena
— stanje transportne poti
— vrsta koles (gume, gosenice)
— ročnost vozača
— organizacija delovnega mesta
— način dela.
Poizkusi so pokazali, da je učinek 
seraperjev odvisen predvsem od možno­
sti dobrega prevoza na nakladalnem 
mestu ter od dobrega stanja transport­
ne poti. Slaba prevozna pot pri strojih 
za zemeljska dela ne dopušča uporabe 
višjih prestav, kar zmanjšuje hitrost 
vožnje in s tem delovni učinek.
Znatno povečanje učinka seraperja 
dosežemo z uporabo potiskajočega stro­
ja  (buldozeja), kot pomoč za premago­
vanje odpora pri rezanju. Poizkusi so po­
kazali pri traktorskem sdaperju  (12 m3), 
da potiskajoči stroj poveča učinek za 
ca. 30m3/uro pri transportni razadlalji 
520 m.
Kolikšen vpliv ima moč potiskajoče­
ga stroja kaže naslednji rezultat pre­
iskav. Pri povečanju jakosti potiskajo­
čega stnoja od 55 na 113 KS, se nakla­
dalni čas, pri tovoru 5—1 m3 zmanjša 
od 1.5 minute na 0.7 minute.
Primerjave rezultatov preiskav dela 
seraperjev z gumami nasproti goseničar­
jem kažejo, da je obratovanje s  sera- 
perji na gumastih kolesih cenejše:
pri transporni razdalji 300 m za ca. 
37%
pri transportni razdalji 900 m za ca. 
62%
pri transportni razdalji 1520m za 
ca. 86%.
Zanimive so ugotovitve v pogledu 
polnjenja posode seraperja. Poizkusi so 
pokazali dobro polnitev posode predvsem 
pri veznem materialu, ki se da dobro 
rezati, toda ostane v kepah. Nasprotno 
se pri neveznem materialu kot je pesek 
in slično pred nožem rad pojavlja val. 
Polnjenje je v tem primeru slabše.
Važni so rezultati meritev izkorišča­
nja delovnega časa gTaderja. Za neki 
grader je časovna meritev pokazala, da 
je v 3333 delovnih urah bilo izgubljenih 
279 ur t. j. 8-34%.
— Vprašanje vibriranja betona s per- 
vibratorji.
Preiskava obdeluje sledeča vpraša­
nja:
— vzroki neenakomernega delovanja 
stroja,
— vplivi na povečanje rodiusa de­
lovanja,
— vpliv granulacije na vibriranje,
— odvisnost časovne dolžine vibrira­
nja,
— posledice predolgega vibriranja,
— nepravilnosti pri vibriranju.
II. skupina:
Preiskve tekočega gradbenega 
procesa.
Namen preiskav:
O d k r i t i  v  t e k o č e m  p r o c e s u  i z ­
v o r e  l iz g u b  m a l e g a  d n  v e l i k e g a
z n ač a ja , k a te re  posam ezn o  m no­
g o k ra t  ne opazi tu d i izkušen  
p rak tik . O d k riv an je  štev iln ih  
m alih  izgub  je  u tem eljen o  na 
d e jstv u , da skupno m nogo nan e­
se jo . K o t  p rim er n a v a ja m o  re ­
z u lta te  zadevn ih  m e rite v  v  in o­
zem stvu, kii so  p o k aza le  n a  v s a ­
kem  p re isk o valn em  g ra d b išč u  30 
do 50% časo v n ih  izgub.
R e z u lta t i teh p re isk a v  n a j bo­
do grad b en em u  v o d stv u  v  pom oč 
za  odklon itev  v seh  onih  n ep ra­
v iln osti, v  ob segu  ob sto ječih  
m ožnosti, k i v  kon kretn em  g ra d ­
benem  p rocesu  zn atn o  v p liv a jo  
na. g o sp o d arsk i u sp eh  p r i iz v a ja ­
n ju  del.
Z n ačiln o st teh p re isk a v  je  v 
tem . da se  v rše  v  o b segu  v se g a  
g rad b e n e g a  o b ra to v a n ja , d a  po­
se g a jo  v  p redh odn i r a z v o j g r a d ­
benih del (grad ben o  zgodovino), 
p ro u ču je jo  g rad b en e  p rilik e , za­
m išlje n o  in  re a liz ira n o  u red itev  
g ra d b išč a  in  sam  p o tek  d e la  po 
n a jv a ž n e jš ih  delovn ih  sm ereh-
P re isk av o  tv o r ijo :
1. Posnetek obrata, 
k i o b se g a :
— p ro u č ite v  g rad b en e  zgodo­
v in e  t. j .  r a z v o j v se h  predhodnih 
del, k a te r ih  v p liv  se  o d raž a  n a 
po tek u  g rad b en ih  del;
—• p ro u č ite v  g rad b e n ih  p r ilik  
t. j. lok aln ih  in  te re n sk ih  zn ačil­
nosti, k i o la jš u je jo  odnosno ote­
žu je jo  delo ;
— p ro u č ite v  z n a č a ja  g rad b en e  
n a lo g e : v r s ta , v e lik o st  in  kon­
c e n tra c i ja  g ra d b e n ih  del, kon- 
sttru k tiv n i s is te m i, lo k a c i ja  ob­
je k to v , r a z p o lo ž l jiv a  g rad b e n a  
doba;
— p ro u č ite v  o p e ra tiv n ih  sred ­
ste v : s to p n ja  g ra d b išč n e  o p re­
m e (m eh an iz iran osti), s t a n je  m e­
h an izacije , k o n tro la  učinkov, š te ­
v ilo  in s t r u k tu r a  delovn e sile, 
p ro cen tu a ln o  r a z m e r je  k v a li f i­
k a c ije  d e lav cev , z a lo g a  g ra d b e ­
n ega, — p o g o n sk e g a  m a te r ia la , 
o ro d ja  in  n ad o m estn ih  d e lo v ;
— p ro u č ite v  za m iš lje n e  in  iz ­
vedene o rg a n iz a c ije  g rad b en ih  
del.
2. Časovne liroučitve,
k i o b se g a jo :
— razč len itev  de lo vn ih  proce­
sov  n a  se s ta v n e  elem en te
— o p azo v an je  in  časo v n e  m e­
ritv e  se stav n ih  e lem en tov  z de­
litv ijo  n a  osn ovn i č a s  (g lav n i 
č a s , s t r a n sk i  č a s)  in  č a s  izgub 
(obhodne in  neobhodne izgu b e);
— a n a liz a  vzrok ov  časo v n ih  iz ­
gub . -Li
3- Opazovanja in opis poteka 
gradbenih del.
—  z  u p o r a b o  r e g i s t r i r n i h  a p a ­
r a t u r  i
— z dnevnim i p oročili z opisom  
vseh  zn ač iln e jših  m oten j
— z be ležk am i: delovnih  u č in ­
kov, p o tro šn je  m ater ia la , delov­
nih u r  in  en erg ije , p r i g lav n ih  
nosilcih  grad b en ih  stro šk o v  in 
n a jz n a č iln e jš ih  delovn ih  pozic i­
jah .
N am en  posam eznih  p re isk a v  bi 
v  k ratk em  d efin ira li tako le :
1. P o s n e t e k  o b r a t a  im a  nalogo , 
da zbere p o d atk e  za  š ir šo  u te­
m e ljite v  rezu lta to v  p re isk av .
2. Č a s o v n e  m e r i t v e  im a jo  n a ­
men podrobno p ro u čiti v a ž n e jše  
delovne p rocese  te r  v  n jih  o d k ri­
t i  šk o d l jiv a  m esta.
3. O p a z o v a n j e  i n  o p i s  p o t e k a  
g r a d b e n i h  d e l  im a sv o j sm oter 
v  tem , da s sliko  ce lo tn ega  p o ­
teka grad ben ih  de l u tem elji m ed ­
seb o jn e  ekonom ske odvisnosti.
S  p ro b lem atik o  v  p o g led u  
uvedbe zadevn ih  p re isk o v a ln ih  
del. se p o ja v l ja  v p ra ša n je  o m ož­
n osti u p o rab e  rezu lta to v  inozem ­
skih  p re isk a v  p r i  n as. D asi so 
in ozem ski rezu lta t i za n as zelo 
zan im iv i te r  v  m nogih  p rim erih  
k o ristn i, so  težko d o seg ljiv i, za­
rad i razm ero m a m alo štev iln ih  
o b ja v  v  in ozem ski lite ra tu r i. P o ­
le g  te ca  t i re z u lta t i n iso  vedno 
neposredno u p o rab n i z a  n aše  p r i­
liko.
R e zu lta t  teh p re isk a v  so iz ra z  
ž iv ega  d e la  p r i določeni s to p n ji 
foh n ičn eva raz v o ja , n ak lo n je n o ­
sti do ro k o v a n ja  s  s tro ji , sm is la  
za  točn ost p r i delu  in  d ru g ih  
okolnosti, k a te re  m i še le  u t r ju je ­
m o s sv o jim  so c ia lističn im  raz v o ­
jem . P r a k s a  je  tud i p o k az a la , da 
so lah ko  re zu lta t i v  pogledu  u č in ­
k a  s t r o je v  n a  razn ih  g rad b išč ih  
p ovsem  raz ličn i, k lju b  ist im  de­
lovn im  pogo jem .
Ako hočem o dviignliti g r a d b e ­
ni p roces n a  v iš jo  ra v e n  te r  od­
s tr a n it i  čini več n e g ativ n ih  de­
lovnih  v p liv o v , čim k o ristn em  
u p o ra b lja t i  raz p o lo ž ljiv a  tehnič­
n a s re d stv a , bom o m o ra li širo k o  
sto p iti n a  p odročje  tega  dela. 
P re isk a v e  in n jen i iz sledk i bodo 
predvsem  zan im ali n aše  g ra d b e ­
ne k o lek tive , k i bodo v  bodoče, 
ko t sam o sto jn i g o sp o d arstv e n ik i 
isk a li  v se  m ožnosti, da, v  g ra d b e ­
nem procesu  o d k r ije jo  v se  one 
rezerve, k i lahko ra c io n a liz ira jo  
g ra d b e n a  d e la . V  o p era tiv n ih  
p re isk a v ah  bodo v  tem  p o g ledu  
n a š li m očno oporo-
Pot p re isk o v a ln e g a  d e la  n a  tem  
p o d ro č ju  n astop am o kot za če tn i­
ki. T re b a  bo m nogo sistem atičn e­
g a  in  n ap o rn eg a  d e la  p r i zb ira ­
n ju  podatkov, pri opazovan jih , 
m eritv ah  itd. T re b a  si bo šele 
u s tv a r it i  m etodiko d ela  in  v zgo ­
ji t i  kadre.
K o t zak lju ček  b i n a  k ratk o  
p o d ali n a loge  v  zvezi z v p r a š a ­
n jem  inženirskol-tehničnega (raz­
isk o v a ln e g a  d e la  n a  tem  področ­
ju .
1. T reb a  je  č im p re je  p r isto p iti 
k sistem atičn em u  delu  n a tem  
p o d ro č ju  g ra d b e n e g a  u d e js tv o ­
v a n ja  in  p r ite g n iti č im  več g r a d ­
benih stro k o v n jak o v .
2. T reb a  je  v z g o jit i  stro kovn i 
k ad er te r g a  že v  štu d ijsk e m  
času  b o lj p r ib liža ti gradben em u 
procesu .
3. Sezn an iti je  treb a  strokovn o  
ja v n o st  v  v eč jem  obsegu  s  š tu ­
d ijsk im  ra z g la b lja n je m , p re isk o ­
v a ln im  delom  in  p ra tičn im i iz ­
k u stv i n a  p o d ro č ju  iz v a ja n ja  
g rad b en ih  del.
L i t e r a t u r a :
1. Prof. Dt. G. Garbota, Baumaschi­
nen und Baubetrieb (»Zu-Gleich« Schrif­
tenreihe dds »Deutschen Baumeisters« 
zur Leistungssteigerung in der Bauwirt­
schaft.).
2. Prof. G. Garbotz, Baumaschinen 
und Baubetrieb (C. Hanser Verlag, 
München 1948).
3. Research in the Building industry 
(Engineering, 10. jum. 1949).
4. Research — Are we on the right 
tines (The Builder 9. febr, 1951.).
5. Prof. Dr. L. V. Rabcewicz, Das 
Biohrproblean im modernen Tunnelbau 
(Schweiz. Bauzeitung, 1952 No. 17, 18 
und 19).
6. Dr. Ing. G. Merkle, Wirkungsgrad 
von Betonmiischamllagen (Der Bauinge­
nieur 1950 No. 5).
7. 0 . Huber, H. Lenssing, Der gleis­
lose Erdbaiu ein Mittel zur Leistungs­
steigerung (Die Bautechmik 1943 H. 
13/14).
8. Bilten dokumentacija inostrane 
stručne literature 1951 hr. 3. Rich. A.: 
Stepen iskoriščanja mehanizacije u 
SAD — Efficiency where art thou — 
Construction — Method« and Equipment, 
jun. 1950.
9. Mehanizacija malih gradj evinskih 
radova (Naše grad j e v i nawstvo 1950 br. 6. 
— The Builder 30. dec. 1949).
19. Irngi J . Linhart, Provadeni zem- 
niich prači americkyimi stroji (Tech. od- 
Zior 1947 — No. 19, 1948 — No. 5.).
11. Dr. A. Ram speck, Bodenverfesti­
gung durch Schwingsrüttler (Die Bau­
technik 1937 No. 17).
12. The Builder, 10. jun, — 18. nov. 
1940.
13. Univ. doc. ing. Jenko R.: Pre­
davanje v DGIT-u v Ljubljani.
Tečaj za asfa ltersk a  dela pri gradbenem  institutu L R S
D K  625.85 : 831.86 : 373-69
T e ča j za a s fa lte r sk a  dela pri 
G radbenem  in stitu tu  L R S  v  dobi 
od 15. do 25. a p r i la  1952, k i je  b il 
n am en jen  a s fa ltd r je m , delovodJ  
jem , tehnikom  in o sta lem u  teh­
ničnem u o seb ju  iz operativn e 
gradben e stroke, je  podal v  k r a t ­
k i in nazorni o b lik i tiste  osnove 
iz a s fa lte r sk e  stroke, k i so p ra k ­
tiku  n a terenu  neobhodno p o treb ­
ne, če hoče v r š it i  sv o j p o se l v  
redu  in  brez škode- P o k v a r je n a  
ce sta  kaže sv o je  n ap ak e  b o lj kot 
v sa k  d ru g  ob jek t, k a j t i  v sak d o  
kdor je  p rim o ran  voziti po s la ­
bem  cestišču , občuti n ap ak e  bo lj 
intenzivno kot k o ristn ik  k ak e g a  
d ru g e g a  o b jek ta .
Ob zak lju čk u  te č a ja  so  te č a jn i­
ki izdelali posku sn o  cestišče  s 
h ladno a s fa ltn o  zm esjo  v  D im i­
čevi ulici. P r i  te j p riložn osti je  
b ilo  izd e lan eg a  iokrog 800 m 2 
h lad n ega a s fa lta ,  več kot 700 m * 
površin sk ih  p o b rizgo v  n a  m a k a ­
dam u in m a n jš a  k v a d ra tu ra  ob­
rob n ega p ob rizga . A sfa ltn o  zm es 
za v a lja n o  cestišče  in  del p o v r­
š in sk e g a  p o b rizg a  so te č a jn ik i 
izd e la li z b itu m en sk im i h lad n im i 
em ulzijam i, m a n jš i del površin e  
c e stišča  p a  so kot p rv i p o sk u s 
ob delali s p lin arn išk im  k a t r a ­
nom. S tro je , k i so jih  u p o r a b lja ­
li uri teh delih  s ta  s ta v il i  n a  r a z ­
p o lag o  p o d je t je  »S lo v en ija  ceste« 
in U p r a v a  cest M LO  L ju b lja n a .
H ladn i a s fa lt i  . so  b ili p r i  n a s  
znani že p red  vo jn o . P o trebn e s u ­
rov in e za to v rsto  a s fa lto v  p a  
sm o m orali večin om a u v a ž a ti iz 
in ozem stva. Z a d n ja  le ta  so se 
v  p ra k s i p o ja v ile  a s fa ltn e  em ul- 
ziie  tud i že n a  baz i dom ačih  su ­
rov in  in so  se z uspehom  u p o ­
r a b lja le  v  le tu  1951. Iz d e la v a  
h ladn ih  a s fa lto v  p a  ni še  zn an a 
v  vseh  podrobn ostih  v sem . p r a k ­
tikom , k i se  s ic e r  u k v a r ja jo  z 
a sfa ltn o  ce sto g ra d n jo . Z a ra d i 
te g a  je  tu d i b ilo  o rgan iz iran o  de­
lo n a  posku sn em  cestišču  v  okv i­
ru  te č a ja , k je r  so  b ili  zb ran i 
nredvsem  p ra k t ik i iz operative . 
P rip o m n iti j e  treb a , d a  je  bil n a ­
m en te g a  p o sk u sn e g a  d ela  n a  ce­
st išč u  v  D im ičev i u lic i p o k az ati 
način , k ak o  je  tre b a  izdelovati te 
v r ste  a s fa lto v , n i p a  b il sm o ter 
izd e la ti p ri tem  cestišče, s  k a te ­
rim  bi h oteli d o k azati k ak šn e  
obrem enitve lah ko  p re n a ša jo  s i ­
stem i, izd e lan i s h ladn im i a s f a l t ­
nim i zm esm i. S  tem  p rim erom  
p o sk u sn e g a  c e st išč a  sm o p red ­
vsem  p r ik a z a li m etodo .dela  in 
način p re d e la v e  em u lz ije  p r i  
p rak tičn ih  delih n a  teren u  .za  
tiste , k i te g a  m a te r ia la  š e  n iso  
poznali.
S ta r o  cestišče, k i je  b ilo  dolo­
čeno z a  t a  posk u s, s o . n a jp re je  
p reo ra li, k er  tak o  kot j e  b ilo  ni 
več  u strezalo . S ta r i  m ak ad am  ce­
s t išč a  so obnovili n a  ob ičajen  
način , tak o  d a  so n a  ra z r ito  po­
v ršin o  n a su li novo p la s t  tolčen- 
ca, k i so jo  potem  z a su li s  sp o j­
nim  agrega to m . P la s t  to lčen ca so  
v a l ja l i  ob istočasn em  m očen ju  
ozirom a ob zap lakovan .ju  b o lj 
drobne sip in e  v  n o tra n jo s t  p la ­
sti. N a  tako  p r ip ra v lje n o  m a k a ­
dam sko  p o d lago  so po dveh  dneh 
po ložili a sfa ltn o  zm es v  dveh p la ­
steh . p rvo  debelin e  3 cm  in  d ru ­
go  debeline 2—3 cm. To d ru go  
p la s t  so nato p re k r ili še  z. zapo r­
no p la s t jo , k i je  s e s ta v l je n a  iz 
m ešan ice  d rob n ega a g r e g a ta  in  
em ulzije . T a  p la s t  n a j bo debela 
le  nekoliko m ilim etrov . _
T is t e g a  d e la  s t a r e g a  cestišča , 
k i so g a  n a koncu ob delali le  po­
v ršin sk o  s  h lad n im  a sfa lto m  oz. 
s k atran o m , niso p reora li, niti 
d ru g ače  obnovili, am p ak  so p o ­
vršin sk i, p o b rizg  n a n a ša li n a  ob­
sto je č i s ta r i  m ak ad am , k i so g a  
p red  tem  dobro lizkrtačili, pom et­
li in  izp ih ali s  p ih aln ikom .
A sfa ltn o  zm es za  p la s t  h ladn e­
g a  a s f a l t a  so  izd e la li n a  roko. 
k e r  je  b il  d o s ta v lje n i betonski 
m eša lec  p rem ajh en  in  mi m ogel 
predelati, p red v id en e  količine m a ­
teriala- Zm es m ineralnih^ a g r e ­
g a to v  in  em u lz ije  so  m eša li n a  
g rad b išču  sam em  in  jo  nato  p re ­
v a ža li n a  cesto  s sam oko ln icam i, 
k je r  so jo  potem  z g ra b lja m i in 
lo p a tam i raz p ro str li, po očiščeni 
in  pred tem  z em ulzijo, pobrizgan i 
m a k a d a m sk i površin i. Čez dva. 
dn i so tak o  ra z p ro str t  a sfa ltn i 
a g r e g a t  v a l ja l i  skupno s  p o v r­
šin sk im  slo jem , k i je  b il položen 
še le  d ru g e g a  dne. P r i  tem  so 
u p o ra b ili n a jp r e je  tr ito n sk i v a ­
l ja r ,  n ato  p a  še šest-tonski. Z a 
izd e lavo  te g a  p o sk u sn ega  c e s t i­
šč a  so p o rab ili n as led n je  količine 
razn ih  m a te r ia lo v :
1 . E m u l z i j a :
Sk u p n o  je  b ilo  n a g rad b išče  
d o sta v lje n ih  44 sodov em u lz ije  
dveh  v r s t . Od te  količine je  b il 
en sod  kot neuporaben  v rn je n  
p ro iz v a ja lc u , k e r  je  v seb o v a l 
p re s ta ro  em u lz ijo , k i se je  v  so ­
du r a z k r o ji la  in je  ni bilo m ogo­
če iz tak a ti. T r i je  n a d a ljn i so d i so 
v se b o v a li le  delno u porab en  m a ­
teria l, en sod  p a  je  n a  koncu de­
la  o sta l  nepotrošen . T ak o  je  b ilo  
to re j p o tro šen ih  za  celo p o sk u s­
no delo 40 sodov  em ulzije . Š te je ­
m o v sa k  po  200 k g  netto teže, 
k a r  pom en i sk u p a j okrog 8000 k g  
em u lz ije  za  a s fa ltn o  zm es in  za 
p o v ršin sk o  obdelavo m ak ad am a. 
Z a p o sam ezn e  v r s te  d ela  p a  je  b i­
lo p o ra b lje n ih :
a) za  h ladno a s fa ltn o  zm es ok ro g  102 k g  a s fa ltn e  m e ša ­
nice n a 1 m 2, to re j za skupno p o v ršin o  800 m 2 ok ro g  
82.000 k g  a s fa ltn e  zm esi. P r i  v seb in i 8 5% em u lz ije  v
zm esi pom eni to s k u p n o ............................................................. 7000 k g
b) Z a  p rv i p o b rizg  m ak a d a m a  p red  p o la g a n je m  a s f a l t ­
ne zm esi je  p o rab lje n o  s k u p r o .............................................. 400 „
c) Z a  dvo jn o  p o v ršin sk o  ob delavo  m a k a d a m a  so potro- ,,
š i l i  1,5 k g  em u lz ije  n a  l m 2 k a r  pom eni za  270 m 2 . . . 400 „
d) Z a  en k ratn o  p o v ršin sk o  obdelavo n a  p o v rš in i 200 m 2
m ak ad am a  je  bilo p o rab ljen o  l ,0 k g /m 2 t. j. skupno . 200 „
e) O sta lih  200 m 2 p o v ršin e  m a k a d a m a  je  b ilo  p o b rizg a­
n ih  s  h lad n im  k a tran o m  ___________________________
Skupno emulzije 8000 kg
2. Mineralni agregati:
a) Za izdelavo asfaltne zmesi so porabili raznih agregatov 75 t
b) Za posipanje ostalih površin, ki so bile obdelane  ̂ z emul­
zijo in katranom, ter za obrobne pasove so potrošili «kun. 10 t
Po dov.ršitvi del na poskusnem 
cestišču je vodstvo tečaja sklica­
lo diskusijski sestanek, katerega 
so se udeležili tečajniki in upra­
va Gradbenega instituta. Na tem 
diskusijskem sestanku so udele­
ženci kritizirali dela na tem po­
skusnem asfaltiranju in ugotovi­
li naslednje pomanjkljivosti 
strokovnega dela in organiza- 
e ije :
1. Organizacija dela je bila sla­
ba zaradi nezadostne koordina-
Skupno agregatov 85 t
cije posameznih, pri tem delu 
udeleženih skupin, ki se niso do­
volj temeljito zavzele za priprav­
ljalna dela zaradi prekratke do­
be, ki je bila za to na razpolago. 
Ugotovljeno je, da bi za boljšo 
organizacijo morali imeti na raz­
polago več časa, kar pa je bilo 
neizvedljivo, ker se je že preveč 
približal začetek gradbene sezi- 
je na gradbiščih, pozneje v letu 
pa bi se ne mogli tečaja udeležiti
v si in teresen ti. Z ara d i p rezap o s­
len osti n a  terenu je  b ilo  nujno, 
tak o j začeti s  teča jem  in  k a r  n a j­
h itre je  p r ip rav iti v se  potrebno 
za  to poskusn o  delo. V  tem  leži 
tu d i vzrok  z a k a j p o v ez av a  m ed 
posam eznim i sk u p in am i p r i tem  
delu ni b ila  dovolj tesn a.
2. M akadam , ki so g a  izd e la li 
tik p red  p o lag an jem  a s f a l t a  kot 
pod lago  zan j, je  b il s lab o  zapla- 
kovan  in  ne zad o sti zadelan . 
A g re g a t za to m ak ad am sk o  pod­
lag o  ((iz P o d u tik a) je  b il p re ­
droben in p rece j nečist. V e lik o st 
zrn a je  b ila  neenakom erna, tako  
d a  so d o v aža li m a te r ia l  od 2 do 
6 cm nam esto  od 3 do 5 cm  a li  od 
4 do 6 cm, p r i čem er je  b ilo  de- 
hele iše  f r a k c i je  v  zm esi p rem a­
lo. Z a ta k  a g r e g a t  je  b il tu d i 
u p o rab lje n i 16 ton sk i v a l j a r  p re ­
težak. T u d i delo p r i p o la g a n ju  
n o vega  m a k a d a m a  je  bilo dosti 
n ep az ljiv o , ro k  za  izd e lav o  (do
15. IV . 1952) je  b il p rek o račen  in 
na koncu je  z m an jk a lo  še a g r e ­
g a ta . T e č a jn ik i so zato  m o rali 
naknadno sam i d o v ršit i m a k a ­
d am  in p osk rb eti za dod atn i agre- 
srat. Tlelo n a m a k a d a m u  je  bilo 
tak o  kon čano 18- IV . 1952.
3. H laden  a s fa lt ,  ki so  g a  iz­
d e la li v  dveh s lo jih  s končno z a ­
porno p rev lek o , ni se s ta v lje n  iz 
p redviden ih  in prim ern ih  a g r e ­
g ato v . k er tak ih  p a č  ni bilo na 
razp o lago . M in era ln i zdrob za ta 
nam en  je  p r ih a ja l  iz  k am n o lo ­
m a  v  R az d rte m  in  ni b il p rim e­
ren  za to v rstn a  dela. S p lo h  p a  bo 
treb a  g r a d a c i jo  n aš ih  t. j. slo v en ­
sk ih  a g r e g a to v  v  n ače lu  p o p ra ­
viti. k e r  so n jih o v e  z rn av o sti za 
m oderne sistem e c e sto g ra d n je  ne­
prim ern e. N am esto  v n a p re j do­
ločenih  d o go v o rjen ih  v e lik o sti 
zrn  posam ezn ih  a g r e g a to v  za op i­
san o  p o sk u sn o  delo , so  dovažali 
n a  g rad b išče  m ater ia l, k i je  bil 
m alone en ak  za  obe p la s t i  in  ni 
b il razd e ljen  n a  tip ičn e  in p r i­
m erne zrn av o sti. K o t  ta k  je  bil 
p redroben  za vezno p la st , p red e­
bel p a  za  p o v ršin sk o  a s fa ltn o  
zm es. A g r e g a t  za  vezn i s lo j bi 
m o ra l v seb o v a ti z rn a  od 20 do 
30 m m. u p o šte v a jo č  debelino te­
g a  s lo ja , k i je  b ila  določena s  
3 cm. P o v ršin sk i s lo j debeline
2,5 cm p a  m o ra  b iti izd e lan  iz 
zm esi a g re g a to v  od 7 do 12 m m, 
iz jem om a do 15 m m . K o n čn a  de­
b e lin a  p la s t i  je  b ila  p red v id en a  
z m ak sim aln o  5 cm. D o b av ljen i 
m a te r ia l pa je  im el v eč in o m a de­
belin o zrn a izm ed 7 do 20 m m, ne 
g le d e  n a  to, za  k a te ro  p la s t  je  
b il  določen in  kak o  je  b il ozna­
čen (7—‘15 in 15—25 m m ). N e k a j
kubičnih  m etrov  bo lj deb elega 
m ater ia la , ki so g a  p r ip e lja li , so  
p a  na g ra d b išč u  p o m ešali z b o lj 
drobn im i g ra d a c ija m i, tak o  d a  
g a  je  bilo nem ogoče ločiti.
P r i  d is k u s i j i  je  bilo p o u d ar­
jeno, d a  se  v  p rak si, k je r  se  bodo 
iz g ra je v a li tak i s istem i iz h la d ­
nih a s fa ltn ih  zm esi, ne sm ejo  
u p o ra b lja t i  a g re g a ti, k i b i b ili po 
sv o je m  se sta v u  podobni tem , k i 
so vd e lan i n a  poskusn em  ce sti­
šču. Če ne b i b ilo  n a raz p o la g o  
n atan čn o  od b ran ih  p rim ern ih  
g r a d a c i j,  n a j se delo r a j  še opu ­
sti. P r im e rn a  zrn a  vo st u p o ra b ­
ljen ih  m in era ln ih  zm esi je  tud i 
p ri h lad n ih  a s fa ltn ih  sistem ih  
p rv i p o g o j za  u speh  te g a  n ač in a  
izdelave m odernih  cestišč. V  n a ­
šem  p rim e ru  pa, k je r  je  b il a g r e ­
g a t  za  vezni s lo j  isti kot za zm es 
g o rn je g a  s lo ja , n i m ogel t a  po­
sledn ji. p ro d re ti v  d o ln jo  p la s t  
zarad i sv o je g a  p re g ro b e g a  zrn a. 
V sa  p la s t  a s f a l t a  je  zato  o s ta la  
p red eb e la  in ne dovo lj s t isn je n a . 
P r i  tako  m očnih p la steh , k a te r ih  
kon čn a d ebelin a n a j bo 6—7 cm, 
n a j se u p o r a b lja  d eb e le jše  zrno 
a g re g a ta , k e r  o stan e  s ice r  p la s t  
g o b a sta , o d p rta  in  v a lo v ita . K e r  
mi dovo lj v a lja n a  (st isn je n a )  tu ­
di ni d o v o lj trd n a, k er zrn a g o r ­
n je  p la s t i  n iso  zagozdene v  zm e­
si vezn ega s lo ja .
O m eniti je  tre b a  razen  tega , d a  
bi se m o ra la  ta k a  d e la  iz v a ja t i  z 
le tv am i, k e r  se  m a te r ia l  b rez  
n jih  ne m ore raz p ro stre ti en ak o ­
m erno in brez  p o ja v a  v a lo v  v 
končni a s fa ltn i površini- T re b a  
je  p ra v ilo m a  v a l ja t i  v sa k o  p la s t  
a s fa l t a  zase, k a r  k o risti k om ­
pak tn o sti in  trd n o sti a s fa ltn e g a  
cestišča . T a k a  ce sta  lah ko  p re n a ­
ša  tu d i prom etn e obrem enitve, 
k i so n eko liko  tež je  od ob rem en i­
tev  s r e d n je g a  prom eta.
4. E m u lz ija . T a  je  p r ih a ja la  n a  
g ra d b išč e  neredno, z zam udo in  
ne vedno v  zah tevan i g r a d a c i ji ,  
tako  da s i je  b ilo  treb a  p o m ag a ti 
p ri iz d e la v i zm esi večin om a z n e­
p rim ern o  k a k o v o st jo  em u lz ije . 
R azen  te g a  so p rve, t. j .  g la v n e  
količin e  em u lz ije  d o b a v lja li  s 
p renizko vseb ino b itum en a. Iz d e ­
lan e  p o v ršin e  a s fa ltn ih  p la s t i  so 
b ile  l is a s te , k a r  kaže  n a  n een a­
kom erno k ak o v o st em ulzije. N e ­
k a te ra  m e s ta  so m o ra li n ak n ad ­
no p o b r iz g a t i z em ulzijo  z a ra d i 
n e izd atn o sti veziva. E n ak o m ern o  
delo in  m e h a n iz a c ija  izd e lav e  a s ­
fa ltn e  zm esi je  ob tak i k ak o v o sti 
em u lz ije  sk o r a jd a  nem ogoče. 
P ro iz v a ja le c  em u lz ije  se je  sam  
lahko p re p r ič a l n a  licu  m e s ta  o 
n edostatk ih . k i jih  je  k a z a l n je ­
go v  proizvod- T re b a  je  p a  v e n ­
d a r  pripom n iti, d a  se  je  proti 
koncu d ela  d o b a v lje n a  em u lz ija  
nekoliko p o p ra v ila  v  sv o ji k v a li­
teti- P ri p ro izv o d n ji em u lz ije  bo 
treb a  v ložiti v e s  trud , k i je  po­
treben , d a  bo p ro iz v a ja le c  lah ko 
d o b a v lja l  em ulzijo  v seh  za h tev a­
nih tipov za g rad b en ištv o , k i bo­
do po svo jem  se s ta v u  en akom er­
ni. Z adn je , za posk u sn o  delo do­
b a v lje n e  količine em u lz ije  so  do­
kaz, da se z raz p o lo ž ljiv im i n a­
p rav a m i lah ko izd e la  tud i em ul­
z ija  s  55 o dsto tk i in več b itu ­
m ena.
5. Z a izdelavo  o p isan e g a  po­
sk u sn e g a  h lad n ega  a s f a l t a  so b i­
le predvidene n a s le d n je  tip ične 
m ešanice a g re g a to v  in  em ulzije, 
k i b i po sv o je m  se sta v u  bile  p r i­
m erne, niso s e  p a  m ogle  izvesti 
v  p ra k s i, p ač  p a  n a j s lu ž ijo  kot 
osn ova za delo v  p ra k s i :
a) V ezni s lo j. T a  n a j leži nepo­
sredno n a dobrem  m ak ad am u . 
Zmes_ za  tak  vezni s lo j p a  je  se ­
s ta v l je n a  iz:
2,5 m 3 a g r e g a ta  20—30 m m  (ali 
15—30 m m ),
0,6 m 3 zdroba 12—18 m m  (a li 
7—15 m m),
0.7 m 3 zdroba 5—12 m m  (ali 3 
do 7 m m ).
T e j zm esi a g re g a to v  se dod a 
400 k g  em u lz ije  t ip a  »B«.
b) Gornji (obrabni) s lo j. T a  se 
n a n a š a _ n a u v a l ja n  vezni s lo j 
k a d a r  je  suh- Z m es za g o rn jo  
p la s t  je  se s ta v lje n a  iz:
1,3 m 3 a g r e g a ta  7—12 m m
0.8 m 3 a g r e g a ta  5—8 m m
0,5 m 3 a g r e g a ta  3—5 mm
T e j zm esi dodam o še 400 k g  
em u lz ije  tipa  »B «. Če p a  ta k a  
em u lz ija  p ren ese  b o lj drobne 
fra k c ije , se zm esi lah ko  doda še 
do 300kg p ra šk a  zrn avosti od 0 
do 3 m m . V s a k a  e m u lz ija  p a  te ­
g a  ne prenese, zato  pazi!
e) Kot zaporni sloj (»Poren- 
Schluss«) se u p o r a b lja  zm es 
a g r e g a ta  v e lik o sti zrn a od 3 do 
7 m m  in  12% em u lz ije  t ip a  »B«. 
S lo j  te g a  m a te r ila  p a  n a j bo de­
bel sam o m ak sim aln o  5 m m, ker 
je  s ice r  n je g o v a  p o v ršin a  p re­
m ehka.
P o d a tk i n av eden i tu k a j pod a) 
in b) se n a n a ša jo  n a  zm esi, ki 
bodo zado stovale  z a  100 m 2 p o v r­
šin e  cestišča. N am esto  zapo rn e­
g a  s lo ja , k i je  naveden  pod c), 
se pa. lahko n ared i h laden  p o v r ­
šin sk i p o b rizg  z em ulzijo  t ip a  
»A «, ki se  g a  nato  p o s ip lje  z 
zdrobom  debeline 3—7 mm.
M ateria l, ki se u p o ra b lja  za 
em u lz ijsk e  a s fa ltn e  zm esi, n a j bo 
iz dobre h idro fobn e hribine k o t: 
d iabaz, d io rit, b a za lt, trden  a p ­
nenec ipd.
O kakovosti žebljanih nosilcev
D K  624. 623. 93.011.1: 694.2.028.5
Žebelj kot sp o jn i elem ent si 
dolgo č a sa  ni m ogel u tre ti p oti 
v in žen irske  k o n stru k cije . Če­
p ra v  je  F ran co z  D e l’ O rm e že 
p red  skoro 4oU le ti n ap ra v it p r ­
ve  posrečene žeb ljan e  k o n stru k ­
c ije , ven dar je  n ezau p an je  Uo 
n o siln osti žeb lja , k i so g a  sm a­
t r a l i  za  e n a k o v re d n e g a  skobi 
(k lan fi), p ren eh alo  še le  ted a j, ko 
so  z la b o ra to r ijsk im i po izk u si 
d o gn ali n jego v o  nosilnost. L ah k o  
rečem o, da je  s tem  grad b en a  
stro k a  zn atno n ap red o v a la ; po­
ja v i le  so se  nove lesene kon­
stru k c ije  precizno izdelane z a r a ­
d i sv o je  sorazm ern o  m ajh n e  v a r ­
nosti.
lJ r i  n as so p o sta le  žeb ljan e  kon­
s tru k c ije  z la s t i  po za d n ji v o jn i 
zelo p r ilju b lje n e . N a j om enim o 
le m aso  b a rak  n a  n aših  g ra d b i­
ščih , k i so n ud ile  streh o  štev iln im  
g rad ite lje m . N a jra z n o v rstn e jše  
h a le  in  sk la d išč a  je  bilo m ogoče 
p o stav iti v  n a jk ra jše m  rok u  le z 
uporab o  ž e b ljan ih  k o n stru k c ij.
Z a ra d i v e lik e  zapo slen osti in 
brzine d ela  p a  u sp eh i z žeb ljan i- 
m i n o silc i n iso  b ili povso d  en a­
ko zadovoljiv i. V  nekaterih  p r i­
m erih  so tak e  k o n stru k c ije  po­
p u stile  že pod lsa tn o  težo, d ru g je  
jih  je  odnesel veter, a li  so pa 
dobile tak e  upogibe, da jih  niso 
m o gli u p o rab iti. Z ato  so  tudi 
s tro k o v n ja k i zače li g le d a ti n a  žeb­
lja n e  k o n stru k c ije  z n ezau p an jem  
in  se  jim  iz o g ib a ti. Z ato m oram o 
raz isk a ti vzroke teh  neuspehov 
te r  si u s tv a r it i  p ra v iln e jše  m iš­
l je n je  o k ak o v o sti žeb ljan ih  no­
silcev. O gled ali s i  bom o n apake , 
k i jih  zasled im o 1. p r i p ro jek tu , 
2. p ri m a te r ia lu  in  3. p r i izvedbi, 
n ato  p a  bom o d a li n ek a j n a sv e ­
tov  za  iz b o ljša n je  k ak o v o sti. N a  
koncu bomo p o ro ča li o rezu lta tih  
poizkusne ob rem en itve  žeb ljan e- 
g a  n o silca  raz p o n a  12 m.
1- P ro je k t  m o ra  b iti izd e lan  z 
vsem i p o tan k o stm i in  v  ok v iru  
p red p isan ih  norm . N i d o v o lj, če 
označim o sam o štev ilo  že b lje v  v  
vozlišču , n a k a z a ti m oram o tud i 
n jih ov  n atan čen  razpored- 
T ak o  dobim o tu d i k r ite r ij  po k a ­
terem  ugoto v im o , če se lahko 
sp r a v i  potrebn o š tev ilo  žeb ljev  
n a  določeno m esto. N ašim  te sa r ­
jem  n ik ak o r ne sm em o p re p u šča ­
ti, d a  sam i ra z p o re ja jo  žeb lje . 
P rečn e  vezi (po vezja ) m o ra jo  b iti 
p ro je k tira n e  d e ta jln o  in  ne sam o 
shem atično. P o zab ljam o , d a  se 
stre h a  ra z p r o s t ir a  v  dveh sm e ­
reh : v  p rečn i in  vzdolžni. Is to  
v e l ja  tud i z a  h orizo n ta ln a  p ovez­
j a ;  to le^  red k o k d a j vidim o v  
p ro je k tu , č e p ra v  so b is tv e n  del 
celotne k o n stru k c ije . S k r a j š u je ­
jo  n am reč uk lonsko dolžino zgo r­
n je g a  p asu . D a lje  m oram o upo­
šte v a ti ek scen tričn ost p r ik l ju č ­
kov. T e j se p ri ž eb ljan ih  kon­
s tru k c i ja h  ne m orem o izogn iti. 
T u d i ni varn o  do ločevan je  dodat­
nih sil, k i n asto p ijo  p r i tem . K e r  
so že b lji e lastičn i, je  v e rje tn o , da 
n a s tan e  v  vozlišču  delno ra v n o ­
tež je  in  iz raču n an e  dodatn e n a­
p e to sti ne p r id e jo  v  celo ti do iz­
raza . V en d ar n a s  uči iz k u šn ja , da 
n a s to p ijo  lom i nosilcev  n av adn o  
tik  ob vozliščih , k a r  k aže  na 
v p liv  ek scen tričn osti p r ik lju č k a .
2. O k ak o v o sti le sa  se  m nogo 
g o v o r i in  pogosto  se n eu p rav iče­
no trd i, d a  je  b il v zrok  k ak e  ne­
sreče  les. Če je  k ak o v o st cem enta 
v  p r im e r i s  p red v o jn o  re s s la b ša , 
za  le s  te g a  ne m orem o trd iti, s a j  
r a s te  rav n o  tako  kot p re je . K e r  
g a  p a  n a ša  p o d je t ja  ne so r t ir a jo  
in  k er v g r a d i jo  vse, k a r  jim  p ri­
de pod  roke, se se v e d a  lahko 
zgodi, d a  »sam o« eno m esto  n a 
n o silcu  p o p u sti in  se n osilec  zru ­
ši. Z ato  p a  n i k r iv  les, p a č  p a  je  
želeti, d a  iz v a ja lc i  b o lj p az ijo  na 
k ak o v o st le sa . D e jstv o , da se 
u p o r a b lja  skoro  izk lju čn o  svež 
les, zm a n jšu je  n o siln o st žeblja- 
uih  k o n stru k c ij. N asp ro tn o  p a  
svež le s raz p o k a  m nogo m an j a li 
n ič v  p rim eru  s  su h im  lesom . N e­
poznano je  d e jstv o , d a  sm rekov 
le s p r i ž e b lja n ju  ne pok a, d a  pa 
je lo v  le s v časih  tak o  razp o k a , da 
g a  ne m orem o u p o ra b lja t i. Zato
je  treb a  u p o r a b lja t i  sm rekov les 
za  v se  natezn e dele (spo dn ji p a s  
in  p riložk e  v  stik ih ). K ončno je  
razvidn o iz v seh  nam  znanih  
poročil o po izk u sih  z lesen im i 
nosilci, da je  z a  lom  n o silca  m e­
ro d a jn a  n atezn a  n ap eto st le sa : 
skoro  vedno p oči sp o d n ji p as. Z a­
to bom o od le sa , k i nam  je  n a 
Razpolago, , u p o ra b ili n a jb o l jše  
dele za sp o d n ji p a s  in  z a  p rilo ž­
ke. Iz  n av ed en eg a  vidim o, da 
m orem o k ak o v o st n o silca  m nogo 
d v ign iti, ako  pri izvedb i pazim o 
n a  p oseb n osti le sa .
3. N a jv e č je  n ap ak e  sm o u g o to ­
v ili p r i izd e lav i n osilcev . K d o r  
od nadzornih  o rg a n o v  n i b il p r i­
soten  p r i  k ro je n ju  n o silcev  in  
z a b ija n ju  ž e b lje v , t a  s i  ne m ore 
zam isliti, k ak šn e  n ap ak e  se tu 
d o g a ja jo . Z d i se, da je  eden iz ­
m ed b istv en ih  raz lo g o v  nesolid- 
n o sti izd e lav e  p r iro je n a  in tipati- 
j a  te sa r sk ih  m o jstro v  do ž e b lja ­
nih n osilcev . Z ato  p re p u šča jo  iz ­
delavo  n eizkušen im  delavcem , ki 
n ačrto v  ne razu m e jo . Če n im ajo  
n a  raz p o la g o  že b lje v  12 cm  dol­
žine, v z am e jo  isto  število  žeb ljev  
9 cm dolžine, k i n iti ne g red o  sk o ­
zi v se  deske, k i j ih  12 centim eter- 
sk i  žeb elj sp o ji. A ko začne d esk a  
p o k a ti z a ra d i s lab e  k akovosti, z a­
b i ja jo  žeb lje  n a p re j in  pogosto  
je  d esk a  p r i v seh  žeb ljih  raz p o ­
kana- N ap ačn o  je  m iš l je n je , da je  
tre b a  žeb elj zab ija ti čim  g lo b lje  
v  le s ; ko je  žebelj že n a  sv o jem
NOSILCA.
m estu , g a  z a b ija jo  še  n a p re j v 
le s  te r  p r i tem  zd ro b ijo  del de­
sk e  oko li g la v e  žeb lja . S  tem  že 
o s la b lje n  p rerez  še b o lj o slab ijo . 
N a  slab o  k ak o vost n o silcev  v p li­
v a  p o leg  n av ed en ega  tu d i v e lik a  
b rz in a  p r i  izdelav i. N a še  norm e 
za  izdelavo žeb ljan ih  n o silcev  so 
zelo o stre  te r  jih  d e la v c i sk u ša ­
jo  doseči s  fo rs iran im  delom , se­
v ed a  n a  raču n  so lid n o sti. T ako 
p red v id ev a jo  n aše  norm e GrN- 
601-210 za  n osilec  16 m etro v  ra z ­
p o n a  13 n o rm a u r  z a  izdelavo , 
k a r  je  očividno p rem alo . P r i  tem  
so tu  v šte te  še  v se  p rečn e  in ho­
r izo n ta ln e  vezi. Z ato  b i bilo po 
n ašem  m n en ju  p rip o ro č ljiv o , da 
se  označena n o rm a p o p ra v i n a  
osn ovi d o sle j d ob ljen ih  izku šen j.
V  želji, d a  dobim o p ra v o  sliko  
n osiln osti ž leb ljan ega n osilca , 
ta k šn e g a  k ak o r g a  iz d e la  g r a d ­
beno p o d je tje , je  Zvezno m on taž­
no p o d je t je  v  M arib o ru  odobrilo 
p r i  z id a n ju  sv o je  m eh an ičn e de­
lav n ice  izvedbo p o izk u sa . Ob­
enem  z o sta lim i je  b il izd e lan  no­
silec  12 m  razp o n a  (g le j sliko ) iz 
z d ra v e g a  sm re k o v e g a  le sa . L e s  
je  u stre z a l I I .  k a te g o r i j i  po n a ­
ših  n orm ah . P o izk u s so  izvedli 
prib ližn o m esec dni p o  izdelav i, 
tako  d a  je  bil les že v  s ta n ju  su ­
še n ja . Ž eb lji 46/120 n iso  v  4 cen- 
tim etersk ih  d e sk ah  p o v zro č ili ni- 
k a k e g a  p o k a n ja  le sa . N o silec  je  
b il p o s ta v lje n  pod  stre h o  ob šu ­
p i;  z g o rn ji p a s  je  b il n a  v sa k  
m eter bočno p o d p rt, tak o  d a  je  
b ila  d osežen a u k lo n sk a  dolžina, 
k ak o r  je  p re d v id e v a l s ta t ič n i r a ­
čun. N o silec  sm o o b tež ili z ope­
ko, k i sm o jo  p o la g a l i  n a  zgo r­
n ji p as .
N o silec  je  b il ra č u n a n  za k r i­
tino iz  s a lo n ita  n a  le g a h  za plo-
h asti stro p  z om etom  ter  za ko­
ristn o  obrem enitev s  snegom  in 
vetrom , k a r  znese z la stn o  težo 
149 k g /m 2 t lo r isa  a l i  596 n a  tek o ­
či m eter n o silca , ker je  bilo p red ­
videno p o la g a n je  n o silcev  n a 
v sa k e  4 m etre. U p o šte v a jo č  v p liv  
ek scen tričn osti p r ik lju čk o v , sm o 
n a jb o lj obrem en ili p rv a  vo zlišča  
levo in  desno od sre d in e  n o silca . 
M ak sim aln a  n atezn a n ap eto st p r i 
z g o rn ji obrem enitvi bi b ila  v 
spodn jem  p a su  76 k g /cm 2, m a k s i­
m a ln a  n ap e to st n a  p r it isk  v  z g o r­
n jem  p a su  p a  88 k g /cm 2. N a p e ­
to sti z a ra d i ek scen tričn o sti p r i ­
k lju čk a  sm o iz raču n ali tako , da 
sm o ce lo tn i m om ent (to je  s ila  
v  v e r t ik a li  k ra t  ek scen tric ite ta ) 
raz d e lili levo in  desno od v o z li­
šč a  v  po lovičnem  iznosu.
P r i  obrem en itv i 628 k g /m 1 a li 
157 k g /m 2 sm o z op azo v an jem  
p ren eh ali dn n a d a lje v a li z o b re­
m en itv ijo  še le  n a s le d n ji dan, da 
b i u go to v ili dodatn i u p og ib  v  24 
urah . T a  je  zn aša l 2 cm. P r ip o m ­
niti m oram o, d a  sm o upog ib e  m e ­
r i li  p rim itiv n o  in  da je  b ilo  težko 
n atan čn o  u g o to v it i p o se d a n je  
podpor v  zem ljišče . K e r  n a s  je  
za n im a la  p red v sem  n o siln ost no­
silca , n a s  to ni m otilo . N a to  sm o 
p o lag o m a  n a d a lje v a li  z ob rem e­
n jev an jem . P r i  ob rem en itv i 1.366 
k g/m 1 (342 k g /m 2) so b ili u p og ib i 
že izredno ve lik i in  se je  s l iša lo  
p rv ič  p o k a n je  le sa . V en d ar  je  no­
s ile c  š e  d rža l očitno že lom no 
obrem en itev l Zajradi te g a  sm o 
ponovno p ren eh a li z o b rem en je­
v an jem , s  tem  d a  n a d a lju je m o  
n as le d n ji dan. K o  sm o p r iš l i  n a ­
sle d n ji d an  k  n osilcu , je  b il t a  
že n a  tleh ; z ru šil se  je  v zgo d ­
n jih  ju t r a n jih  u rah . P o k a n je  le­
s a  se je  s l iša lo  p reko v se  noči.
L o m  n o silca  je  n a s ta l  za rad i 
p r e tr g a n ja  sp o d n je g a  le sa  in  s i ­
cer v  n a jb o lj obrem enjenem  vo z­
lišču . N a  p r it isn je n ih  delih ni b i­
lo opaziti n ik ak ršn ih  poškodb, 
n iti izb o čen ja  z a ra d i uklona. 
V ozlišče ob pod pori se  je  pok.a- 
zalo  popolnom a togo , in  b i vzd r­
žalo  še  večjo  prečn o silo . T ud i 
žeb lji n iso  k aza li v eč jih  p rem i­
kov ; razpo k  ob ž e b ljih  za rad i 
p reob rem en jen o sti n i bilo. L o m ­
n a n atezn a  n ap e to st le sa  je  b i la  
v  n ašem  p rim e ru  175 k g /cm 2, 
n ap eto st n a  p r it isk  (še ne iz č rp a ­
na) p a  202 k g /cm 2. Iz  te g a  sled i 
uvodom a že om en jen i zak lju ček , 
d a  je  treb a  p ri lesen ih  nosilcih  
paz iti p redvsem  n a  natezne dele 
(spo dn ji p as), m edtem  ko je  v i­
deti, da p ren ese  le s  v  p r it isk u  
znatno več kot v  n ategu . V  n a te ­
g u  p rid e jo  razn e  ok v are  le sa  
znatno b o lj do v e l ja v e , p redvsem  
za rad i grč , te r  je  b i la  tud i v n a ­
šem  p rim eru  n a  m estu  lom a p re ­
ce j v e lik a  g rča .
V a rn o st n o silca  je  b ila  2,3 k rat-  
n a  v  p rim eri s celotno obrem e­
n itv ijo ; v a rn o st  g led e  n a obtež­
bo sn e g a  p a  je  b ila  3,3 kratna- 
P r i  tem  m oram o u p o štev ati, da 
je  b il nosilec skoro  iz sv ežega  le­
sa . P r i  s ta v b a h  se p a  le s  v n e­
k a j  letih  o su ši tudi za  10 o d sto t­
kov  te r  se  v  tem  p rim eru  v a r ­
n ost k o n stru k c ije  zelo zm an jša . 
Z ato  m oram o ponovno p o u d ariti, 
da je  treb a  iz d e la ti že b ljan e  po- 
veznike iz su h e g a  lesa , d a  nam  
varn o st, k i ni zelo v e lik a , ne pade 
pod  dopustno m ero. Č eprav  ne­
k a te r i tu ji stro k o v n ja k i trd ijo , 
d a  ne šk od i izd e lo v an je  ž eb ljan ih  
n o silcev  iz sv ežega  le sa , so p a  
n aše  d osed an je  iz k u šn je  pok azale  
rav n o  n aspro tn o .
In g . S e r g e j  B u b n o v :
Ali je  žebljani nosilec tra jn a konstrukcija?
Če gov orim o  o t r a jn o s t i  kon­
s tru k c ije , m o ram o  m is l it i  p re d ­
vsem  n a  v rsto  m a te r ia la , iz k a ­
te re g a  je  izd e lan a . R a z u m ljiv o  
je , d a  je  doher n a r a v n i kam en  
t r a jn e jš i  kot op ek a  a l i  les. T od a  
ni sam o v r s t a  m a te r ia la  odločil­
n a  za  tr a jn o s t  k o n stru k c ije  kot 
celote. V až n a  je  tu d i o b lik a  kon­
s tr u k c i je  in  z u n an ji v p liv i, k a te ­
r im  je  k o n stru k c ija  iz p o sta v ­
lje n a . E g ip to v sk e  p ira m id e  z a r a ­
d i sv o je  oblike, k i je  s ta tičn o  
ab so lu tn o  s ta b iln a  in  om ogoča 
id ea ln o  o d v o d n ja v an je , s t o j i jo  že 
sk o r a j 5000 let, č e p ra v  so  n ek ate­
re  izm ed n jih  b ile  zložene celo iz 
opeke (m astab a), m edtem  ko c e lj­
sk i g r a d  sk u p a j z n ešte tim i d ru ­
g im i g rad o v i, ni m o ge l d očakati 
n iti sv o je  500-letnice. V  A k sum u
že 2000 le t s to ji  steber, v iso k  24 m 
v  m onolitnem  kam nu, m edtem  ko 
m nogi s te b r i g ršk ih  tem p ljev , 
zloženi iz posam ezn ih  b lokov , 
n iso d o čak a li n aš ih  časo v . L e se n i 
koli, n a  k ater ih  so  z g ra je n e  B e ­
netke, so se d a j rav n o  tak o  n o sil­
ni, kot p red  tiso č  leti, ko so  b ili 
z ab iti in  bodo n a jb rže  celo p re ­
žive li n a jm o d e rn e jše  W olfholz- 
ove p ilo te , n a  k a ter ih  p o s ta v l ja jo  
nove s ta v b e  v  B en etk ah , m edtem  
ko lesen e koze n a š ih  m ostov  p ro ­
p a d e jo  v  5 do 10 letih .
T o re j je  t r a jn o s t  k o n stru k c ije  
re la t iv e n  po jem . Če hočem o p re ­
s o ja t i  t r a jn o s t  le se n ih  ž e b ljan ih  
k o n stru k c ij, m oram o n jih  t r a j ­
nost p r im e r ja t i  s  t r a jn o s t jo  le ­
sen ih  k o n stru k c ij podobnih  s t a ­
tičn ih  sistem o v, k i d e lu je jo  v
D K  624. 023. 93.011.1: 694.2,028.5
enakih  razm erah  in  so  iz p o stav ­
ljen e  enakim  zu n an jim  vp livom . 
Ž eb ljan i n osilci, b o d is i kot pol- 
n o sten sk i n osilci, a l i  kot predalč- 
j a  s  p rik lju čen im i z žeb lji, teg- 
n jen im i p a licam i, s e  u p o ra b lja jo  
p r i n a s  kot t r a jn e  k o n stru k c ije  
p red vsem  v  ob lik i stre šn e  kon­
stru k c ije . P o ln o sten sk i žeb ljan i 
nosilci p r i le sen ih  m ostov ih  sö  
b ili zm eraj v e č  a li  m a n j p ro v i­
zo ričn a  k o n stru k c ija , k a r  tu d i de­
ja n sk o  je  le sen i m ost v  celoti.
L esen e  žeb ljan e  k o n stru k c ije  bi 
lahko um estno p r im e r ja l i  z d ru ­
g im i s istem i s tre šn ih  k o n stru k ­
c ij, k i so  že p re b ile  p re izk u šn jo  
tra jn o st i, a li  p a  j e  n jih  sta t ičn o  
d e lo v an je  to liko  ja sn o , d a  s e  la h ­
ko dovo lj z a n e s ljiv o  sk lep a  o n j i ­
h ov i tra jn o st i.
Ž eb ljan i nosilci so  p r iš l i  k nam  
iz N em čije, č ep rav  id e ja  kot po 
n a v a d i n i nem ška. Že v  d ru g i p o ­
lo v ic i X V I . s to le t ja  je  nek F r a n ­
coz začel izd e lo vati p rv e  žeblj a ­
ne nosilce. P o zn e je  se je  ta  način  
nekako pozabil- Se le  p red  drugo  
svetovno vo jn o  so se N em ci 
spom n ili te g a  n ač in a  in  s sv o jo  
la stn o  te m e ljito st jo  obdelali v es 
problem  ter g a  zače li u v a ja t i  v 
p rak so . M ed drugo  vo jn o  so  se 
žlebljani n o silc i zelo r a z š ir i l i  v 
N em čiji, k je r  so  j ih  u p o ra b lja l i  
ne sam o kot stre šn e  k o n stru k c i­
je , tem več celo ko t nosilce cest­
n ih  m ostov  z n a j v eč jo  obrem e­
n itv ijo . P r i  tem  so u p o rab ili po­
seben  eksperim en taln o-teoretičen  
s ta t ič n i postopek  u p o šte v a n ja  
m ed seb o jn ega  so d e lo v a n ja  vseh  
vzdolžnih  in  p rečn ih  nosilcev  pod 
obrem enitv ijo , po načinu  Leon ar- 
d isa  (T rägerro stw erk e).
V zroke zn a tn e g a  r a z v o ja  žeb- 
l ja n ih  k o n stru k c ij p r i n as po 
osv obo ditv i je  tre b a  isk a t i  delo­
m a  tu d i v  nekoliko p retiran em  
vp liv u , k i je  zm e ra j im e la  na 
n ašo  tehniko n em šk a  teh n ika. 
T ak o  sm o m ogoče brez p o treb ­
n ega  k r it ič n e g a  p re u d a rk a  p re ­
vze li t a  tip  k o n stru k c ij in g a  
začeli širo k o  u p o ra b lja t i delno 
že za rad i tega , k e r  g a  je  n em šk a  
stro k o v n a lite ra tu ra  podrobno 
o b d e la la  in  n em šk a p r a k sa  š ir o ­
ko u p orab ila . T o d a  p ri tem  b i m o­
r a l i  u p o šte v a ti d e jstv o , d a  je  
raz v o j žeb ljan ih  n o silcev  v  N em ­
č iji  d e jan sk o  povezan  z obdob­
jem , ko je  p o lit ik a  prem očno po­
se g a la  tu d i v  tehniko in celo dik­
t ir a la  u sm e rite v  r a z v o ja  tehn i­
ke. T a k ra t  je  im e la  N e m čija  za  
osn ovni problem  sv o je g a  go sp o ­
d a r s tv a  p rih ran ek  čim  v e č je  ko­
ličin e že lez ja  za  potreb e oboro­
žitve. S  tem  je  b i la  g rad b e n ištv u  
p o sta v lje n a  n a lo g a  z m a n jša t i 
porab o  železa n a  m inim um . T ako  
so N em ci začeli isk a t i  m ožnosti 
zam en jave  n osiln e  železne kon­
s tru k c ije  z d ru g im i n osiln im i 
m ateria li. P r i  g r a d n ji  m ostov  n a  
a v to stra d i so zače li u p o ra b lja t i, 
k je r  je  bilo m ogoče, k am en ite  
oboke, v  sk r a jn ih  p rim erih  žele- 
zobeton, p r i  v iso k ih  s ta v b a h  p a  
nam esto železnih k o n stru k c ij le­
sen e žeb ljan e  n o silce  in  le sen a  
p re d a lč ja  k o t stre šn e  k o n stru k ­
cije. D ir ig ir a n a  teh n ik a  v  N em ­
č i j i  n i m o g la  ta k r a t  r a z p r a v l ja t i  
o rac io n aln o sti ta k e g a  n ačin a, 
toda d e jstv o , d a  so se  že b ljan i 
n o silc i v  d ru g ih  d ržav ah  zelo 
m alo u p o ra b lja li , kaže, da je  r a ­
c ion aln ost teh  k o n stru k c ij p ri 
tra jn ih  z g ra d b ah  p rece j p ro b le ­
m atična- ; M
R ac io n a ln o st v  tem  p rim eru  je  
sev ed a  fu n k c i ja  tra jn o sti. Če bi 
s tre šn a  k o n stru k c ija  po  20 do 30 
letih  za h te v a la  te m e ljite  rekon ­
stru k c ije , a l i  p a  celo polne izm e­
n ja v e , m edtem  ko b i b ili n o siln i 
z idovi še  polno u porab n i, b i b ila  
ta k a  k o n stru k c ija  k o m aj ra c io ­
n aln a . D a  bi žeb ljan e  stre šn e  
k o n stru k c ije  lahko b ile  rac io n a l­
ne, bi m orale  v zd rža ti v s a j  to li­
ko, k o lik o r zdržijo  stre šn e  kon­
s tru k c ije  d ru g ih  sistem o v, kot na 
p rim er stereo tip n i s istem  veša l, 
k a te r e g a  t r a jn o s t  z n a ša  tu d i več 
sto  let, če je  p rav iln o  za v aro v an  
p red  zu n an jim i v p liv i. S e v e d a  je  
ta  sistem  u porab en  za  re la tiv n o  
m a n jše  razpetin e , to d a  m o ra li bi 
im eti tak e  lesene k o n stru k cije , 
k i b i b ile  p r i  več jih  razpetin ah  
rav n o  tako  tra jn e . &
Ž eb ljan i n o silc i so  zelo m lade 
kon strukcije- P re tek lo  je  k om aj 
20 let, o d k ar so  se  zače li široko  
u p o r a b lja t i  in  je  se d a j še  prezgo^ 
d a j  dokončno sk le p a ti o n jih o v i 
tr a jn o s t i  in  nosiln osti. T oda la h ­
ko že se d a j u p oštev am o določene 
okoln osti, k i so nam  zn ane in  ki 
lah ko odločilno v p liv a jo  n a  n jih  
tra jn o st.
G la v n a  in  n a jb o lj re sn a  h iba 
teh n o silcev  je  n ev arn o st r ja v e ­
n ja  žeb ljev . N em ci n a v a ja jo ,  da 
je  u p o rab a  žeb ljev  p r i lesen ih  
k o n stru k c ijah  že s t a r a  in  da se  
je  odlično ob n esla  že v  davn ih  
č a s ih  p r i  lad je d e ln ištv u . T od a  p ri 
tem  n a jb rž  p o z a b lja jo , da j e  upo­
r a b a  tak ih  žeb ljev , k ak ršn e  upo­
r a b lja m o  za  že b ljan e  n o silce  v 
g rad b e n ištv u , v  lad je d e ln ištv u  
n e k a j popoln om a n em ogočega. 
D ob er m o jste r  lad je d e lec  ne bo 
tak ih  žeb ljev  u p o ra b lja l  že za rad i 
sv o je g a  d o b rega  s lo v esa , k er  ve, 
d a  b i la d ja , zb ita  s  ta k im i žeb lji, 
v z d rž a la  k o m aj 10 let, k lju b  za­
šč itn em u  v sak o le tn em u  p le sk a ­
n ju . S a m o  m ed vo jn o, ko ni bilo 
n a  razp o lago  pocin k an ih  in b a ­
k ren ih  žeb ljev , so la d je lo i upo­
r a b l ja l i  n av ad n e  žeb lje , am p ak  
tu d i ta k r a t  le  s p r ista n k o m  n a ­
ro čn ik a .
I s t a  n ev arn ost, se v e d a  ne tako  
v e lik a , to d a  n ič m a n j re sn a , obsto­
j i  tu d i za  žeb ljan e  nosilce. N e k a­
te r i n em šk i a v to r ji  n a v a ja jo ,  da 
so b ili včasih  žeb lji več  d esetle tij 
v  le su  zab iti in ko so  j ih  p o teg ­
n ili ven, so b ili  n e z a r ja v e li . M ož­
no je , d a  žebelj, zab it v  m asiv n i 
k os su h e g a  lesa, d o lgo  č a s a  ne za­
r ja v i .  T oda p rob lem  n i v  tem  
d e lu  žeb lja , k i je  trdn o  zab it v  
m a siv e n  suh  les, tem več v  tistem  
delu , k i je  m ed d vem a p lo sk v a ­
m a  elem entov, k i j ih  žeb elj veže 
sk u p a j.  Ča b i im eli zm era j sam o  
idea ln o  su h  les, b i t a  do lžin a žeb­
l j a  m o ra la  b iti p rak tičn o  en a k a  
ničli. T oda, k er im am o v  p ra k s i 
z m e ra j o p rav k a  z v e č  a li  m an j 
v lažn im  lesom , k i se  še  zm era j 
su ši, k rč i, p o k a  in  celo k r iv i, n a ­
s t a ja jo  m ed tem a dvem a p lo ­
sk v a m a  že po izd e lav i n ekatere  
šp ra n je , ki so lah k o  v e č je  a li 
m a n jše , to d a  n av ad n o  zm era j
tako velike, da dop u ščajo  dostop 
k on den zac ijsk e  v lage . V p liv  kon­
d en zacijsk e  v la g e  n a  p o d stre šju , 
k i je  celo popoln om a zav aro v an o  
p red  z u n an jim i a tm o sfe rsk im i 
v p liv i, lah ko  ugotovim o, če p u ­
stim o n a  p o d stre š ju  k ak rše n  koli 
železen p red m et v s a j  eno zim o. 
Že na sp o m lad  g a  p r e k r ije  debe­
la  sk o r ja  r je .  Celo zaboji, k i več 
let lež ijo  n a  pod streh i, začn ejo  
raz p a d a ti, k er že b lji r ja v i jo .  N i 
dvom a, d a  bo r j a  n ap ad la  tu d i 
žeb lje  ž e b ljan ih  n o silcev  in  s ic e r  
n a  n a jb o l j o b ču tljiv em  m estu . 
T a k  les, k i g a  v  sp lošnem  u po­
ra b lja m o  v  g rad b e n ištv u , se  bo 
zm era j su š il  in  s  tem  sp re m in ja l 
sv o je  d im en zije  te r  povzročil r a z ­
m ake m ed le sen im i elem enti, k i 
so v ezan i z vezn im i sre d stv i, T a  
p o ja v  j e  tu d i u p o štev an  v  n ek a­
te rih  n av od ilih  z a  n ekatere  le se ­
ne k o n stru k c ije , vezan e z v ija k i,  
k a ter im  je  treb a  po p re tek u  do­
lo čen ega  č a s a  p r ite g n it i m atice  
(naehziehen). Če se ta  p o sto pek  
lah ko  u p o r a b lja  p r i  stre šn ih  kon ­
s tru k c ija h  v eč jih  razp etim  zv e­
zan ih  z v i ja k i,  č ep rav  z n ek ateri­
m i težavam i, b i b ilo  tem u u s tre ­
za jo če  n ak n ad n o  p rib ija n je  žeb­
l je v  p rak tičn o  sk o ra j n e izv ed lji­
vo in  se  v  p ra k s i tu d i n ik o li ne 
o p ra v lja . N e g a tiv n i v p liv  v la g e  
n a  žeb lje  se  lah k o  od stran i, če se 
u p o r a b lja jo  žeb lji, p rev lečen i s  
cinkom  a l i  s  k ad m ijem , to d a  tak i 
ž e b ljj so p re c e j d ra ž ji  od n a v a d ­
nih in  b i u p o rab a  teh  že b lje v  
p re c e j sp rem en ila  ekonom sko 
s t r a n  ž eb ljan ih  k o n stru k c ij.
N a d a l jn j i  n ed o sta tek  žeb ljan ih  
vezi v  p re d a lč jih , k i g a  p ovzroča 
rav n o  tak o  su še n je  le sa  in  odp i­
r a n je  š p r a n j  m ed stičn im i plo- 
skvain i, j e  p o ja v  sek u n d arn ih  
n a p e to sti v  stik ih , k i se  p o ja v ­
l ja jo  z a ra d i v p l iv a  m om entov n a 
žeb lje , k i  lah k o  žeb lje  celo sk r i­
v ijo . P o seb n o  m očno p rid e jo  do 
izfraza n e g a t iv n e  s t r a n i  o d p ira­
n ja  š p r a n j,  p r i  ten kih  p ro filih  — 
deskah , k er n a š  p re d p is  ne om e­
ju je  d ebelin e  e lem en ta  p re d a lč ja .
P re iz k u s i so p ok azali, d a  so 
že b ljan e  zveze b o lj ko t k a te re ­
koli d ru g e  zveze, podvržen e p la ­
stičn im  d e fo rm a c ija m .
N a d a l jn ji  n ed o sta tek  žeb ljan ih  
k o n stru k c ij so m ožnosti poševn ih  
odklonov žeb ljev , okv are  in  k r iv ­
l je n je  kon cev žeb ljev  p r i z a b i ja ­
n ju  v  n ev id n e  g rče  itd. T e so 
m a n jše g a  pom ena, to d a  lah ko  še 
b o lj s to p n ju je jo  om enjene p o ­
m a n jk ljiv o s t i.
G lede n a  z g o ra j n a šte te  nedo­
s ta tk e  žeb ljan ih  k o n stru k c ij, je  
očitno, d a  se te  k o n stru k c ije  ne 
m o re jo  p r im e r ja t i  z le sen im i 
k o n stru k c ijam i, k a te r ih  s t ik i  so 
o b d e lan i v  ob lik i k lasičn ih  te sa r ­
sk ih  zvez. T e zveze ne sam o d a  
n im a jo  v  se b i železn ih  d elov , k i 
so  p o d v ržen i r j i ,  tem več k aže jo
še  to dobro «trau , d a  se  sam e p r i­
lag o d ijo  sprem em bam , k i j ih  kon­
s t r u k c i ja  p o v zro ča  za rad i su še ­
n ja  in  k r iv lje n ja . P r i  strešn ih  
k o n stru k c ija h  z a  v e č je  razpeti- 
ne, p r i p re d a le  j  ih, k je r  n i m ogo­
če v se  s t ik e  v  vo zlišč ih  izdelati 
s  te sa r sk im i zvezam i, bi se lah ­
ko izogn ili n ed ostatk ov , k i se po­
ja v l ja jo  p ri žebljam ih k o n stru k ­
c ijah , z u porab o  d ru g ih  zveznih 
sred stev , p redvsem  razn ih  v r s t  
železnih pocin kan ih  zm oznikov in 
v ijak o v . U porab o  paten tiran ih  
zm oznikov, k i je  zelo udom ačena 
v  tu jin i, nudi tudi izredno ugodne 
sta tičn e  m ožnosti za p ren o s s il  v 
vozliščih , toda p ri n a s  t a  način 
vezave lesen ih  k o n stru k c ij še do- 
se d a j n i n aše l p ra v e  poti. Zato bo 
um estno tem  lesnim  zvezam  po­
sv e titi več p ozo rn osti in  ob d ru g i 
prilik i p o seb e j o b d e la ti ta  p ro ­
blem . Z veza z v i ja k i  je  že davno 
zn an a, je  p a  v  m n o g ih  p r im e r ih  
sta tičn o  m an j ugodn a, v i ja k i  sam i 
so  tu d i podvržen i v p liv u  r je , če­
p r a v  so p r i  n jih  t i  v p liv i m an j 
n ev arn i z a ra d i re la t iv n o  velik e  
p lo sk ve  pT ečnega p re re za . L e p ­
D r. techn. B ra n k o  Ž n ideršič :
Sodobne ceste  m o ra jo  u stre z a­
t i  tak o  prom etn o  - teh n ičn im  k a ­
k or tu d i e ste tsk im  zah tevam . 
P ro m et od m e sta  do m esta , od 
p o k ra jin e  do p o k ra jin e  je  zah te­
v a l vedno b o lj sk rb n o  z g ra je n e  
ceste. N a p r e d u jo č a  teh n ik a  je  
v se  ov ire, k i so s e  u p ira le , n. p r. 
reke, g o r o v ja , m o č v ir ja , itd. p re ­
m a g a la , p r i  tem  p a  j e  vedno b o lj 
p ad e l ob ču tek  za  o rg a n sk o  p o v e­
zavo ceste  in  p o k ra jin e . C esta  
je  v  n a jv e č  p r im e r ih  p o sta la  
um etno telo, k i se  p r a v  n ič  ne 
sk la d a  z o b d a ja jo č o  n arav o .
Š e le  v  n o v e jšem  č a s u  so p r iš l i  
g r a d ite lj i  c e st do sp o z n a n ja , da 
bo n jih o v o  delo popoln o , d a  bo 
ce sta  o rg a n sk a  c e lo ta  s  p o k r a ji­
no le  v  p r im e ru , če bodo p o leg  
p rom etn oteh n ičn ih  zah tev  u p o­
š te v a li  tu d i zakone, k i j ih  p re d ­
p isu je  n a r a v a . C este  v o d ijo  skozi 
ž iv l je n jsk i p ro sto r  n a še g a  n aro ­
da. T a  ž iv l je n js k i  p ro s to r  je  r a z ­
deljen  v  n ešte to  m a n jš ih  ž iv l je n j­
sk ih  p ro sto ro v , od k a te r ih  im a 
v sa k  sv o je  poseb n osti, sv o jo  po­
sebno podobo. Če hočem o, da se  
bo cesta  s p a ja l a  s  p o k ra jin o  v  
ž iv lje n jsk o  celoto, se  m o ra  p r i l a ­
go d iti tem  p osam ezn im  ž iv l je n j­
sk im  p ro sto ro m . T e h n ik a  g r a d ­
n je  ceste m o ra  b it i  povso d  en a­
k a , v g ra d ite v  ceste  v  s e s ta v  po­
k ra jin e  p a  raz ličn a , in  s ic e r  ved­
no p r ila g o je n a  t i s t i  p o k ra jin i. 
V o ž n ja  po tako  z g ra je n i cesti
ljen e k o n stru k c ije  za  s e d a j ne 
p rid e jo  v  p o štev  p r i  n as, k er še 
n im am o za  to k v a lite tn ih  m ate ­
ria lo v  in  tu d i ne po treb n ih  izk u ­
šen j.
_ S  tem i u go to v itv am i še n i izre­
čena kon čn a sodba n ad  žeb ljan i- 
m i k o n stru k c ijam i. Z a se d a j so 
v  te j p r a v d i p o le g  ob težen ega 
že b lja n e g a  n o silca , še  tožilc i in  
zagovo rn ik i, m a n jk a  p a  sodnik . 
T oda sod n ik  — to je  č a s  — še  p r i­
de. On Ibo p reso d il in  po k azal, 
kdo je  im el p ra v  — tožilci a li  z a ­
govorn ik i. Izk u šn je , k i  sm o jih  
p rid o b ili z žeb ljan im i n o silc i le ­
to s ob p r il ik i  p reob rem en itve  s  
snegom , za  se d a j n iso  p r ič a le  v 
p rid  ž e b lja n ih  k o n stru k c ij. D a  b i 
se  izo gn ili posled icam , k i bi j ih  
u te g n ila  im eti n a  n aše  g ra d b e n i­
štvo  n e g a t iv n a  sodba, k i jo  č a s  
lahko iz reče  n ad  žeb ljan im i kon ­
stru k c ija m i, b i bilo um estno, d a  
se  že se d a j pod vzam ejo  določeni 
u k rep i. Z d i se  nam , d a  b i t i u k re ­
p i m o ra li b iti p red v sem  n a s le d ­
n ji :
1. P o v so d , k je r  je  m ogoče, u p o ­
r a b l ja t i  jek len e  p oc in k an e  zmoz-
Oblikovanje cest
v o zača  ne bo u tru d ila , am p ak  
osvežila.
T r i s r e d s tv a  im am o, k i n am  p o ­
m a g a jo  p ra v iln o  v g r a d it i  cesto  
v  p o k ra jin o :
1. P ra v iln o  iz p e lja n a  t r a s a  
tak o  v  t lo r isu  kot v  n arisu .
2. P ra v iln o  o b lik o v an je  pobo­
č ij u k op ov  oz. n asip o v .
3. Z a sa d ite v  oz iro m a z a se ja n je  
p rim ern ih  ra stlin .
Ad 1.
P ra v iln o  iz p e ljan a  t r a s a  se  
lepo p r ila g o d i teren u  in  se  iz o g i­
b a  n a s iln em u  p o se g a n ju  v  n a r a ­
vo. S  p o jm o m  t r a s i r a n je  v  sp lo š­
nem  pom enu  b esede razu m em o 
u red itev  t r a se  tako  v  t lo r isu  kot 
v n a r isu . T ežav n o st p ra v iln e g a  
t r a s i r a n ja  je  p r a v  v  tem , d a  m o­
ram o t r a s i r a t i  isto časn o  v  t lo r i­
su  in  n a r isu . Š e  tak o  le p a  l in i ja  
tra se  v  t lo r isu  ne zadošča, če ni- 
v e le ta  n i p ra v iln o  po ložen a in  
obratno . T o re j m oram o t r a s i r a ­
n je  o b ra v n a v a t i p ro sto rn in sk o . 
V sa k a  nezvezn ost t r a se  b o d isi v  
tlo risu , b o d is i v  n a r isu , d a je  iz­
v ršen i ce sti nelepo podobo. T a  
učinek se  še p o v eča  s  p e r sp e k ­
tiv n im  s k r a jš a n je m . L e  h a rm o ­
nično u re je n a  l in i ja  v  t lo r isu  i.n 
n je j p r i la g o je n a  le g a  n iv e le te  
nam  d a s ta  v  p e rsp e k tiv n i s l ik i 
e ste tsk o  z a d o v o ljiv  p otek  tra se . 
Z ato m o ram o  p r i  t r a s i r a n ju  zelo
nike n am esto  žeb ljev . Z ato je  
treb a  določiti tip  zm oznika in 
o rg a n iz ira ti š ir šo  p ro izvo dn jo  te ­
g a  zm oznika v  p o d je t jih  dom a­
če in d u strije , tako  d a  bi izdelek  
stro go  u strez a l p o stav lje n im  z a ­
htevam  nosilnosti.
%  D ok ler n i n a  razp o lago  za­
n e s ljiv ih  jek len il zm oznikov, p r i 
sitrešnih k o n stru k c ija h  v  ob lik i 
p red alč ij, u p o ra b lja t i  m ešan e  že- 
lezno-lesene k o n stru k c ije  s  te g ­
li j en im i v e rt ik a la m i iz o k ro g leg a  
železa in  s tisn jen im i d iag o n a­
lam i a li d ru ge  sistem e.
3. Z a  žeb ljan e  nosilce  o m ejiti 
razpetin o , do k a te re  se tak i no­
s ilc i  lah ko  u p o ra b lja jo .
4. Ž ebljane n o silce  u p o ra b lja t i  
p red v sem  n a  iz raz ito  prov izo rič­
nih zgradb ah , ko t so n a p r im e r 
b a ra k e  in  d ru ge  zača sn e  zgradb e.
Če b i u sm erili p ro je k tira n je  in 
izvedbo n aših  lesenih  stre šn ih  
k o n stru k cij po te j poti, b i b ili 
v sek ak o r o b v aro v an i p red  n e­
všečn ostm i, k i n am  jih  lahko še 
p r in e se jo  žeb ljan i nosilci.
D K  625.72
p az iti tu d i n a  e ste tsk i v idez 
tra se .
H arm on ičn o  iz p e lja n a  t r a sa  
v k lju čn o  s  p o b o č ji u kopov  oz. 
n as ip o v  se m o ra  harm onično p r i­
le g a ti v  o b d a ja jo č o  okolico. L e  
v  tem  p rim eru  bo cesta  učin k o­
v a la  kot z n a ra v o  sk la d a jo č e  se 
um etno telo-
P o  d ru g i s tr a n i p a  sev ed a  s 
p r ila g o je v a n je m  tra se  teren u  ne 
sm em o p re t ir a v a t i, k er n a  noben 
način  ne sm em o p r i  tem  p o sla b ­
š a t i  lin ije  te ra se . K o  p r ila g o ju -  
jem o tra so  terenu , ne pozabim o 
n a to, d a  ceste  ne sm em o v  po­
k r a jin i sk riti, am p ak  jo  m oram o 
p o u d ariti. C e sta  ne sm e p o k ra ­
jin sk e  s lik e  razb iti, am p ak  m o ra  
s  sv o jim  potekom  še p o u d ariti 
p osebn osti p o k ra jin e .
V  n asled n jem  so p o d an a  le 
g la v n a  sp lo šn a  n av o d ila  z a  v o ­
den je  tra se . P r i  tem  nam  n a  ža­
lo st  m a n jk a jo  p r im ern e  fo to g ra ­
f i je ,  k i bi n a jb o l j  zgovorno ko­
m en tira le  posam ezn e p rim ere .
E n a  g la v n ih  n a p a k  p ri iz p e lja ­
v i tr a se  v  t lo r isu  so  p re k ra tk i 
loki. K o  cesto  tra s ira m o , m o ra­
m o paziti ne sam o n a  v e lik o st 
k r iv in sk e g a  p o lm era , am p ak  tud i 
n a  potrebno dolžino loka. D a  
tr a sn a  l in i ja  p o te k a  zvezno, m ora 
b iti dolžina lo k a  vedno v  h arm o ­
ničnem  ra z m e r ju  z dolžino tem u 
loku  p rik lju čen e  ptreme. P re­
kratki loki med dolgimi prema-
mi so videti kot lomi trase. N a
to n apako  m oram o p az iti p red ­
vsem  ta k ra t , ko se sm e r tra se  
le m alo  sp rem en i. V  teh p rim e­
rih  u porab im o  loke z zelo v e li­
k im i po lm eri in  n a  ta  n ačin  po­
večam o dolžino loka-
D ru go  zelo važno v p ra ša n je , 
k i se  tiče t lo r isn e  izpeljave tra­
se, je : kako dolga sme biti pre­
ma, ki je prometnotehnično in 
estetsko dopustna? A li n a j d a l j­
še prem očrtn e odseke sploh  opu­
stim o in  izp e ljem o  tra se  sam o v  
lok ih? Sp lo šn o  v e l ja v n e g a  p r a ­
v ila  za  to nim am o. N a  v sa k  n ačin  
s ta  za  to m e ro d a jn a  prom etno- 
tehnični v id ik  in  p a  p o k ra jin a , 
po k a te r i c e sta  vodi- Iz  prom et- 
notehničnih  raz lo g o v  ne sm em o 
u p o rab iti p red o lge  prem e, k er 
v o žn ja  po n je j  za rad i sv o je  eno­
ličn osti v o zača  u sp a v a , posebno 
še u tru jen e  vozače p očasn ih  to­
vorn ih  avtom obilov . P r i  t r a s i r a ­
n ju  av to m o b ilsk ih  cest so zače li 
p rem e popoln om a izp u šča ti, k a r  
p a  tudi ni p rav iln o . T ak o  je  n. 
p r. v i ju g a n je  cestn e tra se  v  po­
polnom a ra v n i in  o d p rti p o k ra ­
jin i vedno v id e ti nen aravn o , ker 
tu k a j n im a p r a v e g a  vzrok a. V  
tak em  p rim eru  sm em o u p o rab iti 
tu d i d a ljšo  prem o, posebno še, če 
tu d i o sta le  p ro m etn e  p oti p o te­
k a jo  p rem očrtn o  a li je  p a  n. pr. 
v sa  p o k ra jin a  raz d e lje n a  s  p re ­
m im i č r ta m i (n. p r. k u lt iv ira n a  
m o čv ir ja ). D a l jš e  prem e u p o ra ­
bim o to re j le  v  iz jem n ih  p r im e ­
rih  in  če jo  u p orab im o, bom o v i­
dez ceste  p o p ra v ili  s p rav iln o  
položeno niveleto- N iv e le ta  n a  
tak ih  odsekih  n a j ne bo v o d o rav ­
na, am p ak  j i  dam o lah ek  padec. 
Lom e n ivelete  p a  zaokrožim o z 
zaokrožiln im i lok i z v e lik im i 
polm eri.
V  go zd n ati p o k ra jin i p a  se  dol­
g ih  prem  izo g ib ljen o  in  u p o ra b ­
lja m o  r a jš e  zelo dolge loke z v e ­
lik im i po lm eri. P osebno m oram o 
p a z it i n a  v sto p  bz irom a izstop  
ceste  iz gozda in  g a  iz v rš it i v ed ­
no v  loku  in  ne v  prem i, k er d ru ­
g ač e  t r a s a  n asiln o  ra z b ije  sliko  
prirode.
V  raz g ib an em  teren u  n a j se 
ce sta  u je m a  z o b lik am i teren a , 
ko likor sev ed a  d o p u šča jo  t ra s ir -  
n i e lem enti ceste. C esto m oram o 
lepo p r ila g o d iti terenu, p r s te m  p a  
ne p re tir a v a t i. P reozko srčno pri- 
la g o je v a n je  tr a se  terenu  je  v i­
deti n en aravn o .
P rav  tako kot kratki loki med 
dolgimi premami, motijo podobo 
ceste tudi kratke preme med dol­
gim i loki. P o treb n o  zv ezn o st v  
r isn i iz p e lja v i ceste  dosežem o n a  
ta  način , d a  izberem o dolžino p re ­
m e v  p rav iln em  so ra zm e rju  z 
o b o je stran sk im i loki. P o sebn o  
v e l ja  to za  vm esne p rem e m ed 
n asp ro tn im i loki. L e  če je  dolži­
n a  p rem e v  p rav iln em  ra z m e r ju  
z do lžin am a p rik lju čen ih  lokov,
bo p o te k a la  l in i ja  ceste  re s  meh- 
ko_ in  elegantno.
Če je  v m esn a p re m a  m ed n a ­
sp ro tn im i lo k i p re k ra tk a  in  za­
ra d i k ater ih k o li raz lo g o v  ne m o­
rem o v s ta v it i  d a ljše , je  b o lje , da 
jo  sp lo h  opustim o in  stakn em o 
sk u p a j začetke krivin-
E n o  zelo važn ih  v p r a ša n j p r i 
t r a s i r a n ju  cest je , a li  n a j pre- 
hodnice p r i  cestah  u p o rab ljam o  
p r i  v seh  lokih  a li  ne. T u d i če pre- 
h odn ica iz voznotehničnih  raz lo ­
g o v  ni potrebna, n. p r. p r i  krož­
n ih  lok ih  z v eč jim i po lm eri, je  
n je n a  n am estitev  zaže len a in 
u m estn a  iz e ste tsk ih  in  p sih o lo ­
šk ih  raz lo gov . P o u d a r it i  p a  m o­
ram o, d a  e ste tsk i in  p sih o lo šk i 
ra z lo g i zah tev a jo  zn atn o d a ljše  
preh odn ice  kot voznotehnični. L e  
p rim ern o  dolge p reh odn ice  in  
u stre z a jo č e  prehodne ram p e  nam  
z a g o to v ijo  zvezen p reh od  iz p re ­
m e v  krožn i lok.
K e r  zah tev a  e ste tsk i raz lo g , d a  
je  tre b a  v sak o  sprem em bo v  za­
k r iv l je n o st i cestne tr a se  izvesti 
p o lag o m a  in  zvezno, m oram o 
prehodnieo v s ta v it i  ne sam o 
m ed prem o in  k rožn i lok, am p ak  
tu d i m ed d v a  d o tik a jo č a  se isto- 
sm ise ln a  krožn a lo k a  z raz lič n i­
m a  polm erom a.
R az ličn i o b jek ti tv o r ijo  p r i 
o b lik o v a n ju  ceste  posebn o p o ­
g la v je . V sa k  p rob lem  ob lik o v a­
n ja  o b jek ta  je  prob lem  zase  in 
g a  m oram o re š it i v  sk la d u  s cesto 
in  z o b d a ja jo čo  p o k ra jin o . T ako 
n. pr- ne sm em o iz v e sti m o sta  v  
p rem i, če je  t r a s a  n a  tem  m estu  
z a k r iv lje n a . P r a v  tak o  m oti ho­
r izo n ta len  m ost, če je  t r a s a  v 
sk lonu . T o re j m o ra jo  b iti o b jek ti 
tak o  tlorisn o  kot v iš in sk o  v k lju ­
čen i v  tok cestne lin ije . S e v e d a  so  
p a  tu d i p rim eri, ko je  tre b a  lin ijo  
ceste  p r ilag o d iti o b lik i in  leg i 
m ostu .
V se , k a r  sm o n av ed li v ažn ega  
za  tlo risn o  iz p e ljav o  ceste, v e l ja  
tu d i za  iz p e ljav o  tr a se  v  n ar isu , 
t. j .  za  p o la g a n je  n ivelete . P re d ­
v sem  m oram o p a z it i  n a  zaokro- 
žen ja  lom ov nivelete, k i  ne sm ejo  
b iti p re k ra tk a . Če hočem o, d a  bo 
t r a s a  tu d i v  n a r isu  p o te k a la  zve­
zno in harm onično, ne sm em o 
u p o ra b lja t i  zaokrožiln ih  lokov s 
p rem a jh n im i polm eri. P r e k r a tk a  
zao k ro žen ja  lom ov n ive le te  m ed 
do lg im i prem am i u č in k u je jo  ne­
este tsk o  in so  v id e ti ko t lom i ni­
velete . V e lik o st p o lm ero v  v e r t i­
k a ln ih  k riv in  je , če hočem o cesto 
este tsk o  ob lik ovati, o d v isn a  tud i 
od podolžnih  sk lon o v  ceste  n a ti­
stem  m estu . Čim m a n jš i  so n a ­
m reč  podolžni sk lon i, tem v eč je  
polm ere zaokrožiln ih  lokov m o­
ram o  u porab iti, če hočem o tra so  
zvezno iz p e lja ti . Če s i  sled i več 
tak ih  zaokrožen j s  p rem ajh n im i 
p o lm eri, dobi ce sta  za rad i p e r­
sp ek tiv n eg a  s k r a jš a n ja  nem iren, 
v a lo v it  potek.
T lo r isn o  še  tak o  lepo iz p e lja ­
no tra so  po k v arim o , če n iveleto  
n ep rav iln o  položim o. V  tlo r isu  
širokopotezn o  iz p e lja n a  t r a s a  ne 
p ren ese  m a le n k o stn e g a  p r ila g o -  
je v a n ja  n ivelete  terenu- Če m o­
ram o tra so  v  t lo r isu  z a ra d i te ­
ren sk ih  p r ilik  v i ju g a s to  iz p e lja ­
ti, m oram o p o sk u ša ti, d a  v s a j  
čim  m an j m en jav am o  sklon. P r i  
t r a s i r a n ju  sodobnih  cest m o ra ­
m o vedno m is lit i  n a  to, da je  ce­
s ta  t r a jn a  g r a d n ja  in  je  zato  ne 
sm em o re še v a ti ozkosrčno in  g le ­
d a t i sam o n a  izen ačen je  m as.
Ad 2.
D ru g o  sred stvo , k i g a  im am o 
n a  raz p o la g o , d a  sp o jim o  cesto in 
p o k ra jin o  v  harm on ičn o celoto, 
so  p ra v iln o  o b lik o v an i n a s ip i 
oz. ukop i, k i ne sm ejo  im eti to ­
g ih  teh n ičn ih  oblik, am p ak  se 
m o ra jo  p r ila g o d it i  b ližn ji o k o li­
ci.^ To dosežem o s p rim ern o  p o ­
ložn im i p o b o č ji u kopov oz. n a s i­
pov, k i jih  ob vzn ožju  še zao k ro ­
žim o, da p o la g o m a  p r e h a ja jo  v 
teren.
Do se d a j sm o iz v rše v a li poboč­
j a  n a s ip a  oz. u k o p a  s  k o n stan t­
nim  nak lonom . V  este tskem  po­
g led u  so b o ljša  p o b o č ja  s  kon ­
stan tn o  dolžino, k er m an j n a s il­
no p o se g a jo  v  n arav o  in ukop  oz. 
n a s ip  tak o  rekoč nev idno preid- 
id e ta  v  teren.
Ad e.
N a jb o l jš i  vezn i člen m ed cesto 
in  p o k ra jin o  so n a  b io lošk i p od ­
la g i  izb ran e  ra stlin e , tak o  d re­
v e sa  in  g r m o v ja  ko t tu d i trav e . 
N e p ra v iln o  izb ran e  (rastlin e p a  
bi cesto  in  p o k ra jin o  r a z d v a ja le  
n am esto  sp a ja le . V sa k a  p o k ra jin a  
im a p a  sv o je  tip ičn e r a s t lin e  in 
zato  n a v a ja m o  le  n ek a j tip ičn ih  
p r im ero v :
a) C e sta  vodi po ra v n i k u lt i­
v ir a n i p o k ra jin i brez dreves, po­
v so d  sa m a  p o lja . V  tak o  p o k ra ­
jin o  so d ijo : h ra st , dob, lip a .
b) V  p o k ra jin o , p o ra slo  z r e s ­
jem , so d ijo  breza, tre p e tlik a  in  
je re b ik a  te r  g rm o v ja , b rin je , 
d iv ja  v r tn ic a  in  č rn i trn .
c) K a ra k te r is t ič n a  d rev esa  za 
b o ga to  gozdn ato  p o k ra jin o  so 
bukev , je sen , d iv ja  če šn ja , h ra st , 
beli g ab er , ja v o r , sm rek a, je lk a , 
m acesen  ozr. g rm o v je : d iv ja  v r t ­
n ica , bezeg  in  b e li trn .
d) Z a  odprto, lahno v a lo v ito  
p o k ra jin o  (bravniki), ob d e lan a  
zem ljišča , m a jh n i gozdovi, po to­
ki, reke, je ze ra ) so  p r im e rn a  
d re v e sa  je sen , h ra st , d iv ja  češ­
n ja , oz iro m a g rm o v je : d iv ja  v r t ­
n ica , rob ida, črn i trn , b e li trn , 
iv a  in dren-
e) V  p o k ra jin a h  s sadn im  d rev ­
jem  se kot sp o jn i elem ent ne p r i­
p o ro ča jo  d re v e sa  z nizko k ro š­
n jo  (n. p r. če šp lje ), k er o v ira jo  
p re g le d  posebn o p ri av to b u sih  in
tovorn ih  av tom obilih . D ob re  s,o 
v  t a  nam en  n ekatere  v rste  hrušk, 
posebno tepke, d a lje  češn je , j a ­
b lan e  in  p ra v  posebno orehi-
f) Če cesta  p oteka po lokah  in 
liv adah , uporab im o topol, vrbo, 
je sen , dob in  brest.
g) V  razd rto  p o k ra jin o  so d ijo  
m o čv irn a  breza, je lš a , črn i topol, 
v rb a. P osebno k ara k te r ist ičn e  so 
z a  tako p o k ra jin o  s te b la s te  r a s t ­
lin e : biček, p re slica , b a ld r ija n , 
p rap ro t, d iv ji  hm elj in raz ličn e 
d ru ge  m očvirn e ra stlin e .
V elik a  n a p a k a  tak o  v  e ste t­
skem  kot tu d i v prom etnotehnič- 
nem  p o g led u  so obcestn i d rev o ­
redi, posebno če ce sta  p o tek a  v 
prem i. T a k  drevored  v  sončnem  
vrem enu v o zača  zelo m oti, k e r  se 
n ag lo  iz p re m e n ja v a ta  sen ca in 
svetlob a. P r i  h itr i v o žn ji lah ko  
p rip e lje  do nesreče. Z ato  ob so ­
dobnih cestah  zasad im o  r a je  sk u ­
pine d revesi 'ki zelo p o ž iv lja jo  
okolico, če so p rav iln o  n am ešče­
ne, n. p r. p r i p rehodu  iz prem e v  
kriv in o, p r i  k r iž a n ju  z d ru go  ce­
sto, itd . S e v e d a  p a  d reves ne 
sm em o n a sa d iti p reb lizu  ceste.
Če ce sta  vodi skozi gozd, bom o
u stv a r il i  lepo slik o  s  p rim ern im i 
poseki.
Zelo m oram o p a z iti p r i  n am e­
šč an ju  o d b ijačev  in  raz ličn ih  ob­
cestn ih  o g ra j, k e r  se  v  tem  p o g le ­
du m nogo greši. V isok i in gosto  
p o s ta v lje n i o d b ijač i a li  v iso k e  
neokusne o g ra je , k i več k ilom e­
tro v  sp re m lja jo  cesto , e ste tsk o  
zelo neugodno delu je jo- P r i  h itr i 
v o ž n ji p a  je  to  tu d i n ev arn o  za 
vozača. Z ato n. p r . v iso k e  n a s ip e  
zav aru jem o  p red v sem  s p o ložn i­
m i p o b o čji in pa, če je  potreb n o , 
še z nizko arh itek to n sk o  ob dela­
no o g ra jo .
Inž. Jo ž e  F eren čak :
Iz b o ljša n je  sp r ije m ljiv o s t i m ed 
vezivom  in a g re g a to m  se sk u ša  
doseči z ak tiv iz ira n im i vez iv i. V e ­
zivu , k i g a  hočem o ak tiv iz ira t i , 
dodam o neko sn o v  »a k tiv a to r« . Od 
d o b rega  a k t iv a to r ja  se zah teva, 
d a  o h ran i tu d i po g r e t ju  v ez iv a  
sv o je  la stn o sti, n a d a lje  ne sm e p o ­
v zro čati pod vp liv om  d e ž ja  in  p ro ­
m e ta  em ulz ijo  v e z iv a  v  vodi- V r ­
sto  a k t iv a to r ja  izberem o g lede  n a 
k ak o v o st a g re g a ta . N e k a te r i im a ­
jo  v eč je  d e js tv o  p r i bazičn ih , dru­
g i  p r i k islin sk ih  zrnih.
A k tiv iz ira n a  v e z iv a  se  v časih  
dobro o b n ese jo  p r i  m a n j ugodnem  
vrem enu, dočim  p r i  u go d n em  le t­
nem  vrem en u  n a jv e č k r a t  ne k a ­
žejo  nobenih p re d n o sti g lede  na 
n e a k tiv iz iran a  veziva.
V  n o v e jšem  času  s e  n a  zun a­
n jem  trg u  p o jav lja jo ^  vez iv a , k i 
so  s f iz ik a ln e g a  s t a l i š č a  so ro dn a 
b itu m en sk im  vezivom , k i p a  so 
b o d isi b rez b arv n a  a l i  r a z n o b a rv ­
na. Z  n jim i se  m o re jo  g r a d it i  r a z ­
ne v r s te  vo z išč  po p rin c ip u  a s f a l ­
tov, a  s  to p red n o stjo , d a  d o v o lju ­
je jo  izvedbo vo zišča  v  raz n ih  b a r ­
vah . P o v rš in sk e  p rev lek e , iz d e la­
ne s pom očjo  p rim ern ih  b a rv a s t ih  
veziv , dobijo  po kon čanem  kom ­
p r im ira n ju  b arv o  a g r e g a ta ,  iz k a ­
te re g a  so n a p ra v lje n e . B a rv o  p re ­
v lek e  lah ko  še o jač im o  a l i  o m ili­
m o s  po ln ilcem  p r im e rn e  barve, 
k i se  doda a g r e g a tu  p re d  p o sip a­
n jem .
A g re g a t
A g r e g a t  za  p o v ršin sk e  p rev le ­
ke m ora b iti odporen  glede n a 
p r itisk e , m o ra  b iti ž ilav , ne sm e 
b iti krhek. P r i  v eč jem  prom etu  
n a j zn aša  n je g o v a  t la č n a  trd n o st 
v s a j  1500 k g /em 2, a  p r i  zelo š ib ­
kem  p rom etu  n a jm a n j 800kg/cm 2. 
O b rus a g re g a ta , s t a r a n je  v ez iv a  
in  ja k o s t  p rom eta  m o ra jo  b iti m ed 
seb o j v  so g la s ju . Z rn a  m o ra jo  b iti 
en akom ern o  p o raz d e ljen a  m ed
Površinske prevleke
(N a d a lje v a n je )  D K  625.75
n a jv e č jo  in n a jm a n jšo  dim enzijo. 
O b lika p o sam ezn e ga  zrn a  n a j bo 
čim  b o lj ku b ičn a. U p o ra b lja jo  se 
tu d i o k ro g la  zrna.
N em šk i p red p isi zah tev a jo  g le ­
de ob like  zrn, da n a j bo sred n je  
ra z m e rje  d im en zij (dolžina: š ir i­
n i : v iš in i)  p r i 50 zrn ih  b o ljše  a li  
v s a j  enako kot 1.0 : 0.6 : 0.3 in  d a  
razen  te g a  ne sm e a g r e g a t  v se ­
b o v ati več  ko t 3% zrn, k i b i b i la  
3X  d a l jš a ,  ko t je  dovo ljen  n a j­
v e č ji p re m e r zrna, a  a g r e g a t  n a  
sp lošno ne sm e v seb o v a ti n o b e­
nih, a l i  le  zelo m alo  p lo šča tih  in  
ig l ič a s t ih  zrn , to je  tak ih , k a te r ih  
š ir in a  oz irom a debelina s t a  5 k r a t  
m a n jš i k o t dolžina.
F ra n co z i im a jo  z a  d e fek tn a  
zrn a v s a  t is ta , k a ter ih  n a jm a n jša  
d im en zija  je  izpod še stin e  v so te  
obeh o sta lih  d im en zij. Z a dobro 
zrno v e l ja :
dolžin a -4- š ir in a  
v iš in a  >  ----------------------------
N im a jo  p a  še p red p iso v  o to le­
r ira n i ko lič in i d efek tiv n ih  zrn 
p ri izd e lav i prevlek .
D ro b lje n  a g r e g a t  d a  v  ist ih  
razm erah  n a  sp lošno b o ljše  re ­
zu lta te  kot okrogel.
O b lik a  zrn  d ro b ljen eg a  a g r e ­
g a ta  je  o d v isn a  razen  od n a r a v e  
k am en in e tud i od  n ač in a  n je g o ­
v e g a  p r id o b iv a n ja , to je  od drob­
l je n ja . A g re g a t , k i g a  p rid ob im o 
z u d a rc i p r i  p ro stem  letu , im a  n a  
sp lo šn o  b o lj kubično ob liko in  je  
bo lj je d r n a t  ko t p a  a g re g a t , k i 
n astan e  kot p ro d u k t s t r t j a  k a m ­
n a v  ok leščen i leg i. P r a k s a  kaže, 
d a  dobim o s k lad iv n im i d ro b ilc i 
za  p o v ršin sk e  p rev lek e  k v a lite t­
n e jš i  m a te r ia l  ko t p a  n a  p r im e r  
s  k on u sn im i m lin i.
M. H an son  je  op azova l v p liv  
sre d n je  raz lik e  m ed sum o m a k si­
m aln ih  in  m in im aln ih  d im enzij 
zrn n a  vozilo  p r i p o v rš in sk i p re ­
v lek i g led e  n a  t r e s l ja je  vo zila .
O pazil je , d a  je  p r i raz lik i 12 mm 
ali več vo žn ja  n ep rije tn a , a  p r i 
raz lik i 9 mm  se t r e s l ja j i  še  ču ti­
jo- P rip o ro č il je , n a j t a  raz lik a  
ne zn aša  več kot 6 m m.
M a jh n a  d iferen ca  m ed v e li­
k o st jo  zrn  d in  D  d a  kon stan tn o  
debelino prev leke, enako p o raz­
d elitev  obtežbe n a  zrn a p re v le ­
ke in  enakom erno obrabo. T a  d i­
feren ca  n a j se p r ib ližu je  fo rm u li
P o tek  g iranulom etrične lin ije  
a g r e g a ta  d/D kaže  s l ik a  1.
A g re g a t  z rn a to st i d/D m o ra  
u strez a ti n a s le d n jim  zahtevam , 
izražen im  v  p rocen tih  celotne 
teže a g r e g a ta :
L  n a jv e č  10% zrn  sm e it i skozi 
sito, k i im a p rem er zan k  d,
2. 90% zrn m o ra  it i  sk o z i sito  
s p rem erom  D,
3. n a jm a n j en a  t r e t jin a  zrn, a  
n a jv e č  d ve  t re t jin i zrn  sm e jo  it i
skozi s ito  s  p rem erom  zank  "j" °
4. n a jv e č  3% zrn  sm e  it i  skozi 
d
sito s p rem erom  z a n k — •
V  S lo v e n iji  se  v  g lav n em  u p o ­
r a b l ja  za p re v le k e  a g r e g a t  iz 
p o r firn e g a  k am n olom a K o k ra  in 
iz ap n en čev ega  k am n olom a R a z ­
drto.
P r im e r ja v a  ob like  zrn  nam  d a  
n asled n jo  slik o  (vzorci vzeti iz 
p ro d u k c ije  1. 1951);
Granulacija 1 do 3 mm 3 do 7 mm 7 do 15 mm 15 do 30 mm
kamnolom K o k ra R a z d r to K o k ra R a z d rto K o k ra R az d rto K o k ra R a z d rto
normalna zrna % 66 — 78 96 92 80 98 100
igličasta % 2 — 2 0 0 0 0 0
ploščata % 32 — 20 4 8 20 2 0
Razmerje d : š : v
Kokra 1:0-63:0-29 1:0-66; 0-37 1:0-69:0-41 1:0-74:0-48
Razdrto 1:0-69:0-42 1:0-68:0-37 1:0-75: 0’49
defektna oblika
d +  š
V <  6
44 % — 26% 16% 18% 26% 12% 2 %
Gornja tabela kaže, da so bili 
uporabljeni agregati v glavnem 
po obliki primerni za napravo 
površinskih prevlek. Stremeti bo 
treba, da se zmanjša procent plo­
ščatih zrn, ki je posebno pri 
drobnejših frakcijah Kokre in 
srednji frakciji Razdrtega oči- 
vidno prevelik. _ Strožja izbira 
kamna in izboljšanje dr obilnih 
in sejalnih naprav lahko teme­
ljito izboljša obliko zrna.
m a n ja  b itu m en sk ih  sn o v i s  k am ­
nom  n a  ta le  n ačin :
P e se k  s p rem ero m  zrn a  0.2 — 
0.6 m m  se dobro p re m e ša  z v ro ­
čim  bitum enom  v  ra z m e r ju  30:70 
in  m e šan ica  ohladi. P o tem  se  
k u h a  10 m in u t v  vodi, p r i  čem er 
se b itum en  odloči od onih zrn, 
s k a te r im i se  slab o  sp r ije m lje .
B itu m en  se sp r i je m a  dobro z 
razn im i apn en ci in  z večino ba- 
za lto v , islabše s  k rem en ov im i 
p o r f ir ji ,  a  s lab o  s  k v a rc it i , am fi-
Hribina najvišjavrednost
najnižja
vrednost Hribina
najvišja
vrednost
najnižja
vrednost
amfibolit 235 i i granit 225 3
anderit 500 16 apnenec 500 10
bazalt 500 4 marmor 85 15
diabaz 500 2 lapor 500 96
diorit 148 9 peridotit 30 25
dolomit 179 9 glinasti skrilav. 367 28
sijenit 375 16
eklogit 130 15 kvarcit 45 0
gabro 115 6 riolit 500 10
gnajs 110 1 peščenec 500 3
P r i  izb iri v r s te  a g r e g a ta  je  zelo 
važn a n je g o v a  sposob n ost v e z a­
n ja  in s p r i je m ljiv o s t  m ed  v ez i­
vom  in  a g re g a to m . Sp o so b n o st 
v e z a n ja  razn ih  v r s t  k am n a  je  
zelo ra z lič n a  in  je  o d v isn a  od 
m nogih  fa k to r je v , m ed k ate r im i 
je  zelo v a ž n a  h ra p a v o st p o v ršin e  
zrn a.
P re isk a v e  TJ. S . o ffice  o f p u b lic  
ro a d s so d a le  g lede  sp o so b n o sti 
v e z an ja  razn ih  v r s t  k am n a  rezu l­
ta te  po g o rn ji  tabeli.
S to p n ja  sp r i je m a  v e z iv a  in  
k am n a  se  o c e n ju je  n a  razn e  n a ­
čine. R iedel in  W ebel s t a  n a  p r i­
m er o ce n je v a la  zm ožnost sp r ije -
b o lit i in  g ran u lit i. S p r i je m ljiv o s t  
b itu m en sk ih  sn o v i z a g re g a to m  
ocenim o lah ko  tu d i tak o , d a  n a ­
p rav im o  iz  n jih o v e  m ešan ice  p o ­
sk u sn a  te le sa , k i j ih  potem  po 
določenem  č a su  (n a p r im e r čez 
48 u r) p re izk u šam o  n a  t la k  a li 
n a te g  ter  iz  d ob ljen ih  rezu lta to v  
sk lepam o  o sp r ije m ljiv o s t i .
V se  p re isk a v e  k aže jo , d a  n a sto ­
p a jo  ve lik e  d iferen ce  g led e  sp o ­
so b n o sti v e z a n ja  in  s p r i je m lji­
v o sti ne sam o p r i  raz n ih  v r s ta h  
kam n a, tem več tu d i p r i kam n u  
iz razn ih  s lo je v  is t e g a  kam n olo­
m a. G ra d ite lj p o v rš in sk e  p re v le ­
ke m o ra  dobro p o zn ati potek  in
ja k o s t  s p r i je m lje n ja  ter sp o so b ­
n ost v e z a n ja  m a te r ia la , s k a te ­
rim  n a p r a v l ja  površin sjko  p r e ­
vleko, če hoče, d a  bo zn iža l po­
tro šn jo  m a te r ia la  ob isto časn em  
d v igu  k v a lite te  p rev leke.
Doziranje agregata in veziva.
L in i ja  z rn a to st i a g r e g a ta  in 
n je g o v a  doza s t a  od v isn i od n je ­
gove n a r a v e  (poroznosti), od n a ­
rav e  vo zišča , k i g a  p revlečem o, 
n a d a lje  od v rste  in  doze v e z iv a  
ter od ja k o s t i  in  n a ra v e  p rom e­
ta. T u d i a tm o sfe rsk e  p rilik e  v p l i­
v a jo  n a  k o lič in sk e  odnose.
V  g lav n e m  s ta  p ra v iln a  iz b ira  
a g r e g a ta  in  v ez iv a  te r  količin sk i 
odnos m ed  n jim a  v p r a ša n je  iz ­
k u šn je , k i se^ d an es vedno b o lj 
o p ira  n a  te o r ijo .
A g r e g a t  m o ra  popoln om a p re ­
k r it i površin o , v s a  zrn a  m o ra jo  
b iti z n jo  v  zvezi. Če b i b i la  zrn a 
kubične ob like  a l i  ok ro gle  in  v sa  
m ed seb o j en ak a , potem  b i k o ­
lič in a  a g r e g a ta  n a  m 2 p lo sk v e  
b ila  e n a k a  v e lik o sti oz. p rem eru  
zrn a. P r i  raz ličn ih  v e lik o stih  
trn , ako  zazn am u jem o n a jv e č jo  
debelino z rn a  z D  in  n a jm a n jšo
, . . .  D  +  d •z d m  s re d n ji  p rem er z — ■— , je
2
p r a k sa  p r i  razn ih  n aro d ih  d a la  
n a s le d n je  rezu lta te : 
a) P ro s to rn in a  p e sk a  v  litr ih  
n a  m 5 n a j 'bo en a k a  9/10 s re d n je ­
g a  p re m e ra  zrn , iz ra ž e n e g a  v
m m.
X
D + d
2
b) F ra n co z  P a v a u x  (v R . G. des 
R o u tes, decem ber 1948) p r e d la g a  
g led e  n a  p ra k so :
velikost zrn
3 do 8 m m  
5 do 10 m m  
8 do 15 m m  
12 d o 20 m m  
15 do 25 m m  
20 do 30 m m
količina agregata  
na m2
4 do 7 litro v  
7 do 9 „
10 do 11 „
12 do 14 „
15 do 17 „
19 do 21 „
c) P o  M ath ieu  je  p o treb n a  z a  
p r ič v r s t ite v  en o slo jn e  ob rabn e 
p rev lek e  z em u lz ijo  ta k a  k o lič i­
n a  sm ole , k i  zn aša , m e r je n a  po 
kon čan em  raz p a d u  em u lz ije , ne­
k ak o  5% teže v e z iv a  in  a g r e g a ta .
č) N a  sp lo šn o  se m ore trd it i, d a  
tek o ča  v e z iv a  z a d rž u je jo  12 do 
14 k ra tn o  težo p esk a, g o s t a  v e ­
z iv a  p a  13 do 16 k ra tn o  težo p e ­
ska- Iz  te g a  sled i, d a  je  za  v e z a ­
n je  1 l i t r a  p e sk a  potreb n o  okoli 
0.10 k g  tek o čega  vez iva , odnosno 
okoli 0.09 k g  g o s te g a  v ez iv a .
d) Angleške specifikacije na­
vajajo naslednji odnos med ve­
likostjo zrn in količino veziva 
(katran) pri letni obnovi prevle­
ke:
Maksimalna 
dimenzija 
zrna D
D o z a  veziva (katran) doza agreg.
drobljen agregat okrogel agregat
1: m2 kg: m2 1: m2 kg: m2 1: m2 kg: m2
20 mm 1-2—1-00 1-44—1-20 1-460—1-240 1-750-1-500 10—12 15—18
12 mm 1-08—0-86 1-300—1-03 1-500—1-08 1-560—1-300 8 - 9 12—13
10 mm 0-920—0-700 1-100—0 840 1-08 0-86 1-30—1 03 7 - 8 10—12
6 mm 0-810—0-600 0-970—0-720 0-81-0-60 0-97—0-72 5 - 6 7—8
e) N ovozelandec H an so n  je  do­
loč il odnos m ed m nožino v ez iv a  
in  p razn in am i a g r e g a ta .  P r i  eno­
s lo jn i p re v le k i z n a ša  v e lik o st 
p razn in  p r i p o sip u  ok o li 50%. Č'e 
se  k o m p rim ira  z v a lja n je m , zn a­
ša jo  p razn in e  še  okoli 30%, a  po 
k o m p rim ira n ju  s p rom etom  oko­
li 20%. P o izk u si d o k az u je jo , da 
so po sam ezn a zrn a č v rsto  v k le ­
n je n a  v  p rev lek i, če z n a ša  k o li­
č in a  v e z iv a  50 do 70% p ra z n in ; v 
tem  p rim eru  dobim o p o v ršin o , k i 
n i n iti m rša v a , n iti n i vez iv o  iz­
stop ilo , p re v le k a  je  n e p re m o č lji­
va .
Iz  g o r n je g a  sled i, d a  zn aša  
p ro sto rn in a  p rev lek e  po kon čan i 
k o m p re s iji s p ro m eto m  (p ra zn i­
ne in  polno) oko li 0.625 p ro sto r­
nine (prazn ine in  polno) p rev le­
ke p r i  p o s ip a n ju  p re d  v a lja n je m . 
P r i  tem  je  u p o šte v a ti še k o rek ­
c ijo  z a ra d i od n ieta  zrn , k i zn aša  
10'—20% celo tne k o lič in e  peska-
f) D ru g a  H a n so n o v a  m etoda 
b a z ira  n a  a r itm e tič n i sre d in i n a j ­
m a n jš ih  d im en zij z rn  a g r e g a ta , 
k i jo  zazn am u jem o  z E ,  a  n a jm a n j­
še  d im en zije  zrn  z e). Z b ra l je  
200 do 300 zrn , p r i tem  p a  o d v r­
g e l one, k i so n en o rm aln o  m nogo 
m a n jše  od s re d n je g a  k a lib ra .
H an so n  je  p r i  ten i u p o šte v a l
de jstvo , d a  se zrn a a g re g a ta  pod 
vp liv om  k o m p rim ac ijsk ih  s r e d ­
ste v  sk u ša jo  p o stav iti n a  sv o jo  
širšo  p lo sk ev , kolikor se to ni 
zgodilo  že p r i p o sip a n ju , in  dobil 
p r i pesk u  g ra n u la c ije  d do D : 
S r e d n ja  n a jm a n jša  d im en zija  
zrn  zn a ša  E , k a r  je  obenem  de­
b elin a s lo ja  po k o m p resiji. K a- 
ču n a jo č  10% izgube p r i posipu , 
zn aša  p o treb n a  k o lič in a  p e sk a  za  
posip  1.1 E . V ezivo m ora z a p o l­
n iti 50 do 70% p razn in  in  zn a ša  
n je g o v a  doza 0.10 do 0.14 E  (vse 
izraženo v  litr ih /m 2).
g) S lič n e  rezu lta te  so n a š li p r i  
po izkusih  d ržav n eg a  la b o r a to r i­
j a  v  K a li fo r n i ji ,  p r i  čem er so 
vze li e n k ra t za bazo odnos m ed 
prosto rn in o  peska, k i je  potreben  
za en s lo j prev leke in  tako  z v a ­
nim  »S p re a d  m odulus-om «, to je  
sred n je  d im en zije  v  tr i fr a k c i je  
po v e lik o sti 1 : 3 : 1  ra z d e lje n e g a  
a g re g a ta , d ru g ič  p a  odnos m ed  
m ak sim aln o  d im enzijo  a g r e g a ta  
in p ro sto rn in o  a g r e g a ta  p r i p e ­
sk an ju . S e s ta v ili  so g ra fik o n e , 
ki p r ik a z u je jo  te odnose (s lik a  2 
in  s l ik a  3). O ba g ra f ik o n a  p r ik a ­
z u je ta  načelno potek  določitve 
količine v e z iv a  in  a g r e g a ta  n a  
enoto p o v ršin e  odnosno tekoči 
m eter ceste, iz h a ja jo č  iz n ajv eč-
In g . M iro s la v  G reg o rič
Nova centralna separacija v
Namen gradnje in utemeljitev 
proizvodnje:
V edno za h te v n e jš i p o g o ji, k i 
j ih  s t a v l ja  g ra d b e n i ra z v o j g lede 
k ak o v o sti oz iro m a f iz ik a ln ih  in 
kem ičn ih  la s tn o s t i b e to n sk eg a  
g ram o za , n a s  s i l i jo  k  zak lju čk u , 
d a  je  tre b a  o p u stit i p r im itiv n i 
n ačin  p r id o b iv a n ja  g ra m o z a  in 
p r is to p it i k n ap red n e jšem u , k i bo 
novim  zah tevam  b o lj u strez a l.
V  tem  p o g led u  so p r i n a s  p r i­
lik e  u re je n e  le n a  n ek aterih  
g rad b išč ih , v eč in a  g ra d b išč , ozi­
ro m a p o d je tij p a  p r id o b iv a  g r a ­
m oz p rim itivn o , g a  ne g ran u li-  
ra , a li p a  g ra n u lira  ročno, k a r  je  
se v e d a  zelo neekonom ično- A ko 
up oštev am o , d a  s  k v a lite tn im  
gram ozom  p o rab im o  za  beton
b o ljše  k ak o v o sti m an j cem enta kot 
s  p rim itiv n o  p ridob ljen im  m an j 
k v a lite tn im , spoznam o g o sp o d a r­
sk i pom en, k i g a  im a  p r a v i ln e j­
ša  u red itev  p r id o b iv a n ja  g ra m o ­
za. Z ato  je  za  iz b o ljšan je  k a k o ­
v o sti beto n a  ob z m a n jša n ju  po­
rab e  cem en ta  in p o cen itv i pro- 
p ro d u k c ijsk ih  stro šk o v  n u jn o  
treb a  u red iti p r id o b iv a n je  g r a ­
m oza v  cen traln ih  gram ozn icah , 
k i n a j bodo oprem ljen e  v s a j  s 
se p a ra c i jo  in  p ra ln o  n ap rav o . V  
p o sled n jih  letih  so iz izk u šen j 
u goto v ili, d a  je  treb a  za p r ip r a ­
vo 140.000 m 3 gram oza, t. j. za  ko­
ličino, k i jo  n a leto p o tre b u je jo  
za p o d ro č je  L ju b lja n e , 150 d e la v ­
cev. P r i  tem  ne šte jem o  d e la v ­
cev, k i  so zaposlen i s  tem i deli
je g a  p rem era  D  p r i  a g re g a tu  
zrn ato sti d—D m m .
vovaimi
S lik a  2 in 3
V se  om enjene tab e le  in  način i 
določitve p rav iln e  količin e  vez i­
v a  in a g r e g a ta  b a z ira jo  n a  dolo­
čenih p ogo jih , odvisn ih  od n ač in a 
izvedbe p revleke, od k ra je v n ih  
p r ilik  in  k a r a k te r ja  m a te r ia la  in 
se ne m ore jo  k ra tk o  m alo p ren e­
s t i  n a  sp lošne p rilik e . N u d ijo  p a  
lahko oporo p r i  isk a n ju  in  dolo­
č itv i p rav iln ih  m er m a te r ia la  za 
prevleke. T e m e je  se m o ra jo  g i ­
b a ti v  zelo ozkem  in terv a lu .
N e sam o ekon om ski vzroki, tu ­
di sam  ob sto j p rev lek e  n as sili 
k določitv i p ra v iln e  doze a g r e g a ­
ta  in  veziva. P r i  vezan ih  bitum e- 
nih n a  p rim er z n a ša  in te rv a l do­
z ir a n ja  v ez iv a  nekako  7% p ra v il­
ne doze. S p o d n ja  m e ja  d a je  m alo  
odporne m ršav e  prev leke, zgo r­
n ja  m e ja  p a  m očno poteče se  p re ­
vleke.
K e r  je  k a ra k te r  m a te r ia la  b i­
stv en  za  n jegov o  d oziran je , je  
n u jn o  potrebno, da se  v se s tr a n ­
sko prouče posam ezn e v rste  m a ­
teria lo v , s k a te r im i iz v ršu jem o  
p o v ršin sk e  p rev leke. T a  p ro u č i­
tev  in iz b o ljša n je  te r  pocen itev  
p o v ršin sk ih  p rev lek  bo p a  m ožna 
le, če se bo d o b a v lja l  a g r e g a t  iz 
določenih kam nolom ov in se bo 
p ro d u k c ija  v ez iv a  v r š i la  v  točno 
določenih 'pogojih , k i se ne bi 
sm eli iz p re m in ja ti brez vednosti 
g ra d ite lja .
Ljubljani
D K  693.552 : 691.52 : 621.928
n a g rad b išč ih . Z a  s tro jn o  delo bi 
p o treb o v ali n a jv e č  20 delavcev , 
tako  da b i jih  lah k o  sp ro stili p r i­
bližno 130. K e r  bi n a  s t r o jn i n a ­
čin  p r id o b iv a li g ram o z  želene 
g ra n u la c ije , b i lah ko  p rih ran ili 
p r i v sak em  kubičnem  m etru  b e ­
ton a povprečno 25 k g  cem enta, 
k a r  zn aša  letno p r i zabeton ira- 
n ju  28.000 m 3 betona, 700 ton ce­
m enta.
P o le g  teh p r ih ra n k o v  b i do­
se g li tu d i k v a lite ten  beton. V se  
predhodne p re isk a v e  betona bi 
lah ko iz v rš ile  g ram ozn ice  in  d o ­
b av ile  g rad b iščem  gram oz, k i bi 
po g r a n u la c i ji  u stre z a l statičn im  
in  o sta lim  zah tev am  (trdnost, 
obrabnost, porozn ost, vodenepro- 
p u stn o st itd-).
N a osn ovi teh ugoto v itev  srno 
p riče li p ro u čev a ti in nato  r e a l i­
z ira ti v eč jo  n ap rav o  za  p rid o b i­
v a n je  gram oza , k i n a j bi u s tre ­
za la  sodobnim  zahtevam . O b rat 
n a j b i  z a la g a l  z ag re g a to m  v se  
železobetonske in betonske g r a d ­
n je  v  L ju b lja n i  in  b liž n ji ok o li­
ci, delno p a  tu d i službo za  v z d r­
žev an je  m estn ih  cest. K a p a c ite ­
ta  g ram ozn ice  je  b ila  n a  osnovi 
te g a  določena n a 140.000 m 3 letn e 
porab e. Ležišče , k i n a j b i zado­
sto v a lo  v s a j  za  25 let, b i m oralo  
v seb o v a ti 3,500.000 m 3 gram oza.
G lede n a navedeno k ap ac ite to  
gram ozn ice  in  g lede n a d e jstv o , 
d a  bi bilo prim ern o  s itu ir a t i  v 
b liž in i g ram ozn ice  še tov arn o  za 
izdelavo  g rad b en ih  izdelkov, k i 
n a j b i b ila  n av ezan a  n a g ram o z­
nico kot su ro v in sk o  bazo, so za­
čeli iz b ira t i in  p ro u čev a ti lež išča  
g ram o za  v  okolici L ju b lja n e .
P re isk a li  so  n a s le d n ja  m esta :
1. ležišče g ram o z a  m ed Štepa- 
n jo  v a s jo  in H ru šico ,
2. ležišče  g ram o z a  n a  Je ž i  pri 
Št. V idu,
3- ležišče  gram oza , k i se r a z ­
p ro s t ira  severozahodno od K le č  
p ro ti novi krožn i p rog i,
4. ležišče  g ram o z a  p r i  v a s i  
Je ž a ,
12. žlebovi, po katerih »puščamo gramoz 
k posameznim enotam
13. pralni valji gramoza za beton in že- 
lezo beton
14. sortirni valj gramoza za beton in že­
lezobeton
Ležišče gramoza v okolici Ljubljane
Legenda
1. scraper
2. stolp
3. talni silos
4. tresoče sito, ki prepušča zrna do de­
beline 60 mm, zrna debeline nad 60 mm 
pa vodi na tekoči trak (6)
6. tekoči trak, ki nosi frakcijo v drobilec
7. tekoči trak, ki nosi frakcijo v elevator
8. drobilec, ki drobi zrna debeline nad 
60 mm
9. mali zbiralni bunker
10. elevator
11. razdelilec, ki regulira dotok gramoza
PROSTOR W
£1£KTR01NDUVR.!|I
5. tresoči žleb, ki prenaša zrna do de­
beline GO mm na tekoči trak (7)
k posameznim pralnim im separacij­
skim enotam
10-bo 15-W I 6-15
20 -J
4 -6
20
0-4 dtVgA-
20
t  I b H 1=^2'
• Mm
r ~ c
lO-bO 15-50 8-15 4-8 0-4 MIVKA 8-15 4-8 0-4 c
21 21 21 i 'a . d a c
c
#
*
V7
15. pralni valj gramoza za tovarno grad­
benih polizdelkov
16. sortirni valj gramoza za tovarno 
gradbenih polizdelkov
17. sortirni valj za pesek, malto, rizelj 
in krogle
18. posoda s polžem za izločanje mivke
19. pot frakcij od sortirnih valjev do si­
losov
20. silosi gramoza za beton in železobeton
21. silosi gramoza za tovarno gradbenih 
polizdelkov
22. krotžnični dozatorji
23. tresoči žleb, ki nesi (gramoz za beton 
v mešalec
24. tresoči žleb, ki nosi gramoz za železo­
beton v mešalec
25. mešalec gramoza za beton
26. mešalec gramoza za železobeton
27. silos gramoza za beton
28. silos gramoza za železobeton
29. ustniki
Shema tehnološkega procesa
5- ležišče g ram o z a  ob levem  
b reg u  S a v e  ob novo z g ra je n i 
e lek tro in d u str iji,
6. ležišče g ra m o z a  m ed  Št. V i­
dom in M ednem , zahodno od b e­
tonske ceste  L ju b l ja n a  — K r a n j.
N av ed en a  lež išča  so sm a tr a l i  
za m an j u go d n a  bodisi, k e r  im a­
jo  p rem a jh n o  k ap ac ite to  g ra m o ­
za a l i  k er  je  tež je  iz p e l ja t i  in­
d u s tr i jsk i t ir  in  p o s ta v it i  to v a r ­
no g rad b en ih  po lizde lk ov  a l i  p a  
z a ra d i b liž in e  m e stn e g a  vodo­
voda.
Z a je m a n je  g ram o z a  iz  S a v e  ne 
p r id e  v  poštev , k er  bo po z g r a d i­
tv i h id ro cen tra l v  M o stah  in 
M edvodah  prod on o sn ost S a v e  m i­
n im alna.
P o v o ljn e  p o g o je  p a  n u d i leži­
šče g ram o za  m ed T o m ačev im  in 
Ja r š a m i .  P la s t  g ra m o z a  je  n a  
tem  m estu  d eb ela  o k ro g  10 m. 
P o d ta ln a  v o da  je  10 m  p od  ob sto­
ječ im  n ivo jem  teren a . V  bližini 
lež išča  bodo n a  m estu , k i je  p r i­
k ladn o za g rad b en o  in d u str ijo , 
p o sta v ili to v arn o  g rad b en ih  p o l­
izdelkov. Od se p a ra c i je  bo to v a r ­
n a g rad b en ih  p o lizde lk ov  od d a­
l je n a  le en k ilo m eter. P r ik l ju č i­
tev  in d u s t r i jsk e g a  t i r a  to v arn e  
n a  železn iško o m rež je  je  eno­
stav n a . P o  izv ršen ih  son dah  se 
raču n a , d a  bodo m o g li iz te g a  
k o m p lek sa  p r id o b it i  4,000.000 m 3 
gram o za . P r i  le tn em  odvzem u
140.000 m 3 bo č rp a lišč e  zad o šča lo  
p o treb am  v s a j  za dobo 25 do 30 
let.
M e h an iz iran a  g ra m o z n ic a  bo 
n u d ila :
a ) a g r e g a t  za  železo beton ska 
d e la  v  fr a k c i ja h  0—4 m m , 4—8 mm, 
8—15 m m  in 15—30 m m  se s ta v lje n  
po idealn i k r iv u lji ;
b) a g r e g a t  za  b e to n sk a  d e la  v 
fr a k c i ja h  0—4 m m, 4—S  m m , 8— 
15 m m, 15—30 m m  in  30—60 m m  
po  id ea ln i k r iv u l ji ;
e) a g r e g a t  za  to v arn o  g ra d b e ­
n ih  po lizde lk ov  v  f r a k c i ja h  0 do 
4 m m , 4 do 8 m m  in  8 do 15 m m ; Pogled na celotno napravo za pridobivanje gramoza
č) a g r e g a t  za  m alto  v fr a k c i­
ja h  0 do 4 m m, in 4 do 8 m m ;
d) prodce za  n asip e  v  debelin i 
od 15 — 30 m m  in
e) k ro g le  od 30 do 60 m m  debe­
line.
L a b o ra to r ij G radb en ega  in stitu ­
ta  v  L ju b lja n i ,  k i je  po sv o jih  
stro k o v n ja k ih  iz v r š il  pireiiskavo 
gram oza, u g o ta v l ja  n asled n je :
Iz  p re isk a n ih  vzorcev  neprane- 
g a  m a te r ia la , v ze teg a  iz razn ih  
g lob in sk ih  leg , je  razv id en  m e­
n ja jo č i se s ta v  n arav n e  zm esi, t a ­
ko g lede udeležbe poedin ih  f r a k ­
c ij, k ak o r tu d i g lede  količin e  od- 
p la k ljiv ih  snovi, k i v a r iir a jo  od 
1,96 do 19,13%. Izredno v iso k  od­
sto tek  o d p la k ljiv ih  sn o v i je  v 
zg o rn jih  p la steh . Z ato  m a te r ia la  
do g lob in e  2 m  ne bodo u p o ra b ­
l ja l i  za  p r id o b iv a n je  gram oza- V  
p la steh  od dveh do desetih  m e­
tro v  v a r i i r a  k o lič in a  o d p la k lji­
v ih  sn ovi od 3,88 do 9,55%. Iz  te ­
g a  m a te r ia la  bodo p rid o b iv a li 
gram oz. T re b a  g a  bo p a  p ra ti.
A ko p rim e rjam o  rezu lta te  p re ­
isk av , u gotov im o, da p r im a n jk u ­
je  n a r a v n i zm esi 15 do 20% f r a k ­
c ij debeline 15 do 30 m m , ozir 15 
do 60 m m  te r  2 do 3,5% m a te r ia la  
debeline 0 do 0,2 m m . M a n jk a jo č e  
količine f r a k c i j  od 15 do 30 m m , 
ozirom a od 30 do 60 m m  bodo n a ­
d o k n ad ili z d ro b lje n je m  m a te ­
r i a la  debeline od 30 do 60 m m . Po 
p o sta v lje n i zah tev i letne porab e  
g ram o z a  prib l. 140.000 m 3 in p ri 
o b ra to v a n ju  16 u r  n a  d an  zn aša  
p ro izv o d n ja  g ra m o z a  ca  35—40 m 3 
n a  uro.
N a  osnovi n av eden ih  zah tev  in 
p o d atk o v  sm o p ro u č ili p ro izvod­
ni in  tehnološk i p ro ces n ap ra v e , 
d isp oz ic ijo  in  s tro jn e  n ap rave .
G lede n a  proizvode m oram o lo­
č iti s e p a ra c ijo  v  tr i  enote.
1. p r v a  enota o b seg a  p ra n je  
g ram o z a , s e p a r ir a n je  in ponov­
no s e s ta v l ja n je  f r a k c i j  po id e a l­
n i k r iv u lji  te r m ešan je  fra k c ij. 
V  te j enoti bom o p r ip r a v il i  g r a ­
m oz za  b eto n sk a in  železobeton- 
s k a  d ela  v  L ju b l ja n i  in  n jen i 
b liž n ji okolici.
N je n a  k a p a c ite ta  je  160 m 3 
g ram o z a  do 30 m m  in  80 m 3 do 
60 m m  na dan a li sk u p a j 15 m 3 n a 
uro.
2. D r u g a  en o ta  o b sega  p ra n je  
in  so r t ira n je  g ra m o z a  v  poedine 
fr a k c i je  za  potrebe to v arn e  g r a d ­
benih  polizdelkov .
N je n a  k a p a c ite ta  je  160 m 3 n a  
dan , k o lik o r n a j bi z n a ša la  p o ra ­
b a  g ram o z a  to v arn e  grad b en ih  
p o lizdelkov  v  dveh posadah .
3. T r e t ja  en o ta  d a je  pesek  za  
m alto , p rodec te r  k ro g le  in  v se ­
b u je  sam o so rtirn e  n ap rav e . 
D n ev n a k a p a c ite ta  je  160 m 3.
T eh n ološk i posto pek  p rid o b iv a­
n ja  m in e ra ln e g a  a g r e g a ta  od le ­
ž išča  do izvo za se p a ra c ije  p o tek a  
tak o le :
Tehnološki postopek separacije:
P o  o d stra n itv i h u m u sa  d o v a­
ž a jo  odkopan i m a te r ia l  v  ta ln i 
silo s.
G ram o z bodo v  p rv ih  le tih  iz­
k o p a li in  tr a n sp o r t ir a li  do ta ln e ­
g a  b u n k e r ja  s  sc rap erjem , k a te ­
r e g a  bo v lek e l buldožer.
N a  treso čem  s itu  pod ta ln im  
silo so m  ločim o zrn a  debeline n ad  
60 m m  od o sta le g a  g ram o z a  in 
vodim o obe f r a k c i ji  ločeno _ po 
trak o v ih  v  e levato r. F r a k c i jo  z 
zrn i, d eb e le jšim i od 60 mm, v o d i­
m o p red  v sto p om  v  e lev ato r _ v  
d rob ilec  p o d  e lev ato rjem , k je r  
m a te r ia l  drobim o v  fra k c ijo  15 
do 30 m m . k a te re  v se b u je  n a r a v ­
n a  zm es p rem alo . V es g ram o z  
vodim o n ato  v  razdelilce  n a  s to l­
pu, od koder g a  sp u ščam o po š t i­
r ih  žlebovih  k posam ezn im  že 
om en jen im  enotam-
V  p r v i  in  d ru g i enoti perem o 
in  so r t ira m o  gram oz, v  t r e t j i  g a  
p a  sam o so rtiram o . Z a p ra n je  
im am o p ra ln e , za  so r t ira n je  p a  
so rtirn e  v a lje . P rv o  enoto s e s ta v ­
l ja t a  d v a  p r a ln a  in  d va so r t irn a  
v a l ja ,  d ru go  en p ra ln i in  en sor- 
t irn i v a l j ,  t r e t jo  p a  sam o  en sor- 
t irn i v a lj .
M a te r ia l, k i g a  sp u ščam o  od 
ra z d e lilc a  po  žlebih, p a d a  v  p r a l ­
ne v a lje , k je r  g a  z n asp ro tn e  
s tra n i o b li je  vodn i cu rek  in  izpe­
re ilo v n ato  p rim es. O pran  m ate ­
r ia l  g re  v  so r t irn i v a l j ,  v o d a  p a  
se odteče v  p lo čev in asto  u sed al- 
no posodo pod v a l ji .  P o lž  bo m o­
gel iz lo č iti iz vode še neko 
količino  m ivke. Iz  so rtirn ih  v a ­
l je v  p a d a jo  posam ezn e fr a k c i je  
v  določene silo se . S  tem  je  p ro ­
izvod d ru g e  in  tre t je  enote g o ­
tov, k er iz  teh  enot d o stav lja m o  
m a te r ia l  n a  m esta  p o rab e  v  p o ­
sam ezn ih  fra k c ija h .
D ru g a č e  je  p r i p r v i  skup in i, 
k je r  posam ezn e  fr a k c i je  ponovno 
m ešam o v  količin skem  raz m e rju , 
k i n am  n u d i n a ju g o d n e jšo  k v a ­
lite to  b e to n a  ob n a jm a n jš i  p o ra ­
b i cem enta. P r ip ra v l ja m o  d va 
p ro izv o d a : g ram oz za beton  v  
f r a k c i ja h  do debeline zrn  60 m m  
in g ram o z  z a  železobeton v  f r a k ­
c ija h  do debeline zrn  30 m m . P o d  
s ilo s i za  posam ezn e fr a k c i je  p rv e  
sk u p in e  so n am eščene dozirne in  
tjran sportne n ap rav e . T e  v o d ijo  
g ram o z  od dozirn ih  n a p ra v  do 
m eša lcev  po n as led n jem  n ačin u :
K ro žn ičn i d o za to rji a v to m a tič ­
no d o z ira jo  posam ezn e fr a k c i je  
od u s t i j  s ilo so v  n a tresoče  žlebove, 
po k a te r ih  p r id e  m a te r ia l  do 
m eša lcev . Z u n a n ji treso či žlebo­
v i z b ira jo  fr a k c i je  od 0 do 60 mm  
in  jih  n o sijo  v  m eša lce  za  beton­
sk i a g re g a t . N o tra n ji  žlebovi p a
z b ira jo  fr a k c i je  od 0 do 30 m m  in 
jih  n o sijo  v  m eša lec  za  železobe­
to n sk i a g re g a t . M eša lc i zm eša jo  
posam ezn e  fr a k c i je  v  p rav iln o  
zm es, k i jo  v sk lad išč im o  v  silo se  
p od  m ešalcem . Od se p a ra c i je  bo­
do g ram o z  p re v až a li n a  g ra d b i­
š č a  v  tovorn ih  av tom obilih , v  to­
v a rn o  g rad b en ih  p o lizde lk ov  pa 
s  p o ljsk o  železnico.
Opis zgradbe:
O sredn jo  zg rad b o  celo tn ega 
o b ra ta  s p ra ln o  najpravo, s e p a r a ­
c ijo  g ra m o z a  in  s ilo si, razen  le­
se n e g a  d e la  n ad  s ilo s i s e s t a v l ja ­
ta  d v a  tra k ta , k i le ž ita  p ra v o k o t­
no d ru g  n a drugem . N a  v o g a lu  
p a  s to ji  lesen  sto lp  z e levator- 
jem .
Rez skozi trakt s sortirniini in zbiralnimi silosi za gramoz, 
ki se bo uporabljal za betonska in železobetonska dela 
v okolici Ljubljane.
1. Trakt s prizmatičnimi železo- 
betonskimi silosi, v katerih sta  
nameščeni druga in tre tja  enota, 
to je  gramoz za tovarno gradbe­
nih polizdelkov, pesek za malto, 
rizelj in krogle, je zgrajen takole:
N a  o k ro g lih  železobeton sk ih  
steb rih  leži že lezo beton sk a p lo ­
šča . S ten e  s ilo so v  tv o r ijo  m režo 
od osi do osi steb ro v . N a  stik ih  
so sten e z a sid ran e  v  v e rt ik a ln e  
železobeton ske elem ente, k i se ­
g a jo  n ad  s ilo se  in  tv o r ijo  s p reč­
nim i n o silc i že lezobeton ske o k v i­
re. N a  to o g ro d je  bodo po lož ili že 
o p isan e  s t r o jn e  n a p ra v e  za  p r a ­
n je  in  so r t ir a n je  g ram o z a .
2. Trakt z dvema zbiralnima 
okroglima silosoma in m anjšim i 
silosi nad njim a, k jer so name­
ščene naprave za sortiranje in 
pranje prve skupine.
N a  o k ro g lih  železobetonskih  
stebrih  le ž ita  d v a  železobeton ska 
silo sa , k i im a ta  z g o ra j obliko 
v a lja ,  sp o d a j p a  obliko stožca. 
N ad  n jim a  so  železobetonski 
prečn i n osilci, k i tv o r ijo  nosilno 
o g ro d je  za  strop , n a  k aterem  b o ­
do s t r o jn e  n a p ra v e  za  d o ziran je  
tra n sp o rta  in  m e šan je  gram ozn ih  
fr a k c i j.  N ad  to etažo so n am ešče­
ni m a n jš i železobeton ski n o silc i 
za z b ira n je  posam ezn ih  fra k c ij,  
nad  n jim i p a  n ap ra v e  za  p ra n je  
in so r t ir a n je  gram oza.
K o n s tr u k c ija  n ad  p ra ln im i in  
so rt irn im i n a p ra v a m i je  v  obeh 
trak tih  lesena- V  le su  je  izveden  
tu d i sto lp  za  e levato r.
Preskrba z vodo za pranje in 
ogrevanje:
V odo za p ra n je  g ram o z a  dobi­
vam o iz v o d n ja k a  p o leg  se p a ra ­
cije. P r i  pokiem  o b ra tu  bom o r a ­
b ili sedem  litro v  vode n a  sekun ­
do. Po p ra n ju  in  se p a r ir a n ju  
g ram o z a  zb iram o vodo v  sedi- 
m e n tac ijsk i posod i pod p ra ln im i 
in  sortirn im i v a lji ,  od koder iz­
ločim o še določeno količino  m ivke. 
N ato  o d v a jam o  vodo v  sed im en ­
ta c ij ske bazene izven  stav b e  in  
od tod po k a n a liz a c i ji  do S av e .
T is t i  del se p a ra c ije , k i je  n a ­
m en jen  za to v arn o  g rad b en ih  
polizdelkov , n a m e ra v a jo  za  delo 
pozim i ogrev ati.
In g . E rn e s t  U d ovč:
Uporaba novih hladnih izolacijskih premazov
v gradbeništvu
Z namenom, da dobi n aša  g rad ­
bena operativa čim p re j kvalitet­
na asfa ltn a  prem azna sredstva 
zarad i izdelave h ladnih  izo lac ij­
sk ih  m aterialov za gradbene ob­
jekte, betonske strehe, stene itd., 
je  Gradbeni in stitu t po krenil v r­
sto preiskav, katerih  rezu ltat je  
hladna »a z b i t« (azbest-bitumen- 
ska) p a sta  za izvršitev izolacij­
skih premazov na hladen način.
»A zbit« prem azna m asa  se upo­
r a b l ja  sam o v  hladnem  postopku, 
brez slehernega dodatka, pred­
vsem  za nasledn je namene: 
za prem az tem eljnih zidov in
betona p ro ti učinku  v la g e  in  ta l ­
ne vode;
za  zaščito  rav n ih  s tre h  p ro ti 
v la g i te r  za  izo lac ijo  te ra s  in  b a l­
konov;
za p rem az vodnih re z e rv o a r je v  
in k o p a lišk ih  bazenov;
za iz o lac ijo  vodnih  p re g rad , 
m ostovn ih  in  sp loh  železobeton­
skih  a li beton sk ih  k o n stru k c ij;
za iz p o ln je v a n je  d ila ta c ijsk ih  
reg  v  beton sk ih  a l i  železobeton­
sk ih  k o n stru k c ijah ;
za p rem az železnih k o n stru k c ij­
skih  delov  p ro ti v la g i odn. p ro ti 
r j i ;
D K  699.82
kot zaščitni p rem az za  lesene 
streh e  in  dele le sen ih  k o n stru k ­
c ij;
za  p rem az in  zaščito  zidov v  ž i­
v ilsk ih  sk lad išč ih  in  silo sih ;
kot p rem azn a m a sa  za b eto n sk a 
tla  p red  p o la g a n je m  p ark e to v ;
za razn ov rstn e  h orizontalne in  
v ert ik a ln e  iz o lac ije  p ro ti k em i­
k a lija m , tro h n je n ju  itd.!
S  tem  sred stvo m  šč itim o  beton  
in d ruge grad b en e  m ateriale ,, a li  
podobne proizvode pred  ra z k ra ­
ja jo č im  učinkom  vode ozirom a 
posredno p red  zm rzovan jem , k i 
lah ko  popolnom a un iči izpostav -
Ijene betonske ali podobne kon­
strukcije-
Iz o la c ijsk a  m a sa  »azbit« Im a 
za rad i sv o je g a  s e s ta v a  g o sp o d ar­
ske in tehnične la stn o sti, ki zn at­
no povečajo  odpornost raz n o v rst­
nih proizvodov in grad b en ih  ob­
jek to v  pro ti učinkom  atm osferi-
lij.
G lede n a  razn e  končne nam ene, 
za k atere  u p o rab ljam o  to izo la­
c ijsk o  m aso, jo  izdelu jem o v  treh  
raznih  k ak o vostih  in  sicer:
azb it »B «  (brez m in eraln ih  do­
datkov),
azb it »M P « (z azbastn im  dodat­
kom),
azb it »SC « (tekoča, sp e c ia ln a  
v r s ta  za obloge).
V  n as led n jem  bom o n a  k ra tk o  
o b rav n av a li p rv i dve v r s t i  azbi- 
ta, m edtem  ko se zn am ka »SC « 
u p o ra b lja  le  v  določenih iz jem n ih  
prim erih , za  k atere  'bodo dobili 
in teresen ti po že lji n av od ila  še  
posebej.
Azbit »B«
S  to m aso  prem ažem o tiste  p lo­
skve, ki jih  želim o iz o lira ti p red  
učinkom  v lag e . T a  p rem az je  
b rezpogo jn o  p otreb en  -kot vezno 
sred stv o  m ed g o rn jim  končnim  
prem azom  to r sp od n jim  kon­
stru k tiv n im  elem entom . To p re ­
m azno sre d stv o  se  za lep i n a  v s a ­
ko, tu d i v lažn o  površin o . P lo sk ev  
nam  za ta nam en  p red  p rem ago ­
v an jem  ni tre b a  iz su šev ati, tud i 
če so  m okre. M oram o p a  po kon ­
čanem  delu  p o čak ati toliko č a sa , 
da se p rem az popolnom a osuši. 
Izo lac ijsk o  m aso  n an ašam o  z 
brizgalko  a li  s čopičem . Ce je  p re ­
m az p rego st, g a  lahko nekoliko 
razredčim o s  č isto  h ladno vodo. 
To v e l ja  tu d i za  uporab o  čop iča , 
ki g a  pred  u p o rab o  pom očim o v  
vodo in  kii g a  ne sm em o p ustiti, 
da se iz su ši. N ik ak o r  p a  ne sm e­
mo d o d a ja t i azb itu  o rgan sk ih  to ­
pil. kot so  bencin, alkohol a li po­
dobno, k er  m aso  p o k v arijo .
Azbit »MP«
A zbit »M P« je  h lad n a  b itu m en ­
sk a  p a s ta  z dodatkom  azbesta, ki 
im a nam en n a p ra v it i iz o la c ijsk i 
m ater ia l ž ila v  in  netekoč p r i v i š ­
jih  tem peratu rah . To la stn o st  iz­
ra b lja m o  za  izdelavo tan k ih  izo ­
lac ijsk ih  s lo je v  tudi n a  re la tiv n o  
strm ih  k o n stru k c ijah . Iz o la c ijsk e  
s lo je  n an ašam o  v  h ladnem  p o ­
stopku  n a p lo skve, k a te re  sm o 
p re je  p re m a z a li z azb itom  »B « . 
P rem az šč it i p red  d e lo van jem  
v la g e  a li  d ru g ih  k em ik alij. P a s to  
lahko u p o rab im o  tud i kot sre d ­
stvo  za  p r ip rav o  razn ih  m ešan ic  
s peskom  in  d ru g im i polnilci- 
N an ašam o  jo  z b rizga lk o  ali s čo­
pičem. Cesto p a  n an ašam o  p asto , 
če g re  za g o s te jše  prem aze, tu d i 
s  ščetko a l i  p a  celo z z id arsk o  
žlico podobno kot n av ad en  om et. 
M a sa  se  lah ko  delno raz red č i z
vodo, kot p ri up orab i az b ita  »A «. 
yfe sm e se j i  p a  d o d a ja t i o rg a n ­
sk ih  topil. L ah k o  se  jo  v  iz jem ­
nih p rim erih  m eša s cem entom , 
apnom  ali peskom . V  ta  nam en 
p a  je  treb a p re je  stro k o v n eg a  n a­
sv eta . M a ter ia l sam  je  n ev n etljiv . 
po le ti ne teče in  p r i n izk ih  tem ­
p e ra tu ra h  ne poka.
Mehansko - tehnološke lastnosti 
azbita:
V se  t r i  v arian te  te  iz o lac ijsk e  
m ase  se  p ri u p o rab i o b n aša jo  po­
dobno. Po končanem  n a n a ša n ju  
se m asa  su ši, p r i čem er izh lap i 
topilo. To g re  razm ero m a hitro, 
odvisno je  p red vsem  od tem pe­
ra tu re . P o  končanem  su še n ju  iz­
k az u je  p rev lek a  v se  dobre la s t ­
nosti, k i j ih  im ajo  k v a lite tn e  izo­
lac ijsk e  prev leke. T e so p red ­
vsem : dobra lepkost, e lastičn ost, 
ra z te z ljiv o st  in  vodon epropust- 
nost, k i je  k lju b  tem u, da je  pl&st 
tan k a , popolna.
N av ed en a sv o js tv a , k i  sm o jih  
opazovali^ p r i azb itu  »B « , se še  
s to p n ju je jo  p r i u p o rab i azb ita  
»M P «, k i izk azu je  p o leg  vseh  n a ­
vedenih sv o js te v  tu d i ž ilav o st 
Z ato ta  m a te r ia l tu d i p r i v i š j i  
tem p eratu ri (poletno sonce) ne 
teče, če g a  n an ašam o  n a v e r t i­
k a ln e  stene.
P re m az i s  tem i iz o lac ijsk im i 
sre d stv i so n ri p ra v iln i izd e lav i 
herm etičn i. Z a v sa k  m m  debeline 
p la s t i  uporab im o  ca. l k g  azbit- 
m a se  za v sa k  m 2 p o vršin e .
N a  p o d lag i an alize  je  u go to v ­
ljen o , d a  v seb u je  su h  p rem az az­
b ita  »B «  98 od sto tkov  č is te g a  b i­
tum ena, k i im a zm ehčišče 27 do 
30° C. To d a je  zadostn o jam stv o , 
d a  m a sa  pozim i ne p o stan e  k rh ­
ka- P r i  an aliz i sv e ž e g a  izb ita  »B «  
je  ugoto v ljen o , da v se b u je  55 od­
sto tk o v  č is te g a  bitum ena-
P r i  an a liz i sveže  m ase  azb ita  
»M P « je  u go to v lje n o  33 od sto t­
kov b itu m en a in  14 odsto tkov  a z ­
b esta . P r i an a liz i su h e  m ase  az­
b ita  »M P« Pa se je  ugotov ilo  68 
od sto tkov  b itu m en a in  28 o d sto t­
kov azbesta.
P re isk a v a  n a  iz c e ja n je  je  p ok a­
za la , d a  se 3 m m  debel p rem az az ­
b ita  »M P «, nan ešen  n a  salon itn i 
p lo šč i, ki je  b i la  7 dni v e rtik a ln o  
p o sta v lje n a  pri te m p e ra tu ri 65° C. 
n i cedil, k a r  pom eni, da p r i tel 
te m p e ra tu r i v  7 dneh ni pričel 
teči.
V od on epro p ustn ost se  je  u g o ­
ta v l ja la  n a  sa lo n itn i p lo šč i, k i je  
p o k aza la , d a  v  24 u ra h  p r i  2 mm 
p rem azu  v o d a  n i p ro d r la  skozi 
iz o la c ijsk o  p la st .
Izdelava izolacij z azbit maso:
P red  piričetkom  iz o lac ijsk ih  
del n a j se p lo sk ve , ki j ih  n am e­
rav am o  izo lira ti, dobro o č istijo , 
o d stra n i n a j se z ra h lja n  in  neve­
zan m a te r ia l in even t, s t a r a  izo­
la c i ja .  P r i  p rem azo v an ju  n ikakor
ne m oti, če  je  p lo sk ev  m ok ra ter  
lah ko  brez p o m islek a  izvršim o 
osnovno izo lac ijo^  s  pogojem , da 
p u stim o  p lo sk e v  'potem  dodobra 
izsu šiti. Zelo p a  m oti, če je  pod­
lo g a  m astn a . N a  tak i p od logi n a ­
m reč lep i az b it »B «  re la tiv n o  s la ­
bo. Če je  po leti p o d lo ga  suha, jo  je  
treb a  n am o čiti p red  premaizom.
K o t  je  b ilo  že om enjeno, je  tre ­
b a  za v sa k o  izo lac ijo  n a jp re j p re­
m azati osnovno p lo sk ev  z azbitom  
»»B«. T a  p rem az  n a j bo ten ak  ter 
herm etičen. K o  se je  ta  p rv i p re ­
m az dobro o su šil, nan esem o n an j
2—3 m m  debelo p la s t  iz azb ita  
»M P«, k a te ro  zopet prem ažem o z 
azb itom  »B «. To delo sev ed a  iz­
vršim o še le  te d a j, ko se je  azb it 
»M P« popoln om a osušil. K ončno 
lah k o  dodam o azb itu  n ek a j g a še ­
n ega  ap n a , če hočem o, da je  p re ­
m az sv e t le jše  barve.
T a  op isan i način  izo lac ije  je  n a j­
e n o sta v n e jš i in  se  lah ko k om bi­
n ira  tudi d ru gače . T ako lah k o  na 
pr. n an esem o nam esto  č isteg a  az­
b ita  »M P « m ešan ico te m ase  s 
peskom  a l i  d ru g im  polnilcem . 
U p o ra b lje n i p esek  n a j bo o ster 
in  ne d eb ele jši kot 2 m m. L ah k o  
p a  tu d i p rv i p rem az p od vo jim o  
in nato n adev am o dve p la s t i  iz 
azb ita  »M P«, brez a li s poln ilcem  
(pesek). V  p rim eru , če g re  za to, 
da izo liram o počeno betonsko 
ploščo, jo  bom o n a jp re je  očistili, 
nekoliko  p o g lo b ili rege , premah 
za l; v so  n loskev  z azbitom  »B «  in 
po o su š itv i  p re m a za  z a m a ja li  
rege  v  betonu  z azbitom  »M P « z 
event, dodano p esk a. T ako  zam a­
zane reg e  je  tre b a  p u stit i  neno- 
krite . d ok ler se m asa  ni dodobra 
osu šila . N ato  še le  n an ašam o  n rav i 
iz o lac ijsk i s lo j iz m ase  »M P «. V  
n rim eru , d a  reg e  v  betonu  d e la ­
jo. jih  je  treba p o k riti z ju (n , ža- 
klovino a li m uline-tkanino. Z a  te 
p rim ere  s e r e g e  nekoliko r a z š ir i­
jo  (ob to lče jo  se nitih robovi), p re ­
m aže jo  se  z azb itom  »B «  ter  se  
nato z a trp a jo  z azbitom  »M P « v  
zm esi s  peskom . P o  o su šitv i se 
nonovno p rem a že jo  z azbitom  »B «  
ter se  p rek o  n jih  položi tkan ina, 
ki no n ra v  tako  nam očim o v  ra z ­
redčen i m asi »B « . T ako  ra z p ro ­
str to  ju to  p rem ažem o ponovno z 
»B « m ateria lo m  ter nustim o. da 
se v se  dobro osuši. N a d a ln ji p o ­
stopek  je  is t i kot p re j, t. j. sledi 
n a n a ša n je  p rem aza  z azbitom  
»M P « te r  pon ovn o  p rem a zo v an je  
z azbitom  »B «. L ah k o  se  n a n a ša ­
ta _ tud i dve p la s t i  »M P« m ase , 
ozir. se  lah ko  izd e la  s lo j iz zm e­
si e n e g a  d e la  »M P« m ase  in  dveh 
delov  o stre ga  in č is te g a  p esk a 
z ru a v o sti do 2 m m .
K o m b in a c ije  nri izdelav i azb it 
izo lac ij so to re j lah ko  n airazn o - 
v r s tn e jše  te r  so odvisn e od v logo  
n osam ezne izo lac ije . P r i izo lac iji 
te ra s  in  streh , k je r  h od ijo  pešci 
a li k je r  p rid e  do poedin ičnih
obrem en itev , je  treba iz d e la ti po­
ja č a n o  iz o lac ijsk o  p la st, tako da 
s e  n an ese ta  dve p la sti a li  več  iz 
zm esi a z b ita  »M P« in  p e sk a  ob 
d o d a ji n e k a j cem enta. Öe p a  n a j 
iz o la c ija  v a ru je  sam o p ro ti v la g i 
in  p ro ti m razu , je  lah ko  iz o la c ij­
sk i s lo j b o lj tenak.
P rem azn e  m ase  te v rste  n im a jo  
v  osušen em  sta n ju  n ik a k e g a  v o ­
nja, so higienske in lahko pridejo 
v poštev tudi kot izolacije v bol­
nicah in  san atorijih . K je r  so te 
izolacije težje izvedljive ter si­
cer zahtevnejši pogoji, se je  treba 
vsekakor pred  izvedbo posveto­
vati s strok ovn jak i instituta.
K a d a r  se izo lirajo  lesene ste ­
ne ali strehe, moramo z letv ica­
m i predhodno zapolniti vse raz­
poke med deskami. Öe pokrijemo 
streho z lepenko, lahko tudi to 
zalepimo z azbitom  »B «, moramo 
p a  Skrbeti, da se tak  prem az do­
dobra osuši. N ikakor pa ne sm e­
mo prem aza zapreti med dve 
p la sti lepenke, tako da voda nim a 
izhoda in možnosti izhlapevanja.
In g . M artin  Obran
O tehnologiji betona za visoke ločne pregrade
L o čn a  p re g ra d a  d e lu je  v  s ta t ič ­
nem  sm islu  tem  b o lje , čim  vitke- 
je  je  zg ra je n a . P r e g r a d a  p a  bo 
tem  v itk e jša , čim  k v a lite tn e jš i  je  
beton, k i p a  m o ra  imeti, v isok o  t r d ­
n o st te r  m ora b iti vodonepropu- 
sten  in  odporen  p ro ti m razu . Z a­
ra d i te g a  m oram o p o sv eča ti tako  
izb iri cem en ta in  k a m n ite g a  a g r e ­
g a ta , k ak o r  tudi m e ša n ju  in  v g r a ­
d itv i beto n a n a jv e č jo  p ažn jo . 
Z grešen o  b i p a  bilo z b o ljša t i  eno 
izm ed treh  zah tev  (vodonepro- 
p u stn o st, od p orn o st p ro ti m razu , 
trd n o st) n a  raču n  p o s la b ša n ja  ene 
izm ed o sta lih  dveh. N . p r . z do­
datkom  razn ih  p re p a ra to v  pove­
č a t i  vo do n epropu stn ost, s  tem  p.a 
b istven o  z m a n jša t i trd n o st in 
slično- P r a v  tak o  m oram o b iti 
p rev id n i g led e  k rč e n ja  betona, 
k a jt i  od te g a  je  o d v isn a  raz d e li­
tev  p re g ra d e  v  p osam ezn e  bloke. 
P r iz a d e v a ti s i m oram o, d a  bo k r ­
čen je  čim  m a n jše , k a r  u p o šte v a ­
m o p r i izb iri cem enta- N apačn o  
je  tud i m n en je , da s  s la b š im  be­
tonom  dosežem o isto  v a rn o st  kon­
stru k c ije , če  u strezn e  d im enzije 
p re g rad e  povečam o tako , d a  o s ta ­
ne ra z m e r je  m ed trd n o st jo  in n a ­
p e to st jo  isto . C im  m a s iv n e jš i je  
beton, tem  v e č ja  je  n e v arn o st 
vzdolžnih  razpok , k i so n a jv e č ja  
n ev arn o st za  sta b iln o st  m asiv n ih  
g ra v ita c ijsk ih  o b je k to v . Z ara d i 
te g a  so p r i  m a siv n e jš ih  p re g ra ­
dah  p otreb n e tudi vzdolžne d ila- 
ta c i jsk e  rege . V en d ar se  v e č k ra t 
d o g a ja , d a  n a s tan e jo  k lju b  tem u 
vzdolžne razpoke, in  se  zato  v  p o ­
sled n ji dobi izog ibam o polnih  v e­
likih g ra v ita c ijsk ih  p re g rad .
V e č ji vo lum en  p re g ra d e  zahte­
v a  m nogo v eč  g ra d b e n e g a  m ate ­
r ia la  in  d a ljšo  grad b en o  dobo. 
R a z lik a  v  ceni 1 m 3 k v a lite tn e g a  
in s la b še g a  beton a ne bo velik a . 
D a l jš a  g rad b en a  sezona pa po­
m eni p o zn e jš i začetek  o b ra to v a ­
n ja  in s tem m nogo n eizkorišče­
nih kW h, ki b i jih  lah ko  izkori­
šč a li  v  p rim eru  v itk e jše  p regrad e .
Cement.
C em ent ne sm e v  nobenem  p r i­
m eru  k azati o b ču tljiv o sti n asp ro ­
ti m razu , n ab rek ati in  m ora im e­
ti s ta ln o st  p ro sto rn in e  (ne sm e  
»goniti«). Od vseh  cem entov, k i 
u stre z a jo  zah tevam  g lede  trd n o ­
s t i je  n a jb o l jš i  t is t i, k i r a z v i ja  p r i 
v e z an ju  n a jm a n j top lo te , k a j t i  
čim  v e č ja  je_ toplota, tem  m očn ej­
še je  k rč e n je . P r i  p o rtlan d  ce­
m entu  n a s ta n e jo  v  n o tra n jo st i 
m a siv n e g a  beton a v  o d v isn o sti 
le tn ega  č a s a  tem p eratu re  od 45 — 
70° C. Z a ra d i te g a  so p o sk u ša li z 
dodatkom  t r a s a  zn ižati to to p lo ­
to (tra s  —■ cem en t v  ra z m e r ju  3/7, 
1/2). T h u ram en t r a z v i ja  p rib ližn o  
polovico  to liko  top lote  kot p o r t­
lan d  cem ent, m etdem  ko v isoko- 
vredn i cem en t r a z v i ja  v eč jo  m no­
žino toplote- P r i b e to n ira n ju  v  
vročem  letn em  času  zn ižam o to- 
p era tu ro  beto n a če n am esto  ene­
g a  dela vode d o d ajam o koščke l e ­
du. P rv ič  so to p o sk u ša li p-i lr>č- 
n i p re g ra d i R ap p b od e  in se je  d “>- 
bro  o b je d o .  P r i  F ort-G ib son  p re ­
g rad i (^ k la h o m a l so n a  ta  način  
oh lad ili 350.060 m 5 betona. P r i  
p regrad i N o rfo lk  so  z dodatkom  
40 od sto tk ov  _ ledu (od vode) do­
se g li zn ižan je  tem peratu re  od 
37° C na 18° C. H la je n je  s cevm i v  
p re g ra d i je  d rago  in p rece j do l­
g o tra jn o . N . p r  p -j n -eg -ad l 
B o u ld e r  so začeli s  h la je n je m  1 
in pol m eseca po z^b eton iran ju  
b lokov in je  t r a ja lo  2.5 do 3 m rse- 
ee. P r i p re g ra d i H oh en w arth e 
(N °m č ija )  so  začeli s  h la je n je m  
n ek a j u r  po  zabeton iran  ju  b lo k a  
in ie  t r a ja lo  3—4 tedne. V  p o sled ­
n ji dobi s i p r iz ad ev a jo , da b i p ro ­
iz v a ja li  tak e  cem ente, k ; ra z v ija -  
ja io  čim  m a n j toplote. D obro  se 
ob n ese jo  ž lin drin i cem enti. N a  
pr. H  cem ent p ro f. K a v č ič a  se ­
s ta v lje n  iz oO od sto tk o v  g ran u li-  
ran e je se n išk e  ž lin dre  ((bazične) 
45 od sto tk o v  p ortlan d  cem en tn ega 
k lin k e r ja  in  5 od sto tkov  ž g a n e g a  
apn a, r a z v i ja  povprečno strjeval,- 
no top loto  v  7 dneh 422 k a l/g . 
N a jv iš ja  tem p e ra tu ra , ki b i n a ­
s ta la  v  je d ru  b eto n sk ega  b loka , 
p ri m ešan ic i 250 k g  H  cem en ta na 
kub. m eter betona (pri p ro sto rn in - 
sk i teži beto n a 7=2 ,4  t/m 3), b i  b ila  
17 5° C.
P r i  p re g ra d i B o r t  le s  O rgu e s so 
u spešno u p o ra b ili ž lin drin  ce-
D K  693.5 : 627,81
m ent iz 68,5 odst. žlin dre (baz ič­
ne), 30 odst. k l in k e r ja  in 1,5 odst. 
so li, izd e lan ega  po b e lg ijsk e m  p o ­
sto p k u  a v to r ja  T r ie fa  z m okrim  
m letjem . T a  cem ent je  zelo od p o­
ren  p ro ti razpokam , s a j  betonske 
cevi n a  poletnem  soncu, ki so jih  
pozab ili m očiti, niso razpokale-
V odotesn ost je  od v isn a  od n a j­
fin e jš ih  delcev cem en ta  in  m iv ­
ke, zato  je  p o lag a ti n a jv e č jo  p a ž ­
n jo  n a  d robn ost zm le tja  cem enta.
A gregat
O snovn a zah tev a  je , da je  k am ­
n iti a g re g a t  zd rav , č ist in  odpo­
ren  p ro ti zm rzo van ju . A g re g a t , 
ki n i odporen  p ro ti m razu  je  t r e ­
ba a p r io r i odklon iti. I s to  v e l ja  
tu d i za  m ivko in pesek .
N a jb o l jš a  g r a n u la c i ja  je  tista , 
p r i k a te r i dosežem o prak tičn o  
popolno zg o stitev  sv ežega  beto n a  
z m in im aln im  dodatkom  veziva. 
Zelo važna so zrn a m ivke  od 0— 
0,2 m m , k a jt i  od od sto tkov  in  ra z ­
pored itv e  teh zrn  v  betonu je  od­
v isn a  vodon epropustn ost. P r a v  
tako je  važn a  ob lik a  zrn, n a jb o l j­
š a  so ok ro g la , s la b a  go p o d o lgo ­
v a ta , k a jt i  od n jih  je  od v isn a  
m ožnost o b d e lo v an ja  svežega b e­
tona, v o ljn o st b e to n a  za v ib r ir a ­
n je  (R ü tte lw illigk e it) in  sto p n ja  
zgostitve .
V ečin om a sm o n av ezan i n a to, 
k a r  nam  nudi ok o lica  g rad b išč a  
p regrad e , s a j  tra n sp o r t  k am n ite ­
g a  a g r e g a ta  na v eč je  r a z d a lje  iz 
ekonom skih  raz lo g o v  ne p rid e  v  
poštev . P red n o st je  d a ja t i  n a r a v ­
nem u a g re g a tu  p red  d robljen im , 
če je  le m ogoče, je  tre b a  p re sk r­
beti v sa i  n arav n i pesek . D ro b lje n  
a g re g a t  se  tež je  zgo šča  in zah te­
v a  več vode. k a r  zm a n jšu je  trd ­
nost in  p ovečav a vo do propu stn ost. 
ta  p a  zm a n jšu je  od porn o st p ro ti 
m razu- D a obdržim o trd n ost na 
isti v iš ;ni, m oram o za rad i p ove­
čane količine vode, d a ti več ce­
m enta, da obdržim o ist i vodoce- 
m entn i fak to r , več  cem en ta ra z ­
v ila  zopet več  top lote p "i v ez a­
n ju  in je  n ev arn o st razpok  z a r a ­
di tega v e č ja . Z ato nam  š te d n ja  
s  cem entom  in  k v a lite ta  betona 
u p ra v ič u je jo  n ab avo  v isokovred-
n ega n arav n eg a  p e sk a . N. p r . p r i 
g ra d n ji p reg rad e  S h a sta , so z g ra ­
d ili A m erikan ci 16 km  dolg tran s- 
op rtn i tra k  za  dovoz n a rav n e g a  
peska.
V elikost n a jv e č je g a  zrn a je  o d ­
v isn a  p r i n arav n em  a g re g a tu  od 
n arav e  sam e, p r i d rob ljen em  p a  
od m ožnosti v g ra d itv e . Če grem o 
s prem erom  zrn a  n avzgor, p r ih ra ­
nimo s  tem  cem ent p r i  is t i trd ­
nosti betona. D o se d a j so u p o ra b ­
l ja l i  n a jv e č ja  z rn a  250 mim p ri 
p reg rad ah  M etu r v  In d iji in  B o r t  
les O rgues v  F ra n c iji.  P o  iz ja v i 
G. M ary-a  so  s tem  p rih ra n ili n a  
stro šk ih  d ro b lje n ja  ca- 5 o d sto t­
kov, m edtem , ko se p o rab a  cem en­
ta  ni bistveno zn ižala . Za se sta v o  
a g r e g a ta  ni važno a l i  je  g ran u lo- 
m e tr ijsk a  k r iv u l ja  k on tin u irati 
a li  d isk o n tin u irn a , n a jv a ž n e jša  
je  s to p n ja  obdelovaln osti in  zgo ­
stitv e  sv ež eg a  betona. P redh odni 
š tu d ij v  la b o ra to r iju  n a j u go to ­
vi n a ju g o d n e jšo  gran u lo m etrijo . 
F ran co z i fa v o r iz ira jo  d iskonti- 
nu irno zrn av o st. Z  uspehom  so  
jo  u p orab ili p r i  p re g ra d a h  l'A i-  
g le  in  B o rt. T u d i A v s tr i jc i  so jo  
u p o rab ili p r i p re g ra d i D o b ra  am  
K am p , m edtem  ko so  p r i p r e g r a ­
di L im b erg  u p orab ili kon tinu ir- 
no g ran u lo m e tr ijo . I t a l i ja n i  so  
p reg rad e  L u m ie i in  P ie v e  di C a ' 
dore zgrad ili s k o n tin u irao  zrna- 
v o stjo . V  Z D A  pogosto  iz lo čijo  
zrn a 6 do 12 m m , k er to o la jš a  ob­
delavo  betona.
Beton.
P o sk u s p o v e ča ti trd n o st b e to ­
n a z  več jo  m nožino cem enta, ne 
pom eni sam o raz sip n o sti v  ek o­
nom skem  pogledu , am p ak  p o slab ­
ša  k v a lite to  beto n a g lede  n a  k r ­
če n je  in  z m a n jša  n jego v o  v a rn o st  
pro ti razpo k am , za rad i te.ga m o­
ram o tak e  p o sk u se  odločno odk lo­
n iti ne sam o  iz ekonom skih, am ­
p ak  tu d i iz tehnoloških  raz lo go v .
T rd n o st beton a je  o d v isn a:
1- Od vodocem en tn ega fa k to r ja ,  
k a r  je  u g o to v il A b ram s le ta  1918, 
v en dar se  še  dandanes pogosto  
d o g a ja , d a  se tem u fa k to r ju  ne 
p osveča  dovo lj p ažn je . P o g o sto  
v lad a  m iš l je n je , če p red p isan o  do­
ziram o cem ent, te r  sk rb im o  da 
g ra n u lo m e tr i jsk a  l in i j a  u streza  
pred p isom , d a  bomo dobili u s tre ­
zajoče trd n o sti betona. K e r  vodn a 
m nožina o b iča jn o  v a r i ir a  (upo­
štev a ti m oram o tu d i v la g o  v  sa -  
m ein a g re g a tu )  p ra v  tako  p a  tud i 
m nožina n a jd ro b n e jš ih  zrn  m iv ­
ke, in n je n a  razpo red itev  v  b e to ­
nu, dobim o navadno v  p re iz k u s­
nih kom ad ih  betona trdn osti, k i 
se m ed seb o j m očno ra z lik u je jo .
2. Od s to p n je  zgo stitv e , p r i č e ­
m er p a  ne sm em o z a n e m a r ja t i 
se stav e  _ a g re g a ta . N apačn o  je  
m išlje n je , da z u porab o  dobrih  
(težkih) p e rv ib ra to r je v  dosežem o 
zadostno z g o stitev  k ak ršn e  k o li
g ra n u la c i je  brez p o v ečan ega  do­
d a tk a  cem enta. B e s  je  sicer, da 
se zgo stitev  sv e ž e g a  beton a n a ­
sp ro ti ročnem u n a b ija n ju  poveča, 
v e n d a r  je  daleč od potrebne zgo­
s t itv e  in  vodotesnosti.
Z  istim  vodocem entn im  fa k to r­
jem  m orem o sicer doseči potreb­
no v o ljn o st v ib r ir a n ja  in  zgo sti­
tev  p r i  raz ličn i se s ta v in i a g re g a ­
ta  (s la b ša  s e s ta v a  zah tev a  več 
vode in  s  tem  več cem enta), ven ­
d a r  n a s  ekonom ski raz lo g i ter 
v a rn o st p ro ti razpo k am  vo dijo , d a  
z n atan čn im i p re iz k u si najdem o 
tak o  se stav o  a g re g a ta , ki zah teva 
n a jm a n jšo  količino cem en ta p ri 
določeni v o ljn o sti v ib r ir a n ja  in 
s to p n ji zgostitve. L e  v  takem  p r i­
m im  m orem o g o v o r it i o najeko- 
n om ičn ejši in  n a jb o l jš i  iz rab i ce­
m enta.
P a z it i  pa m oram o še n a tole :
V se  m ere, ki so potrebne,, da 
obdržim o enakom erno v o ljn o st 
v ib r ira n ja , če im am o začasno 
p rev eč  m ivke (po treb n a je  pove­
č a n a  m nožina cem en tn ega m le­
ka), pom en ijo  slab šo  izrabo ce­
m enta. P r i  p red p isan ih  zahtevah  
betonskih  la s tn o sti m oram o za 
p rim er tak ih  n ih an j g ra n u la c ije  
p red v id eti zv išan o  m nožino ce­
m enta- E k o n o m sk a  se s ta v a  zrna- 
v o sti je  t is ta , p r i  k a te r i u p o šte­
vam o cem ent ko t n jen  se sta v n i 
del. Če ni n a jd ro b n e jš ih  zrn v  za­
dostn i m eri in je  potrebno pri v i­
b r ir a n ju  z a ra d i popolne zgostitve  
zapo ln iti p razn in e s  cem entom , 
pom eni to r a z s ip a n je  s  cem en­
tom .
B e to n ira n je  z n iž jim  vodoce' 
m entnim  fa k to r je m  k o t je  A bram - 
sov, k i je  potreben  za dosego do­
ločene trd n osti, ne iz b o ljša  v o l j­
nosti v ib r ir a n ja , am p ak  vodi do 
slab še  iz rab e  cem enta.
V sa  n ih a n ja  in  raz lik e , k i n a ­
s ta n e jo  p r i se stav i a g r e g a ta  in 
m e ša n ju  beton a n a sp ro ti idealn i 
se s ta v i a g re g a ta , z a h te v a jo  p o ­
večan o m nožino cem en ta, ne d a  bi 
p r i  tem  tu d i v  n a jm a n jš i  m eri iz­
b o ljša le  k v a lite to  betona.
P re v e lik  dodatek  d rob ljen ega 
ali s lab o  z rn a te g a  a g r e g a ta  vodi 
k  povečan i p o rab i cem enta, k i jje 
tem  v eč ja , čim  m a n jše  je  n a jv e č ­
je  zrno prav iln e  ob like n a ra v n e ­
g a  peska.
Če ne u p o rab ljam o  a g r e g a ta  z 
n a jv e č jim i zrni, k i so  še p ra k tič ­
no u p o ra b ljiv a  z a  izdelavo , zah te­
v a  tako  b eto n iran je  v eč jo  porab o  
cem enta.
Ce d odajam o v  m ešalec  več jo  
količin o  cem enta, ko t je  neobhod- 
no potrebno za p red p isan o  kon si­
stenco, je  v g ra d ite v  te ž ja  p ra v  
tak o  kot p ri p ren izkem  d oziran ju . 
Z a ra d i te g a  je  u g o ta v l ja n je  p r a ­
viln e kon sistence (n a več jih  g r a d ­
biščih  v  Z D A  in A n g li j i  u g o ta v ­
l ja jo  kon sistenco s stožecem  h =  
30 cm D =  20 cm d =  10 cm ) p r i
m eša lcu  en a  osn ovnih  zahtev  za  
ekonom sko p o tro šn jo  cem enta, 
k ak o r  tu d i za  izdelavo  m ešanice, 
k i s e  n a jla ž e  obdelu je  (F ritsch  
p r ip o ro ča  p re d v ib r ira n je  beton a 
p r i p razn e n ju  m eša lca ).
P rizad e v a ti s i  m oram o, da d o ­
bim o čim  b o lj suhe betonske m e­
šan ice , te p a  m orem o p rav iln o  
obdelati le z u strezn im i v iso k o ­
frekven čn im i (8.000 — 12.000 obr. 
v  m in.) p e rv ib ra to r ji. M ed te 
sp a d a  n a  p rim er tip  W acker, k i 
g a  se d a j u p o ra b lja m o  pri beton i­
r a n ju  p re g ra d e  v  M ostah  a li  P er­
v ib ra to r  P reced e  technique de 
co n stru ctio n  P a r is , ki so g a  u po­
r a b l ja l i  p r i  b e to n ira n ju  p r e g r a ­
de L im b e rg . P r i  v sak em  pervi- 
b ra to r ju  je  tre b a  u go to v iti n je ­
govo obm očje, d a  se  p rav iln o  v i­
b rira .
S to p n je  ob delovaln osti betona 
m orem o p o v ečati s  prim ern im i 
dodatk i, n a  p rim er s  p lastim en - 
tom . P r i  b e to n ira n ju  p reg rad e  
L im b e rg  so  dodajal] 1 odsto tek  
P la s t im e n ta  (od teže cem enta). 
T rd n o st b e to n a  se je  nekoliko zvi­
ša la . V o d o tesn o st je  b i la  zelo d o ­
b ra , s a j  so  p re iz k u sn a  te le sa  di­
m en zij 40/40/20 pod p rit isk o m  15 
a tm o sfe r  b ila  le  do g lob in e 1 cm 
v lažn a.
D o k le r  so za  g ra d n jo  p re g ra d  
u p o r a b lja l i  tekoči beton, so n a ­
vadn o  d o d a ja li betonu v e lik e  
kam ne. S p r ije m ljiv o s t  m ed k am ­
nom  in  betonom  je  b ila  dobra, 
razen  terra je  bila s  tem  dosežena 
ek o n o m ija  cem enta. Z uvedbo n a­
b ite g a  b e to n a  so  ta  način  p o v eč i­
ni op u stili z a ra d i ekon om ičneiše  
in b o lj p riročn e m etode, p r i k a ­
te ri se v e s  a g re g a t  p o š lje  skozi 
m ešalec, k a r  poen ostav i p osto pek  
v g ra d n ie  betona. K o  so p r iš l i  v  
rab o  težki p e rv ib ra to r ji. ki dobro 
z g o stilo  zem eljsk o  vlažen  beton, 
tako  da ni p ro b lem a zarad i sp o ja  
m ed betonom  in kam nom , p o sk u ­
ša jo  n a  n ekaterih  g rad b išč ih  (kot 
pn roča F r it sc h ! zopet z v la g a ­
n jem  velik ih  kam n ov  v  beton. 
M etoda ie  v ideti dobra, sa j z m an j­
š a  n orabo  cem enta in iz b o ljša  
k v a lite to  betona- Podroben  š tu d ij 
za posam ezn o  g rad b išče  bo p o k a ­
zal g lede  na p ostan ek  v o ra d itv e  
(dnevni efekt), n ah a ja lišč e  a g r e ­
g a t»  in sto p n io  m eh an izac ije  
g ra d b e n e g a  p o d je t ja  če je  ekono- 
m ičn e jše  p o v ečati m ak sim a ln i 
p rim er, zrn. (n. p r. B o rt)  ali p a  
d o d a ja ti p ri m an jšem  n a jv e č je m  
p rem eru  ve lik e  kam ne.
Z d o v a ja n je m  z ra k a  (a ir  en­
tra in m en t) se  u s tv a r ja jo  v  betonu  
zelo m ajh n i, lah ko  rečem o, m i­
k ro sk o p sk i m ehurčk i, k i so  za 
p ro sto  oko nevidni. N jih  vo lum en  
zn aša  3 do 5 od sto tkov  od hetona. 
T i m eh u rčk i n im ajo  s p o ram i, k i 
o sta n e jo  v  b eto n u  z a ra d i neza­
dostne zg o stitv e  te r  p r e d s ta v l ja jo  
vedno s la b e  točke v  betonu, od
katerih  je  o d v isn a  vodonepro- 
p u stn o st, n iče sa r  sk u p n ega , in jih  
za rad i te g a  ne sm em o z n jim i za­
m e n ja v a ti. S tro k o v n ja k i v  ZD A  
sm a tra jo  a ir  en tra in m en t za n a j­
v e č ji  napredek , k i je  b il dosežen 
zadn jih  20 let n a  p o d ro č ju  'beto­
na. P rv o tn o  so n a m e ra v a li s  tem  
postopkom  sam o z v iša t i odpor­
nost betona p ro ti zm rzo van ju . 
K m a lu  p a  se je  p ok azalo , d a  ti 
zelo m ajh n i m eh určk i iz b o ljša jo  
ob delovaln ost beto n a te r  vodone- 
p ro p u stn o st in  d o p u šča jo  zn iža­
n je  vodocem en tn ega fa k to r ja -
M nogo pozornosti je  v zb u d il po 
v sem  sv etu  P re p a c t  - p osto pek  
ing. W ertza  iz ZD A . P r i  tem  po­
stopku  se se s ta v i n a jp r e j  beton ­
sk o  telo sam o iz a g r e g a ta ,  to re j 
brez vez iva . Z a  p o sp e š ite v  h la je ­
n ja  se a g re g a t  n ap o ln i z vodo, 
n ato  p a  se  po ceveh č r p a  od spo­
d a j g o sta  m a lta , k i izpo ln i v se  
p razn in e. M ed u črp an o  m alto  in 
vodo je  o s tr a  m e ja  in ne n astan e  
nobeno m e ša n je  obeh. S e s ta v in a  
te m alte  je  p aten t d ru žb e  P r e ­
pact. T a  način  b e to n ira n ja  so z 
ve lik im  uspehom  u p o ra b ili  tam , 
k je r  so b ila  p o treb n a  p o p ra v ila  
beton a n a  tež je  p risto p n ih  m e­
stih . Zelo p rim eren  je  za  beto n i­
ra n je  dilatacij-skih  re g  (Fugen- 
sp a lte ) n. p r . h lad iln i ja šk i p re ­
g rad e  R o sse n s v  Šv ici so b ili za­
beto n iran i po tem  n ačin u .
Z a p o v ečan je  trd n o sti in  vodo- 
n ep ro p u stn o sti tefr o d p o rn o sti p r o ­
ti m razu  so  p r i  n ek a te r ih  p r e g r a ­
dah za vodno in zračn o  s tr a n  
u p o rab ili m o čn e jše  d o z iran je  ce­
m en ta in več d ro b n e jše g a  p e sk a  
p ri zm an jšan em  p re m e ru  n a jv e č ­
je g a  zrna. K . p r. p ri n a s  p r i p re ­
g ra d i v  M o stah  in  v  I t a l i j i  n a  
p re g ra d i P ie v e  di C adore .
N ap red ek  pokaže v a k u u m sk i 
opaž A m erik an ca  B i l ln e r ja .  P r i 
tem  p o sto p k u  se  v iše k  vode po iz­
vršen em  za b e to n iran ju  zopet od­
stran i. G re z a  t is t i  v iše k  vode, ki 
je  potreben  za o b d e lo v aln o st be­
ton a. K o  se je  beton d o v o ljn o  s t r ­
dil, v ak u u m  o d stra n ijo  z d o v a ja ­
n jem  k o m p rim ira n e g a  z ra k a , n a ­
k a r  se opaž odloči od beton a. T a 
p o sto pek  d a je  zelo g la d k e  in  v o ­
dotesne zu n an je  površin e , tako  
d a  je  v sa k a  n a d a ljn a  o b d e lav a  
n epotrebna. O m et a li  b o ljš i  zu n a­
n j i  beton a l i  k a m n ita  o b lo ga  so 
po teku te g a  p o sto p k a  odveč.
Delovni stiki.
N e sam o za rad i o d v a ja n ja  hi- 
d ra ta c ijsk e  toplote,: am p ak  tud i 
za rad i sa m e g a  d e lo v n ega  p o sto p ­
k a  je  n a s ta la  p ra k sa , d a  beton i­
ram o  p re g ra d o  v b lokih , k a ter ih  
v iš in a  v a r iira . N. pr- p r i  p r e g r a ­
d i v  M ostah  je  v iš in a  b lokov  1.20 
m etra . T e delovne s t ik e  m oram o 
zelo sk rbn o  izvesti, n a jv e č ji  p ro ­
blem  je  sp r i je m ljiv o s t  m ed  s t a ­
rim  in novim betonom, sa j m ora­
ta oba bloka tvoriti homogeno 
enoto. S p rije m ljiv o st je  tem b o lj­
ša, čim bolj je  h rapava površina 
sta reg a  betona.
P r i b e to n ira n ju  p re g rad e  v  M o­
stah  postopam o tak o le : S t a r  be­
ton dobro n asekam o , nato  g a  po­
čistim o z vodn im  in zračn im  cu r­
kom . (Z m očnim  zračn im  curkom  
je  treb a  o d p ih ati n a jd ro b n e jš i 
p rah). N a  tak o  počiščeno p o v rš i­
no dam o prib ližno 2—3 cm  p la s t  
cem entne m a lte  1:3, k i rab i za  do­
bro povezavo . T a  p osto pek  se je  
pokazal kot dober.
P r i  p re g ra d i L im b erg  so n a 
očiščeni s t ik  d a ja l i  l e m  p la s t  
m alte  1 :2.5, k a te r i so d od ali 1 
odsto tek  p la stim e n ta  (od teže ce­
m enta).
P o vršin o  s ta re g a  betona m o ra ­
mo n ap ra v it i h rap av o  že p re je , 
preden  se je  beton strd il. Z  m oč­
nim  vodno zračn im  curkom  od­
stran im o  d ro b n e jše  dele, tako da 
m olijo  p osam ezn i k am n i iz s ta r e ­
g a  beto n a in  tv o r ijo  h rap av o  po- 
vfršino te r  doblro povežejo  nov 
beton s  starim .
N ek a j p r im e ro v  se s ta v e  betona 
n o v e jših  ločnih  p re g ra d :
Lum iei %
Železo-pozzolan cem ent 10,8
zelo droben pesek 1,2
pesek  0—4 m m 22,5
4—10 mm 7,5
A g re g a t  10—40 m m 28,0
40—80 m m 30.0
S k u p a j 100.0
V odocem entni fak to r  0,53. K o c ­
ke, izrezan e iz p regrad e , so im ele 
tlačn o  trd n o st od 528 do 691 k g  na 
kvadr. cm . P r e g r a d a  je  b ila  g o to ­
v a  1947 1.
L im b e rg  %
p esek  0—3 27
3—10 14
a g re g a t  10—30 23
30—120 36
100
P o rtlan d  cem ent 250 k g /m 3 beto­
n a iz K irch b id h la  z dodatkom  1% 
P lastim en ta .
V odocem entn i fa k to r  0,56. N a ­
rav n i a g r e g a t  in  p esek  iz  M oser- 
bodna-
čelni notranji
Pleve dl Cadore beton beton
Cem ent 9,5 7,6
pesek  0—4 35,5 26,4
grob  p esek  14—l 6 m m 23.0 20,0
a g r e g a t  16—40 16 17
40— 75 16 15,0
75—120 — 14,0
100 100
vodocem entni fak to r 0,5 0,55
Z arad i zn iža n ja  tem peraturn ih  
v p liv ov  je  bil se s ta v lje n  železo- 
pozzolan cem ent (low -heat) nizke 
topolte, k i v seb u je  25 odstotkov 
R om an  pozzolana s tr ik a lc iu m  s i­
lik ato m  20—45 odst., te r  d od at­
kom  1 odst. p la stim en ta . M a k si­
m a ln a  tem p eratu ra  v  b eton u  je  
b ila 15° C n asp ro ti o b iča jn i 30 do 
35° C P re g ra d a  je  b ila  go to va 
leta- 1949.
B eto n  so n a n a ša li v  p la steh  
70 cm, k i so se po v ib r iran ju  s 
P ro ced e  p e rv ib ra to r je m  sesed le  
n a 55 cm. S to p n ja  zgo stitv e  1,27 do 
1,30. Č as v ib r ir a n ja  25—50 sekund. 
P o vp rečn a trd n o st po 90 dneh iz 
v e lik e g a  š te v ila  p re izk u so v : na
tlak  311kg/cm 2 n a upogib 47 k g  
na kv . cm. P r e g r a d a  je  b ila  g o ­
to v a  1- 1950.
228 cem en ta/m 3 betona, vodoce- 
m etni fak to r  0,55, tlačn a  trd n ost 
po 28 dneh 490 k g /cm 2.
Z ak lju ček .
K v a lite tn i beton z a  ločne p re ­
g rad e  bomo dobili z vodocem ent- 
nim  fa k to r je m  0,5 do 0,55 p ri do­
z ira n ju  200 do 250 k g /m 3 cementa- 
Zelo važno v lo go  ig r a  tud i upo- 
g ib n a  trdnost, z a ra d i tega  bo n a j­
brže težko zn iža ti vodocem entn i 
fa k to r  pod 0,5. P r iz a d e v a ti si m o­
ram o, da dosežem o čim  b o ljšo  se­
stav o , m ešan je  in  v g ra d ite v  beto­
n a s čim  m an jšo  količino cem en­
ta. Od sto p n je  zg o stitv e  je  o d v is­
n a  vo don epropu stn ost, k i je  
o sn ovn a za h tev a  za tra jn o st  ob­
je k ta , s a j  je  od n je  o d v isn a  tud i 
odpornost p ro ti m razu . T ak  beton 
bo im el tud i v iso k o  trdn ost, k i 
om ogoča z v išan je  dopustn ih  n a­
p eto sti. Čim  k v a lite tn e jš i  je  be­
ton, tem  v itk e jše  bodo p re g ra d e  
in zarad i te g a  stab iln e jše . O bm oč­
je  g ra d itv e  ločnih  p re g ra d  se bo 
s  tem  povečalo  in bodo ekonom ič­
ne ne sam o v  ugodnih , am p ak  
tud i v  širših  dolinah .
LITERATURA
Fritsch: Taisperrenbeton (1949).
Fritsch: Der heutige Stand der Mas- 
senbetontehnik (1950).
Mary: Preparation du ciment de lai- 
tier paT voie humide, le procćde Trief 
(1951).
Töl'ke: Talsperren (1938).
Tölke: Bauingenieur (1950).
Steele: Concrete for concrete dams
(Engineering for Dams volume II. 
TV. izdaja 1950).
Revija: Water Power March (1952).
Rossens.
Ing. V. F u n tek  — ing. arh . Černivec Jo s ip
postajno zgradbo na JesenicahProjekti za
P o sta jn a  z g ra d b a  na Je se n ica h  
je  b ila  m ed  vo jn o zarad i bom ­
b a rd ira n ja  toliko porušen a , d a  ni 
bilo m ogoče raču n ati s k ak ršn o ­
koli rek o n stru k c ijo  in  ob n ov itv i­
jo  p o slo p ja . T a  z g ra d b a  p a  tudi 
že dolgo ni več  u stre z a la  p o tre ­
bam  prom eta. Z arad i te g a  je  že­
lezn iška u p r a v a  pok ren ila  k o ra ­
k e  za  n ap ra v o  p ro je k ta  n o v ega  
p o s ta jn e g a  p o s lo p ja  in je  s š tu ­
d ijsk im i p re d p ro je k ti raz šč išča la  
g rad b en i p ro g ram  za novo z g ra d ­
bo, n a k a r  je  n aročila  izdelavo 
dveh id e jn ih  p ro jek to v , in to p r i 
»S lo v e n ija  - p ro je k tu «  v  L ju b l ja ­
ni in p r i Z avodu  za  štu d ij, n a d ­
zor in p ro je k t ir a n je  novih  p ro g  
v B eo g rad u . To je  n a p ra v ila  za­
to, d a  ise k o lik or m ogoče z v seh  
stran i še  po raz ličn ih  v id ik ih  in  
stro k o v n ja k ih  o sv etli in  ra z č is ti 
ce lo tn a p ro b lem atik a  n o v ega  po­
s ta jn e g a  p o s lo p ja . P ro b lem atik a  
za je m a š iro k i kom pleks v p ra ša n j 
od g lav n ih  potreb  in  zah tev  ■ pro­
m eta  sa m e g a  in železn iške u p r a v ­
ne in o p erativ n e  službe do v p r a ­
ša n j arh itek to n sk o  in estetsko  ter  
funkcionalno zad o v o ljiv e  re šitv e  
nove zg rad b e  v  u rb an ističn i o r ­
gan izem  m esta  Je se n ice  in v  zn a­
čilno sliko  okolice in p o k ra jin e .
K  tem  sp lo šn im  potreb am  in  
zah tevam , k i se v  v e č ji a l i  m a n j­
še  m eri p o ja v l ja jo  p r i v sak i p o ­
s ta jn i zg rad b i, p a  se p r i  p o s t a j­
nem  p o s lo p ju  n a Je se n ica h  p r i­
družijo  še  posebn e zahteve, k i 
gredo p reko ob iča jn ih  potreb  že­
lezn išk ega  p ro m eta  v  n o tra n jo s t i 
države. P o s t a ja  Je se n ice  je  v a ž ­
no železn iško k riž išče  in  h k ra ti 
z a d n ja  o b m e jn a  p o s ta ja  n a  seve- 
ro zap ad n i m e ji države, to re j 
vhodna in izhodna v ra ta  v  državo 
in iz n je , p r i k a te r ih  dob ijo  p o t­
n ik i p rv e  v tise . Z ara d i te g a  p o ­
seb n ega  p o lo ž a ja  n a s ta ja jo  tu d i 
posebne p o treb e  in zahteve g led e  
u red itv e  p o sta jn ih  p ro sto ro v , k o ­
m unikacij v  p o s ta j i  itd., ki m o ra ­
jo  u stre z a ti ne le udobn osti p ro ­
m eta  potn ikov , tem več tu d i p o ­
sebnim  p red p iso m  tran z itn eg a  
p ro m eta  p o tn ik o v  in  b la g a .
B azen  n av ed en ega  je  tre b a  upo­
štev a ti p osebn i tu r is t ič n i zn ača j 
g o re n jsk e g a  k o ta  v  železniškem  
prom etnem  obm očju  Je se n ic , č i­
g a r  pom en  n i le  lokalen , tem več 
je  tud i m edn aroden . O s la n ja  se  
n a  p o k ra jin sk e  lepote in  zn ač il­
nosti te g a  p red e la  z  b o gato  g o r ­
sko  p an o ram o . T em u zu n an jem u  
ok v iru  p o k ra jin sk e  s lik e  se m o­
r a  p od red iti tu d i arh itektonsko- 
e ste tsk o  o b lik o v an je  grad b en e
enote p o sta jn e g a  p o slo p ja , ki se 
m ora harm onično v sk la d it i z zn a­
čiln im i p otezam i p o k ra jin e , z la ­
sti s silhuetam i b liž n jih  go rsk ih  
pobočij.
D a l je  je  treb a ra č u n a ti z d e j­
stvom , d a  so  p o g o ji in  zahteve 
p ro m eta  na p o s ta ji  Je se n ic e  iz­
redne, k a jt i  Je se n ice  so h k ra ti tu ­
di izredno pom em ben in velik  cen­
ter že lezarsk e  in d u str ije  z m očno 
zasedbo delavcev  in n am eščen ­
cev, k i se dnevno p o slu žu je jo  že­
leznice. T a  frek v en ca  je  sun ko­
v ita  ob delovnih  izm en ah  in  to v 
raz d o b ju  1 u re  ca  3000. lju d i, k a r  
zah tev a  izredne m ere in  ukrepe 
p r i  u red itv i kom u n ikacij in  p ro ­
sto ro v  n a p o s ta ji .  P r id ru ž i se še 
p rom et tu risto v , k i je  n a  te j po­
s ta ji ,  za rad i n jen e lege  n a  k ri­
ž išču  železn išk ih  p ro g  L ju b lja n a  
— K r a n js k a  go ra , P lan ica , B led , 
B o h in j, G orica in  Ja d r a n , d o sti­
k ra t m nožičen, z la s t i o pom em b­
n e jš ih  športn ih  in tu rističn ih  
p rire d itv ah  in  sk u p in sk ih  izletih . 
T a k  prom et zah teva sk ra jn e  m ož­
nosti h itre g a  g ib a n ja  po tn ik ov  v 
velikih 'skupinah skozi š iro k e  p a ­
saže po n a jk ra jš ih  poteh  z ja sn o  
o rien tac ijo  in b rez  k r iž a n ja  p r i­
h a ja jo č ih  potn ikov z o d h a ja jo ­
čim i.
K ončno je  tre b a  poudariti, da 
m o ra  novo m oderno p o sta jn o  po­
s lo p je  v  n a jv e č ji  m eri u strezati 
v sem  zah tevam  sodobn ega p o j­
m o v an ja  p rom eta  p o tn ik o v  glede 
n a udobnost, brz in o  in  v a rn o st 
p o to v an ja  in n a  h igieno p o tn i­
kov, v  nič m a n jš i  m eri p a  tu d i na 
u s tv a r ja n je  este tsk o  zad o v o ljiv e­
g a  o k o lja , v  k a te rem  se  potnik 
g ib lje .
Z go rn je  sp lo šn e  p o g o je  in za­
hteve im am o p red  očm i, ko m o­
trim o in  n a sp lo šn o  ra z č le n ju je ­
mo p r ip ra v lje n a  id e jn a  p ro je k ta  
p re j om en jen ih  p ro je k tn ih  pod­
je t i j ,  čijih  a v to r ja  s t a  ing. arh. 
D jo rd je v ič  iz B e o g ra d a  (v n a s le d ­
n jem  k ra tk o  im en o van  p ro j. D j.) 
in  ing. arh . B o h rm a n  S tan k o  
(pro j. R.).
Za analizo  in  p r im e r ja v o  obeh 
p ro jek to v  n am  s lu ž i jo  k riteriji., 
k i se o z ira jo  v  g lav n e m  n a  slede­
ča  v p r a š a n ja  in  sicer:
v p r a ša n je  sp lo šn e  d ispozitivn e 
u red itv e  posam ezn ih  fu n k cio n al­
nih skupin , z la s t i  g led e  n a  n jih  
m edsebojno odnos in  p ovezan o st; 
v p ra ša n je  fu n k c io n a ln o sti p ro sto ­
rov  in  k o m u n ik ac ij g led e  n a s lu ž­
beni del in  na p o tn išk i p rom et;
v p ra ša n je  a rh itek to n sk o  - estet-
D K  725.31 (497.12)
ske o b delav e  zu n an jo sti v  odno­
su  do u rb an ističn ih  zahtev  glede 
n a  neposredno okolico, k ak o r tu ­
d i g led e  na p o k ra jin sk o  s lik o  ter 
v p r a ša n ja  arh itek to n sk o  - e ste t: 
sk e g a  o b lik o v a n ja  n o tran jo sti 
zgradb e ; v p r a ša n je  k o n stru k tiv ­
ne izvedbe zgradb e ; v p ra ša n je  
gradbeno-ekonom ske s tra n i izved­
be ob jek ta .
P r i  p reg led u  in  p rim erjav i obeh 
p ro je k to v  ob u p o šte v an ju  zgo r­
n jih  sp lo šn ih  n ačel in  k r ite r ije v  
se  pokaže v  g lav n em  sledeče :
V dispozitivnem oziru kaže 
p ro j. R . en ostavn o , toda sm otrno 
in p reg led n o  raz m estitev  g lavn ih  
funkcionaln ih  skup in , t. j .  p ro sto ­
rov  za potn ike, za  železniško p ro ­
m etno tran sp o rtn o  službo, za  ca­
rino, z a  slu žbo  o b m e jn ega  se k ­
to r ja  in  a v s t r i js k e g a  za sto p n i­
štv a . T e  sk u p in e  so v  p rav iln i 
m edsebojn i povezav i, odnosno so  
ustrezn o ločena, d a  bo zago to v ­
ljen o n eo viran o  in  h itro  r a z v i ja ­
n je  službe in  p rom eta. P ro j.  D j. 
je  v  tem  oziru  k om pliciran o  ra z ­
č len jen  n a  tak  način , da n is ta  p o ­
d an a n iti ja s n a  p reg led n o st, n iti 
p rav iln a  povezan ost skup in , k a j ­
ti del s lu žb en ih  prosto rov , k i so 
n am en jen i p ro m etn i tran sp o rtn i 
službi, je  z vm esno sk u p in o  p ro ­
sto ro v  za potn ike ločen od o sta ­
lih slu žb en ih  sk u p in  (carine, o b ­
m e jn e g a  se k to r ja , a v s tr i jsk e g a  
za sto p n ištv a ) če  tu d i im a jo  te 
sk u p in e  s ta ln e  m edseb o jn e p osle  
in b i b ila  za rad i te g a  s lu žb a  zelo 
ov iran a . N ezad o v o ljiv o  je  u re je ­
na tu d i sk u p in a  p ro sto ro v  za  
ja v n o st , k er  so  p ro sto r i, k i so  
n am en jen i potn ikom , neposredno 
p o m ešan i s p ro sto ri, k i se  j ih  bo 
p o slu žev a lo  osta lo  n epotu joče  ob­
činstvo . T a k a  u red itev  o težu je  h i­
tro  o r ie n ta c ijo  in  k re ta n je  p o t­
n ikov z la s t i  ob kon icah  p rom eta .
V pogledu funkcionalnosti pro­
storov, k om u n ik ac ij itd. se opaža 
p r i p ro j. B . ja sn o s t  in č is to s t  ra z ­
p o red itv e  p ro sto ro v , k i v sa k i 
fu n k cio n aln i sk u p in i om ogoča 
h itro  in  p reg led n o  p o slo v a n je  te r  
ra z v o j p ro m eta . Z la st i je  to v a ž ­
no g led e  kom u n ik acij za  potnike, 
k i so p rav iln o  u sm erjen e , zapo ­
redne in  brez k r iž a n ja . G lede n a  
p o stav lje n o  osnovno zah tevo  že­
lezn išk e  u p ra v e  za  v z d rže v a n je  
p eron sk e  zapo re  je  v  tem  p ro je k ­
tu  dosledn o in  p rav iln o  rešeno 
v p r a š a n je  te  zapore, k er  je  p red ­
v id e n a  le  n a  enem, ne p a  n a  več 
m estih . T o  om ogoča n eo viran  
p ro m et p o tn ik ov  do v seh  p ro sto ­
rov , k i so  jim  n am en jen i, odnos­
no potrebn i, z la s t i  do čak a ln ic  in
b ife ja , ne d a  bi po tn ik i rriorali 
ponovno p rek o račev ati zaporo. 
N eu go dn ost, k i p a  iz v ir a  iz n a­
vedene osnovne zahteve, je  le ta, 
d a  se  p ro m et po tn ik ov  zg o sti p ri 
zapo ri, k a r  p a  je  m a n jše  zlo, k a ­
k o r u sm e r ja n je  p otn ikov  n a  pe­
ron  skozi čakaln ice .
D ohod p o tn ik ov  n a  p ero n  je  
m ogoč d irektn o skozi p a saž o  p e ­
ro n sk e  zapo re  v  g l. vh o dn i veži. 
Č akaln ice , k i s lu ž ijo  v  g lav n em  
le  prehodnim  potnikom , so ločene 
od sm eri g la v n e g a  oseibnega p ro ­
m eta . T a  p ro m et tv o r ijo  p retežn o 
to v a rn išk i delavci, k i p rak tičn o  
ne u p o ra b lja jo  čak aln ic , k er  so 
v la k i zan je  že p r ip ra v lje n i .  Iz ­
hod iz  peron ov na cesto  je  p red ­
v id en  v  šir in i 7 m , k a r  u stre z a  
su n k o v item u  n av a lu  iz sto p a jo č ih  
te r  om ogoča h itro  iz p ra z n je v a n je  
p o s ta je  b rez  gneče. P o slo v a ln ica  
P u tn ik a  je  n am eščen a  tako , d a  
bo om ogočeno p o s lu ž e v a n je  p o t­
n ik ov  s  p eron sk e  s tra n i h k ra t i p a  
tu d i s cestne s t r a n i b rez  p asaže  
sk oz i zaporo .
V  p ro j. D j.  p red v id en a  raz p o re ­
d itev  p ro sto ro v  za p o tn ik e  in ob­
č in stv o  (čakaln ice , Ibife) ne om o­
g o č a  v z d rž e v a n ja  zap o re  le  n a  
enem  m estu , tem več p r i  v sa k i 
čak a ln ic i, k a r  b i  p o v zro č ilo  p o v i­
š a n je  ob ratn ih  stro šk o v  ne g lede 
n a  v eč jo  n ep reg led n o st prom eta. 
T a k  način u sm eritv e  p ro m e ta  tu ­
d i ne om o go ča  v z d rž e v a n je  red a  
po načelu, da so  č a k a ln ic e  n am e­
n jen e  v  p r v i v r s t i  po tn ik om  ne p a  
tu d i d ru g im  n epotn ikom  (z lasti 
p ren očev alcem ). R a z e n  te g a  b i 
p o sta le  čak aln ice  p reh od n i hodni­
ki z v sem i n eu god n im i p o s le d ic a ­
m i in n ev šečn ostm i za  p o tn ik e  in 
za  železn iško u p rav o  p osebn o  p r i 
v z d rže v a n ju  čistoče , to p lo te  in  
sp lo šn e  u d o b n o sti v  č ak a ln icah , 
k ak o r  s e  m ore  to o p a ž a ti n a  po­
s t a ja h  v  Z ag re b u  in  B e o g rad u . Iz ­
hod iz p o s ta je  n a  cesto  je  p red v i­
den le  v  š ir in i 3.00 m , k a r  je  zn at­
no p rem alo  in  b i p o v zro čalo  gn e­
čo ob izhodu- S itu a c i ja  p ro sto ra  
»P u tn ik a«  ob izhodni vež i za in o­
zem ske potn ike, ki je  p r ik l ju č e ­
n a  k  p ro sto ro m  c a r in a rn ic e , ni 
u strezn a , k er je  t a  v e ž a  ob c a r in ­
sk ih  p reg led ih  p o tn ik o v  z a p r ta  za 
z u n an je  p o tn ik e  s cestn e stran i. 
T a  p ro je k t  tu d i p re d v id e v a  ra z ­
p o red itev  p ro sto ro v  ob hodnikih, 
ki so  delo m a tem ni in  n ep reg led ­
ni. T u d i so  n e k a te r i p o slo v n i p ro ­
sto r i sam i tem ačni, n. p r. p ri c a­
r in sk i p reg led o v aln ic i.
Arhitektonsko - estetska 
obdelava
g rad b en e  gm o te  in  zu n an jo sti 
z g ra d b e  po p r o j.  R . p red v id ev a  
m irn o  osnovno č rto  p ro je k ta , 
b re z  posebn e č len itve  poedin ih  
d e lo v  n a  v i š je  in  n iž je  arh itek ­
to n sk e  elem ente te r  p o d črtav a
enakom erno, sorazm erno nizko 
horicontalo, k i bo v  p rav iln em  
v išin skem  odnosu  do ob sto ječe  
sosedn je  en on adstropn e p oštn e 
zgradbe. T a  h oricontala , k i jo  
p re d sta v lja  p o s ta jn a  z g ra d b a  kot 
celota, bo v  h arm oničnem  sk lad u  
z u rban ističn im  okoljem  p o s ta je  
in p a  tu d i s  p o k ra jin sk o  sliko,, 
k i po s v o ji ,  v išin sko  m očno ra z ­
noliki s ilh u eti go rsk ih  greben ov  
ne dopušča p rev e lik e  raz g ib a n o ­
sti g rad b en ih  gm ot, z la s t i ne v  
višino . P ro je k t  p red v id ev a  tu d i 
m očn ejše  arh itek to n sk o  - e ste tsk o  
O blikovanje g lav n ih  p o sta jn ih  
prosto rov , posebno g lav n e  vh o d ­
ne veže (hale), k a r  je  doseženo s 
prim ern im i d im en zijam i in  pro- 
p o rc ija m i te r  form aln o  obdelavo 
p ro sto ra  in  bo dalo  h a li m onu- 
m e n ta ln e jš i in rep rezen tativn e j- 
ši zn ačaj. K o n cep t te re šitv e  
skupno s  p red v id en o  fu n k c io n a l­
n o stjo  te g a  p ro s to ra  se  p r ib liž u ­
je  sodobnem u re še v a n ju  te n a lo ­
ge  ter posrečeno zd ru žu je  lepoto 
s koristn im , V eč je  in v estic ije , k i 
bodo z a ra d i te g a  potrebne, so 
v sek ak o r u tem eljen e  g led e  n a  to, 
da se s  tem  zad o v o ljijo  tu d i sp lo ­
šn e  u rb an ističn e  in  o sta le  k o risti. 
P ro je k t  D j. p re d v id e v a  razm ero ­
m a  m očno razč len itev  g rad b en e  
gm ote n a  razn olike , a rh itek to n ­
ske elem ente z različn im i v iš in a ­
mi. G lav n i del zg rad b e  je  d vo­
n ad stro pen  in  p re se g a  v išin o  s o ­
sed n je  p o štn e  zgradb e. P o  zu n a­
n ji  fo rm aln i o b delav i, k o lik o r  jo  
je  m ogoče p re so d iti iz p ro je k ta , 
ne kaže oblik  in  a rh itek to n sk eg a  
izraza, v  k a te r ih  b i s e  z rc a lila  
fu n k c io n a ln a  p o seb n o st o b je k ta  
in  te j p r im e rn a  re p re z e n ta tiv ­
nost in  m on um en taln ost, če tu d i 
v  n a jsk ro m n e jš ih  obrisih .
P r ik a z a n a  fo rm a ln a  in a rh ite k ­
to n sk a  ob de lav a  zu n an jo sti je  
b rez  n a d a l jn je g a  m o go ča  tu d i 
p r i  o b iča jn ih  s ta n o v a n jsk ih  a li  
p oslovn ih  zg ra d b ah  n a  k aterem  
koli k ra ju . Z ato  se p o g re ša  ona 
e ste tsk a  p r ilag o d ite v  o b je k ta  v  
ob sto ječe  p o k ra jin sk o  oko lje , k i 
je  za kon kretn o zgradb o  iz z g o ra j 
n aveden ih  sp lo šn ih  u rb an ističn ih  
ozirov  po treb n a. A rh itek ton sk o - 
este tsk o  o b lik o v an je  n o tra n jo s t i 
zg rad b e  ne z a d o v o ljav a , z lasti 
g lede u re d itv e  g la v n e  vhodne 
h ale  in  to n iti po d im en z ijah  n iti 
p ro p o rc ija h , n iti po p rosto rn in - 
sk ih  ob delav i. P re v e lik a  sk ro m ­
nost v  tem  pogledu , k ak o r  jo  k a ­
že p ro je k t  n i n a  m estu , z la s ti če 
z n jo  ni dosežen a n iti fu n k c io ­
n aln a  b rezh ibn ost te g a  p ro sto ra .
V  k o n stru k tiv n em  oziru  je  
opaziti v  p ro j. R  ja s n o s t  in  eno­
stav n o st te r  en o v ito st d isp o z ic ije  
g lavn ih  k o n stru k tiv n ih  e lem en­
tov. k i h k ra t i om o go ča jo  ra c io ­
n aln e jšo  izvedbo o b jek ta . R az m e ­
rom a v e lik a  razpetin a g lav n e  h a­
le bo s ic e r  zah tev a la  d ražjo  kon­
stru k cijo . k i p a  je  sp ričo  z g o ra j 
navedene potrebe po reprezen ta­
tivn e jše m  o b lik o v a n ju  te g a  p ro ­
s to r a  u tem eljen a. E n ak o m ern a  
p o razd e litev  grad b en e  gm ote po 
v išin i te r n av eden a en o stav n a  in  
sm o trn a  razpo red itev  k o n stru k ­
tivn ih  elem entov bodo om ogočili 
laž je  in rac io n aln e jše  fu n d iran je  
zgradbe, posebno če odpadejo  p r ­
votno p red v id en i n o siln i železo- 
beto n sk i o k v ir ji  širo k e  konzolne 
peron sk e  streh e  na zgradb i. P ro j. 
D j- ne kaže take en ovito sti in j a s ­
n o sti v  k o n stru k cijah . Z arad i 
m očne tlo risn e  č len itv e  o b jek ta  
bodo potrebne razn o lik e  kon­
s tru k c i je  zelo raz ličn ih  razponov 
in način ov  izvedb, zidov, steb ra , 
s tro p o v  itd., k i so p a  v se  še v 
o k v iru  norm alnih  izvedb, kakor 
so  ob iča jn e  p r i n av ad n ih  m a siv ­
nih zgradb ah . G lede na dbstoječe 
tež je  terenske p r ilik e  in  n a  geo­
lo šk i s e s ta v  teren a  bo pri p red ­
v iden i višin i zg rad b e  potrebno 
n jen o fu n d iran je  na o k ro g lo  70 
v o d n jak ih  s  povprečn o  globino 
do 12 m in  p rem erom  1,30 m. Z a­
ra d i teh  težkoč je  n u jn o  zaželena 
in  po treb n a en o stav n a  in sm o tr­
n a d isp o z ic ija  g lav n ih  nosilnih 
elem entov.
V gradbeno - ekonomskem ozi­
ru  kaže p ro je k t  R . n a  p rv i pogled  
v iš je  in v e stic ijsk e  stro šk e , kakor 
p ro je k t  D j. če se u p o šte v a  le r a ­
čun zazidane p loščine.
T a  p red n ost p ro j. D j.  pa je  p ro ­
b le m a tič n a  g lede  ve lik e  težave 
in  in v estic ije  p r i  fu n d iran ju  
zgradb e  n a v o d n jak ih . G ra d n ja  
v o d n jak o v  z  m ateria lo m , k a ­
k ršen  je  n a  raz p o la g o  n a  m e­
stu , k je r  bo z g ra d b a  s ta la  in  
ob ta ln i vodi, je  v  izvedbi izredno 
d ra g a . P r i  n a ta n č n e jš i an aliz i te­
g a  v p ra ša n ja , odnosno an a liz i ce­
lotnih in v e stic ijsk ih  stro šk o v  za  
zgradb o  po tem  p ro je k tu  b i se 
v er je tn o  p okazalo , da b i t a  p red ­
n ost p o s ta la  zelo  m a jh n a , odnos­
no b i je  n iti ne bilo-
N am en  te g a  č lan k a  je  v  sp lo š­
nih potezah  in fo rm ativ n o  p o ja s ­
n iti p rob lem atik o  tehnične do­
k u m en tac ije  n o v ega  p o sta jn e g a  
p o s lo p ja  n a  Je sen ica h , č ig a r  po­
m en in važn o st p re se g a ta  m e je  
o b ič a jn e g a  in teresn ega  k ro g a  
s tro k o v n ja k o v  in  g o sp o d a rstv e ­
n ikov ter  v  n a jv a ž n e jš ih  točkah  
a n a liz ira t i o b a  o p isan a  id e jn a  
p ro je k ta  v  dop o ln itev  k  s lik a m , 
k i p r ik a z u je jo  n a jv a ž n e jše  delo 
te dok u m en tacije . P r i tem  se  ni 
b ilo  m ogoče sp u šč a ti v  p odrob­
n e jšo  razč len itev  p r im e r ja v e , in  
oceno obeh p ro je k to v  z la sti, k er 
sp a d a  to v  d e lo k ro g  odgovornih  
stro k o v n jak o v .
Projekt ing. arh. Rohrmana Stankota („Projekt R.“)
Fasada proti železnici
Tloris kleti
Tloris I. nadstropja
I
\
i
r
\
Fasada proti železnici
m I  
m
»Kijm is!
ii—.
SPLOŠNO gradbeno 
PODJETJE „PIONIR"
NOVO MESTO, tel. 45:■ :==....... :::::::::
Ijljjr m i  m
: Qj 1
: m i
GRADI
OBJEKTE VSEH VRST VI SOKIH IN NIZKIH G R A D E N J
ilD U S lR llA  Mofa
Pošta: Petrovče Telefon: Petrovče 1 Tek. račun Narodna Banka FLRJ podruž. Celje-okolica štev. rač.: 325-35102-0 
d l udi tKqomkun in %\ad&enim podjetjem:
•  Gospodinjsko keramiko
•  Sanitarno keramiko
•  Dekorativno keramiko
Bogat Sortiment I •  Dobra kvaliteta I •  Cene primerne I •  Zahtevajte naše ponudbe I
C E R A M IC  11 M IID ID S ¥ IR ¥  Mojc
Location: Petrovce Telephone: Petrovce 1 Account current: Narodna Banka FLRJ, podr. Celje-okolica No 525-35102-0 
OfifUhs to. commehtiai an d  c&nsöuiction. et\tehphises:
•  Ceramics for housekeepers
•  Sanitary ceramics
•  Decorative ceramics
Large assortment! •  Good qualilyl •  Appropriate prizes I •  Ask for our tenders!
M a rib o rs k a  livarna in tvornica Kovinskih
izdelkov • Maribor
Motherjeva 15, tel. 42-13, brzojavi: LIVARNA. Maribor, p. predal 20
I z d e l u j e m o :
Vlečeno medenino kvalitete Ms 58 vseh vrst, oblik preseka od 4 mm do 80 mm.
Odlitke pisanih kovin vseh vrst in kvalitet do teže 800 kg.
Vodovodne in sanitarne arm ature v različnih izvedbah — surove polirane — nikljane 
in kromane do velikosti 2y 2 ” .
Parne arm ature — zaenkrat samo šele radiatorske ventile vseh vrst.
Arm ature sadnih in vinogradniških škropilk — ventili razpršilci in podobno.
Gradbeno in pohištveno okovje najm odernejših oblik, vseh velikosti, visoko polirano, 
nikljano a li pokromano.
Črpalke za PLZ, ki se lahko uporablja jo  tudi kot črpalke za škropljenje sadnega drevja 
in za beljen je prostorov.
Kazno galan terijsko blago n. pr.: vžigalnike, aparate za brušenje britvic, jedilne nože.
Medeninaste in alum inijaste kovance vseh vrst in oblik do teže 1 kg (ohišja za kisikove 
ventile in aparature, ohišja za reducirne ventile, butan in metan plin, surovci 
za razni elektromaterial in podobno.
Kopalne peči, sestoječe iz bakrenih cilindrov in litoželeznih podstavkov ter opremljene 
s ponikljanim i ali pokromanimi arm aturam i.
Nadalje^ obveščamo javnost, da bo v n ajkrajšem  času pričel obratovati oddelek za 
brizgani in tisnjeni liv opremljen s stro ji najnovejše izvedbe. K er so kapacitete 
tega oddelka še deloma proste, se priporočamo za naročila raznih polizdelkov iz 
pisanih kovin (aluminijeve, cinkove in bakrene zlitine vseh vrst in kvalitet).
O
d
re
ži
!
O K A T R A N S K I  LAKI(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO DATKI: Raztopina trde katranske smo- Proizvod izdeluje
le v lahkem katranskem olju »IZ  0  L  I R  K  A « 
v pločevinastih zaprtih sodih L JU B L JA N A  
po 200 kg
o
U p o r a b a :  Za zaščito proti rji.
o KATRANSKO OLJE GENERATORSKO(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO DATKI: 50 % fenola Proizvod izdeluje
v pločevinastih sodih po 200 kg »IZ  0  L  I R  K  A « 
ali v vagonskih cisternah L JU B L JA N A
o U p o r a b a :  Za impregnacijo železniških pragov, drogov, za premaze 
barak, raznih lesenih konstrukcij, ograj itd.
o KATRANSKO OLJE PLINARNIŠKO SREDNJE(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO DATKI: svetle barve, do 20 % fenola — Proizvod izdeluje
v pločevinastih sodih po 200 kg »IZ  O L  I R  K  A « 
ali vagonskih cisternah L JU B L JA N A
° U p o r a b a :  Za impregnacijo železniških pragov, drogov, za premaze 
barak, raznih lesenih konstrukcij, ograj itd.
o KATRANSKO OLJE PLINARNIŠKO TEŽKO(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PODATKI: temne barve Proizvod izdeluje
v pločevinastih sodih po 200 kg »IZ  O L  I R  K  A «  
ali v vagonskih cisternah. L JU B L JA N A
o U p o r a b a :  Za impregnacijo železniških pragov, drogov, za premaze 
barak, raznih lesenih konstrukcij, ograj itd.
KATRANSKO OLJE PLINARNIŠKO ANTRACENSKO
(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO D A TKI: temne barve,
plamenišče nad 180° C 
v pločevinastih sodih po 200 kg 
ali v vagonskih cisternah.
Proizvod izdeluje 
» I Z O L I R K A «  
L JU B L JA N A
O
U p o r a b a :  Za impregnacijo železniških pragov, drogov, za premaze 
barak, raznih lesenih konstrukcij, ograj itd.
O
KATRANSKA SMOLA GENERATORSKA
(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO D A TK I: zmehčišče do 65° C Proizvod izdeluje
pb K. S. » I Z O L I R K A «
po naročilu L JU B L JA N A
v odprtih pločevinastih bobnih 
po 20 kg
O
U p o r a b a :  Za vertikalno in horizontalno izolacijo temeljev, za izde­
lavo plutovih plošč, za izdelavo briketov iz premoga, za 
kovaške, čevljarske, ladijske smole itd.
O
KATRANSKA :SMOLA PLINARNIŠKA
(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO D A TK I: zmehčišče do 80° C
po K. S. 
po naročilu
v odprtih pločevinastih bobnih 
po 200 kg
Proizvod izdeluje 
» I Z O L I R K A «  
L JU B L JA N A
O
U p o r a b a :  Za vertikalno in horizontalno izolacijo temeljev, za izde­
lavo plutovih plošč, za izdelavo briketov iz premoga, za 
kovaške, čevljarske, ladijske smole itd.
O
PODOMETNE (BERGMANN) CEVI
(K A T R A N S K I  IZ D E L E K )
TEHNIČNI PO D A TKI: Črne in svetle 
Premeri:
11 mm, 13,5 mm, 16 mm, 23 mm, 29 mm, 36 mm
Dolžina:
3 m, 3 m, 3 m, 3 m, 3 m, 3 m
Število cevi v snopu:
34, 34, 34, 17, 10, 10
U p o r a b a :  Za elektroinstralacijska dela.
Proizvod izdeluje 
» I Z O L I R K A «  
L JU B L JA N A
O
o
O
dreži!